GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO (KMMIMcJMEEGLAS CENA 19 000 DIN - LETO XLII - št. 89 Kranj, petek, 17. novembra 1989 Vsaka prisila, da bi bili vsi enakega mišljenja in enako srečni je protičloveška Rumeni kartoni Še donedavna so bile zelo priljubljene prispodobe z vlakom, zdaj pa postajajo športne, kar nemara govori o tem, da nam tržno gospodarstvo miselno ni več tako tuje. Uporabili so jo tudi gorenjski bančniki, ko so po Tekstilin-dusovem receptu pomagali Unitelu in zdaj denarno injekcijo vbrizgali še leski Verigi, zapu-škemu Suknu in tržiškemu Zlitu. Morda bomo lahko pomagali še enemu, dvema, potem pa bodo naše možnosti izčrpane, so opozorili vse, ki še računajo na takšno pomoč. Pristavili pa so, naj se prejemniki pomoči zavedajo, da so dobili rumeni karton, prihodnjič bo rdeči. Elegantna finančna transakcija v obliki odprodaje tovarniških stanovanj stanovanjski skupnosti, kar je banka podprla z ugodnim posojilom, ki ga bodo v prihodnjih letih stanovanjske skupnosti odplačale s pomočjo višje prispevne stopnje, je bila rojena kot Tekstilin-dusova posebnost. Z utemeljitvijo, da je tovarna v preteklosti veliko prispevala k izgradnji Kranja, zdaj ko ji je najbolj hudo, pa naj bo deležna vsaj malo solidarnosti. Ker je takšnih primerov na Gorenjskem zdaj že pet (le v Škof j i Loki ga še ni), se človek vpraša, gre res le za hvaležnost ali pa ni posredi zgolj strah. Strah pred tem, kaj se bo zgodi- lo, ko se bodo sesule tovarne, ki so bile nekdaj ponos Gorenjske, danes pa so utrujene in zastarele. V teh petih tovarnah je zaposlenih 6.700 ljudi, približno desetina vseh na Gorenjskem. V banki že zdaj pravijo, da socialno obarvanih rešitev ne bo več, nemara je bila torkova seja izvršilnega odbora ena poslednjih iz včerajšnjih časov, kar je navsezadnje napovedovala tudi nelagodnost pri glasovanju. Še bolj zanimivo pa je bilo, da ji je sledila seja iz jutrišnjih časov, sestal se je odbor ustanoviteljic banke, sobesedniki pa so ostali praktično isti. Ugotovili so, da je gorenjska banka med slovenskimi najdlje na poti preobrazbe v delniško družbo, ko bo v središču pozornosti dobiček, najbolj vneti so ugibali, koliko bo konec prihodnjega leta vredna delnica gorenjske banke. Živimo v času velikih sprememb, med včerajšnjim in jutrišnjim dnem je današnji, poln negotovosti in strahu, pa tudi ustvarjalnega nemira. Izhod iz globoke krize nikakor ne bo lahek, morda tudi premočrten ne bo, po sedanjih rumenih kartonih je denimo z dokajšnjo zanesljivostjo že za prihodnje leto moč napovedati eksplozijo nezaposlenosti. M. Volčjak Premiera ŽOGICE MAROGICE - Danes ob 16. uri bodo v Prešernovem gledališču uprizorili otroški dramski "bestseler" Žogico Marogico Jana Malika. V kranjski uprizoritvi te pravljične igre nastopajo: Tine Oman, Vesna Jevnikar, Bernarda Oman, Ivan Godnič, Matjaž Višnar, Pavel Rakovec. Režiser je Lojze Domajn-ko, likovna podoba Eka Vogelnik, kostumografija je delo Jasne Knez. Po glasbi Bojana Adamiča je scensko glasbo priredil Vasja Repinc. - (ar) - Foto: Franc Perdan ^čeraj zasedal centralni komite ZKS Do kongresa odprta lista Ljubljana, 16. decembra - Centralni komite ZKS sprejel stališča jfo razvoja drobnega gospodarstva in dal v javno razpravo osnutek ,'ste možnih kandidatov za člane novega cekaja, njegovih organov ,n zveznega cekaja. Centralni komite Zveze komunistov Slovenije se je včeraj tudi "Pre narekovala odprto pismo? k;i s a: Poleg tega pa tudi politi-ve|H,vJeman.ia sprememb v zdaj No ('n tet-; »Razlika med sedanjim in prihodnjim sindikatom je v položaju republiških odborov dejavnosti na eni in občinske organizacije sindikata na drugi strani. Do danes je bilo težišče dela na slednji, odbori so naredili bore malo. Z novim statutom jim dajemo središčno vlogo, ob tem pa ne ponujajo nobenih programov. Občinski sveti pa so predvideni kot izvrševalci nalog na nekem teritoriju brez kompetenc odločanja. S tem ne soglašamo, pač pa za prehodno obdobje terjamo enakovrednost obeh. Kolektivna pogodba in specifični problemi panog se bodo nedvomno urejali v sindikatih dejavnosti, toda z njimi si verjetno ne bomo mogli pomagali, če bo v podjetju prišlo do štrajka. Zato zahtev amo. da se omogoči svoboda sindikalnega povezovanji! v tisto organizacijsko obliko, kamor nas bo vodil interes. Ko smo na primer iskali strokovno pomoč pri izdelav i dokumentov, so nas napotili na strokovno službo podjetja. Toda tam sindikat nima kaj iskati, saj te službe zasledujejo podjetniški interes. Za sindikalne zadeve naj bi se obračali k občinskemu sindikatu, ki naj bo v vlogi strokov- nega servisa. Ali drugi primer: v kateri sindikat dejavnosti naj se povežemo kot sindikat podjetja, ki ne združuje zgolj delavcev ene stroke': V tovarni imamo tudi Da. vendar to ni razlog za zadovoljstvo. Pripravljamo pa pravilnik o delovanju sindikata podjetja in programske usmeritve. Ustanovljen bo sindikat podjetja s podružnicami. Začeli bomo s prostovoljnim včlanjevanjem. Januarja bodo volitve: vsi delavci volijo predsednika (na odprti kandidatni listi) in delavske zaupnike posameznih enot. Zatem se bomo odločili, v kateri sindikat se bomo povezali naprej: občinski, panožni ali republiški. Kateri nam bo dal strokovno pomoč, tega bomo tudi plačali. Povezava v panožni sindikat bo zaradi kolektivne pogodbe nuja. toda če v njem ne bomo dosegli ustreznega statusa, bomo ustanovili svoj gumarski sindikat. Glede sindikalne članarine pa predlagamo povečanje in strogo namensko oddvajanje dela denarja za sindikalno pomoč, za pomoč v stavki, za tiste člane, ki bodo morda tehnološki presežek.« k» sm°remo slr»liati'/ či|j z a. se Primorani o njih odlo-ali ne. p red te m pa nismo Pripomb na osnutek.« li možni vsebini sindikalnega sindikalnem statutu. Poickala enofazno. Najsi kumenti še tako dobri 1 l"11 ne gre oporekati), se 1 dati Ć ^"inih' 'k11'' moznosf' kai 01 pri stat uta? S plačami so bili delavci v Savi dolgo v občinskem vrhu, do marca letos celo na tretjem mestu med gospodarskimi organizacijami. Z uglednega vrha so zdaj padli na 13. mesto. Od 4300 zaposlenih v Savi je kar 3000 delavcev prejelo plačo, nižjo od povprečja. Nadure so sicer ta dejstva malce prikrile, skriti pa jih niso mogle. Ko se je sindikat vlekel za boljše plače, je slišal očitke, da izsiljuje, toda sindikat si tako pač predstavlja svojo pogajalsko vlogo. Vsebinsko se obračamo k zahodnim sindikatom, funkcionarje pa bi še zmeraj nastavljali po romunsko. Delavci nasprotujejo »kolobarjenju« funkcionarjev: ne zaupajo namreč, da se bo za delavske pravice iskreno potegoval nekdo, ki je bil poprej generalni direktor, notranji minister ali partijski funkcionar. Tudi to jim ni všeč, da slovenskega sindikalnega predsednika ne volijo neposredno, ampak prek delegatov na kongresu, ob tem pa imajo prihodnji domnevno neodvisni sindikati polna usta demokracije. Prihodnji sindikat podjetja Sava pričakuje, da bo del tripartit-nega sistema, ki ga sestavljajo vodstvo - delavski svet - sindikat^ Vodstvu slednji ne bo podstavljal noge pri razvojnem vodenju firme, niti pri regularnem razporejanju delavcev, pač pa bo aktiven pri varstvu pravic delavcev, plačah in delavčevem socialnem položaju. Vloga občine v tržnem gospodarstvu Skoraj nič več vtikanja V škofjeloškem izvršnem svetu se ne pritožujejo nad novo zakonodajo, ki občini jemlje skoraj vse pravice vtikanja v gospodarsko. Doslej je bila najpomembnejša vloga "občine" v organizaciji združenega dela, kadar so bili tam bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ni izpolnjevala z zakonom določenih obveznosti. V takem primeru je občinska skupščina izrekla ukrep družbenega varstva. V škofjeloški občini ta poteza ni bila pogosta niti se ni "občina" s kakšnim posebnim navdušenjem vtikala v "zasebnost" delovnih kolektivov. Običajno so zadoščali že predsanacijski ali sanacijski programi, da se je položaj v organizaciji spet prevesil na plus. Po novem zakonu o računovodstvu občina nima več pravice zahtevati takšnih programov, po zakonu o podjetjih pa tudi ne izrekati ukrepov družbenega varstva ter odločati, kdo je lahko na čelu podjetja in kdo ne. Ukrep družbenega varstva ima zakonsko osnovo samo še do konca tega leta oziroma do dne, ko se organizacija preoblikuje v družbeno podjetje. Če pogledamo s praktične plati, si omenjeno spremembo lahko različno razlagamo. Prav je. da postane podjetje bolj samostojno, svobodno, še zlasti, ker "občine" za vtikanje nimajo posebnih strokovnjakov. Vendar pa to pomeni samostojnost in svobodo tudi v slabih časih, v kakršnih je doslej morda prav vtikanje od zunaj organizacijo rešilo propada. Zadnji tak zgovoren primer učinkovitega ukrepa družbenega varstva v Škojji Loki je Gradi-sov tozd Lesno predelovalni obrati, ki ga je rešila samo prisilna zamenjava poslovodne ekipe. Če. bi se to dogajalo kakšno leto kasneje, bi šel obrat najbrž v stečaj. Vprašanje je namreč, ali bi delavci sami zmogli tako odločno zarezati v lastno rakasto tkivo. Po novem bo torej "občina" lahko bedela samo še nad zakonitostjo dela podjetij, povzdignila glas. če bodo ogrožene pravice delavcev ali družbena lastnina. Čeprav velik del zakonodaje še manjka in vrsta vprašanj še ni dorečenih, je jasno, da bo "občina " morala v prihodnje uveljavljati svoje morebitne interese v gospodarstvu z dogovarjanjem in ustvarjanjem pogojev za opravljanje posameznih gospodarskih in drugih dejavnosti, zlasti pa bo morala bolj intenzivno kot doslej začeti s trženjem prostora. Marsikomu v marsikaterem podjetju takšna odtujenost "občine" ni po volji, saj je dogovorna ekonomija - če je bil seveda med monopolisti - dosti manj naporna od tržne. H. Jelovčan Osnutki programskih zasnov v razpravo Nova hotela v Kranjski gori in v Gozd Martuljku Jesenice, 16. novembra - Člani jeseniškega izvršnega sveta so na minuli seji razpravljali o osnutku programskih zasnov, ki jih je po pogodbi s skladom stavbnih zemljišč občine Jesenice izdelal Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice, ob sodelovanju Upravne organizacije za družbeno planiranje. Izdelali so programske zasnove za šestnajst ureditvenih območij. Vse so pripravljene kot osnutek in bodo posredovane krajevnim skupnostim v javno razpravo od 21. novembra do 12. decembra letos. Na poligonu Podkoren naj bi med drugim rekonstruirali sedežnico, obnovili dovozno cesto in ustrezno rešili oskrbo z vodo ter odvajanje odpadnih voda. Na opuščeni železniški progi v Kranjski gori naj bi zgradili hotel A kategorije ali visoke B kategorije z 90 posteljami ter parkirišča; za Log program vključuje družbeno in zasebno stanovanjsko gradnjo s penzioni, manjšo trgovino, restavracijo; kamp v Gozd Martuljku naj bi postavili na območju, ki obsega 72.000 kvadratnih metrov z vsemi spremljajočimi objekti sodobnega kampa, v Gozd Martuljku pa še postavili hotel A kategorije z 90 posteljami in prenovili mladinski dom v apartmaje: za Mojstrano imajo v programu hotel C kategorije z 90 ležišči, bazenom in rekreacijskimi površinami ter prostore za turistično poslovalnico, trgovino, apartmaje in parkirišča. Na Prodih pa naj bi se ohranilo športno igrišče z novo ureditvijo sanitarnega in garderobnega objekta. Tu predvidevajo tudi »možnost dopolnitve sedanje stanovanjske gradnje«. Na območju nekdanje cementarne in Mlačc so predvidene rekreativne površine in stanovanjska -blokovna gradnja (trije objekti) in deset vrstnih hiš. Na Hrušici naj bi zgradili še nekaj stanovanj, na Lipcah 70 družbenih stanovanj in 20 zasebnih hiš, pod Ajdno na Potokih pa 31 zasebnih hiš. Če bodo te in druge programske zasnove po krajevnih skupnostih sprejeli, bo potrebno ob sprejetju dopolnil družbenega plana občine spremeniti sedanji program priprave prostorskih izvedbenih aktov. D. Sedej D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan I I I I DP LTH Škofja Loka p.o. na podlagi sklepa delavskega sveta objavlja razpis za imenovanje GLAVNEGA DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko izobrazbo tehnične, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, - da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih, - da aktivno obvladajo en svetovni jezik, - da imajo sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev, - da predložijo program dela in razvoja podjetja. Vloge s pisnimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: LTH Škofja Loka, Kidričeva 66 z oznako "za razpisno komisijo", in sicer v 8 dneh po objavi razpisa. Letos spet po I d rug kilometer proti Radovni - Ureditev regionalne ceste v Radovno iz Mojstrane je pravzaprav skupni program Skupnosti za ceste Slovenije in jeseniške ter radovljiške cestno komunalne skupnosti. Medtem ko je v republiškem programu nekako na "stranskem tiru", si jeseniška komunalna cestna skupnost na podlagi srednjeročnega programa za to obdobje prizadeva, da bi jo čimprej uredila. Po lanski ureditvi v predzadnjem delu pred Radovno so letos razširili in jo uredili v makadamu tudi v spodnjem delu. Poldrug kilometer je zdaj urejen in pripravljen za asfaltiranje. Prihodnje leto, upajo, da bo morda prišel na vrsto še odsek do priključka na regionalno cesto v Mojstrani. Malo bolje kot na tej pa je glede obvoznice v Kranjski gori. S skupnimi vlaganji (tudi republiške skupnosti za ceste) in ker je projektna dokumentacija že gotova, je tako rekoč vse že pripravljeno za pričetek del. Na sliki: občinska komunalna cestna skupnost Jesenice je letos sama uredila poldrug kilometer dolg odsek ceste v Radovno. - A. Ž. Druga plat Skrb za naravo, za varstvo zemljišč, Čisto okolje, za ohranjanje naravne in kulturne dediščine... postaja končno vendarle vedno bolj resen in marsikje na trenutke tudi že odločilen razlog za sprejemanje ali zavračanje različnih razvojnih projektov. Ne gre le pri tem za program vključevanja v Evropo, saj bo še kaj drugega odločilno, kako in če bomo vstopili vanjo. Gre vse bolj za spoznanje in zavestno prepričanje, da smo doslej največkrat preveč kruto posegali na področja, ki se nam danes z bolj ali manj hudimi posledicami že vračajo kot zgrešena poteza nedavnih odločitev. Ob vse bolj prebujajočem se prepričanju, da imamo pač le eno okolje in bomo imeli takšnega (in tudi zanamci), kolikor bomo pač odločni v zavesti, da vse, kar bi bilo dobro ta trenutek, ne gre površno sprejemati, saj se lahko sprevrže že jutri v nepopravljivo škodo, pa še vedno največkrat ne vidimo dlje od čustvene prizadetosti ali pa čez sosedov plot. Zato je ravno druga plat še vedno največkrat navideznega osveščanja v skrbi za čisto in zdravo okolje, tista, še vedno prava slika sedanjega trenutka. Na tej poti bomo morali namreč premagati še eno oviro, ki se ji reče lahko tudi Sprenevedanje. Zelo lepo in prav je, da nam čustveno in še iz številnih drugih razlogov, ki sodijo v okvir ohranjanja okolja in naravne dediščine ni vseeno, kaj se bo v nekem našem bližnjem prostoru zgodilo in potem 'živelo" z nami. Vendar pa se pod to resno prizadetostjo hitro pokaže popolnoma drugačen obraz; na primer takšen, kot ga je odkrila nova blejska vpadnica v njeni sedanji okolici. Pa naj bo ta ugotovitev, kije bila navržena na zadnjem zboru krajanov na Bledu, zgolj naključje ob splošnem razmišljanju o drugi plati medalje... A. Žalar V Trebežu razstavili staro napravo Skrb za tehniško dediščino Jesenice, 13. novembra - Ob kisikarni v Trebežu so železarji postavili izredno zanimivo staro kisikovo kolono, ki so jo takoj po vojni sestavili domači delavci. Treba bi bilo ohraniti tudi vse ostale naprave, ki ležijo pozabljene po skladiščih. V jeseniški občini posebej Železarna prizadevno skrbi za tehnično dediščino in tako so ob koncu oktobra s krajšo slovesnostjo, v Trebežu na Javorniku, razstavili kot del tehnične dediščine obnovljeno kolono za proizvodnjo kisika. Postavili so jo ob kisikarno v Trebežu. Prvo kisikovo kolono za utekočinjenje kisika iz zraka s pranjem so naredili leta 1913 v Nemčiji. Napravo so uporabili za dotok kisika v plavž. V jeseniški železarni pa so prvo tako napravo montirali okoli leta 1930. Kisik so uporabljali za varjenje cevi v takratni cevarni. Leta 1948 pa je v Železarni eksplodirala kisikova kolona, ki je proizvajala 34 kubičnih metrov kisika na uro. Vendar pa so tedaj nekateri delavci takoj prijeli za delo in s tem, ko so jo usposobili, tedaj prihranili železarni več kot 50 milijonov dinarjev. Kmalu pa so se železarji sami usposobili za izdelavo kisikovih naprav, ki so jih postopoma zamenjali s starimi. Dele stare in najstarejše kisikove kolone so našli v skladišču na Blejski Dobravi in takoj nato je prišla pobuda, da bi jo obnovili in postavili kot tehniški spomenik. Kompletiranje je bilo precej naporno, vendar jim je uspelo najti manjkajoče dele, razen plinolova in nekaterih manjših delov. Zdaj je naprava povsem obnovljena in kaže ves postopek pridobivanja kisika. Napravo so označili kot tehniški spomenik zato, ker priča o inovativnosti tistih, ki sojo izdelali in usposobili za obratovanje. V Železarni je še veliko starih naprav, ki bi jih radi primerno rekonstruirali in razstavili: Peltonove turbine, ozkotirne lokomotive, martinovke. Stara Sava. Vse to ne sme utoniti v pozabo, kajti tehniška dediščina je bogastvo in ne breme. . ^^^^ D. Sedej ureja ANDREJ ŽALAR V krajevni skupnosti Moste uresničujejo referendumski program Na vrsti je težko pričakovana šola Moste pri Komendi, 16. novembra - Krajevna skupnost Moste je skupaj s sosednjima krajevnima skupnost ima Križ in Komenda na skrajnem jugozahodnem robu kamniške občine, a vendar še vedno v tako imenovani geografski Gorenjski, čeprav sedanja "pokrajinska" razmejitev v Sloveniji občini Kamnik in Domžale izloča iz upravne Gorenjske. O načrtih krajevne skupnosti Moste in obeh sosednjih smo tudi v Gorenjskem glasu že pisali. Vse tri omenjene krajevne skupnosti, še posebej pa krajevna skupnost Moste, sodijo v tiste, danes redke izjeme med krajevnimi skupnostmi, kjer so se krajani za uresničitev nujnih potreb in rešitev problemov v tem srednjeročnem obdobju odločili na referendumu za samoprispevek. Referendumski program, ki so ga v krajevni skupnosti Moste (1340 prebivalcev) z naselji Moste, Suhadole in Žeje potrdili z odločitvijo za samoprispevek 1986. leta, vključuje izgradnjo skupnih mrliških vežic (za vse tri krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ), ureditev meteorne kanalizacije v Suhadolah in centra vasi, javno razsvetljavo v Mostah in Suhadolah, pripravljalna dela za dograditev osnovne šole Moste s telovadnico in kabinetnimi učilnicami ter prometno ureditev. Kaže, da bodo do konca plačevanja