Saša Boiè GŠ Sevnica ZASTOPANOST GLASBENIH ZVRSTI V NIZOZEMSKIH, BELGIJSKIH IN SLOVENSKIH SPLOŠNIH SREDNJIH ŠOLAH OZIROMA GIMNAZIJAH (povzetek magistrske naloge) ivimo v èasu globalizacije, kjer se v vsakdanjem ivljenju vse intenzivneje sreèujemo z razliènimi kulturami (v Sloveniji je to nekoliko manj izrazito, kot npr. v Belgiji in na Nizozemskem), kar posledièno vodi do hibridizacije razliènih kultur, ki se v veliki meri kae prav v glasbi. Pri razumevanju in sprejemanju drugaènosti igrajo bistveno vlogo prav vzgojno-izobraevalne institucije, med njimi zlasti gimnazija oziroma srednja šola splošnoizobraevalne narave. Eden izmed ciljev gimnazije je namreè tudi ohranjanje lastne kulturne tradicije, obenem pa seznanjanje z drugimi kulturami in civilizacijami. Tako so debate o globalizaciji, multikulturni drubi ter o ohranjanju in zašèiti nacionalne kulture in jezika posamezne drave tesno povezane tudi z glasbenim kanonom v njenem izobraevalnem sistemu. Pri izbiri glasbenih primerov pri pouku glasbe je lahko poudarek na lastni kulturi ali kulturi drugih narodov, na kulturi preteklosti ali sedanjosti in na visoki ali popularni kulturi. Zanimalo me je predvsem, kako se ta multikulturnost odraa pri pouku glasbe v splošnih gimnazijah, zato je bil namen raziskave na podlagi analize uèbenikov ugotoviti prisotnost razliènih glasbenih zvrsti pri pouku glasbe v splošnih srednjih šolah na Nizozemskem, v Belgiji in v Sloveniji, pri èemer igra pomembno vlogo tudi nacionalni vidik. Poskušala sem odgovoriti na vprašanja, kot so: Kako raznolik narodnostni sestav posameznih razredov vpliva na uèiteljev izbor glasbenih vsebin? Katera glasbena dela po posameznih zvrsteh obravnavajo pri pouku in kako so zastopana glede na razmerje domaèi – tuji avtorji? Ali se izbor glasb sveta ujema z narodnostnim sestavom prebivalstva izbranih drav? Z rezultati, dobljenimi s pomoèjo vsebinske analize nizozemskih, belgijskih in slovenskih uèbenikov po glasbenih zvrsteh ter s pomoèjo intervjujev profesorjev glasbe v omenjenih dravah, sem elela pokazati, da zastopanost glasbe v šolah vpliva na nacionalno identiteto, poglablja nacionalno zavest ter krepi duhovno osvešèenost. Cilj magistrskega dela je bil torej osvetliti pomen glasbe za nacionalno istovetnost v luèi glasbene pedagogike in kulturne politike, ki se odraa tudi skozi šolski sistem. Analiza tako zaobjema glasbo, ki jo dijaki pri pouku poslušajo in izvajajo – igrajo oz. pojejo. Razvrstila sem jo v naslednje kategorije: filmska in scenska glasba, klasièna glasba, zabavna glasba, jazz, spiritual/gospel in glasbe sveta. 119 Saša Boiè, ZASTOPANOST GLASBENIH ZVRSTI V NIZOZEMSKIH, BELGIJSKIH... Vsaka kategorija se deli še na domaèe in tuje avtorje. Od vse glasbene umetnosti pa je v nalogi poseben pomen pripisan ljudski glasbi in pesmi, saj je slednja »zvoèna legitimacija« naroda in tako velja za enega kulturnih in civilizacijskih stebrov. In sodeè po opravljeni analizi uèbenikov smo Slovenci do svoje glasbene dedišèine skrbni, medtem ko je v izrazito multikulturnih miljejih prisoten maèehovski odnos do ljudske glasbe veèinskega naroda. Zagovor: 1. junija 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani 120 GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek