5 Ventil 16 /2010/ 1 UREDNIŠTVO © Ventil 16(2010)1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 16(2010)1. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 16 Volume Letnica 2010 Year Številka 1 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen- burg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: Eurograf d.o.o., Velenje Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Za dijake srednjih šol se zelo hitro bliža Ïas odloÏitve za vpis v višje, visokošolske in univerzitetne študijske programe. Od odgovornih politikov za visoko šolstvo pa nobenih nasvetov, sugestij ali priporoÏil srednješolskim dijakom pri izbiri študija. Ali naj se mladi res sami odloÏajo pri izbiri študija? Kdo je pravzaprav zadolžen za pravilno odloÏitev dijakov pri izbiri poklicne kariere? Poleg njih samih, šolskih svetovalcev in njihovih staršev bi moral pri tej odloÏitvi zelo zavzeto, aktivno in angažirano sodelovati minister za visokošolsko izobraževanje. OdloÏitev dijakov za študij po srednji šoli je nacionalnega pomena za vsako državo. Ti, v tem trenutku še dijaki, bodoÏi študentje in po petih letih mladi strokovnjaki lahko vodijo državo v pravo smer, v razvoj novih produktov, novih podjetij in novih blagovnih znamk ali pa bodo državo le izkorišÏali kot neproduktivni, nepomembni in pogostokrat nepotrebni državni uslužbenci. Treba se je zavedati, da so današnji srednješolci po maturi mnogo manj »zreli« in mnogo manj odloÏni, kot so bili njihovi vrstniki pred desetletji. Kdor ima le malo opravka s srednješolsko mladino, lahko zelo hitro ugotovi, da so pri izbiri študija po eni strani zelo neodloÏeni, po drugi strani pa imajo veliko talentov in kar nekaj zanimanj za opravljanje poklica. Zakaj tej nadebudni mladini ne pomagajo država oziroma ljudje, ki so prav za svetovanje mladim plaÏani. Zakaj pravzaprav imamo ministra in celotno armado državnih uslužbencev, ki delajo na podroÏju izobraževanja? V celotni zgodovini nove države Slovenije je bil edino dr. Zupan, takratni minister za visoko šolstvo, ki je v letih 2005 in 2006 svetoval mladim srednješolcem, kako naj se srednješolski dijaki odloÏajo, katera smer študija je perspektivna in kateri poklic jim zagotavlja službo in tudi zadovoljstvo ter osebno sreÏo. Minister bi moral biti prvi v državi, ki bi vedel, kakšen izobraženi kader bomo potrebovali po petih ali celo veÏ letih? Ali danes res ne vemo, koliko zdravnikov bomo potrebovali Ïez pet ali sedem let, koliko uÏiteljev razrednega pouka ali diplomatov upravnih šol za državno upravo? Naši ministri za visoko šolstvo so se vsa zadnja leta ali pa celo desetletja sprenevedali oziroma lahko celo zapišemo, da so zelo slabo opravljali svoje poslanstvo. Zakaj danes manjka zdravnikov, zobozdravnikov, inženirjev skoraj vseh tehniÏnih podroÏij? Zakaj diplomanti družboslovnih, ekonomskih, pravnih in raznih menedžerskih usmeritev ne dobijo službe? Kdo je za to kriv? Ob sooÏanju s krizo je najpomembnejše vprašanje, kdo lahko odpravi recesijo in reši gospodarsko krizo v Sloveniji. Prav gotovo to ne bodo diplomanti družboslovnih ved, ki že kar nekaj let ne dobivajo primernih zaposlitev, saj nimajo primernih znanj, s katerimi bi lahko ustvarjali nove inovativne izdelke in nove inovativne storitve. Zakaj se minister za visoko šolstvo javno ne opredeli in javno pove, kaj pomeni pravilna izbira študija? Îe želimo v Sloveniji razvijati lastne produkte z visoko dodano vrednostjo, moramo izobraziti ljudi na celotnem naravoslovnem in tehniÏnem podroÏju. V tem trenutku imamo še kar nekaj svojih blagovnih znamk. Îe pa država s pravilnim usmerjanjem pri izobraževanju ne bo pomagala, bodo tudi te izginile. Na primer: na Naravoslovnotehniški fakulteti imamo poseben oddelek za študij tekstilne tehnologije in tekstilnih ved. Kakšno vlogo bi morali predavatelji in raziskovalci na tem oddelku odigrati, da bi slovenska tekstilna industrija obstala, se razvijala in produktivno ustvarjala? Ali je za propad tekstilne industrije kriva tudi omenjena ustanova? Zakaj, na primer, uspeva farmacevtska industrija? Tudi na podroÏju strojništva je slovenska industrija v relativno dobri kondiciji. Tudi to je zasluga slovenske strojniške inteligence. Pa poglejmo v zgodovino, katere fakultete so pred veÏ desetletji veljale za najkakovostnejše. Med te vsekakor lahko uvrstimo fakulteto za kemijo, fi ziko in strojništvo. Lahko celo zapišemo, da to velja še danes. Ali se to ne odraža tudi v slovenski industriji? Iz povedanega sledi, da bi bilo nujno, da zaÏnejo naši politiki misliti na prihodnost tudi tako, da usmerjajo mladino v takšno izobraževanje, ki jim bo v prihodnosti zagotovilo službo, ki bo ustvarjalna in produktivna za vse državljane, ki bo zagotavljala dohodek tudi državi. Zavedati se moramo, da številni študijski programi izobražujejo mlade ljudi, ki se lahko zaposlijo le v državnih službah. Problem pa je, da država (beri minister) ne ve, koliko teh ljudi bomo v bodoÏe potrebovali. Janez Tušek Vpis v višje, visoke in univerzitetne študijske programe