M^VUul
■i	: S prilogama:	-
Haš kmečki dom" m »Naša gospodinja
izhaja vaak Četrtek. Cena mu je :i K na leto. (Za Nemčijo i K, ta Ameriko in drope tuje driave e K), — Posamezne številke ae prodajajo ———— po 10 vinarjev. ———-
Spisi ln doplai eepo&iljajc: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva nliea. NaroCnina. reklamacije in in-serati pa: UpravniStvu „Domoljuba". - Ljubljana, Kopitarjeva ulica--
Za gospodarstvo gre!
To je bilo vpitja med našimi liberalci, ko s® takoimenovani samostojni, — v resnici pa liberalci, zmagali pri zadnjih volit-I vah na Goriškem. Kar pijani so bili veselja. Za pijanostjo pa pride maček: glava boli in človeku se nič ne ljubi. Goriški kmetje, ka-j !teri so se dali zadnjič preslepiti hinavski vabi, da ne gre za liberalce, ampak samo za gospodarstvo v deželi — tudi nam je 'dobiro znana ta past od zadnjih volitev — že čutijo, kako jih glava boli. Novi deželni odbor, v katerem sedita dva slovenska liberalca, je prišel pred deželni zbor z zvišanjem davkov. Gospodariti je začel, toda s tem, da hoče naložiti velika nova bremena davkoplačevalcem. Zemljiški davek hoče zvišati za dvajset od sto; na pivo hoče naložiti doklado po 8 K na lil. Ko smo pri nas zvišali doklado od 2 K na 4, so zatulili liberalci, kakor bi jim kdo kožo drl. Pa še nekaj predlaga nova deželnozborska večina goriškemu deželnemu zboru: davek na mošt in vino, ki se ne prodaja na drobno, torej na tisto, katero kmet doma popije, ali Iti se v večjih množinah daca prosto kupi in p*pije po zasebnih hišah. To se pravi: Jvinsfti davek, ki smo se ga v državnem zbo-tu komaj ubranili, proti kateremu so naši jposfanci v deželnem zboru z vso silo nastopil«, naj se uvede v vinorodni Goriški. Za laše vinogradnike je to liberalno poleno, u gredo ž njim nad svojega kmeta, tudi ne-zrekijivo nevarno. Ko vpeljejo na Gori-;k'em vinski davek, se nobena vinorodna ležela ne bo mogla več izgovarjati, da vi-logradnik ne prenese tega davka. Odgovor e bs glasil, da so zastopniki goriških vino-radaikov naredili ta davek. Posledica bo am« ta, da bo država planila zopet po ijeia in ga hotela zase izrabiti.
Goriški kmet že zdaj neprimerno več lačuje davkov kakor naš. Doklada za de-
želo znaša 30 % za pridobitni davek, ki zadene vse obrtnike, 20% pa na druge cesarske davke in 120% na užitnino. Okrajnih cest in šol pa ne vzdržuje na Goriškem dežela, ampak okraji, ki imajo v ta namen 82—200% doklad. Za revne bolnike plačujejo vse oskrbne stroške občine, ki imajo zavoljo tega razmerno po dvakrat večje občinske doklade kakor naše.
Liberalci po drugih sosednjih deželah ravno tako v številkah kažejo, kam se pride, če mestni liberalec in njegov podeželski hlapec dobita moč v roke. Na Koroškem imajo deželnih doklad na cesarske davke 90%; poleg tega 120% na užitnino in po 12 K od hI na nezadacano zasebno vino. Vkljub temu, da bodo od države dobili nekaj nad 750.000 K na leto več, nego doslej, vendar še ne bodo mogli izhajati in bodo morali doklade zopet zvišati.
Tudi na Štajerskem bodo morali zvišati doklade za veliko vsoto; poleg državnega prispevka, ki znaša nad 1,500.000 kron več, nego doslej, bo še do 4 milijone primanjkljaja, za kar ne bo zadostovalo 30% zvišanja.
Naša dežela je prevzela večji del stroškov za ceste na svoje rame. Vse zdrže-vanje deželnih cest bo stalo, ko se sprejmejo razne občinske ceste med deželne, nad 1,200.000 K. Dežela vrh tega znatno podpira občine pri popravi občinskih cest in potov. S tem obojim se razbremene občinske in okrajne cestne doklade. Jasno je, da mora dežela za nove stroške iskati tudi novih dohodkov. Zdaj znašajo pri nas doklade na cesarske davke le 40%; ravno toliko znaša užitnina. Pripomniti moramo, da je bila naša dežela, dokler ni prišla naša stranka do gospodarstva, silno zanemarjena, Od leta 1908, so se zvišali stroški za bolnike in blazne za 265,000 kron. Za reveže plačuje dežela vse sama; pa tudi takim, ki ne morejo dobiti ubožnega spričevala, ki so pa v revnih razmerah, deže-
la veliko stroškov odpiše in jih sama vzame nase. Za šole so se pomnožili stroški od 1. 1908. za 556,000 K. Ljudstvo hoče vedno novih šol in razredov; to pa stane. Za povzdigo kmetijstva se izda zdaj 380,000 K več, nego 1. 1908., ko ni ta-korekoč kmet imel nobene opore v deželnem odboru in zboru. Prihranilo se je pa tudi marsikaj. Za gledišče je danes 57.000 K manj deželnih stroškov, kakor jih jc bilo pod liberalno komando; za podpore raznim mestnim društvom pa 37.000 K manj. Ker dežela dela in na vso moč pospešuje gospodarski napredek, mora imeti seveda tudi primernih dohodkov, Že ob času, ko se je uvedel novi cestni zakon, se je ljudstvu javno povedalo, da bo treba v ta namen svoj čas zvišanja doklad. Ta čas je prišel. Liberalci so pred volitvami lagali o zvišanju za 100%. Ostali bodo, kakor vselej, tudi to pot.na laži. Z vso gotovostjo lahko rečemo, da naše kranjske doklade tudi potem, ko se bo deželno gospodarstvo tako preuredilo, da ne bo nobenega primanjkljaja več, ne bodo niti od daleč toliko znašale, kakor znašajo v sosednjih deželah Goriški, Koroški in Štajerski že danes, Liberalec, ki s svojim gospodarstvom dere kmeta v sosednjih deželah in siplje denar v namene liberalnega meščanstva, bo moral umolkniti, ko mu pokažemo, kako njegovi' bratci delajo s kmečkim ljudstvom na Goriškem, Koroškem in Štajerskem.
Kranjski deželni zbor.
Druga seja kranjskega deželnega zbora se je vršila dne 11. februarja.
Poslanci S, L. S. so vložili ta dan več nujnih in samostalnih predlogov, ki naj se v kratkem času izvedejo. Med predlogi omenjamo sledeče važnejše:
--------- ------------------------------------ ---------- -
Štev. 8.	V Ljubljani, dne 19. februarja 1914.	Leto XXVII.
Deželna posredovalnica za kmečke in obrtne delavce.
Dr. Krek je utemeljeval in pojasnjeval, kako nujno in potrebno je, da se ustanovi na Kranjskem deželna posredovalnica za
delo za obrtne in kmečke delavce. Ta posredovalnica bi bila nekak zavod, pr: katerem bi iskali posestniki in obrtniki delavcev. kmečki in obilni delavec pa dela in kruha. Želeli bi bilo, da bi se ta misel kmalu uresničila.
Stavbna strokovna šola v Ljubljani.
Dr. Pegan in tovariši so uložili predlog, po katerem naj se osnuje na državni obrtni šoli v Ljubljani prava stavbena strokovna šola za stavbene obrtnike. Dosedanji zimski tečaji za stavbene obrtnike, zidarske, tesarske, vodnjakarske in kamnoseške mojstre nai bi odpadli in se spremenili v šolo za stavbne mojstre. Obenem naj se osnuje na omenjeni šoli preizkuševališče za stavbne materialije.
Cesta Litija—Polšnik—Brezovo Mirna.
Poslanec Vehovec je stavil predlog, naj se zgradi po omenjenih krajih, kjer nimajo do sedaj nobene dobre ceste in morajo vsled tega poljske pridelke, zlasti les pod ceno prodajati, nova deželna cesta.
Železnica Brežice — Novo mesto — Žužemberk— Krka—Štanjel.
Poslanec Vehovcc in tovariši so uložili predlog, naj vlada sprejme gori omenjeno progo v vrsto tistih železnic, ki se imajo v I bližnji bodočnosti graditi.	1
Za vodovod v Žužemberku in pogorelce ,.,.,,. v Trebči vasi.
Vehovcc in tovariši prosijo, da bi dobil trg Žužemberk v kratkem potrebni vodovod. Deželni zbor naj se spomni tudi 15tih pogorelcev v Trebči vasi, ki jim je požar napravil lansko leto 90.000 K škode in naj jim modeli nekaj podpore. V ta namen jim je odkazal deželni odbor že 4.000 K.
Za oškodovane po toči.
Poslanci Povše, dr. Lampe in tovariši se obračajo do vlade in vprašujejo, zakaj ni vlada priporočila prošnje občin Litija, Šmartno, Sv. Križ in Moravče, kjer je toča pobila, pri ministrstvu v podporo. Poslanci so že posredovali za oodporo, vlada pa je poslala ministrstvu vlogo, v kateri pravi, da so poizvedbe dognale, da ni tako velike škode. Vlada naj odredi nove poizvedbe.
Uhi .»niča v žužemberškem okraju.
Poslanci Vehovec in tovariši prosijo deželni zbor, naj dovoli zdravstvenemu ok rožju v Žužemberku podporo, da se bo mogla sezidali potrebna ubožnica. V ta namen je že nabranih 16.000 K.
Za osuševanje travnikov v Kostanjevici.
Hladnik in tovariši so uložili predlog, naj se močvirnati travniki v Krakovem pri Kostanjevici, ki merijo 40 ha, osuše. Deželni odbor izdelaj načrt in dovoli primerno podporo^ za osuševalna dela.
Za izrabljenje vodnih moči reke Krka in za plovbo na Savi,
Deželnemu odboru se naroča, proučiti vodne moči Krke, ki so sedaj mrtve. Tudi 2»
Sava naj se tako regulira, da bo možna po nji plovba, ki je včasih na HrvaŠko tako cvetela in je sedaj vsled železniškega prometa popolnoma prenehala.
Za ceste v Belikrajini.
Samostalni predlog posl. Dermastja, Mihelčiča in tovarišev:
Deželnemu odboru se naroča, da izvrši nemudoma vse priprave za zgradbo dež. ceste Otavec-Rodine-Planina v črnomelj-skam cestnem okraju.
Ker so nekatere ceste v Belikrajini nujno potrebne zgradbe ozir. preložitve, vprašajo: 1. Kako je s preložitvijo ceste Drašiči-Krmačina, Metlika-Rakovec, z napravo nove ceste Semič-kolodvor, s preložitvijo klanca v Semiču pod cerkvijo v cestnem okraju Metlika in s preložitvijo ceste Vinica-Preloka-Adlešiči, Stari trg-Tanča gora v cestnem okraju Črnomelj. Ali hoče gosp. dež. glavar potrebno ukreniti, da sc z zgradbo omenjenih cest čim preje prične.
V kakem stanju se nahaja poprava oziroma preložitev klanca na državni cesti v Metliki.
O vodovodu za občino Adlešiče in Tribuče.
Vprašanje posl. Mihelčiča na gospoda dež. glavarja dr. Ivana Šusteršiča glede vodovoda za občino Adlešiče in Tribuče.
Pred nekaj leti so bili izvršeni načrti za vodovod, ki bi preskrbljal občino Ad'e-šiči in Tribuče in podobčino Bojance s pitno vodo. Ker prizadeti občani še do danes zastonj čakajo izvršitve teh načrtov, vprašajo, v kakem stanju je ta zadeva.
ZA SPREMEMBO DEŽELNEGA VOLILNEGA REDA NA KRANJSKEM.
Dr. Lampe je vložil v deželnem zboru predlog, naj se sedanji volilni red za deželni zbor spremeni.
Poslanci S. L. S. bi bili za sledeče spremembe:
Kmečka kurija naj voli 20 kmečkih poslancev, 4 več kot doslej. Kmečki volilni okraji naj bodo ravno tisti kakor so za volitve v državni zbor. Je jih deset in vsak naj voli po dva poslanca. Mestnim volilnim okrajem naj se priklopijo drugi kranjski Irgi in obrtni kraji. Poslanca trgovske in obrtne zbornice naj se volita tako, da voli velika obrt in trgovina enega, mala obrt in trgovina pa enega. Vse volitve naj bi se vršile na en dan; za splošno, kmečko in mestno kurijo. Vsaka kurija bi imela glasovnice druge barve. Vsaka občina naj bi imela zase volilni okraj. Volilna pravica naj bi se-dala tudi ženskam, ki vodijo samostojno gospodarstvo. Upeljali naj bi se stalni volilni imeniki, da bi jih ne bilo treba vselej pred volitvami vnovič sestavljati.
Če bo iz te reforme kaj, bomo poročali. Liberalni poslanci se ji namreč ustavljajo.
NOVA BALKANSKA ZVEZA.
Na Balkanu se pripravljajo nove stvari, Turčija in Bulgarija ne moreta preboleti izgub v zadnjih vojskah: sklenili sta zvezo.
da bi prevrnili bukareški mir in dobili iz. gubljeno zemljo zopet nazaj.
To nevarnost so pa spoznale Grčija Srbija in Rumunija in sklenile zopet skup. no zvezo v obrambo svojih držav. Srbski grški in rumunski ministrski predsedniki so kovali to zvezo v Petrogradu, zvarili jo v Bukareštu in potrdili v Belgradu. V Bel. gradu je bil tudi grški prestolonaslednik
Jurij, kjer je bil sprejet z veliko častjo in navdušenjem. Pravijo tudi, da se poroči srbski prestolonaslednik z neko rusko prin. cezinjo, grški pa z neko rumunsko, da bodi) vezi bolj držale.
