ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO Vii 19. JULIJA 1931 ŠT. 29
K 60 LETNICI SMRTI NAŠEGA VELIKEGA PRIPOVEDNIKA J. JURČIČA
ZNAMENITI BAROČNI ALTAR V CERKVICI MATERE BOŽJE NA MULJAVI, JURČIČEVI ROJSTNI VASI "
(FOTO S. KLEMENČIČ)
230
Zadnja rekonstrukcija naše vlade
ki se je izvršila dne 20. p. ni. je prinesla precejšnje iz-preraembe. Dosedanji trgovinski minister je sploh izpadel iz vlade, fin. minister Šverljuga in soc. minister Preka sta zapustila svoje portfelje in postala ministra brez listnice, a svoje resore so zamenjali dr. Kumanudi. Šibenik, Sernec in Neudorfer. Edini slovenski minister, ing. Dušan Sernec je odšel iz ministrstva za gozdove in rudnike v gradbeno ministrstvo. Uradni komunike pravi, da je te izpremembe >diktirala potreba intenzivnejšega in soglasuejšega delovanja na področju vseh gospodarskih vprašanje.
Marko Kostrenćić, univ. profesor iz Zagreba, novi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Na levi: Gjorgje GjurJć, dosedanji naš poslanik v Londonu, ki je bil imenovan za novega finančnega ministra.
Na desni: Osrednji urad za zavarovanje delavcev se preseli iz Zagreba v Belgrad. Naš največji in najvažnejši socialni zavod, to je OUZD, la je imel vsa povojna leta svoj sedež v Zagrebu, se preseli v dogledni dobi v Belgrad. Pred kratkim so začeli namreč zanj graditi v Belgradu novo palačo in naša slika nam kaže odličnjake, ki so se udeležili slovesne posvetitve temeljnega kamna. V sredi stoji kraljev odposlanec, njemu ob strani patriarh Varnava in nadškof dr. Rodič, poleg tega pa novi socialni minister Kostrenčić. Spodaj: Mesec jnlij na Dolenjskem.
(Foto Paulin.)
Na levi: Ferd. Ant; Osendovski, največji živeči poljski pisatelj, ki se mudi že dlje časa v Jugoslaviji in ki obišče te dni tudi našo slovensko Ljubljano.
Na desni: K Jurčičevi petdesetletnici. Garnitura Jurčičevih Zbranih spisov, elegantno vezana v kaseti, ki jih je izdala Jugoslov. knjigarna, dobe se seveda tudi v preprostejši opremi, tako da si prav vsaka slovenska hiša lahko nabavi tega najpopularnejšega pripovednika.
231
Ob 50 letnici smrti
velikega slovenskega pripovednika
Josipa Jurčića
ki se je rodil 4. III. 1844 na Muljavi pri Krki. Po gimnaziji v Ljubljani je študiral filozofijo na Dunaju. Zaradi bede se je posvetil časnikarstvu, a že dne 3. V, 1881. ga je pobrala jetika. Pokopan je pri Sv. Krištofu v Ljubljani.
Jurčič je l^il eden najbolj nadarjenih in je gotovo še danes najpopularnejši slov. pripovednik, čigar mnogoštevilni kmetski in zgodovinski romani, povesti in humoreske so postali prava! last vsega našega naroda. Njegove Zbrane spise je izdala Ju-gosl. knjigama v Ljobljani in naša dolžnost je, da jih ima sleherna slovenska hiša.
Josip Jurčič, najpopularnejši slov. 50-letnico smrti nripovednik, čigar srno     praznovali
5. maja t. 1. Spodaj : Podružnična cerkev Matere božje na Muljavi; tu so po Jurčičevem pripovedovanju v »Juriju Kozjaku< napadli Turki za obzidjem zbrano ljudstvo in hoteli zažgati cerkev (na cerkv. podstrešju kažejo še sedaj opaljeno tramov-je), a pregnali so jih sršeni, ki so gnezdili z.a Marijino potlobo, obešeno na drevesu ob cerkvi.
Jurčičeva soba v njegovi rojstni hiši, pri peči je videti še živečega brata Antona.
