SAT!
LETO I93t — ŠTEVILKA 4.
Ko je šia Ančka na tule
0, ljudje božji, to ni šala, če Bog komu položi sedem malih drugega za drugim v zibelko! In pa, če za vse skupaj ni drugega zaslužka kot oni, ki ga prineso domov očetove roke. Pri Tonetu se je tako zgodilo. Nič čudnega, če se mu je naenkrat življenje zazdelo težko in mu je nehote vstala misel: »Če bi imel takrat, ko sem se ženil, današnje izkušnje.. x Njegova žena Magdalena pa te misli ni do konca domislila. Mati, ki vzgaja sedmero otrok, vsaj ve, čemu je na svetu in ve, kakšno je njeno delo. Nobenega izmed njih ne bi hotela pogrešiti niti enega; vsi so ji enako dragi. In zdaj je Tonček že v službi, priden, delaven in varčen fant. Ančka je do zdaj materi pomagala pri gospodinjstvu, sedemnajst let je stara. Ker bo pa Leniča letos dovršila šolo, bo ta priša na njeno mesto, Ančka bo pa morala...
Kam? V tovarno? Zato je treba biti korajžen, podjeten, tudi zgovoren, kar vse pa Ančka ni. Tiha je, vsa zaverovana v dom, kar cela gospodinja je že. Ne, za tovarno Ančka ni!
Kaj pa v trgovino? Mati Magdalena je tudi na to že mislila; toda dolga učna doba in pa še to, ker trgovske vajenke le malokdaj stanujejo pri gospodarjevih in trgovčeve gospe ne skrbe več za dekleta, kot so včasih.
>Kaj pa še,« se je oglasil oče Tone, »le pametna bodi, žena! V trgovinah se morajo prodajalke vse preveč lišpati, pa ti Ančka lahko postane prevzetna in pa na gospodinjstvo ti
čisto pozabi. Če se taka reva potem omoži, gre vse navzkriž. To ni nič za nas, delavske ljudi I Zakaj pa ne bi šla služit h kaki dobri gospodinji? Tam bi se še marsikaj zraven naučila.«
»Pa kje ji najdemo službo?«
»To mislim ne bo težko; gospe v mestu vedno iščejo dobre služkinje.«
»Ali misliš, da jo dam kamor bi bilo?«
»Ah kaj, služba je služba. Bomo pač gledali, da dobi dobro gospodinjo jn dobro plačo.«
»Veš kaj, kot skrbna mati bom gledala tudi na to, da pride v dobro krščansko hišo, kjer ne bo v nevarnosti, da se pohujša. Gospod župnik so zadnjič pravili pri ženah, da so nevarnosti dandanes za dekleta zelo velike, bodisi v službi ali drugje.«
»Že mogoče, če gre dekle kar na slepo srečo v mesto in pade v roke nepoštenim posredovalcem ali posredovalkam, ki jo oddado, kamor se jim zdi, celo v zloglasne hiše, ki so še zmiraj kljub precej dobrim zakonom.«
»Moj Bog, Tone, če bi se našemu otroku kaj takega primerilo!«
»No, takoj ne smemo misliti na najhujše! Saj so tudi dobre gospodinje, kjer so služkinje dobro spravljene. In pa poučiš Ančko lahko, kako naj nase drži in se nevarnosti ogiblje.«
»To že; ampak kje dobimo službo zanjo? — Pa zdaj sem si domislila; gospod župnik so zadnjič pravili, da ima kolodvorski misijon na kolodvo-
ru zaupne osebe, ki gledajo ob prihodu vlakov na mlada dekleta.«
»No vidiš, takoj jutri lshko vprašaš Ančkino učiteljico, ki bo to gotovo vedela in morebiti ve tudi za kakšno službo v mestu.«
In drugi dan je šla mati Magdalena k učiteljici. Ta je takoj pisala v mesto in čez tri dni je že prišel odgovor. da je prav dobra služba pri gospej svetnikovi Š. odprta in naj se Ančka po praznikih kar pripravi.
Ali naj gre Ančka sama v mesto, ali naj gre mati ž njo? Sicer pravi učiteljica, da se na gospodične od ko lodvorskega misijona Ančka lahko zanese, a mati Magdalena vendar hoče vedeti, kje bo njen otrok. Z njo se odpelje v mesto.
Svetnikova gospa je Ančke kar vesela; vpričo matere ji odkaže delo, ki ga bo opravljala vsa! dan pa še sobe, kuhinjo, shrambe, klet in podstrešje ji pokaže. Takoj tudi zve. da je pri hiši kuharica, ki je prav zdaj na trgu; du so tudi otroci, ne sicer majhni več: eden hodi na gimnazijo, eden na univerzo, dve hčerki pa na pripravnico. Gospa pokaže tudi sobico, kjer bo Ančka spala s kuharico. Dve postelji, miza, par stolov, dve omari in pri vsaki postelji na steni sveta podoba. Mati Magdalena je kar zadovoljna, pa vendar mora še po-prašati:
»Gospa, kako pa je z nedeljsko službo božjo?«
»Vsako nedeljo ob pol 7 je v najbližji cerkvi sv. maša in pridiga. K sv. zakramentom pa bo hodila lahko s Katrico, ki gre vsako prvo nedeljo v mesecu.«
»Ob nedeljah bo prosta od treh do osmih; vežnega ključa pri nas posli nimajo; pa še med tednom eno popoldne.«
»Kaj pa naj dela ob prostem času?«
»V to, pravijo, naj se gospodinje ne vtikamo. Katrica je članica »Po-Belske zveze« in Marijine družbe. Tam imajo večkrat predavanja pa tudi zabavne popoldneve in poučne
večere. — Naši Katrica r*1 misli poročiti z mizarskim pomočnikom !{. in si zdaj v društvu, kjer se tudi uče šivati, sitma šiva periK . — Imamo pa tudi Mohorjeve knjige, ki jih lahko bere, kadar je prosta.«
Ančka in mati sta zvedeii dovolj in obe sta bili zadovoljni. Domenile so se, da Ančka v treh dneh nastopi službo, domov gre samo še po obleko in perilo.
Ker je mati vedela, da ne bos'a doma nikoli same. je Ančki po poti, ko sta šli p; o'i domu s kolodvora, povedala, kar ji je mislila za na pot. Tako le ji je govorila:
»Ančka, zdaj greš v svet. Dofcdaj sva z očetom skrbela, da ni nič hudega prišlo do tebe. Mislim, da te čaka dobra služba v mestu, a tako ne bo, kakor doma. So pač tuji ljudje, doni pa je le eden in doma je tv^ ja m ti, ki bo mislila na tele in molili! zate. Tega ne pozabi, in prav pogosto domov piši, kako ti je! Vedno se drži Boga, na molitev ne pozabi, pridna bodi, zvesta in poštena! Cela gora denarja je lahko pred teboj pa se ga ne boš dotaknila, ker ni tvoj to vein. Ne daj se zapeljati v nobeno, še tako majhno nepravilnost. Ob nedeljah na cerkev ne pozabi, popoldne pa pojdi v »Poselsko zvezo« in se udeležuj vsega živlienja v društvu. Poišči si dobro prijateljico, tako, ki je poštena, ki rada v cerkev hodi in ki na dom še ni pozabila. — Pa še nekaj ti moram povedati. Sedemnajst let si zdaj stara, čez par let boš v tistih letih, ko se dekleta može. To je že pač tako na svetu. In če bes v tistih letih prišla in nam z očetom povedala, da si se spoznala z dobrim, pridnim, krščanskim mladeničem, ne bova imela nič proti temu, da se vzameta in ustanovita novo družino.
Toda, če hočeš, da te bo kdaj izbral dober, pošten fant za svojo živ-ljensko družico, moraš sama ostati dobra in poštena. Ponosna bodi na svoje deklištvo, na svojo žensko čast. V mestu je zanjo mnogo nevarnosti; Nikoli se ne ustavljaj po cestah in
vogalih kakor da bi bila na prodaj; z nikomur ne hodi, ki ga dobro ne poznaš. Mnogo je takih v mestu, ki so vsakemu verjele in so nesrečne postale; nobenega veselja nimajo več. Tudi take so med njimi, ki jim je mati vse to pravila, kakor jaz tebi, pa nisa verjele, preden niso same skusile. Pa jaz tega cd tebe ne mislim, ker vem, da hočeš dobra ostati zdaj kot dekle in pozneje kot žena. — Karkoli ti se v tem oziru prigodi, sporoči mi, pa tudi s svojim spovednikom se posvetuj.
Večkrat misli na ta-le najin razgovor, ko boš že v mestu!
Približali sta se k domu in utihnili; obe sta zamišljeni odšli na svoje delo.
Ančka se je pripravila v dveh dneh na odhod, tretji dan zjutaj pa se je poslovila od vseh bratcev in sestric, prav posebno pa še od očeta in matere, ki sta jo pokropila z blagoslovljeno vodo in prekrižala. Mati pa ji je stisnila v roke blagoslovljen rožni venec.
Ančka si je zapomnila materine besede. Šest let je služila pri svet-nikovi gospe. — Danes pa je žena uglednega pekovskega mojstra.
O pridelovanju vrtnih semen
Milijoni gredo vsako leto iz naše države za vrtna semena, ki jih iz inozemstva naročajo posamezniki za svojo potrebo, in trgovci s semeni za nadrobno prodajo. Da bomo imeli nekoliko pojma kako ogromne količine vrtnih semen inozemskega proizvoda porabimo vsako leto, naj navadem samo nekaj številk. Ena sama velika semenska uvozna tvrdka je razpečala minulo leto inozemskega semena od zelja 1500 kg, solatnega semena 700 do 800 kg, korenjevega semena 1000 kilogramov, čebulnega semena 700 gk, graha 2vagona itd. O kmetijskih semenih (deteljno, pesno, repno itd.) niti ne govorimo. Tu moramo računati uvoza kar na mnogo vagonov.
Ako premišljujemo to dejstvo, se moramo vendar vprašati, če je res neogibno potrebno, da izdamo toliko milijonov vsako leto v tujino za seme in če bi se res ne dalo vsaj nekaj tega blaga pridelati v državi, oziroma v naši banovini.
Nihče ne more potrebe tega uvoza kar kratkomalo zanikati, češ vsa ta semena bi mi lahko pridelali doma in bi si na ta način prihranili vsako leto lepe denarce. Taka sodba bi bila prenagljena in krivična. Pred vsem imamo semena, ki v evropskem podnebju ne zorijo in jih je treba na vsak način uvažati celo iz drugih delov sveta, ako hočemo gojiti dotične rastline. V kmetijstvu sicer nimamo takih rastlin, pač pa jih vrtnarji nujno potrebujejo. Poleg teh pa imamo še mnogo rastlin, ki v našem premokrem in premalo solnč-nem podnebju slabo in neenakomerno zorijo in bi bilo pridelovanje semena pri nekaterih kar brezuspešno, pri drugih pa zelo tvegano. Le-sem spada zlasti razno okrasno rastlinje, cvetlice in tudi nekatera zelenjadna plemena.
Kljub temu pa ostane še jako mnogo rastlin — zlasti zelenjad-n i h plemen —, od katerih bi lahko pridelovali tudi pri nas dobro seme in sicer ne le za lastno uporabo, ampak tudi v večjih množinah za kupčijo.
Seveda pa moramo vedeti, da ta stvar ni tako lahka in tako preprosta kakor si to predstavlja kakšna stara ženica na kmetih, ki nosadi vsako pomlad za seme par zeljnatih, repnih in korenjevih rastlin. Čeprav že vnaprej izločimo vse cvetlično rastlinje in vso tisto zelenjad, ki je pri nas v to svrho ne bi mogli gojiti, ostane vendar le še samo iz zelenjadi okoli 30 plemen. Pomisliti pa je dalje, da goje vsako pleme v premnogih sortah. Če bi računali, da je treba gojiti od vsakega plemena povprečno samo le 6 vrst, imamo že 30 X 6 = 180 različnih sort. V resnici pa jih je še mnogo več.
Iz tega sledi, da bo treba pred vsem pridelovanje vrtnih semen organizirati — porazdeliti posamezna ple-
fmena in sorte med pridelovavce tako, da bo eno in drugo primerno upoštevano in tako razdeljeno, da bo prišlo na posameznega pridelovavca čim manj plemen in sort. Pridelovati je treba začeti v večjih količinah pred vsem tista plemena, ki v kakem kraju dobro uspevajo in so pridelovanja ljudje že kolikor toliko vajeni. Glede sort je treba točnega dogovora z mero-dajnimi činitelji, kakor so zelenja-darji, vrtnarji in trgovci s semeni.
Zelenjadna plemena, od katerih bi se dalo pri nas seme skoro povsod z dobrim uspehom pridelovati, bi bila: zelje, ohrovt, kolerabe, solata, špinača. korenje, peteršilj. zelena, redkev In redkvica, čebula, kumare in fižol. Tudi rdela pesa, pardiiniki in dišnvna zelišča ne bi povzročala posebnih težkoč.
Posameznik pa seveda ne bo prideloval vseh naštetih plemen. To bi bilo zelo napačno, zlasti ako pomislimo, kakor že rečeno, da je treba gojiti vsako pleme v mnogih sortah. Najlaže in najzanesljiveje bi se to pridelovanje vpeljalo, ko bi posamezne va9i prevzele po eno samo zelenjadno pleme v pridelovanje In bi si sorte dotičnega plemena porazdelili med seboj. Tako bi imel posameznik opraviti z eno samo rastlino enega plemena. Če bi bfl pošten in bi se ravnal po navodilih, bi moral pridelati popolnoma zaneslijo seme dotične sorte. Kasneje, ko bi se pridelovanju semena privadili, bi se lahko razširili na več plemen, ki med seboj niso v sorodu in se torej ni bati križanja.
Pridelovanje semena raznih sort korenja na isti njivi ni mogoče. Lahko pa pridelujemo poleg korenjevega semena, tudi seme od čebule, ali od zelja, solate ali še od katerekoli druge zelenjadne rastline, ki s korenjem ni v sorodu. Ne moremo poleg korenja gojit semenskega peteršilja niti zelene, ker so ta tri plemena med seboj v bližnjem sorodstvu.
Da ustreiemo raznim interesentom, bomo v prihodnjih številkah
»Matere in gospodinje« priobčili še več člankov v tej zadevi.
Pridelovanje semena od vrtnih rastlin bi nam lahko donašalo lepe dohodke brez posebnega truda. Zato opozarjamo na ta pridelek vse naše gospodinje pa tudi gospodarje, ker je baš sedaj čas, da se odloči, kdor ima priliko in potrebno dobro voljo. Sporazumeti pa se je treba najprej s kako pošteno semensko trgovino zaradi dobave potrebnega semena in zato? da si zagotovimo za pridelek zanesljivega odjemavca.	H.
Snažerve madežev
(Nadaljevanje.)
Zeleni madeži od trave, a) Zelene madeže na belih oblekah namočimo v vodi, kateri smo pridejali salmijjka, in speremo. Z barvastih oblek pa odstranimo take madeže z glicerinom ali parfinom, tako da jih s temi sredstvi namažemo, pustimo eno uro, nato zmencamo v mlačni vodi in operemo kakor ponavadi.
b)	Pomaga tudi mlačno sladko mleko, mlačna voda in milo ali pa močna raztopina kuhinjske soli. !
c)	Z mešanico iz 5 g vodikovega prekisa (superoksida), 50 g salmijjka in 50 g vode poškropimo madeže in jih čez nekaj minut speremo s hladno vodo.
d)	Te madeže odpravimo tudi s špiritom {čistim alkoholom), ako madež prej ni prišel v dotiko z vodo. Namočimo jih v alkoholu, potem pa zdrg-nemo.
Madeži od kave. Podrgnemo jih narahlo z glicerinom, splaknemo z mlačno vodo in zlikamo s rednje vročim likalnikom na narobni strani.
Sadjti madeži, a) Sveže sadne madeže podrgnemo s škrobom, zdrablje-nim v prah. Ko je-škrob vsrkal madež, ga odstranimo s šČetko in blago speremo.
b)	Zastarele madeže odstranimo, če jih podrgnemo s soljo in llmonovim sokom:
c)	Poskusimo lahko tudi z gliceri-
nom. s katerim podrgnemo madež, pustimo eno uro, polijemo z vrelo vodo, ki odstrani potem maščobo z madežem vred.
d) še svež madež odstranimo, Če ga hitro speremo z milom in mlačno vodo, ga pustimo Čez noč v mleku ter ga drugi dan speremo (n. pr. zoper madeže od češenj). Zoper madeže od malin pa pomaga dobro premešano kislo mleko; končno speremo blago z mlačno vodo.	Š. H.
Kako ravnamo z glinasto Dosodo
Glinasta posoda vseh vrst (porcelan, kamenina, fajansa in navadna kmcevlna) je občutljiva za udarce in hudo toplino, zato je treba z njo prav previdno ravnati. Ce izpostavljamo n. pr. porcelan naglim izpremembam topline, tedaj to povzroča pokanje lo-šea (glazure); v te majhne razpoke se potem vsede umazanost in prah, ki jih ne moremo odpraviti ne z umivanjem in ne s splakovanjem, niti s strganjem (taka posoda ima sive črtice). Vsaj nekoliko nam pomaga, če tako posodo namilimo z mlačno vodo, splaknemo in dobro posušimo. Da glinaste izdelke vedno dobro posušimo po umivanju je važno, kajti moker porcelan dobi rad sive, plesnive madeže. Porcelan je najprimernejša posoda za shranjevanje jedilnih ostankov, ker niti kisline, niti maščobe ne vplivajo nanj. če shranjujemo finejšo posodo za delj časa ne smemo pozabit? dati med posamezne kose posode papir ali košček blaga, sicer robata spodnja stran krožnika kaj lahko obdrgne zgornjo stran prihodnjega.
Novo lončeno posodo pred uporabo 24 ur namakaj mo, da izgubi duh po zemlji. Potem pa še kuhajmo v njej lug iz pepela 2 uri. Da odstranimo slabe strani svinčenega loŠča (gla-zure), pridenemo lugu 2 jedilni žlici soli in 2 jedilni ŽUcf kisa. Taka posod,i je potem tudi močnejša in loše se rip odloči kmalu.
Za vse glinaste izdelke je najbolje.
ako jih umivamo v leseni posodi (škaf, kad itd.) ker se nam manj poškodujejo. Korito iz umetnega kamna ni za to; pomagamo si tako, da položimo med pomivanjem vanj krpo, da se nam posoda ne pobije.	š. H.
Perutninska kolera
Tudi našo domačo perutnino ogrožajo nevarne kužne bolezni, predvsem je to perutninska kolera.
Peutninsko kolero so poznali že koncem XVIII. stoletja, toda povzročitelja bolezni (bacillus avisepticus) so doznali šele v 1. 1879. in 1880. in prav s tem bacilom je napravil veliki učenjak Pasteur prve poizkuse s ce-plenjem zoper kužne bolezni, ki je danes tako velikega pomena pri ljudeh in Živalih po vsem svetu. —- Perutninska kolera je danes razširjena po vsej Evropi, Severni Ameriki in Južni Afriki, povsod kjer se pokaže, povzroča ogromno škodo, ker pomori polovico in še več domače perutnine (kokoši, rac, gosi, puranov, fazanov); okužijo se lahko tudi ptiči, ki jih držimo v stanovanjih, pa tudi prosto-živece ptice (vrabci, Šinkovci in dr.).
V kraje, kjer še ni bolezni, se ta zanese večinoma po perutnini, katero so nakupili okuženo v drugih krajih. Ni izključeno, da se zatrosi bolezen pa v sii zaklani perutnini, dostikrat se raznese po perutninskih razstavah, ki niso dovolj nadzorovane po živi-nozdravnikih, dalje po domačih golobih, ki so se nalezli bolezni v okuženih dvorcih, bolezen raznesejo tudi vrabci in druge v prosti naravi Živeče ptice. Razen tega se razširi bolezen lahko s perutnino, ki je poginila radi te kužne bolezni in se ni pravilno zagrebla ali uničila ali le proč vrgla, ali tudi z okuženimi odpadki in produkti (jajci, batom, krvjo, čreva m i, perjem itd.). Tudi se zdrava perutnina okuži s tem, da pride na ceste, pašnike, v potoke ali tolmune in ribnflce, v katerih so bile poprej po perutninski koleri okužene ali bolne živali

Od okužbe do izbruha bolezni (inkubacijska doba) traja lahko samo nekaj ur (8 do 9 ur) ali 1 do 9 dni.
Bolezen nastopi v dveh oblikah: s hitrim (akutnim) in z dolgotrajajo-jočim (kroničnim) potekom. — V prvem slučaju dostikrat niti opazovati ne moremo bolezenskih znakov, ker živali nenadoma poginejo, med tem ko še okoli tekajo ali pa padejo z grede ali drevja na tla, zamahnejo ali zakrilijo nekajkrat s perutnicami in poginejo.
Večinoma pa opazimo pred poginom izraizite bolezenske pojave (simptome): bolniki postanejo nenadoma žalostni, sede sključeno na oddaljenih mestih, se tresejo, skrivajo glavo pod perutnice ali jo drže navzadaj, perje je naščepirjeno (»naježeno«), perutnice se povešajo, če se premikajo, jim vise glave in peruti k tlom, korak je negotov, opotekajoč. Jed se upre takoj od začetka, žeja je huda. Iz nosnic in iz kljuna se izceja penasta slina. Greben bradice, kljunov rob so modro-rdeče barve, živali zvijajo krčevito vrat ali stegujejo glavo in vrat naprej, pri tem neredkokrat bruhajo sivorumeno sluznato snov tvari-no). Na višku bolezni se pojavi silovita driska, prava kolera, blato je začetkoma rumenkasto-sivo, kašnato, pozneje redko tekoče, umazano zeleno, tudi rdečkasto od krvi in zelo smrdeče. Bolniki dihajo težko, z odprtim kljunom, sedijo v omotici z zaprtimi očmi mirno na istem mestu, ako se hočejo dvigniti, padejo na tla in ko nastopijo krči, poginejo v omotici in sicer nastopi smrt v 1—3, izjemoma v 7—12 dneh, poginejo pa vse obolele živali, izjeme so prav redke. — Pač pa je mogoče, da preide bolezen v dolgotrajno (kronično) obliko ali pa nastopi že od začetka kot taka. Živali postanejo slabokrvne, shirajo in slednjič nastopi trdovratna driska. Na sklepih nog ali perutnic se napravijo bule, ki so boleče in ovirajo pregibanje. Tudi v teh slučajih se konča bolezen večinoma s smrtjo, ki pa nastopi lahko šele čez več tednov.
Z zdravili se ne opravi pri tej kužni bolezni skoraj nič, pač pa moramo izbruh perutninske kolere nemudoma naznaniti pristojnemu obla-stvu (županu ali orožnikom) ali najbližjemu živinozdravniku. ki nam nudi lahko edino pomoč z zaščitnim cepljenjem s tozadevno sirotko. Najboljše pa je, da smo pri morebitnem nakupu perutnine, posebno plemenske, zelo, zelo previdni. In če smo morali nakupiti tuje plemenske živali za izboljšanje ali izpopolnitev domače perutnine, moramo novonakupljene živali držati najmanj en teden posebej priprte in popolnoma ločene od domače perutnine in šele če je ostala dokupljena tuja in domača perutnina po tej opazovalni dobi nesumljiva. potem jo lahko spustimo iz zaporo med svoje živali.
Razno
ga Prva ministrca. Na Švedskem je bila imenovana v novo vlado gospa Hesselgreen, ki je s tem postala prva ministrka v tej državi.
ga Združene kat. socialne organizacije v Franciji so zapooele akcijo, naj se mater vrne domu in otrokom. Možu-očetu naj se zviša plača, da bo lahko preživel svojo družino, ne da bi ženi-materi bilo treba ven zadelom in zaslužkom.
ga Redovnica — doktorica. Na karolinškem vseučilišču v Pragi je postala doktorica modroslovja prva re-dovnica-uršulinka, S. Terezija Mare-šova. Proglasitev je bila jako slovesna. Sestra je deseti otrok nekega bivšega šolskega ravnatelja.
ga Pri 49 odstotkih bolnikov v dveh nemških umobolnicah je bil alkohol vzrok bolezni.
ga Pri vodenici, ki je nastala vsled slabosti srca, ženejo nekatere soli živega srebra (salirgan, novasu-rol, novurit, itd.) vodo na presenetljiv način naprej; v prav zadnjem času so poskušali uporabo istih soli tudi v razvodenenju telesa v slučajih zatolščenja in sedaj tudi pri oteklinah in vnetjih členkov.
IR fcS^I t?©. Rlltcl * I * G>
Zd. Oc.:
Usoavanva
Mirno spavaj, dete zlato, Bog naj te zaziblje v raj z angeljci na božjo trato, pojdi se igrat sedaj.
V tebi solnce sreče sije, v tebi klije sto lepot, milost božja nate lije, j varje angela peiot.
Dokler v sebi boš branik čistost teh otroških dni, "edno boš se napotilo sanjah v raj, kjer Bog živi.
Šal :V3 pravljica
(Iz Podkarpatske Rusije.)
Ko sem se rodil, me je poslala mati v mlin. Mlinarja pa tedaj ni bilo doma, (lšel je bil v gozd po jagode. — Vprašal sem mlinarko: »Kdaj pride mlinar domov? Rad bi mlel, potrebujem ko-laeev za botrinjo.«
MHnarka je odgovorila, naj počakam, ker ne ve, kdaj se mlinar vrne. Stala je tamkaj velika sekira. Vzel sem jo v roke in si jo ogledal.
Mlinarka je dejala: »Ne mahaj s sekiro, bo imela kmalu mlade sekirice.«
To sem pa preslišal in obrnil sekiro na drugo plat.
Imela je pod seboj sedem sekiric.
Mlinar jo je primahal domov in dejal: »I, kaj si pa to naredil, fantek?«
Jako vesel je bii in mi je podaril mlado sekiro.
Vzel sem jo in odšel domov. V godu je letelo na ražnju sedem pečenih IjMobov.
I Pa sem si mislil: »Ti bi bili kakor ■tahšč za botrinjo!« In hajdi za njimi. I Dohitel sem jih v gozdu. Posedli Isona velik dob in sprhnili v duplo. I Splezal sem na hrast k duplu in
vtikal v luknjo roko — pa ni šlo; vtikal nogo — a zastonj. Ujezil sem se, se zvil v klopčič ter zlezel v duplo ves.
Pobral sem golobe in odhitel domov. Med potjo sem srečal kmeta, ki je na hrastu mlatil pšenico. Pleve so padale na tla, zrnje je letalo na listje. Poklical sem ga: »Kaj počneš, prijatelj? Kaj takega še nisem videl!«
Kmet se je zasmejal in dejal: »Tudi jaz še nisem videl, da bi tak fantek, kakršen si ti, imel sedem panjev čebel.«
Pogledal sem na roke in zagledal, da iz njih poletavajo čebele. Prav razveselilo me je, da sem tako srečen. Materi prinesem pečene golobe, sedem kadi strdi, pa še sekiro povrhu.
Ko sem prikorakal domov, sem ho^ tel kadi odložiti v shrambi.
Rinil sem kadi skozi vrata — pa ni šlo. Napravil sem v vratih špranjo s sekiro, a tudi nič. Ves nejevoljen sem prijel za sveder, izvrtal v vratih luknjo in potisnil kadi v hram.
Potlej sem šel v hišo. Tam so pripravljali mojo botrinjo. V slamnatih šlapah s papirnatimi podkvami sem začel plesati.
Vpili so name: »Počasi, fante, po časi!«
Vzel sem z mize cel hlebec in ra-jal dalje. Mati mi je zaklicala: »Počasi! V pukru je morje, se bo razlilo't
A nisem slišal in plesal, plesal, da so iz papirnatih podkev letele iskre. Kmalu sem s copato zadel ob lonec in ga prevrnil. Morje se je razlilo po mizi, po izbi in po postelji.
Starši so zbežali na peč, ali morje je raslo za njimi.
Ročno sem razluščil grah, zrnje spravil v žep, iz luščin sem napravil čoln, da se je v njem vsa družina re šila na kopno — le jaz sem utonil.
In od tistega dne živim še danes ta dan.
Zdaj pa izračunite na prste, koliko je v tej pravljici resnicel
H. Pavlišin.
Steblo in ptiček
(Ukrajinska pravljica.)
Letel je ptiček, letel in sedel na seno. Steblo je zlezlo ptičku na čevelj in se ni mogel sezuti.
Zagledal je kozo in jo prosil: »Izvleci mi steblo!«
Koza je zameketala: »Ne izvlečem ga!«
Zagledal je ptiček volka: »Volk, ugrizni kozo!«
Volk je zarenčal: »Ne ugriznem je!«
Zagledal je ptiček ogenj: »Ogenj, popali volka!«
Ogenj je zaprasketal: »Ne popalim ga!«
Zagledal je ptiček vodo: »Voda, pogasi ogenj!«
Voda je zasumela: »Ne pogasim ga!«
Zagledal je ptiček bika: »Bik, izpij vodo!«
Bik je zatulil: »Ne izpijem je!«
Zagledal je ptiček bič: »Bič, oplazi bika!«
Bič je zažvižgal: »Ne oplazim ga!«
Zagledal je ptiček črve: »Črvi, iz-glodajte bič!«
Črvi so zamrmrali: »Ne izglodamo ga!«
Zagledal je ptiček kokoši: »Kokoši, putke, pozobajte črve!«
Čibke so zakokodajsale: »Ne po-zobljemo jih!«
Zagledal je ptiček lisice: »Lisičice, lisičice, snejte kokoši! Kokoši nočejo pozobati črvov, črvi nočejo izglodati biča, bič noče udariti bika, bik noče piti vode, voda noče pogasiti ognja, ogenj noče volka popaliti, volk noče koze ugrizniti in koza noče potegniti stebla iz mojega čevlja.«
Lisice so planile na kokoši, kokoši na črve, črvi na bič, bič na bika, bik na vodo, voda na ogenj, ogenj na volka, volk na kozo in ta je potegnila ptiču steblo iz čevlja in zbežala.
Ptiček se je razveselil in odletel.
Sova in poPska miš
Pozno zvečer je bilo. Po polju je skakljala samotna poljska miš. Iskala je hrane svojemu lačnemu želodčku.
Pa je hušnila od nekod velika sova in zgrabila poljsko miš za vrat. Že jo je hotela usmrtiti, ker pa je miška začela tako milo javkati in prositi, naj jo pusti živo, se je premislila in dejala:
»Dobro! Pustim te pri življenju, če mi poveš, s čim naj si utešim glad.«
Miška je modro odgovorila:
»Če si res tako strašno lačna, draga moja, potem te moja malenkost ne bo nasitila. Saj vidiš, kako drobna in suha sem. Veš kaj? Vem za gnezdo, v katerem je vse polno mladih mišk.«
»Kje pa je to gnezdo?« je poizvedovala sova.
»Ni daleč od tukaj. Če hočeš, te povedem tja. Toda obljubiti mi moraš, da boš mene pustila živeti«
»Koliko pa je mišk v tem gnezdu?« je bila radovedna sova.
»Dve stari in šest mladih,« je povedala poljska miš.
»In lahko vse požrem?« je vprašala sova.
»Ja, vseh osem mišk lahko por žreš, je pritrdila poljska miš. »Toda, kako sem ti že rekla, mene ne smeš usmrtiti.«
Tedaj se je sova razsrdila, da je bilo grozno in zarohnela nad samo-ljubno miško:
»Fej te bodi, malopridnica! Torej drugim privoščiš to, česar se sama bojiš? Da te le sram ni, grd oba! Za kazen zdaj baš tebe požrem!«
In se je zgodilo tako...
F. Wiedemann-M. Kunčič:
Večina ljudi je takih, kakor ure, so
prehitri ali pa prepočasni
*
Ako pri kraju ne vidiš dna, ne bredi čez vodo.