DELA NI.
Koncem januarja je znašalo število brezposelnih v Zedinjenih državah Sever-ne Amerike samo pri železnih in jeklenih tovarnah nad en milijon dela\cev, ooleg tega je bilo tudi skoro 300.000 rudarjev brez dc-la. Če se vpošteva vse brezposelne, znaša to število blizu eden in pol milijona, Grozna številka, tem groznejša za nas Slovence, ker je med temi reveži veliko š!c-vilo naših rojakov. Izguba na p!ača;i '.na?a mesečno okrog 75,000.000 dolarjev, ali skoraj 375 milijonov kron. Velikanske jeklene tvornice v Piltsburgu, kjer je usluž-benih /.elo veliko število naših rojakov, del: jo samo s polovico delavci.
Na Dunaju je demonstriralo zadnii teden b'izu dva tisoč brezposelnih delavcev p«ed parlamentom in dunajskim magistratom ;er zahtevalo dela in kri ha
V Lvovu se ponavljajo skoro vsak d:n nemiri brezposelnih delavcev po u'icak telika množica brezposelnih je zadnji teden vdrla v predmestju Grodek v gostilni ter jamala jedila in pijače. Po nekalerit krajih so razbili tudi šipe po trgovinah Policija j 2 nemire komaj zadušila.
Sreča.
Marička jc bila prav zala deklica. Njen oče je bil ubog uradnik s 1800 kronami letne plače; toda vkljub temi/ je bila njegova edinka vzrejena tako razvajeno kakor grofovska hči.
„Moja hči," je govorila njena mati polna materinskega ponosa in ljubezni, „ta mora dobiti kneza za moža."
Toda žena je umrla, predno je njena hči dobila grofa in njen mož je šel za njo v kratkem času; in Marička je ostala sirota brez očeta in matere v starosti dvanajst let.
Župnik svetokrižki je bil MariČkin stric; vzel jo je v svojo hišo, skrbel in ljubil jo je pa primerno njeni nesreči ter pazil na njeno dušno in telesno lepoto. Ali nečimernost in časti-hlepnost, da bi bila če že ne kneginja, kakor ji je uboga mati prerokovala, pa vsaj veliko več kakor samo žup«'' kova stričnica, ta je pa Marički ostala-
Neko lepo junijevo jutro je ju»' nala s stricem in njegovo gospodinj0'
ako dobro ženico po imenu Marijano. azadnje so imeli še skledico češenj gospod župnik si jih je ravno milil nekaj vzeti, ko ga Marijana vstavi, u nenadoma skledo izmakne in re-
„Čakaj te, moram pogledati, koliko ešenj je tukaj." „Pa zakaj?"
,,Pustite me, gospod, že jaz vem," mu odgovori gospodinja in šteje češnje.
»Stavim," reče župnik in se nasme-a. ..da je tukaj loterija vmes."
„Stopetinšestdeset jih je. Petkrat ristusova leta. Samo da mi pride pri oteriji listek s to številko pod roke, a gotovo zadenem veliko denarja."
Ampak ženska, da morete biti ta-o neumni."
,,E gospod, pustite me, jaz vem, aj delam. Da, da, le smejajte se, jaz še bom tudi smejala, kadar zadenem terno na tiste številke, ki mi jih je zjutraj dal mož s papagajem."
»Marijana, Marijana, ne bodite nemili, nosite denar, ki ga znosite v lo-rijo, raje v hranilnico, pa boste vi-eli, kako se vsako leto lahko terna adene."
»Nikar se ne mujajte, gospod, jaz a ravno hočem, da z loterijo oboga-m. pa tudi bom."
„E, z vami ni drugega, kakor pu-iti vas ali pa ubiti," reče župnik in dide iz obednice.
.,Jaz mislim, da ima stric prav," reče Marička.
»Kaj ti veš, neumnica 1" odvrne gospodinja. »Če bi dognala eno reč, ki o mi jo to jutro povedali, potem pa laj naloži vlada za me kar srebrnja-;ov v vozove!"
„In kaj jc tisto, kar morate dog-liati?"
„Koliko je stopnjic do vrli zvonila pri Sv. Križu."
..In kaj vam bo, če to zveste?"
»Kaj mi bo? številke bom sestavi-a. na katere pridejo čisto gotovo dve črni."
..Kdo vam je pa to povedal?"
„Ciganka, ki zna več kakor hruške peči."
»Zakaj pa sama ne izve in ne stavi V"
„Viž jo! Zato ker je nihče na zvonik ne bo pustil, da bi stopnjicc šte-
a."
.,Pa strica vprašajve, koliko jih je m bo žo vedel."
„Ne, jaz ne zaupam ne njemu, ne nobenemu drugemu, kajti če se samo a eno zmoti, potem pa adijo terna. lidve sami jih greva preštet."
,,Nikar, stric se bo delal iz naju orca."
»Bova že dobro gledali, da mu ne oveva, zakaj greva gori. Vidiš, ti mu eci, da bi šla rada na zvonik, da bi idela, kaj se gori vidi; kajti taka ra-ovednost je bolj za mlada dekleta akor za stare ženske."
»Dobro, mu bom pa rekla." GQspod pride nazaj v obednico. »Stric," ga vpraša Marička, „ali ste
bili že kdaj na vrhu zvonika Sv. Križa?"
»Večkrat."
„Moj Bog, to se daleč vidi."
»Kajpak, saj je najvišji zvonik v našem mestu."
»To mora biti lepo! Ali me pustite, da grem z Marijano gor?"
»Če Marijana misli, da ima še noge za to, da bi te spremljala ..."
»Moj Bog, kakšne muhe imajo dekleta dandanes!" je prisiljeno zagodr-njala Marijana. »Grem s tabo, če Se imaš take želje."
Uro pozneje sta Marička in Marijana lezli gor proti vrhu in z veliko natančnostjo šteli stopnjice, ki si jih je Marijana zapisovala po dvajset in dvajset.
Ko sta prišli do zvonov, ste stopili k lini in pomolili glavo ven, da pogledati okrog; toda obe ste prestrašeni odstopili, ker se jima je odprl tak prepad pred očmi. Vender ko ste še trikrat pokukali, jima je strah prešel in nazadnje ste lahko mirno gledali čudoviti razgled po mestu in deželi.
»Jezus!" vzklikne Marička, ko pogleda čez neizmerno ravnino, ki je obdajala mesto. »Od tukaj se pa vidi cel svet!"
»Še celo cesarstvo ne!" odgovori Marijana, in dobro ji je storilo, da se je mogla s svojim zemljepisnim znanjem tako poLahati.
»In naš cesar ukazuje čez vso to zemljo?"
»Pa še veliko več."
„Oh, kako je srečen!"
»Kaj bi ti naredila, če bi ti ukazovala čez toliko zemlje?"
»Jaz? Na glavo bi skočila s tega zvonika."
II.
Marička, ki je bila do svojega šestnajstega leta čeden otrok, a nič več kot otrok, se je začela, ko je prišla v to starost, tako razvijati, da se je v enem letu spremenila v eno najlepših deklet v Madridu.
Neki mladenič skromne zunanjosti, pa jako čeden, je začel zahajati v njeno ulico in se ozirati po njenem oknu. Marički se ni zdel kar tako za nič, kajti ka^ar ga je videla hoditi po cesti gori in doli, se je vselej lepo ozalj-šala in slonela na oknu ter s smehljaji odgovarjala njegovim smehljajem.
Gospod župnik je to opazil in jo je neki večer poklical v svojo sobo.
»Mai-ička," ji reče, »ti veš, da te imam rad, kakor te je tvoj oče imel, in da ti želim srečo. Kdo je tisti fant, ki se sprehaja po ulici in se po tebi ozira in se smehlja, kadar te zagleda na oknu?"
Marička je postala rdeča kakor nagelj in je zajecljala nekaj besed ter tajila, da bi so bila kaj zmenila zanj.
»Nikar, dekle, povej mi po pravici, saj poštena ljubezen med mladimi ljudmi ni nič slabega. Ali ti je fant všeč?"
»Ml je, gospod."
»In veš, kakšnega stanu je?"
»Ne vem, gospod."
»Kako mu je ime?"
»Tudi ne vem/1'
»Je že dobro, £a ne delaj si nič skrbi; bom že jaz zvedel; in če ga imaš rada in on tebe, in te je on vreden, ga boš pa poročila; zakaj revna si in tisti dan, ko mene več ne bo, bi prišlo hudo nate."
Drugi dan je gospod župnik svoji stričnici povedal, da je fant, ki hodi po cesti, krojaški pomočnik, pošten človek, in da je ž njim govoril.
Marička je molčala in se žalostno zamislila.
»Zakaj se tako žalostno držiš, dekle?" jo vpraša stric. »Ali ti ta fant ni všeč?"
»Mi je gospod; ampak saj vidite, krojač ..."
»Dekle, ti nisi nobena grofica. Kar je tebi treba, to je mož dobrih lastnosti, dušnih in telesnih, ki te bo rad imel in te bo mogel dostojno živeti Fant je dober in slabo boš zadela, če ga zavrneš samo zato, ker je preprost rokodelec-"
Prav pravite, stric."'
»Torej dobro, v nedeljo pride snubit, in jaz upam, da ga ne boš zavrnila."
Drugi dan ste šli Marijana iri Marička gledat, če ne bi našli v kakšni loteriji listka s številko, ki je enaka litrom vode, ki jih madriški gostilničarji zlijejo na dan v vino. To število je zvedela od nekega slovečega časnikarja, ki je iskal podatkov za prošnjo na vlado, v kateri bi dokazal, da izvira pomanjkanje vode v mestu samo od tega, ker je preveč gostiln. Nazadnje ste tak listek vendarle našli, in ker ste bili blizu prijetnega sprehajališča, ste porabili priliko, da se malo razvedriti.
Marijana je bila zelo ' razmišljena; poslušala je namreč osla in štela, kolikokrat je zarigal, da bi potem to številko stavila na prvi eksJrakt. Med j tem pa je prikrevsala za njima stara razcapana ciganka, se obrnila na Ma-ričko in jo nagovorila:
»Bdečka, bolj rdeča kakor solnče-ce zlato, tebe gotovo čaka velika sreča. Ali hočeš, da ti jo pove ciganka, ki pozna srčke in prihodnje reči?,,
Ko je videla, da ji je Marička s prezirljivo kretnjo odkimala, je že hotela oditi; toda kar zagleda Marijano, se obrne k nji ter ji veselo zakliče:
»Oh imenitna gospa, Bog sam vas je pripeljal sem zato, da boste vi in ta rožica, ki gre z vami, slišali od mene srečo."
»Je že prav, če jo tako zadenete kakor takrat, ko ste mi rekli, da naj stavim v loterijo število stopnjic, ki jih ima zvonik pri Sv. Križu," ji Marijana mrzlo odgovori. ,-.
»Kaj, žlahtna gospa!:. Vaša milost jih je preštela in stavila in ni zadela terne ?"
„Niti ambe ne.":- - •"
»Torej jaz prisegam vaši milosti pri zvezdah nebeških, ki so zelo visoka stvar: če niste zadeli,: ste gotoyo stopnjice slabo šteli."
„Jaz sem jib preštela od prve do zadnje."
„Vi bi jih bili pa morali prešteti od zadnje do prve, kajti tako vam je povedala cighuka, ki ve resnico-in nikogar ne goljufa/'
„Kaj ni to isto?" .
..Kako naj bi bilo. žlahtna gospa?"
Marijana, ki je bila tako slabega in medlega razuma, da se ji je Cisto zmedel, če ga je le malo napenjala, je začela premišljevati, če je število stop-njic enako, ako se jih začne od spodaj šteti, ali ako se jih začne od vrha: in ko je videla, da se je zmedla, je pustila račune in se skesala, da je dvomila nad nezmotljivostjo ciganke.
..Torej kaj? Ali naj povem srečo tej kopičici cukra in cimeta?"
,,Da, da, povejte ji,'* odgovori Marijana.
..Kb, pustive te neumnosti," reče Marička in umakne svojo belo roko, ki jo je hotela prijeti ciganka med svoje črne in koščene roke.
..Neumnost praviš ti moji umetnosti. seratin nebeški? Petdeset let je že, kar pravim dobro in slabo srečo vsem, ki so jo hoteli ali hotele izvedeti, in še nikdar se moja umetnost ni zmotila."
Marička je pogledala Marijano kakor bi jo sveta prosila, in Marijana ji ga je dala; pusti naj si prerokovati; kajti v resnici, umetnost ciganke je nezmotljiva.
Ciganka je prijela deklico za roko. pokazala s svojim koščenim prstom črte na Maričkini roki ter rekla:
..Ta črtka, ki se vleče po sredi, je podobna kakor S, in pomeni službo. Ti dve črtici pa. ki se na enem koncu družita kakor tisti, ki se ljubijo, na drugem koncu pa sta ločeni kakor tisti. ki se ne marajo, to je pa V, in pomeni visoko. Ti klopčiček zlatih nitk, veliko srečo imaš, zakaj poročila boš moža, ki bo imel najvišjo službo v tem mestu."
Marički so sc od veselja in ponosa svetile oči. Marijani pa so se zalile s solzami, tako milo in veselo ji je bilo okoli srca.
»Ali vidiš, dekle, ali vidiš? Kako prav je povedala tvoja mati — Bog ji daj večni mir in pokoj — da boš dobila kneza za moža." Tako je vzklik-nila-Marijana in vsa srečna je Maričko objela in poljubila. »Najvišja služba v stolnem mestu! Tvoj ženin bo najmanj minister ali kaj tacega!"