Na levi: Jurčičeva roj. hiš'v na Muljavi (pri Pajšt-barju) pred prenovitvijo, na desno od vhoda je vzidana spominska plošča.
Spodaj : Jurčičev brat Anton nam
pripoveduje o »desetem bratu«; na desno od njega je njppova žena.
Skrinova Micka, iz Vel. Črnelega, ki je v svojih mladih letih služila na gradu Kravjaku (Sle-menice) ter se še prav dobro spominja takratnih razmer na gradu, zlasti grajske hčerke Johance, ki jo je upodobil Jurčič v Manici (»Deseti brat«) ter Jo-hančuega inštruktorja Jos. Jurčiča! (L. Kvas).
232
233
Po Jurčičevih potih
(Ob 90 letnici njegove smrti — Jurčičeve Zbrane spise je izdala Jugoslov. knjigarna v Ljubljani)
Kadarkoli preberemo kak lep roman ali povest, ki nas je s svojo vsebino prav ogrela, tedaj nas gotovo tudi zanima, kako je povest nastala, v katerih krajih se je godila in če so osebe, nastopajoče v povesti, tudi res kdaj živele; zanima nas sploh, koliko je resničnega v vsem in koliko je pisatelj dodal iz svojr domišljije, oziroma v koliko se je posluževal pesniške svobode. Toliko bolj nas seveda zanima vse to pri povestih in romanih kakor so Jurčičevi, ki jih še danes prav radi vsi prebiramo in posebno še preprosto ljudstvo, za katero so baš namenoma pisani >v domači besedi, v domaoih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec vidil Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu ... (Levstik)<. Zato stopamo s pričujočo zbirko fotografij v kraje, kjer se je odigravala večina Jurčičevih povesti tako n. pr. Jurij Kozjak, Domen, Deseti brat ter mnoge druge in za katerih pozorišče je opisoval v glavnem svoj domači kraj in njegovo bližnjo okolico. Seveda je ta zbirka slik dokaj nepopolna, ker manjka še marsikaj zanimivega. Izpopolni pa si jo lahko vsak, ki je pazno in z ljubeznijo prebiral Jurčiča ter ima priliko, aa nekoliko poroma po oni lepi pokrajini med Krko, Stično in Višnjo goro, kier bo na vsak korak sre-čaval mnogo zanimivosti: razvaline starih gradov, graščine in obcestne krčme, cerkvice in stara znamenja, katera omenia Jurčič v svojih povestih in za katera nam je vzbudil zanimanje prav s tem, da je nanje navezal razne interesantne dogodivščine in zgodovinske reminiscence ali pa, da jih je v svojem — včasih romantičnem razpoloženju — obdal z nekako kopreno tajinstvenosti. Tako n. pr. stoji ob državni cesti, ki vodi iz Ljubljane preko Grosuplja proti Višnji gori in Novemu mestu, stara hiša pri Mar-tancu, kjer je bila že od nekdaj pa do pred kratkim krčma in kjer sta bila — kakor nam je znano iz povesti o nezvesti grofinji v »Gradu Rojinje« — s Črtkovo pomočjo ujeta dva razbojnika, ki sta bila kmalu nato »v strašen vzgled vsem poštenim in nepoštenim ljudem« tudi obešena na višnjanskin vislicah; te so stale prav ob tej cesti kakih par sto metrov pred omenjeno krčmo, kjer sta tudi nesrečni višnjegorski kozel in gospodar njegov Lukež Drnjula prestala kazen, v katero ju je obsodil višnjanski Salamon — Fiere Krivostegno. In če smo se že spomnili višnjegorskega kozla, se moramo, ko kmalu nato zagledamo še slavno mesto Višnjo goro, kako se stiska na prijaznem hribu, spomniti tudi nehvaležnosti in zamerljivosti tega mesta, ki je bila neki tolika, da je moral prav oni, ki je z mičnimi historijami o nekem polžu in loncu pripomogel mestu do slave, se vedno podvizati če se je skozenj vozil v Ljubljano, proseč brata; »Anton, le hitro poženi, le-tu me sovražijo!« Malo pred Stično se košati ob cesti velika stavba >Feder-manova graščina«, kjer je bil doma graščak Sova, stric Dolef in pa zdravnik Gufič, katerega je naslikal Jurčič v »Desetem bratu« kot zdravnika Venclja. Po njem imajo
v hiši zdravniško omaro in majhen portret, ki ga je nasliki neki potu|oči slikar. Jmajo pa še tudi Domnovo puško i oni svečnik, s katerim je bil Domen pobit in katerega ni pustil oče sedanjega lastnika imeti v kaki sobi, češ, da se ga še kri drži. Gredoč naprej proti Muljavi lahko vidiš v Gorenji vasi malo v bregu pod gozdom prav na onem mestu, kjer je nekoč stala Krjavljeva koča, drugo kočo, ki pa — zvesta tradiciji — po svojem postanku in zunanjosti zelo spominja na pravo Krjavljevo domovanje. In tudi Bučarjevi, kjer je Kijavelj >štatljivemu« konju navado odpravil, so še v Gorenji vasi. Toda ne samo stavbe in razne mrtve priče tistih dni se dobe tam doli, nego tam vidiš tudi .še očance, ki so taki kot ...»so dedje nam bili pred stotino let«, prave Oberščake, ki ti vedo povedat ,njega dni' nekatero imenitno «tvar. Prvi med njimi je gotovo Jurčičev brat Anton, ki hrani še v dobrem spominu one čase, ko je z liratom Jožetom lazil po raznih zidinah ter rad kaj pove o ¦>štramkastem in spašenem« luškem Martinku — desetem bratu, o gradu Kravjaku (Slemenice) in o mladi, a belolasi grajski gospodični Johani (Manici). Marsikaj pa ve o gradu Kravjaku in takratnih razmerah povedati tudi originalni kmet Kaščar, ki si je preuredil nekdanjo grajsko kaščo za svojo hišo. a še največ ve o tem Skrunova Micka iz Vel. Crnelega, ki je v svojih mladih letih tamkaj služila. Kar zamakne se ta Micka ko govoriš ž njo o onili časih: obraz se ji razjasni in pogled se ji upre_ v daljavo kakor bi preko hriba in hoste ugledala gradič in svoja mlada leta, ki jih je tam preživela. Lepo je bilo takrat, lepo! Grad je bil lev>, vrt je bil lep in pred gradom tri lipe pod njimi pa miza in klopi. In gospodična Johana, o ta je bila lepo in dobra... s Paštajberjevim (Jurčičem) sta si bila dobra in rada sta se imela in tudi ljudje so že mislili in govorili, da se bosta vzela — pa ni bilo nič! Njen oče je prodal grad in odšli so preč. Čez dolgo let šele se je John na zopet enkiat saraa vrnila, obiskala Micko in šla ž njo pogledat kako se je tam vse spremenilo. In res, kakšuH izpremembal Od lepega gradu je ostal še en sam obraščeni zid. ki še danes štr i kot nagrobni spomenik pokopanim spominom in ki kot ugaslo oko starca grejočega se na solncu, strmi preko nizkega z brezami obraslega pobočja v tiho dolino pred seboj, kjer je še vse, kot je bilo: še ždi tam kot bela počivajoča ptička podružna cerkvica sv. Janeza z obzidanim pokopališčem in še se preko vse doline vije med vrbami in jelšami tih potoček. A nič več se ne odtrga tam od hriba nad Muljavo svetla senca Paštajberjevega študenta in nič več mu ne hiti nasproti grajska gospodična. Tudi grajski ribnik ne zrcali več jasnih slik mlade ljubezni in le visoki topoli se ogledujejo v njegovi gladini, ki od časa do časa vztrepeta, kakor bi jo prešinil spomin in potemni kakor bi hotela zakriti tragično sliko o neizpolnjenih nadah, ki vstaja pred zamišljenimi očmi Jurčičevih častilcev. S. K.
Pri Martancu nai Višnjo goro (glej >Grad   Rojinje«).
Spodaj: PodrnžBc cerkvica sv. Ja neza pod Kravj[a kom z obzidonin.
pokopališčem, kjer počiva pod bronastim spomenikom Aug. Foe-dransperg, prvotni lastnik gradu Kravjak.