Marijana in Marička ste prišli domov vsi razčeperjeni od ponosa, in prvo kar je Marička storila, je bilo to, da je stricu odločno povedala, da krojača ne vzame, ker so taki ljudje zanjo prenizki.
Kmalu potem se je v svoji sobi naslonila na okno, da se zatopi v svoje sladke sanje o slavi; zapazila je krojaškega pomočnika, ki je stal na drugi strani ceste in jo gledal s svojim navadnim nasmehom.
4i
Marička. namesto da bi se še ona nasmehnila, je naredila resen obraz, bolj kakor pri pogrebu, ter s prezirljivim obrazom šla od okna.
(Dalje sledi.)
Pri telefonu.
Študent VII. gimnazijskega razreda na ljubljanski gimnaziji Janez Žonta — njegovi tovariši so mu rekli Žani — je imel tri lepe čednosti. Znal jc igrati gosli tako, da so kar študentovske postelje odskakovale; razumel se je na vse umetnosti, popravljal je ure, ključavnice, znal delati vse mogoče inštrumente in mašinc. Zraven jc pa bil len za 50 drugih tovarišev. Po cele tedne ga ni bilo v šolo: po tovariših je pa vsakokrat naznjal profesorjem, da trpi strašne bolečine, enkrat v nosu, drugič v glavi, tretjič v prsih in da mu zdravnik prepoveduje pod nevarnostjo, da težko oboli, vsak izhod iz sobe. Če se je pa zgodilo, da ga je prišel obiskat profesor na stanovanje in se prepričat o njegovi bolezni, si je Žani zavil trikrat okoli vratu volneno brisačo, stokal kakor škripajoča vrata in kašljal kot nadušljiv starec. Komaj jc pa profesor cb-nil hrbet, je vrgel Žani brisačo v kot, prijel za gosli in zapel s čistim in nedolžnim glasom kakor škerjanček: Bog živi vse profesorje, študente in pa kelnarce! Jupajdija, jupajda, jupajdaK
Tako je prepeval in muciziral cel ljubi božji dan, da so ga imeli vsi stanovalci nad njim in pod njim že polna ušesa. Na večer mu je pa poslalo dolgčas, zlasti če ni bilo blizu nobenega tovariša, s katerim bi nekoliko pokramhala. No, Žani si je znal pomagati. Napravil si je telefon. V kotu svoje sobe je postavil elekrično baterijo in napel črez strehe v sobo svojega sošolca Poldeta, ki je stanoval daleč v drugi ulici, žico. Na obeh koncih je pritrdil dva mala govorilna lijaka, v katera se govori in obssil zraven dve mušljasti poslušali. Tako je bil telefon gotov. Vsaka beseda se je razumela, samo glasu govornika ni bilo mogoče spoznati.
Žaneta ni bilo zopet 10 dni v šolo. Čim bolj je ras'a njegova lenoba, tem več dela je imel telefon. Nekega dne se naenkrat oglasi v stanovanju Poldeta profesor fizike, g. Pele, da mu izroči neko naročilo. Ko zagleda telefon, se mu obraz posveti. Mož je bil zelo vzradoščen nad spretnostjo in iznajdljivostjo svojega učenca.
-Kam je pa napeljan ta telefon?« vpraša Po'deta.
K Žanetu, k Janezu Žonta,- odgovori Polde.
Profesor nastavi mušljasto poslušalo na svejo uho in posluša. Žane je ravno igral vesel valček. Profesorju šine zvita misel v glavo. Nastavi govorilni lijak na svoje ustnice in spregovori: »Dober dan.«
Bog daj,« se oglasi Žane prav poredno iz svo;e sobe. Žani ni niti sanjal, da stoji pri telefonu na drugem koncu v stanovanju tovariša Poldeta profesor Pele in nc Polde. Kmalu nato se vname med žanetom in profesorjem sledeči razgovor-
»No, kako je kaj?« vpraša profesor.
»Imenitno,« odvrne Žane. »Študentov, sko življenje je zares imenitno in veselo posebno, če se človek nič ne uči.«
»Ali te še glava boli?«
■ Kakšna glava, še svoj živ dan me nj bolela.«
•• Ali te ne boli vrat?«
To pa to, boli me, ampak samo zato ker nimam nobene pijače. 1 e lepo prosim, pojdi in poskrbi mi 2 vrčka pive. Strašno me žeja, ven pa ne smem, da me profesor ne zasači.«
>Kaj pa delaš cel ljubi dan?«
-Kaj delam, muziciram; dvanajst valčkov znam že na pamet; jutri imajo komijj ples; to bo muzike in plesa! Oh, pa pijače! Že sedaj me skomina!«
»Ali greš jutri v šolo?
Ne vem, kaj pa imajo jutri?
Fiziko.«
Kaj, fiziko: potem ne grem na noben način. Profesor Pele mi že več časa leži v želodcu. Ta pa ta! Za žlajfarja bi žc bi!, pa ne za profesorja. Ta dolgočasen patror n-s ne bo videl do Velike noči v šoli.«
»Kaj boš pa jutri počel?«
Spal pa igral na gosli.«
»Servus, dobro se imej! Adijo Žani!
Adijo, pozdravi mi stare prerok-: \
šoli!«
Profesor je odstopil od telefon in ustnice mu je raztegnil grenek nasmeh Polde je pa pobledel kakor kreda in bi so bi! od strahu kmalu-v tla udri. Komaj je čakal da bi profesor izginil, da bi naznanil Žanetu, s kom je govoril in ga opozoril na neprijetne posledice tega razgovora. Ampak' do tega ni prišlo. Profesor Pele je vzel r roke klobuk, prijel Poldeta za roko in n-kel: > Pojdite z mano.* Poldeta je ohfif fettrji pot in žalostnih korakov jo je ubiral 7.a profesorjem. Ko sta prišla do slanovanla mladega veseljaka, pusti profesor Poldeta na hodniku pred vratmi. sam pa stopi v sobo. Polde je poslušal zunaj sledeči pogovor:
Profesor: > Ali vas boli glava?
Žani: »Pa, kako! Razbija mi tako po glavi, kakor da bi vozili v glavi voz sena.
Profesor: Ali vas tudi vrat bo'!1
Žani: Oh, nikar nc sprašujte gospod profesor. Saj komaj govorim od bolečin. Tako me peče in gara, kakor bi mi kdo s krtačo drgnil po grlu.
Profesor: »Ali vas žeja?«
Žani: »Strašno; zdravnik pravi, da imam najbržs mrzlico, odtod taka žeja •
Profesor: »Ali bi radi pivo pili?
Žani: »Bog me obvaruj, ne spravim niti kapliice doli, tako mi nivo mrzi. Moj želodec je čisto preč, rajši bi požrl kozarec pe-troleia kakor eno samo kapljico nivc
Profesor: > Ali vam ni nekoliko dolgčas samemu tu v sobi?«
Žani: »Zares, si'no dolgočasno, če mora človek ves ljubi božji dan mirno sedeti in premišljevati to žalostno trpljenic P' kaj bolečine, te bi se še prenesle: na'hujše je to, da ne morem v šolo in da ne morem ničesar študirati. Posebno se mi toži moiem najljubšem predmetu, po fizik' 0, da b; mogel vsaj k vašim uram hodi,i
Profesor: »Ali ne igrate tudi gosli?1
Žani: »O, kaj še; že pol leta ne več. & samo mis'im nanje, me že začno ušesa boleti. Če je človek tako bolan, kakor sem i»z' ga mine vse veselje do muziciranja.«
Poldetu pred vratmi je postajalo kar oče, ko je slišal, kako je Žani vedno bolj ijSal in vedno bolj lezel v močnik. Vsak •enotek je pričakoval, da se bo vsula ne« hta nad Žanetom. Pa le ni še. Profesor je nekoliko časa utihnil, potem pa spet regovoril: »Hm, hm, tako, tako.«
Ali je pa to vse res, kar mi sedaj pripovedujete?«
Gospod profesor,« odvrne Žani, kakor da bj bil nekoliko užaljen: »zelo me boli, da dvomite nad resničnostjo mojih besed. Nikoli vam nisem dal povoda k vaši nezaup-Aosti. Jaz, da bi vas varal in goljufal, ki vas %iko globoko cenim in spoštujem?« w Sedaj je pa bila mera polna.
»Vi nesramni lažnik, hinavec, slepar, vi Pavliha,« je kričal profesor, kakor da bi *j|rmelo: »ravno pred pol ure ste čisto drugače govorili. Jaz dobro poznam vašo sleparijo in pa vaše goslanje, vašo lenobo in vaše norce. Stene imajo ušesa in vaše delo, vaš telefon vas je izdal. Lonec gre do studenca, dokler ne poči. Lc pazite, vi bodete te spoznali profesorja Pelca, ki naj bi postal po vašem prepričanju žlajfar, pa ne profesor. Jutri bodete zvedeli nadaljno od ;ospoda ravnatelja. Med tem časom vam pa vaš tovariš tu zunaj posvetil v vašo k'0.«
Po teh besedah je odprl profesor vra-, potegnil Poldeta v sobo in hitel ves raz-Jarjen iz sobe.
Žani je pa prijel Poldeta za ovratnik in kričal: »Sto tavžent mačkov, povej mi, kako je to mogoče, da me je ta lisjak vjel?«
Polde se je komaj oddahnil in začel Žanetu pripovedovati ves dogodek.
O kralj vseh oslov,« je zatulil Žane, i si mu moral povedati, da je lo telefon. ?ekcl bi mu, da e to past za podgane, itrelovod, aparat za brili, pa bi ta lisjak ne ilaknil svojega nosu v telefon in jaz bi ne jadel v to strašno smolo.«
Prihodnji dan je dobil Žane v šoli od [imnaziiskega ravnatelja povabilo, da bo >rcscdel 24 ur zapora in~premišljeval pre-eklc, sedanje in prihodnje čase. Žane jih e tudi presedel. Ali telefon mu je pomagal. )d tiste zgodbe s telefonom je Žane ozdrav-jen od znane študentovske čednosti — enobe.
Uali
Dom in svet.
Naročnikom »Domoljuba«. Z deseto tevilko, to je prvo v mesecu marcu, usta-rimo list »Domoljub« tistim posameznim naročnikom, ki za 1. 1914. še niso poslali naročnine. Opozarjamo pa tudi tiste poverjenike, ki so list za posameznike naro-pi, a doslej še niso naročnine poslali, da to takoj dopošljejo, ker se sicer upravni-vo ne more ozirali na tozadevna naro-la. — Kdor izmed posameznih naročni-jov za 1. 1914. do tega časa ne bo poslal ročnine, prve številke »Domoljuba« v esecu marcu ne bo prejel. Torej, cenjeni alci, položnico hitro v roke in znesek K na pošto, da ohranite hišnega prijate-Domoljuba« v svoji hiši. Kaj pa »Domoljub«? Vsem našim zve-im bralcem, naročnikom in dopisnikom se hvalimo za potrpljenje, ki so ga imeli z
nami v času štrajka, ko nismo mogli ustreči vsem tako, kakor bi radi. Upamo, da jih bomo sedaj odškodovali z lepim in poučnim berilom. Povest v deveti deželi bo v par. številkah končana, nakar bomo začeli priobčevati več kratkih, zanimivih podlistkov, ki jih imamo na razpolago. Prinašali bomo tudi več poučnih razprav o davkih in drugih za naše ljudi potrebnih stvareh. Ljubo nam bo, ako nam tudi naši ljudje po deželi napišejo svoje misli o tem aH onem in podajo kak nasvet. S kakim zanimanjem so n. pr, brali naši kmetje razpravo g. Cvenkeljna o »Bohinjski pasmi«.' Tudi razne fotografije o nesrečah, o važnih prireditvah, osebah, o zanimivih krajih nam bodo dobro došle in bomo njih slike v listu priobčevali. Na delo torej s skupnimi močmi za prospeh našega »Domoljuba«.
Štrajk stavcev končan. Lastniki tiskarn in stavci so se sporazumeli in po 8teden-skem odmoru sc je pričelo delo v avstrijskih tiskarnah zopet vršiti. Tudi v naši Katoliški tiskarni se je zopet delo začelo v celem obsegu.
Dohodnina. Rok za vlaganje napovedi dohodnine je letos, ko stopi v veljavo osebnodavčna novela, odgoden. Meseca marca izide v našem založništvu knjiga: Dohodnina. Pouk, kako se odmerja dohodninski davek na podlagi zakona o osebnih davkih in osebno-davčne novele. Knjigo je spisal fin. tajnik (v c. kr. ministrstvu na Dunaju) Valentin Žun, ki je izdal svoječas-no tudi brošuro »Osebna dohodnina«, katera je prešla v našo last. Knjiga bo kolikor možno tesno se naslanjaje na zakonsko besedilo, toda v poljudnejši obliki, obsegala vse določbe zakona o osebnih davkih iz leta 1896., ki so se ponekodi bistveno izpremenile po pravkar izdani osebno-dav-čni noveli. Obširno stvarno kazalo bo olajševalo pregled v sistematičnem redu opisanih določb. Pri vsaki bolj nejasni določbi v ložje razumevanje so navedeni vzgledi iz prakse, istotako bo knjiga obsegala vzorce, kako se izpolnjujejo hišni in stanovanjski izkazi in naznanila o službenih prejemkih. Posebno pozornost je pisatelj posvetil izpolnjevanje napovedi. Zemljiški in hišni posestnik, trgovec, duhovnik in uradnik najde v navedenem vzorcu, na kar mu je treba paziti pri spisovanju fasije. Ker je po javnem razglasu napovedi za letošnje leto vlagati šele meseca aprila, more si vsakdo to koristno knjigo preskrbeti pravočasno. Knjiga bo obsegala kakih 7 tiskanih pol in bo na razpolago za nizko ceno od K 1.50 do K 1.80. Naročila sprejema že sedaj Katoliška bukvama v Ljubljani.
Podružnica okrajnega glavarstva v Višnji gori. V Ljubljani se je oglasilo 15 županov pri merodajnih oblasleh, da bi se ustanovila v Višnji gori podružnica okrajnega glavarstva.
Zgubljen denar. V Mengšu na sejmu, dne 9. febr. 1914 je izgubil od gostilne Fun-tek do pivovarne, okoli 100 K, Mihael Zupan, Koseze, pošta Vodice na Gorenjskem. Pošteni najditelj naj vrne denar proti postavni najdenini.
Smrtna nezgoda. Iz Škofje Loke poročajo: V soboto so se splašili konji posestnika Guzelja na cesti od postaje Trata proti Škofji Loki. Konji so se ustrašili tovornega avtomobila. Voz, naložen z deskami, se je
prevrnil, voznika pa je vrglo ob zid. Dobil je tako hude poškodbe, da je umrl.
Glavni dobitek državne loterije v znesku 200.000 K je zadel bivši župan v Nem., ški Bistrici na Štajerskem Franc Wagner, ki je zadnja leta ubožal in je bil sedaj uradnik pri grofu Palffyju v Stiibingu.
Potres na Notranjskem. Iz Notranjskega pqročajo, da je bil 11. febr. ponoči ob 1. uri 22 minut precej močan potres. Bila sta dva močna sunka z bobnenjem. Ljudje so se vzbudili, poslopja in hiše so se precej tresle. Potres je trajal od 1. ure 22 minut do 1. ure 25 minut. Čutili so ga tudi v Trstu in v okolici.
Kdo je ta? V Matenji vasi pri Pre-stranku na Notranjskem je umrla dne 26. januarja 1.1. neka pribl. 55—60 letna gluhonema in nepoznana tuja ženska in je tam zapustila kakih 15 let staro tudi gluhonemo hčerko. Nihče ne ve in ne more dognati, od kod bi naj te ženske bile. Komur je o teh ženskah kaj znano, ali če bi kdo znal, od kod so doma, se naproša, da to naznani županstvu Slavina na Prestranku.
Nadinženir »Stabilimento Technico« v Trstu ustreljen. Odpuščeni delavec Ivan Zanier je ustrelil nadinženirja »Stabilimento Technico« Rudolfa Ivana Pichlerja, rodom Dunajčana, ki je bil znan po svoji strogosti. Morilec je pobegnil.
Sijajni polet zrakoplovca. Na letališču Johanistal pri Berolinu je poletel letalec Bruno Langer ob 8. uri zjutraj v zrak in se spustil na zemljo šele ob 12. uri zvečer. V zraku je ostal 16 ur neprenehoma. Ostal bi bil še dalje v zraku, pa mu je zmanjkalo bencina.
Skušnjo za zidarskega mojstra sta napravila pred izpraševalno komisijo pri deželni vladi v Ljubljani gospoda: Leopold Oblak, zid. mojster in betonski podjetnik v Jasenu pri Ilirski Bistrici in France Bre-zingar, zid, polir iz Morskega pri Kanalu na Goriškem; oba sta absolventa obrtne šole v Ljubljani.
Goriški kmetje proti davku na vino. Preteklo nedeljo je priredila S. L. S. v goriškem okraj, glavarstvu: v Gorici, Dorn-bergu in v Šmartnem pri Kojskem v Brdih' protestne shode proti novemu davku na mošt in vino. Shodov se je udeležilo do pet tisoč mož, med katerimi je vladalo velikansko ogorčenje proti deželnemu odboru, ki predlaga nov davek na mošt in vino. Kmetje so vsi pokonci. Že sedaj se je vino težko prodajalo, kako bi se šele odslej, ko bi stopil nov davek v veljavo in cena vinu zelo poskočila. Goriškega kmeta bi zadela s tem velikanska katastrofa.
Volkovi v Dalmaciji. V Krčiču blizu Knina je te dni neki lovec naletel na volkuljo s tremi mladiči. Mladiči so utekli, volkuljo je pa ustrelil. Drugi volk se je pojavil tik Knina ob želeni-ški progi ter so ga tudi ustrelili. Po daljnih vaseh "So pa volkovi v letošnji hudi zimi česti gostje.
Boj z volkovi na življenje in smrt. Strašen boj so prestali vojaki huzarskega polka v Velikem Varadihu na Ogrskem. Nekaj huzarjev, ki so bili brez orožja, je šlo pod vodstvom službujočega desetnika po premog v vojaško skladišče, ki leži zunaj mesta. Huzar Pavel Horgos je tekel naprej, da odpre vrata. Kar ga napadejo trije
ni
volkovi. Branil se je z že'eznim drogom in klical na pomoč tovariše, ki so jih pa medtem časo^3«jt*di^lk£Vi nappjUi. Med vojaki in volkovi se je nato vnel boj na živ-ljen:e in smrt. Desetnik je z revolverjem streljal in enega volka zadel, a lačni volkovi še niso zbežali. Končno se je vojakom posrečilo, da so zbežali v skladišče; volkovi so nato v bližnji gozd zbežali. Huzar Horgos je strašno razmesarjen, ker so mu volkovi iz rok in iz nog iztrgali kose mesa, tako da so ga morali oddati v bolnišnico.
Agenti in umetna guojila. Z Gorenjskega se nam poroča, da vsiljujejo agenti neke tuje tvrdkc pošiljatve fosiorovo-ki-slega apna, in to po židovskih cenah, približno po 80 vin. kilo, dočim stane pri Kmetijski družbi, ako se vzame vreča s 50 kg samo 22 vin. kg, in tudi v Kranju po trgovinah na drobno navadno po 40 vin kg. Ne bi verjeli, da sc dobe gospodarji, ki se tako hitro vsedejo na lim. Vzrok bo pač ta, da imajo nekateri premalo zmisla za kak gospodarski napredek.
Verske liomatije na Kranjskem. Buski list »Novojo Vrenija« so zavzema za to, da se zgradi v Ljubljani za 50 pravoslavnih oseb pravoslavna cerkev. Lansko leto sta odpadla v Ljubljani v pravoslavno cerkev dva slovenska katoličana. No, Ljubljančani imajo bolj pametne in potrebne stvari, za katere se morajo zavzemati, kakor za pravoslavno cerkev, ki bo vedno prazna, kakor je protestautovska. — V Novem mestu je pa ljubljanski pastor kranjskih luteranov kupil svet, na katerem nameravajo graditi nemško šolo in pa protostantovsko cerkev. Radovedni pa smo. kaj ho novomeški liberalni mostni o'1 i»u' na to odeovoril.
Kako se nekateri ženijo. (Resnična zgodba z Dolenjskega.) Oče Matija svojemu doraslemu sinu Janezu: »Veš kaj, Janez! Dolga je vedno več ori hiši. Tebe bom letošnji predpust oženil.« Janez: »Katera nevesta, mislite, bi bila za naš dom?« Oče: To je tnlco. T^-n v Kozo'cih, pravijo, je bogata dekle, ki bo imela 800 gl. dote. V nedeljo popoldan greva povprašat. Če bo pa stari' hotel kaj utrgati pri doti, pojdeva na Hnb. Vier bo tudi menda ims'a Klančarjeva 700 gl. Če oa nama še lam spodleti, greva v Resje po Jerneievo Nežo.«
Nemci na H) vaškem. Glasom ljudskega štetja leta 1910. je na Hrvaškem 134.078 Nemcev, to je 51% celokupnega prebivalstva; imajo pa že sedaj 32 l;udskih šol z nemškim učnim jezikom, a zahtevajo jih še več, kakor tudi nemško uradovanje z njimi in druge take 'epe raci. Mažarov je na Hrvaškem 110.000 pa imajo 96 šol. Ako bo šlo tako naprei, bodo imeli tujci na Hrvaškem kmalu več šol, nego domače ljudstvo.
Visoka starost. Iz Kozluka v Bosni jav-Hajo, da je v vasi Srbska Vitinica začetkom tega
meseca umrl kmet Radovan Spasoje-vič, ki je bi' star 135 let. Mož je živel silno skromno, a h>l čil in čvrst do svoje smrti.
Cesar Viljem postal drvar. Nemški cesar Viljem se je spravil nad drva. V njegovih gozdih bo podrl ali razcepil vsaki dan pol klaftre. 4tv. Zdravnik je dal mogočnemu cesariu Vi'jemu II. ukaz, da mora odslej nanrej delati, da se mora bolj oregibati in potiti, če hoče doseči starost. Najel je de-61
lavca in tako podirata, delavec in cesar drevje, vlečeta dolgo žago in cepita drva za v peč. Cesar je nervozen in ne more spati in sekanje drv je gotovo zanj dobro zdravilo.
Preirigana tatova. V Monakovem na Bavarskem sta bila v nekem hotelu prijeta dva zelo prebrisana tatova. Možakarja sta imela s seboj veliko, napol sestradano kačo, katero sta nameravala spustiti med goste, da bi pri nastalem strahu in vrišču gostov lažje oropala sobe.
Človek brez spanja. V mestu Dukvesne v Severni Ameriki je delavec, ki živi brez spanja že celo leto. Piše se Mike Jonhousc. Preiskali so ga že mnogi zdravniki, bil je že v več bolnišnicah, a nobeno sredstvo mu ni moglo vrniti spanja. Čez dan dela, ponoči pa ždi na svoji postelji. Mož pravi, da je spil pred letom neki liker, ki so mu ga dali neki tujci, in od takrat nc more več spati.
Koliko stanejo bankovci? Bankovci so sicer iz papirja, a izdelava in papir vendar staneta neko majhno vsoto. Bankovec za tisoč kron stane celih 9 42 h, to je skoro 10 vinarjev. Bankovec za sto kron stane 9 03 h; bankovec za 20 kron stane 6'8 h in bankovec za 10 kron stane 4 8 h, tedaj celih 5 vinarjev.
Razkošje amerikanskih milijonarjev. Neki amerikanski list prinaša zanimive podatke o razkošju amerikanskih milijonarjev. Človeku se kar vrti v glavi, ko bere o velikanskih vsotah, katere razmečejo za prazen nič. Newyorške palače, v katerih stanujejo milijonarji, so vredne 4800 milijonov kron. Palača Korne'ija Vanderbilta je stala 24 milij. kron, sama oprava plesne dvorane je vredna 1,400.000 kron. Da si je napravil poleg palače mali vrtič, je moral podreti neko hišo, za katero je plačal en milifon kron. — Milijonar Mnrcbpnd ie dal napraviti svoii soprogi spalnico, ki je pač naj'epša in tudi najdragocenejša na svetu; stala je 5 milijonov kron. Postelja je iz ebanovine, njeni okraski iz slonove kosti in čistega zlata. Baldahin nad posteljo je stal 80.000 K, veliko ogledalo ie bilo naročeno v Benetkah in ve'ia 40.000 K. Kopa'na soba je prekrasna, ob zidu stoje neštevi'ne posodice, katere vsebujejo raznovrstne dišave; vse nosode so iz čistega z'ata. — Mi'i'Opr>r Alfred VnpderbiU izdaja 7n svoie konie le(no 24ini'iionov kron. — Nadvse razkošne so pojedine, ki iih pripravliajo svojim gostom. Pred kratkim je povabil eden 75 oseb na kosilo, ki ie stalo 60 000 K, na osebo torei 800 K. —	U;ll;Pr je
da'a pokopati svojega umrlega soproga v krsti, ki '"e s'a'a stoHsoč kron in grobnica mibi^nara Maka>a stane s^orai 2 miNirna. — In vse te ogromne vsote se razmetuiejo v mestu, kier umrie dan za dnevom povprečno pet Hudi za lakoto. Prav pravi slovenski pesnik: Jočejo se milijoni, da eden sam se veseli.
del<'e ne dobi že ob rojstvu sta'nega imena, ki bi jej potam osto'o vse živl'en:e, marveč jo imennieio no oko1:*<"-»pli in starosH eden tako, drn^i drurfače. Ko ie čisto majčkena, io oče imenuie n. nr. »lunin žarek«, ko :e neko'i''o več;a, jo mati imenuie »ma'o golobico«, bralie enostavno »fsstrico« in
obMfOvr-lr; »do^-ro tirpi-'-n«; j>1<-"~V,r.;gtv0
jo časti kot »malo gospodično«. Potem so
jako priljubljena imena raznih cvetlic, med vsemi orhideje, ki je simbol največje nežnosti in vonjavosti. »Plaha cvetka«, »Sladka cvetka« so tudi jako priljubljena imena za mlado Kitajko. Druga imena se nanašajo na značaj, n. pr.: »Čisto srce«, »Pokoj in skromnost«, »Čednost in lepota«, »Zvestoba«, »Resnica« itd,
0 davkih.
Pod tem naslovom bomo razpravljali v listu razne davke in pristojbine, katere plačujemo v naši državi. O nobeni reči ni toliko pritožb, pa tudi o nobeni reči niso ljudje tako malo pod-učeni kakor ravno o davkih. Zato upamo, da bomo s temi članki marsikomu ustregli in mu pomagali do jasnosti v davčnih zadevah. Shranite številko, v katerih bomo o davkih govorili, v marsikaterem slučaju vam bodo prav prišle.
Pripravljeni smo tudi dajati v davčnih zadevah potrebne splošno nasvete., ki so važni in splošnega pomena.
XXX
Država oziroma njena uprava potrebuje v pokritje svojih potrebščin, ako hoče kot taka sploh obstojati, denarja. Tega si pa država pridobi na različne načine.
V	prvi vrsti: so dohodki iz lastnih , podjetij; iz rudokopov in gozdov, železnic in monopolov (samoprodajo); slednji pridejo iz izdelovanja in prodajo smodnika in tobaka, soli, številne loterijo in deloma tudi poštnega in brzojavnega prometa.