Nekdanja grajska kašča na Kravjaku, v kateri si je uredil svoj dom neki kmei, ki je zato tudi dobil ime Kaščar.
Zadnji ostanek razvalin gra-dn  Kravjak pri Muljavi, ki ga je prekrstil Jurčič v »De- ' sptem bratu« v grad »Slemenice«.
Na levi: Nekdanji grajski rib-nik na Kravjaku.
Ob izviru Krke; zadaj cerkev sv. Kozme in Damijana, kjer je grobnica baronov Ravberjev, nekdanjih lastnikov gradu Roje (Rojinje) v gozdu nad Kravjakom.
Zdravnik dr.Galii, ki ga je upodobil Jurij} v »Desetem bratu« kot zdnvnika Venclja.
Staro  obrestno  znamenje  pri  Muljavi, kjer se odceplja pot na Kravjak (Slemenice); tu je Kvas prvič srečal »Desetega brata«.
Fedrmanova graščina v Hudem pri Stični, tu so bili doma originalni tipi za Jurčičevega graščaka Sovo, strica Do-lefa in zdravnika Venclja.
Spodaj: Kocmano-va hisa na Muljavi, kamor je zahajal mladi Jurčič zimske večere.
Koča v Gorenji vasi pri Stični. Tu je stalai nekoč druga podobna, last smolarja Krjav-Ija, ki ga ie ovekovečil Jur čič v »Desetem bratu«.
Vliod v podzemeljsko jamo nad izvirom Krke, kamor so se skrivali nekoč ljudje prec Turki. (Glej »Jurija Kozjaka«.)
Na desni: Del sobe v Fedr-manovi graščini,  kjer se je vršil poboj med Domnom in njegovim očetom Sovo.
234
Moderna stanovanja in njih oprema
Ker je med vojno an prva povojna leta zastala vsa gradbena delavnost, je pa zato v zadnjih letih po vsem svetu silno oživela in tudi pri nas zidajo izredno veliko. Težke gospodarske prilike j,a dandanes nikakor ne dovoljujejo nobene potrate, zato gre vse stremljenje arhitektov za tem, kako bi ustvarili čim udobnejše, higijeničnejše in praktične stanovanjske tipe, ki bi bili pa obenem tudi čim cenejši. Zlasti na praktičnost se polaga jako velika važnost, kajti žena mora žal pogosto tudi sama služiti kruh izven doma, kaj šele, da bi si mogla najeti posle. Dosegli so arhitekti v tem pogledu že izredno lepe uspehe, kar nam pričajo zlasti velike stanovanjske in stavbne razstave, ki jih prirejajo danes JO vsem svetu. Posebno lepi in bogati sta lili letos v Berlinu in v Londonu, odkoder izvirajo tudi vse slike te serije.
Pri nas take razstave doslej še ni bilo, pač sta pa mlada in nadarjena arhitekta J. Mesar in I. Spinčič izdala pri J u gos lo v. knjigarni izborno knjigo ;>.S t a n o v a n j e«, iz katere se vsak, ki bi rad zidal ali pa obnovil svoje stanovanje, lahko izčrpno pouči o vseh pridobitvah moderne stavbne tehnike in kjer bo našel prav vse praktične napotke o zidavi in ureditvi svojega doma. Izvajanja ponazoruje veliko število slik in črtežev. Do konca julija je mogoče kupiti to lepo delo za znižano ceno, zato ga vsem najtopleje priporočamo.
Spodaj: Zakurjeni pralni stroj s pripravo za ovijanje in sušilno omaro.
Model moderne »stanovanjske kasarne«, ki jih začenjajo graditi že po tujih industrijskih središčih.
Spodaj : Dvanajstnadstropni hotel iz stekla in kovine, ki ga gradijo v Chicagi in ki bo 20% cenejši kot iz dosedanjega stavbnega materijala.
Dvoploščno električno ognjišče, ki
ga uvajajo zlasti v današnja majčkena stanovanja, v cevi, ki je na sliki odprta, lahko pečemo skoro vse.
Spodaj na desni: Vila, zgrajena iz 3X4 velikih   bakrenih   plošč   na
berlinski stavbni razstavi; taka hiša ima baje jako mnogo prednosti.
Kuhalna vdolbina v najmanjših  (enosobnih) stanovanjih brez posebne kuhinje. V vdolbini je dvoploščno električno ognjišče in omara za posodo.
235
Fašizem tudi na Angleškem? Angleški konservativni poslanec O. Lo-cker-Lampson, ki je ustanovil posebno protikomunistično organizai-cijo z modrimi srajcami kot uniformo. Tako imamo sedaj poleg italijanskih črnih srajc, nemških rjavih, ruskih rdečih in kitajskih belih še angleške modre. Za fašizem na Angleškem sicer ni pravih tal, toda odpor proti komunistični agitaciji utegne biti jako močan.
Zbor poslanikov in veleposlanikov večine držav vsega sveta, ki ga je sprejel novi francoski predsednik Doumer kmalu po svojem nastopu. Poslaniki so mu prišli uradno čestitat k visoki izvolitvi. Zgornja slika nam kaže poslanike po sprejemu, ko zapuščajo Elysée.
Na desni: Belgijci slave 1500letnico smrti svojega  narodnega  svetnika  sv. Eleuterija.  Sv.
Eleuterij, rojen 1. 456. v Tournai-u, je bil škof istotam in je umrl dne 50. junija 1. 531. Proslavil se je zlasti z izpreobračanjem paganov. Spodnja slika nam kaže menihe samostana Blandain v Tournai-u, ki nesejo v slovesni procesiji relikvije svetnika po mestu.
Na levi: Razkošje velikih modernih pomorskih orjakov. Dvorana za odmor na novi angleški 42.000 tonski ladji »Empress of Britain*. S slično razkošnostjo so opremljeai tudi drugi prostori.
Spodaj: V Siamu slave začetek deževne dobe. V Siamu slave vsako leto slovesno začetek.deževne dobe, to je začetek poljskega dela. Sam kraljev zastopnik izorje brazdo na njivi. Spodnja slika nam kaže letošnjega kraljevega zastopnika, ki gre orat
Spodaj na levi: Veliko gasilno ladjo za gašenje ladij in obrežnih poslopij so nedavno stalno stacionirali v njujorškem pristanišču, kjer je že ponovno prišlo do velikih požarov ladij. Slika nam kaže veliko gasilno moč ladje.
236
Naši skavti
so odšli, kakor prejšnja leta, tudi letos na razne kraje na taboren je, kjer pre življa jo ».počitnice na najlepši način. Tu objavljamo par slik s prejšnjih taborišč, v eni prihodnjih pa pokažemo letošnja taborenja.
Spodaj: Predlansko taborenje ob Boh.
jezeru.
Predlanski tabor ljubljanskih skavtov na Omiilju
Na levi: Predlanski tabor ljubljanskih planink (skavtinl) v Bohinju (FotoMilUniki,
Športni vestnik
Prava letna sezona s plavalnimi prireditvami se kar ne more razviti, še vedno prevladuje nogomet, kajti nov način tekmovanja po ligah je našim klubom kakor tudi nogometnemu sportu dosti koristil Kljub iemu smo pa imeli v torek, 7. in v sredo, 8. t. m, v gosteh plavalni klub iz Karlovca. Našo javnost je zanimal predvsem nastop waterpolo igralcev. Kajti ta igra v vodi pridoniva čezdalje več pristašev. Poleti bo ipočasi popolnoma izpodrinila nogomet.
Na desni in spodaj prinašamo dve sliki iz waterpolo tekme nirija^KSU, ki je končala s 5:1 v korist domačih.
V krogu: Moment iz tekme IIiriJa:Primorje, ki se je vršila 5. t. m. in končala z zmago Primorja v razmerju *:!. Na desni spodaj; JančigaJ (Sinček) naš nai^boljši vratar, ki je veliko pripomogel Primorju s svojo sijajno igro do zmage. I
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznih slik dovoljen le s rpivoljenjem uredništva