V	drugi vrsti: so davki (pristojbino, davki, carino). Nadalje so različni nepričakovani dohodki, kakor denarno kazni (globe), (pa 110 vso, ker jih večina dobijo ubožni zakladi), brozdedič-ne zapuščino i. t. d. Tu hočemo v prvi vrsti razpravljati o davkih, katere do-prinašajo vsi državljani k pokritju izdatkov, sicer vsak po svoji moči! Davki so trajno dajatve v obrokih, katere vsi državljani plačujejo redno po svoji gospodarski moči.
Davki se dele v dve skupini, in sicer: v direktne in imlirektno davke (v neposredno in posredno) po načinu njih pobiranja in nalaganja.
Neposredni ali direktni davek jc tisti, ki so naravnost neposredno pobira od dotičnika, ki ga mora plačati; 10' so realni davki (davki na nepremičnine) kakor zemljiški davek od dohodkov iz zemljišč ter hišni davek od dohodkov iz posopij. Dalje osebni davki, odmerjeni od povprečnih dohodkov premičnega premoženja ali osebnega delovanja; ti so obrtni ali pridob-ninski davek od raznih obrti (patenta); dohodarinski ali rentni davek od dohodkov denarnega imetja 111 tirjatov obresti; osebno dohodninski davek od osebnega dohodka (po novi noveli dohodninski davek). — Posredni ali indirektni davki so užitninski davki: ku*
kor sladkorni davek, davek od žganja, piva, vina (mošta, pol in docela umetnega vina), mesa, petroleja; dalje carina (eola). — Končno treba omeniti, da so li davki posredni radi tega, ker jih prodajalce sam ne plačuje, temveč ta prevali oziroma jih odrine kupcu, ki te razne davku podvržene izdelke pri prodajalcu primerno po zvišani ceni kupuje. Tudi se plačuje davek od izdelkov in ne od oseb.
Najbolj pravičen in enakomeren [ davek jo takozvani (osebno) dohodnin-j ski davek. Najbolj pravično bi se dal [ razdeliti, ker bi vsakega zase merili »najbolje in najlažje po njegovih občnih I dohodkih; vsi drugi davki bi se morali »sčasoma odpraviti, ker so vsi bolj ali . manj krivični! Nakladajo se od predmetov, po katerih se da soditi na imetje in dohodke njih posestnikov! Vsekakor je zadeva jako težavna in težko izpeljiva, kor se država krčevito drži sedanjih davčnih navacl.
(Dalje prihodnjič.)
■
Pazite pri nakupovanju umetnih gnojil.
Zo večkrat smo opozarjali na to, da ni vseeno, kje sc kupijo umetna gnojila. Kupčija z umetnimi gnojili je zaupljiva stvar, torej bomo kupovali umetna gnojila le pri takih trgovcih, katere dobro poznamo in do katerih imamo zaupanje, da tudi to dobimo, kar plačamo. Znano je našim gospodarjem, da se dobo zanesljiva umetna gnojila pri kmetijskih družbah tor njih "podružnicah, nadalje pri domačih poštenih trgovcih, toda mnogo je takih, ki tukaj ne kupujejo; pride pa polom tuj agent neznane tvrdke k njim na dom, jim pa obesi vsako stvar na hrbet, četudi je še takšna neumnost. Pre--teklo jesen se jc pojavil neki agent tvrdke >Blovsky in drug« v Pragi ter ponujal kmetovalcem »mešano gnojilo.« plovil jih je seveda mnogo na svoje li-manice, kajti prišlo je več vagonov 'prodanega gnojila na razne postaje postojnskega okraja. Pod imenom »mednim. gnojila« razumemo navadno gnojilo, ki je mešano iz kalijevih, fosfor-natili in dušičnatih, ali pa vsaj iz fos--fornatih in kalijevih gnojil in bi torej •"V bistvu ne bilo nič napačnega, ako se <rnbijo »mešana gnojila«, kajti rastline ■p tem ros dobivajo vse potrebne hranilne snovi. Priporoča se pa vedno kupovati le posamezna gnojila, katera lahko potom sami na domu v pravem razmerju in po potrebi mešamo. »Mešanih gnojil se le zaradi tega ne more priporočati, ker niso za vse potrebe v pravom razmerju mešana in ker so tudi ■te gnojila dražja, kajti trgovec, ki se geča s to manipulacijo, mora vendar aa to delo nekaj zaračunati.
m v omenjenem slučaju pa so naše gospodarje slepili v prvi vrsti s tem,
da so jim ponujali »mešano gnojilo«, dočim je bilo isto gnojilo sam čisti su-perfosfat. Tako je slepila tvrdka sama. Nadalje si je pa agent še sam pomagal, da je zbral kolikor mogoče največ naročil ter pravil, da stane 100 kg njegovega gnojila le 5 kron 85 vinarjev; v resnici je pa bila to le cena za 50 kg, torej za 100 kg 11 K 70 vin. Dotični agent jc prišel tudi k nekemu trgovcu in posestniku v Matenji vasi ter ga je skušal pridobiti za svoje namene. Tocla ta je pokazal agentu neko brošurico, katero je imel za razdelitev med kmetovalce na razpolago in vprašal agenta, kaj poreče na poglavje v oni knjižici, kjer se svari pred nakupom »mešanih gnojil« od tujih agentov. Agent se je nato molče poslovil. Jasen dokaz, da je imel slabo vest.
1 kg onega mešanega gnojila je pa potem kmetijsko - kemično preiskuše-vališče v Ljubljani preiskalo ter dognalo, da je poslano gnojilo pravi in čisti superfosfat s 154 % v vodi topljive fosforne kisline. Kalija ali dušika v tem gnojilu ni bilo mogoče zaslediti. S tem je torej razkrinkano sleparstvo prvo vrsto, kajti gnojilo ni bilo »mešano« ampak le sam superfosfat. Sleparstvo druge vrste jo pa cena toga gnojila.
Superfosfat sc plačuje vedno v tej meri, kolikor odstotkov v vodi topljive fosforne kisline on vsebuje. Vsak kilogram te fosforne kisline stane navadno 50 vinarjev, torej stane 14 % superfosfat, kakor se pri nas navadno prodaja: 50 X 14 = 700 vinarjev ali 7 kron. Oni superfosfat pa, prodan kot »mešano gnojilo« je bil boljši in jc vseboval 15-4% v vodi topljive fosforne kisline, torej bi pa bila njegova prava cena: 15-4 X 50 = 770 vinarjev, to jc 7 kron 70 vinarjev.
Sedaj vidi vsakdo razliko med pravo vrednostjo in vsoto, ki sc jo po neumnosti plačala. Računati je še treba seveda tudi nekaj za obresti, kajti kupili so nekateri tudi na upanje, toda vkljub temu se je plačevalo še dobre 3 krone za 100 kg preveč.
Upamo, da se bodo naši gospodarji kmalu izučili in pokazali vsakemu tujemu agentu vrata. Ti nastopijo enkrat tukaj, drugokrat zopet kje drugod in tako kmalu jih ni več nazaj v isti okraj — treba je, da sc malo pozabi, potem si zopet upajo na svello.
Kmetovalci,.na j Vam bo to kot svarilen zgled; ne močite denarja v stran in kupujte doma pri kmetijski družbi, gospodarskih zvezah in domačih trgovcih. Superfosfat jc sicer dobro gnojilo, toda samo ne zadostuje rastlinam, morate šc gnojiti s kalijem in dušikom. Kot kalijevo gnojilo pač ne pride nič drugega v poštev, kot kajnit in 40 c/c kalijeva sol. Kot dušičnato gnojilo pa pride najceneje čilski solilor, ki ima še tudi to prednost, da uspeva hitro. Njegov učinek se opazi že kmalu po gnojenju.
K 5?		
	Gorenjske novice	l ro>
		
g Bohinjska Bistrica. Kmetijski tečaj je vspel kar najbolj ob nepričakovano obilni udeležbi. Želimo le, da se tako lepe misli g. dr. Pogačnika tudi udejstvujejo ter tudi pri nas ustanovimo kmečko zadrugo. Govornik je tudi kot deželni referent gospodinjskih tečajev obiskal tudi naš šolski tečaj, ki je edini na Kranjskem, ter se o njem pohvalno izrekel. Obljubil nam je tudi, da pride- še letos predavat v naše izobraževalno društvo, ki vedno bolj in bolj narašča ter ima že 240 udov. — Odstavljeni duhovnik Brce za liberalce ni agitiral samo na Grobotkovi veselici, temveč tudi po raznih gostilnah, pa je zelo naletel. Med drugim se je tudi bahal, da zna »tango ples«. Naši Bohinjci so pa veliko preresni, da bi poslušali take klobasarije, pa so mu kar ušli. Domačini so se že letos z malimi izjemami ognili te liberalne vsakoletne Ciril Metodove veselice, zanaprej se jo bodo pa še bolj. — V nedeljo vsi vabljeni na veselico našega izobraževalnega društva, ki bo ob 3. popoldne v prostorih naše posojilnice »Hotel Pošta«.
g Dol pri Ljubljani. Občni zbor našega Izobraževalnega društva bo na pustno nedeljo, dne 22. febr. popoldne po litanijah Pobirala se bo udnina, poročalo o delovanju društva v minolem letu ter volil nov odbor. — O naših društvsnnih prireditvah ni bilo priložnosti vedno sproti poročati naj bo pa skupaj važnejše omenjeno, kar smo v zadnjem času na odru gledali: V tem znamenju boš zmagal, Skrivnostna zaroka in Anarhist; prvi dve igri bolj v poduk, zadnja v zabavo, nalašč za predpust, kjer sc človek poceni in brez greha nasmeje ir
kratkočasi.--Omeniti je neko stvar, i
kateri se je že dolgo govorilo in se je vendar enkrat srečno zvršila, kljub mnogim zaprekam. V mislih nam je priklopitev vasi Podgora, Kleče in Zajevše k občini Dol . Stvar je konečno rešena, vprašanje je le še, kdaj bodo nove volitve in kako bodo iz-oadle. Za sedaj pripomnimo le par stvari. Prva: Velik revež mora biti volilec iz omenjenih vasi, ki bi sedaj dal svoj glas stranki, ki se iih je z vsemi štirimi branila, kakor da bi bili v teh vaseh sami berači, novi občini le v breme. Možje, ki se čutite prizadeti, zapomnite si to reč dobro za vso pri-hodnjost, zlastj za takrat, ko bodo tisti, k so se vas branili s tako silo. — hodili kroj. vas in prosili vaših glasov. Drugo, kar bod.' tu pribito, pa je dragoceno spoznanje, da jc moč tistih, ki so dosedaj v delu skoraj vsemogočni, vendar le silno majhna. »Dokler bo moj prod gibal, se to ne bo zgodilo,« so baje rekli gospod Reich in sta pokorno prikimala Pirnat in Penkač; ampak zgodilo se je pa vendar; svet se zavoljo tega ne bo podrl, kvečjemu kak županski stolec. Prec! nedavnim so po časnikih, seveda »neodvisnih« tudi močno hvalili gospodarstvo sedanjega obč. odbora v Dolu in klicali: »Glejte, mi nimamo nobenih občinskih doklad,< To je vražje podobno samohvali gospodarja, ki ima preluknjano streho in napol podrto poslopje, pa vpije —- jaz nisem nikomur
ničesar dolžan. — Da., to je lahka umetno®*, pustili vse pri starem, samo, da ni stroškov-
g lz Boh. Bistrice. »Sk»v«nBki Narod«
od pretek'e sobote piše, da sen> bil na veselici Ciril-Metodove podružnice dne 1. februarja. da sem se povoljno izrazil o delovanju podružnice ter da sem se podal v poznih jutranjih uraii ves ginjen proti domu jtd Kaj je resnica? Dne 1. februarja nisem niti prestopil hotela >. Triglav« torej tudi nisem mogel biti na veselici. Ves dopis je popolnoma izmišljen. Zdi se mi, da bo'i nekatere novejše izobraževalno delo v naši občini, pri katerem sodeluje tudi moja malenkost. — Nadučitelj Silvester.
g temšenik. Veselo gibanje je zdaj pri nas, odkar imamo Drušlveui dom. — Posestniki. ki so napravili vzorne hleve, so dobili od dež. odbora nekaj podpore. — > Domoljuba« prihaja k nam zopet nekaj več, tako da je sploh ni hiše v fari, ki bi ne imela tega koristnega in zabavnega lista.
g Gorje. Tudi v Gorjah se je podraži! špirit in žganje. Ga bomo pa kar pustili. .Marsikatera družina bo potem bolj vesela.
—	Naši vozniki še vedno vozijo les iz Mi-žakle in Pokluke. Letošnjo zimo ga najbrže še ne bodo izvozili. To je pa za kmete edini vir zimskih dohodkov. — Tudi pust hoče rogoviliti po naši fari in vabi vedno in vedno na bale . Cesar Apij Klavdij je zapodil vse godce iz Rima in rimski senat vse plesalce, da bi ljudstvo pozabilo na plesno norčavost. Škoda, da ni več takih cesarjev in senatov. — Bralno društvo je priredilo dne 15. t. m. igri: Skriven zaklad in
Kmet in avtomat/.. — Vodovod je Da sedaj zamrznil, delo se pa bo na pomlad zopet nadljevalo. — Tudi elektrika pride najbrž ve letos k nam in je zanimanie za isto jako veliko. Nekateri jo bodo vzeli za raz-svetl;avo, drugi pa tudi za obrat raznih strojev.
g lz Moš pri Smledniku. Zadnji ogenj je zopet vnel po fari misel o ustanovitvi gasi nega društva. Da je to jasna potreba, uvidi \sak. Ali res ne dobimo mož, ki bi z vztrajnostjo na svojo roko poskrbeli za ustanovitev.
g Ribno pii Bledu. Duhovne vaje, ki so se vršile od 1. do 8. svečana t. 1. so prav dobro uspele. Faranje so se prav pridno ude'eževali cerkvenih govorov in drugih pob' žnosti. Obhajanih je bi'o ves teden nad tisoč vernikov. — Pri podružnici v Bode-ščah je ie nekaj dolga na zvonovih. Srčna hvala onim, ki so že prispevali svoi prj-spevek, one pa, ki še niso steri'i svoje dolžnosti, pa lepo Prosimo, da to kmalu store. Tudi ostale tri vasi prosimo pomoči.
g Sv. Još' nad Kranjem. O sadjarstvu je predaval g. M. Humek v nedeljo dne 8. t. m. Le eno željo so imeli poslušalci, da bi g. predavatelj prišel še večkrat. — Lično soovednico iz mecesnovega lesa za romarsko cerkev je naredil g. Jožef Pavlin iz Radovliice.
g Št. Vid nad Ljubliano. Preteklo ne-de'io je umrla gdčna Josipina Kafol. Po-ko niča ie bila vebka podpornica naših druš'ev. Bog ji plačaj. R. I. P. — Hud mraz je vzel. unamo, slovo, pustil ie pa posebno na strehah, z opeko kritih, škodljive s'edi.
—	Razširjevalna dela vižmarskega kolo-8i
dvora in čakalnih prostoro\ st pozimi počivala, pa se bodo v kratkem zopet nadaljevala.
g Zasavje. Dne 13. t m. jt Kladnik. trgovec v Hotiču, dobil pri sodišču v Litiji šest dni zapora, ker je od divjega lovca kupoval zajce. Kdo bo pa namesto njega pn občinskih volitvah voli! zoper sedanjega župana? — Dne S. t. m se jt na Vačah poroči) zastavonoša Orla' Anton Škraba-nja s članico Marijine družbe Frančiško Mali iz Jakopčeve hiše v Bukovici. Orli in članice Marijine družbe so novoporo-čencema napravili tako lep sprevod, ka-koršnega na Vačah še niso videli.
Dolenjske novice

d lz Dobrniča. V nedeljo 8. t. m. je imel pri nas jako zanimivo predavanje g. J, Vandot, živinozdravnik iz Žužemberka. Razložil je razne živinske bolezni in kako se z umnim ravnan'em živina obvaruje bolezni. Povedal ie tudi razna domača zdravja, katera lahko živinorejci sami uporabljajo in pa katerih domačih zdravil ne smejo rabiti, ki so močno vdomačena, ki pa bolj škodijo kot koristijo, kakor sa'o. smodnik, ol;e, petrolej. Pohvalil pa je pelin (pelinov čaj), kam-lčen čai z žganjem. — Povedal je tudi. kako H"dje še dandanes verujejo na vraže, da jim hudobni l udje živino zacopraio', da zboli. Potem leta brž po kakšnega č'oveka, ki je znan, da zna zagovarjati , da tisto bo'ezen pana . Dobiček od »zagovarjan-ai ima vedno le zagovornik, ker se mu navadno žeo napolni. Povedal ie g. predavateh. da obešajo vraževerni ljudje v svinjske hleve kamen, ki je od narave votel, skozi to lukn;o denejo trto od dobrutovega lesa, ki je bila uvita na levo roko na kresni večer o polnoči. Ta kamen privežeio na strop, da v svinjak visi, ako pride copernica svinje jezdit, da se z g'avo zadene v kamen in pade s svinje. — Končno nam je g. živinozdravnik ob'iu-bil, da nride zonel kmalu, ljudje pa ga željno nričakuieio. Da ie bil predavatelj dr>bro došel, je nričala ve'ika udeležba mož, fantov in tudi žen in deklet ni manjkalo.
d Leskovec. Naši liberalci vedno 1a-že'o, da niso liberalci, ampak dobri kristjani. In vendar ne vidiš dimnikarja nikdar v cerkvi, ceglar pa bere samo brez-verske liste, 'n zdai hočeio ustanoviti hinavsko stranko. — Svetoduški paša pravi svoiim brliavkariem. da so k^rikalci krivi, da ce je šnops podražil. Ali ni ta davek vpeljan po celem cesarstvu? Kdo pa sili brljavkane, da ta davek plačujejo? Nihče drugi, kakor — paša!
d Iz novomeške okolice. Prečina. Kadar ie dolg predpust, ie malo porok, pravi ""dski pregovor. Pri nas f>o že tako. — Naši gosnodarii bi začeli že radi trte rezati, pa :ih zadržuje sneg. No, za te reči je še čas. Bo'je malo kasneje, kakor prezgo-dai, da ne pride mraz! — Na pustno nedeljo popoldne ob 8. uri nrirede fant;e igri: Vpdeževa'1-a* in »Kmet in avtomat«. — Valta vas. Zadnjo nedeljo je bilo zelo lepo
vreme. Zato sem jo mahnil na spr^j proti Vavti vasi. Pri Brodu sem premišlja va) žalostno osodo p®gore)cev, ki to jeitni pogoreli in morajo še sedaj iskati zavetja pod tujo streho. V Vavti vasi mi je zmanj. kalo cigar, zato sem jo mahnil k Stru^. belnu . Tam sem dobil precej »prijateljev ki so pili sveto vodo , kakor so krstili špirit. Francelj in prijatelji so tarnali, teš da žganjarjem slabo kaže. Sv. vojska \»tajj in davek na žganje se viša. Jaz sem jih p0. tolaži). Francelnu sem rekel, da takrat, k'' bo ljudi zmanjkalo, ki ne bodo več špirita pili, da tudi njega na svetu več ne bo. Pri-jateljem svete vode- sem pa rekel, da mo-ra biti na svetu vedno vojska Ljudje to že ustvarjeni za vojsko. Ker je balkar.ski minula, se je pa začela vojska zop: • špirit. Nazadnje sem se poslovil in jo mihtiH pri zadnjih vratih na kolodvor. Na d- niču bi pa kmalu naredil salto mortale .;er sera se zaletel v prazne sode od — špirita.
Iz Krške okolice. Krško Kar < poštenih ljudi, so že dimnikarja siti. Zaio sc je loti; libera'nih kmetov in bo v nedelje zlima! neodvisno- stranko. En meščanski šomašter bo pa štel tiste, ki verjamejo, da je dimnikar neodvisen kmet. Dimnikar bo pa kazal račune, koliko tisoč kr r. e -zaslužil« pri kmetih . . .
d Škocijan pri Mokronogu. Liberalci ob posebnih prilikah tudi sami spaznajo, koliko so vrt-dni Po končanih zadriih de-želnozborskih volitvah je eden izred naših )ibera'cev lepo povedal Rekel je Tako se mi zdi. da smo -iberalci kakor gnile hruške, ki padajo z drevesa. N -beden jili nc mara več. Mož. ki je tako p osodil, ima Slov. Dom . Naj torej libera.i svojemu pristašu verjamejo, ko nočejo k!erikj'ccni.
—	Občinske doklade so zvišal: pri nas za letos na 85 odstotkov.
d ToDlice na Dolenjskem. V torek, dr.e 10 t. m. e umrla g. Marna Brodnik. Dosegla je visoko starost 80 let Doma iz ugfcd-ne rodovine Senica, sc ie poročila s tu bi-vaiočim učite'jem Smrekanem, ki je menda deloval tudi v Mirni peči. P ) njegovi smrti je prišla zopet na očetov dom, katerega je zamemala z onim cerkvencga k-učarja Brodnika. Bila je dobra mati. veMna gospodinja. ki je uživala splošen ugled. N. v ni. p!
—	Zima kar ne odkima. Drži. da je čuda! Vendar se žc dobe na prisojnih mestili tro-bentice. ki pa kar nc morejo prilrobcn-tati spomladi v naš topliški kot. — Na Svečnico so otroci preredili po večerni« igro, deklamacijo in druge take dobre i" drobne reči, ki so se liudstvu prav ze'o do* padle. Šolska soba je bila po'na radovedni" l'udi, ki so res v velikem številu prišli pogledat, kaj - mali« znajo. Vsa prireditev jc imela namen, zbrati nekaj kronic za novo šolsko zastavo. Slavnost b'agoslov1jenja se obeta za poletno sezono, najbrže za praznik sv. Alojzija. Da bi Bog dal obilo dobrih si« za nanravo nove šolske zastave.
d Zatičina. V Zatičini bo 40 urno čeli C; nje presv. Rešmega Telesa v samostanski cerkvi. Začetek 40 urnega češčenja bo >1C' deljo 122. febr.) zmtrai, sklep pa v torek popoldne. V nedeljo bo služba božia Doldne kot po navadi (sv. maša s pridno oh uri in ob 10.1, poooMne ob 2. uri križev Pot. pridiga in litaniie presv. Srca Jezusovega. V ponedeljek in torek bo slovesna »v.
masa s pridigo ob 9. uri, popoldne ob 2. uri križev pot, pridiga in litanije. V torek po litanijah »Te Deum« sklep pobožnosti. — Spovedovalo se bo vse tri dni od 4. zjutraj do 8. zvečer.
Notranjske novice
n Iz Reške doline. Lani smo si nekaj opomogli z jabolki, katerih se je čez 200 va-i gonov izvozilo, največ na Nemško. — Zime ; s tolikim snegom in mrazom pa pri nas niti P stari ljudje ne pomnijo. Pravijo, da to obeta • j rodovitno leto. Sedaj pa imamo že prav po-
•	mladne dneve, ki nas vabijo na delo najprej •okoli sadnega drevja. — Z živinorejo nam gre slabo. Leta 1912. je zlasti v Zgornji Trnovski dolini bolezen na spolovilih napravila ogromno škodo. Lani in še letos pa razsaja kuga na gobcih in parkljih po Ko-
^šanskih in Vremskih vaseh. Ker so sejmi K«— in najboljši so v Divači in Sežani ;„;.'— za nas zaprti, ni nobene kupčije, razen z domačimi mesarji. Zavladalo je splošno pomanjkanje krme. Vložile so se prošnje za podporo, toda podpore imajo le začasen pomen. Veliko denarja požro, pa maio zaležejo. Pri seji kmetijske podružnice na Premu (15. februarja) smo sc posvetovali o sedanjem položaju naše živino-1 reje in se zedinili o sledečem, kar bo gotovo zanimalo živinorejce. — Kakor pra-i sičja kuga, prihaja tudi goveja iz Hrvaškega. Kdo zalaga Trst s klavno živino? — '-Ali mi Kranjci in Primorci? — Po državni
•	cesti, ki vodi od Reke čez Podgrad v Trst pet ur ob kranjski meji se prežene na stotine hrvaške živine v Trst. Svitlekron-c e ob meji zate m ne in zakrijejo vsako bolezen. Kaj to koga briga, če
jse s tem širi kuga po Primorskem, odkjer "jgprihaja redno k nam. Dokler se to ne pre-reči, bo vedno bolezen v naših kraiih. Hr-atje se ne morejo pritoževati, ako jim ostane Reka z velikim konsumom in če
•	Trst pripade v tem oziru v prvi vrsti nam Slovencem. Zaradi hrvaške živine pa pride naša tudi v Trstu malo v poštev, in to samo po sejmih v Divači in Sežani, ki tema dvema krajema dovedeta dosti denarja,
lasti iz Kranjske. — Kdo dela sejme? — ^ livina in kupci I — Precej veliki sejmi so ■pri nas v Trnovem, II. Bistrici in Št. Petru, a vendar naši živinorejci poznajo najbolj primorske sejme. Občinski odbori dotičnih semanjih krajev naj bi napravili reklame za svoje sejme in naj bi povabili po sosednih županstvih živinorejce, po časopisih pa kupce. In sejmi bi se povzdignili! Koliko isočakov gre iz kraja za okužene in pre-ražene hrvaško - štajerske prašiče! Naj-itreje bi se naše gospodinje navadile na rašičerejo, če bi se kratkomalo prepove-lal uvoz prašičev. Par let bi bili brez plečet klobas, ta čas bi pa že dovolj prašičev ;aredili.
n Žirl. Krasno se je izvršila v ne-eljo veselica Žirovskega Orla. Dvora-a je bila polna do zadnjega kotička, »eseti brat (g. šolski vodja Hladnik) je il tak, kot ga zna igrati samo on. Nihamo navade hvaliti igralcev in igralk
—	ampak to pot: vsa čast jim! — Glede cestnih in regulacijskih stvari pa to-le rečemo: dokler bomo skupaj držali, toliko časa nam bodo šle višje oblasti na roko. Tudi Bačevsko cesto bomo dobili. Pa nc potoni enega odbornika, ampak
—	z vzajemno zastopnostjo. Skupaj držimo !
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 48/4°/o brez kakega odbitka.
Me ure od Mutra! tfo ipie.
Glej inserat!
Ljudski oder na Vrhniki priredi v nedeljo dne 22. februarja t. 1. zabaven večer z zelo zanimivim sporedom, ki bo obsegal igre: Rusofil, Rendez-vous in Trije tički. Poleg tega lepe pevske točke, šaljivi kuplcti, tamburanje in tudi kvartet s spremljanjem glasovirja. Večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 6. uri zvečer.
Sadjarsko društvo za kamniški politični okraj priredi tri dvodnevne sadjarske tečaje in sicer 25. in 26. februarja v Komendi, 2. in 3. marca v Šmar-ci in 9. ter 10. marca na Brdu. Vabijo se vsi tisti gospodarji in fantje, ki jih res veseli sadjarstvo in se ž njim tudi pečajo, da se teh podučnih tečajev gotovo udeleže. Koncem tečaja dobi vsak udeleženec brezplačno sadjarske potrebščine (sadjarski nož, strguljico, ščet itd.) Zglasite se takoj na naslov: Sadjarsko društvo na Homcu, pošta Radomlje.
Ljudska knjižnica »Belca« Suha nad Kranjem vabi vse člane k rednemu letnemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo, dne 22. februarja t. 1. ob 4. uri popoldne v društveni hiši. Pri nesklepčnosti prvega, sc čez pol ure otvori drugi občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu članov.
Izobraževalno društvo v Buda-njah priredi" v nedeljo dne 22. februarja ob 3. uri popoldne veselico. — Na sporedu je poleg velezabavne burke »Kmet Herod« in »Kofetarice« tudi nova zelo zanimiva igra »Hrepenenje po mestu«, igra v štirih dejanjih, ki se do-sedaj še ni igrala na Vipavskem.
čebelarska podružnica v Robu pri Vel. Laščah ima v nedeljo dne 1. marca po sv. maši, to je ob 11. uri svoj redni občni zbor v šoli na Robu. vpisovanje novih članov se vrši pred občnim zborom, da sc tudi ti morejo udeležiti glasovanja. — Vabijo se vsi člani, da pridejo lia občni zbor in naznanijo število panjev, katere žele odpro-dati. Vabijo se tudi vsi čebelarji, ki niso še člani, da stopijo v naš krog!
»Orel« Šmartno pod Šmarno goro priredi na pustno nedeljo 22. t. m. veseloigro v treh dejanjih: »Občinski tepček«.
Društvo sv. Jožefa v Tržiču bo na
pustno nedeljo ob 8. uri zvečer v svojih prostorih priredilo humoristično predstavo s sledečim sporedom: »Kmečki koncert«, proizvaja možki zbor. Jabolčna potica in burka: Smola pa taka. — Na pustili torek se bo po končani pobožnosti nedeljska "predstava ponovila. Tudi okoličanom je dana prilika se je udeležiti.
n Izobraževalno društvo Slap pri Vipavi, Občni zbor se vrši dne 24. febr. t. 1. v društvenih prostorih ob 4. uri popoldne. Občni zbor bo združen s poučnim predavanjem g. R. Kapša.
Dekliška Marijina družba v Cerkljah na Gorenjskem priredi 22. febr. ob 3. uri popoldne igro: »Nežika z Bleda« s petjem.
Izobraževalno društvo Breznica priredi na pustno nedeljo, dne 22. svečana t. L veselico v dvorani stare šole. Predstavljala se bode burka »Ne k'iči vraga« in Anton Medved-ova štiridejanlta.»iStari in mladi«. Začetek ob 6. uri zvečer.
Izobraževalno društvo Planina pri Rakeku priredi na pustno nedeljo, 22. t. m. veselico s sledečim vsporedom: 1. Kratek nagovor; 2. »Oh, ta Polona«! burka v dveh dejanjih za ženske vloge, in 3. »Strahovi«, burka v enem dejanlu. Začetek ob 3. uri popoldne; vrši se v dvorani kaplanije,
Kmeijsko društvo v Mošah pri Smledniku skliče na dan 1. marca po nauku v dvorani društvenega doma v Smledniku občni zbor. Želimo od udov polnoštevilne udeležbe, pa tudi drugi, komur je mar gospodarski napredek, dobrodošli; pogovoriti se imamo nekaj zelo važnega.
Izobraževalno društvo v Vel, Laščah.
V	nedeljo, dne 22. t. m. po litanijah priredi društvo zabaven popoMan v dvorani s temle sporedom: Naše gore (pesem). — Čevljar (trodejanska veseloigra). — Ko pomlad pride (pesem). .— Kmet in fotograf (smešen prizor), — Člani z društveno izkaznico plačajo le polovico vstopnine. Prebitek se bo porabil za nakup novih knjig za društveno knjižnico.
»Kmetska knjižnica« v Radečah priredi v nedeljo v Narodnem domu veseloigro »Dr. Vseznal ift fijdgov sluga Štipko Tiček« in velezanimiv igrokaz »Vaški skopuh«. Sodeluje cerkveni pevski zbor in or. lovska godba.
Društveno življenje v Črnem Grabnu.
V	Blagovici se,je začelo prav živahno življenje v novem društvenem domu. Na svetih Treh kraljev so vpiizorile deklice po-navljalne šole prvo igro: »Ljubezen M?.ri-
82
jinega otroka«, možje pa igro »Kmet in fotograf. — Na Svečnico so pa nastopile dekleta z igro »Kukavica — modra tica«; možje in lantje so pa igrali > Dva prepirljiva soseda«. Igrali so tako izborno, da je bilo veselje gledati in čudili smo se spretnosti in pridnosti deklet. Na pustno nedeljo bodo pa dekleta zopet igrale krasno Sar-denkovo igro »Skrivnostna zaroka«, fantje in možje pa burko »Za letovišče«.
Gospodarske vesti.
Razmerje med staro mero in vago in obratno. (Kratice: km kilometer; m meter; v - vatel; s - seženj; cm = centimeter; p palec; č črevelj; ha = hektar; a ar; o = oral; kg = kilogram; f — funt; s. c. stari cent; me — meter-cent; 1 liter; b = bokal. Številka 2 desno nad kratico pomeni kvadrat (štirjak); številka 3 pa pomeni kubik.j
1 m = 1-28 v, 1 v = 0'78 m, 1 m —
0	53 s, 1 s ~ 1 89 m, 1 cm 0'38 p, 1 p ^ •=-= 2 63 cm, 1 m 3'16 č, 1 č 0 32 m, 1 nr = 0'28 s1', 1 s- 3 60 m-, 1 ha 174 o, 1 o
0 575 ha, 1 a 27 80 s-, 1 o = 57 54 a,
1	o = 5754 m", 1 ha 10.000 m2, i ha = 100 a, 1 a - - 100 nr, 1 m1 - 31-67 č3, 1 č:i
0	032 m ', 1 nr1 0146 s3, 1 s : 6'82 m-1,
1	kg = 1'78 1, 1 f 0 56 kg, 1 s. c. — 56 kg, 1 mc 1 78 s. c„ 1 1 0 70 b, 1 b = 141 1.
(Drobci so tukaj označeni — z malo izjemo — Y.stntinkah. Stotinke so dvomestna števila1 na"do«ni-strani desetinske pike in so v primeri s celo toliko kakor vinarji v primeri s krono. Tisočinke (tromestna števila na desni- ocl desetinske pike) imajo z enolo isto razmerje kakor milimetri z metrom. Številke na ievi strani desetinske pike .pomenijo enote, to je cela (polna) števila.)
Po Gosp. Nov.«

Raznoterosti.
Prva ženska v diplomatični službi. Za
tajnika na mehikanskem poslaništvu v Kri-slijaniji je imenovana gospa Henrijeta Kog, ki je prva ženska v diplomatični službi. Gospa Kog je stara 27 let, pred dvemi leti je dovrš;,a vseučiliške nauke in nato potovala po Evropi. Kot poslaniški tajnik ima pravico nositi uniformo.
Tatre na prodaj. Knez Hohenlohe prodaja svoje ogromno posestvo na Tatrah; zahteva 50 milijonov kron. Neko francosko društvo mu ponuja 43 milijonov, a je še več drugih kupcev. Govori se med drugim o nekem ruskem knezu, ki želi kupiti Tatre. Ogrska vlada pa skuša posestvo pridobiti se.
Razkol med francoskimi prostozidarji. Na zadnjem krtnVontir frartro-1 .■»koga Grami. Orienta so člani starejšega kova protestirali proti (emu, da ]«' struja surovih ateistov zatrla staro prostozidarski znamenje: A. G. I). G. [A. D. U., t. j.: ni\ gftjire de grami archi-lcct de 1' univers« ali slovensko: V čast ' 72
velikemu stavbeniku vesoljstva. Protest se je dal na glasovanje in »stari« so bili preglasovani. Le-ti šo nato izvajali posledice in naznanili svoj izstop iz Grand Orienta. Ta njihov sklep so z veseljem pozdravili angleški in ameriški prostozidarji, katerim je brutalni ateizem latinskega prostozidarstva že davno v izpodtiko. Francoski separatisti bodo z angleškimi in ameriškimi ložami sjopili v novo zvezo, ki bo. imela nalogi zvesto čuvati nad starimi prostozidarskimi tradicijami.
Pri napravljanju lilma kača-velikanka zdivjala. V tvornici Sasche na Dunaju, ki izdeluje filme, so pri izdelovanju filma »Satanova gospa« v aktu, ki se naziva »V peklu« za model rabili tudi kačo - velikanko, 5 let staro, 3 m dolgo, ki se je v ta namen poslala iz Berolina na Dunaj. Kača bi se morala fotografirati v trenotku, ko se grofica Kinsky v kačo izpremeni. Nenavadna okolica je pa kačo-velikanko tako razlju-tila, da jc filmškcga režiserja Ardonneja vgriznila v roko in so jo le s težavo spravili nazaj v njeno kletko.
641.000 kron poneverila sta dva uradnika diskontni banki v Aalborgu v osmih mesecih.
Ruska protialkoholna postava.
finski državni zbor je sklenil, da v krajih, kjer je prepovedano prodajati alkoholne pijače, ne sme ne krona in ne zasebniki prodajati alkoholnih pijač.
Kokovcev odklonil carjev dar. Od-
stopivši ruski ministrski predsednik Kokovcev jc odklonil nagrado .'500.000 rubljev, ki mu jo je car ponudil. Potor-burški družabni krogi o tem veliko govore, ker jo Kokovcev ob odklonitvi rekel, da ni tak kakor drugi ministri. Mislil jc na Witteja, ki je carjevo nagrado sprejel. VVitte, ko je to izvedel, je pa rekel, da je častnejše, če se od carja, kakor pa od predsednika peter-burške diskont ne banke denar vzame.
Zopet dvoboj med ogrskimi groii. 17. t. m. sta se dvobojevala v Budimpešti grofa Gabriel Lonyay, nečak grofa Elemerja Lonyaya, in ministrski koncipist Bela Egan. Sprla sta so v reškem orfeju. Ranjen ni bil nihče.
Trije delavci so utonili na zamrznjenem VValchenškem jezeru na Bavarskem, ker se je led vdrl.
Velika tovarna čevljev pogorela. V Glasgovu jc dne li. t. m. pogorelu čevljarska tovarna škotskih čevljarskih zadrug. Škoda znaša 30.000 funtov šter-lingov. 1500 delavcev jo izgubilo delo.
Trgovski pomočnik — večkratni milijonar. V San Franciscu je umrl nedavno Viljem G. Irwin, 76 let star, večmilijonarski sladkorjerejec v Ilono-lulu. Irwin je bil lastnik otoka Lanai, ki spada v Havajsko otočje. Kupil je otok pred petimi leti za en dolar. Bil je britanski podanik, vendar je bil pa absoluten gospodar ameriškega otoka ki meri 139 kvadratnih mil j in ima 600 prebivalcev. Irwin je bil trgovski pomočnik; njegovi sladkorni nasadi so ga napravili za večkratnega milijonarja.
Zopet nekaj za človeštvo. Veliko zanimanje utegne vzbuditi nova mc-
loila zdravljenja jetičnih, ki je pred kratkim uspela v Guys - hospitalu v Londonu nadvse pričakovanje d< bro. Ta nova metoda obstoji v tem, da se izreže bolniku večji del črev ter se ga odstrani. Potem sc gtt pa zdravi dalje. To so prakticiruli najprej pri nekem otroku, ki se je nahajal že v zadnjem Stadiju kostne jetike. Otrok je ozdravel tekom nekaj mesecev popolnoma. Trdi se, da je taka metoda tudi pri drugih boleznih uspešna. Ta metoda
Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, drž. poslanec.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 11. februarja: 52, 50, 27, 73, 62. Dunaj, 14. februarja: 52, 13, 26, 83, 22.
Dober zajntrek
le z naSo žitno kavo. Zaračunamo jo v platnenih vrečicah 5 kg za K 4 — V svrho prav posebnega shranjevanja jo razpošiljamo pri prvi naročbi vsakomur v lepi pocinkani pločevinasti Skatlji (imitacija star. srebra natančno po tu vtisnjeni sliki) v skupni teži 5 kg za K 4'50. Poitnino plačamo sami. V teh škat-Ijah ohrani kava mesece svoj izboren okus. 316
Oldrich VitačeK, Praga-Karlln
štev. 204, oddelek 20.
in razno moderno blago za moike in ženike obleke poiilja po nijoiijib cenah Jugoslovanska razpoSlljalna
R. STERMECKI v CELJU st. 305, Štajersko.
Uustrovnni cenik o več tiso? stvareh se pošlje zastonj. - Pri naročilih iz Amerike treba poslati denar naprej.	-38
Pri vsakem delu, doma, na vrtu in ua polju se pripetijo ranitve, katere moramo varovati pred zastrupljenjem. Najboljše sredstvo za take slučaje je znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Glej inserat!
Mnogo naših trgovcev, mnogo naših konsumnih društev je še brez Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem, dasi bi bila njih dolžnost, da izkušajo to izvrstno domače blago kolikor mogoče med svojimi odjemavci razširiti. Saj ima od nje naša Slovenska Straža" svoj redni letni prispevek, da lahko dela za obmejne Slovence. Zato ne sme biti nobenega trgovca, nobenega našega konsumnega društva, kjer bi ne bila v zalogi Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. Dolžnost vseh naših gospodinj pa je, da prav pridno po njej segajo, da kupujejo samo ta izvrstni pristno domači kavni pridatek!
Vsako jutro smo 18 let stari, zvečer
pa 81, je rekel Jean Paul, in ali ne ; veljajo te besede tudi v naših časih, .,; ko je boj za obstanek vedno resnejši | in težji. Dolžnost vsakega je, ako noče K naporom podleči, da si ohrani zdravje, ' svežost in odporno silo. Kot glavni pogoj za to pa je vsakdanja redna prebava in redno odvajanje. V tem slučaju je po pravici najboljši pripomoček in naj prijetnejše sredstvo „Hun-yadi Janos grenčica".
PEBECO
PASTA
čisti usta i zu
Velika Tuba K 1.50 mala Tuba K I.-
£axigeiL
idealno odvajalno
sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in rnilo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 1-30.
TJobiva sc v lekarnah in pri glavni zalogi:
■ C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2.
Kje je drugi vojščak?
Samec prikupljive zunanjosti, 40 let star, z 10.000 K premoženja, želi se priženiti na kako posestvo, gostilno ali trgovino. Zmožen je vseh teh poslov. Prednost se dajo dekletom ali vdovam brez otrok.
Desne ponudbe s sliko se prosi na upravo tega lista pod št. 319.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 16. februarja 1914.
Deželni pridelki: j	Cena	
	.K	v
		
	24	so
Rž.......	l>	,10
	It-	
leCmeu.....	ia	-r
Oves ......	10 4	
Proso belo . .	22	50
rroso rumeno . . 1	IS	60
Koruza stara . .	18	
Koruza nova . .	18	_,
		_
Grah.....1		
Laneno seme . . 1	31	_
	_	_
Uotnača detelja . .	160	_
Fižol RibniCan . J	31	_
Fižol Prepellcar .	32	
Fižoi Maudalou	27	50
Čebula . . .	li	v _
Krompir . . .	4	50
Zelje sveže . . .		_
Zelje Kislo brezsoda	0	—.
Repa gorenjska . .	,—	—
Repa sveža . .	3	—
Repa kisla brezsoda	8	—
Brinje......	20	—
Kumna.....	70	—
	88	—
Gobe suhe. • . ,	_	
Suhe hruške . , .		
Suhe Cešplje. . .	40	—
fežice......	—	—
Želod......		—
Smrekovi storži .	10	—
Seno......	8	—
	t	—
	a	-
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . Teleta tfžka . . . Teleta -tnala . . .
ProSiCI.....
Koštrutli . . . .
Kuretninain drugo:
Maslo Kuhano od K 200*— do . . . Maslo surovo od K 270'— c!o . . . Slanina sveža(špeh) Slanina prekajena . Mast svinjska . . Loi.......
1'išanci Goiobl Raca . Gos .
Koloniialno blago na debelo:
Riž . Rangon od
K 25-—do . . . Kava Santos od
K Jfiif— . . - • SladkorodKB4 -do felrolej.....
Cena	
K	v
72	
95	—
80	—
90	—
88	
280	_
330	_
L 58	—
108	—
: ICO	—
U3	
m	
_	r,o
2	-
1	
	
	_
	- •
.<1	50
Vajenca
sprejme takoj po »logovom Ivan Šimenc, u in o t ni trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradifiče St. 12.	432
fivan Gregorc, parna Apek., Mengeš
in tovarna lončenih peči ima v zalogi vedno vsakovrstno
opeko
zidno, veliko in malo, navadno strešno, zarezno strešno opeko (Falzziegel) ter vsakovrstne
peci
navadne kmečke in visoke peči za boljše sobo Opeka in peči, vse prvovrstno blago!
Točna postrežba!	40S
ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJENA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi:
GOSPODINJA,
če ogledujete svoj bliščeče beli zaklad na perilu? In ni li potrata in nespamet, uničevati to drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schichtovim milom, znamka "Jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeten vonj.
SirolinHoche
lajša in ozdravi bolezni v prsih,	kašelj, katar, influenco, astmo.
Originalni zovoi a K <*•— v	lekarnah,
MUi.ll-------r-.-	---------
RMNMMfe
n
'*•_j
tmmmšF
Za kroSnjurje, tržno prjjd t'» razprodajul* oo in k a vsako gospodinjstvo razpošiljam pri-is Kanja lahno poškodovano
toaletno milo
vsakomur
5 kg za 6 50 K
(."d :»2 kosov), dišeče po vrtnicah, mandeljib. vijolicah, glicerinu, zeli-srib. mosusu, lilijenem" mleku itd. - Najfinejši parfumi v stekl. po 2 K. Uiuspošilja po povzetju največja izvozna tvrdka za toaletno milo
FRANC HUMANN,
Dunaj II., Alolsgasse 3 6.
Astma!
Vsem sotrpinom naznanjam rada brezplačno, kako ieiB bila »rajno in nepričakovano uspešno rešena dolgotrajne, hude
bolezni ASTMA.
Naslovi popolno ali deloma ozdravljenih v vseh večjih kmjih Avstrijo na razkola-_'0. To novo zdrarljerijo so "liporahla z odličnimi uspehi pri vseh obolenjih- sopilnih »rganov. Katar v sapniku bronhialni katar in posebno zastareli slučaji astme morejo ozdraviti ali vsaj enatno oblažiti.
Trimesečni brezplačni ooskus sc dovoli radevolje i- akvmu bolniku, llustrov. brošuro zastonj in franko.
Gospa Ana Dietz
Monakovo (Munchen8) Kaiserstiasse 49.
Techniknm
Halnlch.n, Balko Strok, tov. Progr. zast.	5187
Kava se poceni!
N.itiuojia Soja-1'erl-bobova kava lepo agaim. ifelo dobra iu izdatna Nikaka žitna «li slatina kava Razpošilja so v vse kraje Avstro-Ogrske. Poštni zavitek notto 4'/akg
le K 4-80 franko
Najcenejše in najboljše kavi podobno blago. Naroča se pri: Stalnica za kavo kantona", Kraljevi Vlnolirady, 1573, pri Pragi.
— Sachsen-Altenlmrg
Tectinikum Altenburfl|
Oddelki za tn/enerje, teh-nike, delovodje, (iradbal strojev.avtomobilov, clek-1 trotehnika. b laboratorij. |
^^J^Procrant pro>t.
Sijajni
Za prodajo nove izvrstne kave (ne žgane ržene ali žitne kave) sc iSCejo zastopniki proti proviziji 20 procent, ki bi obiskovali zasebnike; vzorci za poskuSnjo zastonj ! Franc MarSner, Kral, Vinohradi) 1573, Praga.
Sloveči vazelin (mazilo)
r.n čevlje prvovrstne tovarne v Avstriji razpošilja tvrdka Fr. Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek.
Izvrslni črn vaze/in i ko za K no izvrstni rumeni vazeiin i ko za K no specialnem črn kavčuk-vazelin i ko K ra.
l'ri odjemu 10 plehastib škatelj 1 škatlja namečka. Preprodajalcem popust. 456
V.-led vojne na Dalkanu je bila znatno oško-dovana naša trgovina s platnom in smo vsled tega prisiljeni razprodati naše ostanke tkanin. V zalogi so: kanavas, cefir, brisače, Sifon, platno. orient. platno, barhent, flanela, oksford, krizet, modrotisk, zajamč. prist. barven, rjuhe itd. Dolgost ostankov 5—15 m. 494
Po povzetju 35-40 m za K13 -
Za solidno postrežbo se jamči. Tkalnica .Orient', Češka černia, poštni predal 4 pri Nachodu,
N.jvlija odlikovanja! Državna nagrada! THocI prlrn.lniol
Obdelavajte vsako usnje
(sedla ln jermenje. Čevlje, strehe voz itd.) z našim izbornlm cenim, .mole in kisline prostim
surovim vazelinom
tisti ohranja usnje je napravijo nepremočno, mehko "Dno m trpelBo Primerno zelo tudi za m»2o kop™ vo-zov in v tehniške namene. Cena za 1 kg 54 vin
—	Ovojnlna se računa po lastni nabavni
i? . Na. =;»htevo ceniki in ponudbe o nai h ostalih speclelltetah: Pan-ma2aza Itsnie, psuot-krema za kopita, mnža za vozove, olje zo osi. sredstva za rejo živali in nego vseh vrst. norite tnkoi, alt prihranite naslovi /en u- zveza r razprod. In zastopniki.
„P«i" IH.lov«nJ. kamionih polrebicln In
Meg. vam. znamka. ,Pe0,a""t- °Unal Xl"' Au"°f',r 65<Z' 501 52
Slavni
S?««
n
Gradec, Janusov dvorec.
Kot izvršitelj oporoke po umrlem čast. gospodu Janeza Mraku, župnemu upravitelju v Spodnji Idriji, se Vam zahvalim za točno izplačilo njegovega komaj pol leta obstoječega zavarovanja na življenje.
V Idriji, dne 12. februarja 1914.
Monsignor Mihael Irko,
mestni župnik in dekan 007	kot izvršitelj Mrakove oporoke.
Ceno češko posteljno perje
Kilo sivega puljenega K 2 —, boljšega K 210. polbelega K 300, belega K 4 80, pri m a kakor puh mehkega K 6 vole-. prima K 7 20, najboljša vrsta K 8 40, puh ^ siv K 0 —, bel K li —, najfinejši prsni ^ puh K 14 40, Zg-otovljene posteljo iz. gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180 cm dolga. 110 cm široka po K 10 -, 12 —, 15'—,18 . 21*—, SOoem dolga, 140 cm široka po K 13 —, 15-—, 18*—, 21'—, /glavnica 80 cm dolga 58 cm široka po K 3 —, 3 50, 4-—, 90 cm dolga, 70 cm široka po K 4 50, 5 50, 0 —. 3 delni /irnnati modroci za 1 posteljo po K 27 —, boljši K 33 —. Pošilja se franko po povzetju od 10 K višje. Zamena dovoljena, za neuga jajot-e denar nazaj.	480 Poskušnje iu conovniki franko
BENEDIKT SMHSEL, Lobes pri Plzou 159, Češko
Opravnika
(majerja) z družino, na moje posestvo v Sp. Zadeti rov i pri Dcv. Mar. v Polju, ki naj bo vajen kmečkega dela in živine, sprejmem takoj. — Več pove lastnik Adolf Hauptmann, posestnik v Ljubljani.
Milijon konjskih odej
"IKZ90
Za Balkan namenjene a zaradi vojne izostale, iz pristne brnskehlmalaja volne, torej silno tople in za zimo neobhodno potrebne, 200 cm dolge ln ca. I40cm Široke, vslvi, rujavi In drap-barvi z lepimi barvnnlml borduraml, se bodo razprodaiale le malo časa za polovično tovarniško ceno po le K 2-50 komad. Te zimske lionjske odeje so dvakrat toliko vredne in se bodo prodajale po teh Čudovito nizkih cenah samo dokler bo kai zaloge In sicer: 1 komad zimskih konjskih odej stane le K 2-90 3 komadi „	„	„ „ „ K 8-25
6 komadov „	„	„ „ „ K 16-—
3640	Samorazprodaja po povzetju:
M. Svvoboda, Dunaj III Hlessgasse 13-404
Prpldir PodPisani preklicujem vse radi odstranjene rlKUll. inoje firme, streljanja, ter sploh razgrajanj« pri moji hiši na gg. Andrej Japelj, Ivan Zdeiai in Ivan Kuclar izrečene obdolžitve, oziroma žalitve.
FRANC HRIBER.
ISčem poštenega, neomenjenega
mlinarja
kateri se dobro razume na kineCke mline mleti. Franc Švl-gelj, Breg, p. Borovnica. Notranlako.
Lepo posestvo
se proda po zmerni ceni zaradi družinskih razmer, na MiSačih liiSna Stev. 9, od postaje Otoče 20 minut, od Marije pomagaj 10 minut in od farne cerkve 10 minut. Posestvo ima vse orodje in živino. HiSa zidana in hlev obokan, vodovod v kuhinji in v hlevu, okrog hiše velik sadni vrt. Kupcu je na razpolago kupiti več ali manj posestva. Ponudbe na Ivan Sllbar, posestnik St. 3 ir. 9, Mi-šače, p. Podnart.	335
Obleče se lahko cela rodbina!
Krasni ostanki blaga
za obleke, suknje, bluze, srajce itd. Novih lepih vzorcev
5li{ zavoj H «•—, lepša vrsta zavoj K14
Franko po povzetju pošilja: Jelinek, I. češka tkalnica v Jimra-move (Morava). Zelo toplo priporočeio!	Kdor neskiui kupi vnovič!
Čevljarskega pomočnika
poštenega mladeniča, sprejme lakoj Anton Kokalj, čevljarski mojster, Poljane nad fikoijo Loko.
5fii m mi c:	EMe
Največja izbira in najsolitlnejša	jiostrcžba
m šmlje m	Jšios
ž a	
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 5	
trgovina raznega modnega blaga, perila, kravat i. t. d. r>3(i	
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
Ima svoje prostor« v hiši ..Zadružne zveze", Dunajska cesta 38 nasproti „Bavarskemu dvoru" v bližini mitnice
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
41
O
ob«^ova"ekn? prstne1 "V°jCK"' Vloine ,injUicu <ll'ugih da,uilnih »»vodov sprejema kot gotov denar ter »e
Oskrbi sama'dovlnknlacijoi In vinkulaolje. Zunanjim vlaKatoljom no za pošllinuie denavin na raznolnco brezplačno položnieo poatne hranilnice varnost naloženega.tonarji. inmOi 2 k m .'kh obfn / vsem Ivoim.
iudi rk,:';ovsM«"r ».ia„kmo£kih oMln v > ussnts*.
kom.sarirtlta^o^^^.k^lfeAU0«?	J°	»»dzot.tvon, ce.arsk
J Ulj c posojila na EemlJ,s/,n	i- 1----------'
menico in vrednostne papirje.'
ga
.J',0.B?jiLa. 1».".^'J16^' občinam in kbrpomcijum na amortizacijo na v»„k poljuben način, daljo na