samoprispevka program uresničili. Mrliške vežice so že leto dni zgrajene v Komendi. Tik pred zaključkom je ureditev meteorne kanalizacije v Suhadolah. Pred izvedbo je pridobitev idejnega projekta središča Su-hadol in že tudi javne razsvetljave v Mostah in Suhadolah. Sprejet pa naj bi bil še letos na podlagi referendumskega programa tudi ureditveni načrt (M02), ki je podlaga za dograditev šole. "Za zdaj je pravzaprav potekalo vse po programu,"e je med nedavnim obiskom povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Moste Peter Razpotnik. "Kar zadeva finan- Peter Razpotnik ciranje načrtovane dokumentacije, nas ne bi smelo nič presenetiti. Skrbi pa nas v krajevni skupnosti, kako bo pri šoli z uresničitvijo programa, ki je sestavni del občinskega. Za zdaj so po občinskem programu že bile urejene šole v Duplici, Stranjah in Ne-vljah. Prihodnje leto smo na vrsti mi. Vendar trenutno zelo slabo kaže z denarjem. Bila bi velika škoda, če ne bi začeli z deli. Nenazadnje že zdaj ugotavljamo, da v krajevni skupnosti kar s 50 odstotki uresničujemo skupaj začrtane programe v občini na našem območju, čeprav znaša osnovni delež pri različnih skupnih delih za krajevne skupnosti le 10 odstotkov. Vendar upanje, da bomo pri šoli prihodnje leto začeli z deli, ostaja." Sicer pa se še bolj odmaknjeno kot šola ta trenutek kaže prometna ureditev. Regionalna cesta Križ-Moste je namreč vedno bolj prometna, brez urejene pešpoti pa zelo nevarna za pešce in kolesarje, med katerimi so v velikem številu prav šolarji. Morda bodo uspeli urediti odsek med Križem in začetkom vasi Moste, saj so projekti gotovi in vse pripravljeno za začetek. Ne vidijo pa še vedno rešitve skozi naselje Moste, čeprav je varianta, kot pravi pred- sednik sveta KS Peter Razpotnik, da bi sto speljali izven naselja, izključena žara* posega v kmetijske površine. "Kakorkoli že, ta regionalna cesta bo nekako, kar zadeva varno ureditev skozi vas, morala dobiti prednost. Sicer pa smo v tem trenutku pred neke vrste pomembno dilemo, o kateri bo prav gotovo še precej raz- | prave. Na našem območju oziroma robu je namreč opredeljeno kot tretja rešitvena varianta odlagališče komunalnih oziroma sa-nitarnih in industrijskih odpadkov..." A. Žalar Promet po regionalni cesti skozi Moste j vedno gostejši in cesta za pešce in kolesarj zato že zelo nevarna... Franc Frantar Prihodnjo soboto v Cerkljah Peli so jih moja mati Cerklje, 16, novembra - Turistično društvo Cerklje uspešno uresničuje program, ki ga je sprejelo na zadnji skupščini. Med različnimi aktivnostmi za razvoj turizma pod Krvavcem so takrat poudarili, da bo dobrodošla vsaka pobuda in zamisel, ki bo popestrila turistični utrip v kraju. Lani so na ta način pripravili prireditev Naj pridelek... Že takrat pa je Franc Frantar, član odbora društva in vodja folklorne skupine Penzion Jagodic in Vopovelj razmišljal o prireditvi, na kateri bi oživeli pesmi, ki so jih pele naše babice. "Nekaj podobnega, kot sem imel v mislih, so potem uresničili v Andražu pri Preboldu. V društvu smo se odločili, da od zamisli ne odstopimo, posebej še po televizijski predstavitvi družine, ki je nastopila v oddaji Zdravo. In tako smo zdaj pred prireditvijo, ki bo imela tudi enak naslov, kot tista v Andražu. Obiskal sem družine v sedmih krajevnih skupnostih pod Krvavcem in se z njimi dogovoril za nastop in za program. Na prireditvi bo nastopilo sedem družin, vsaka pa bo zapela ob instrumentalni spremljavi ali brez nje po tri pesmi naših babic in dedkov. Med njihovim izvajanjem pa bodo nastopili tudi posamezniki na različnih instrumentih in naša folklorna skupina," je razložil zamisel oziroma prireditev, ki bo ena od letošnjih v okviru praznovanja 750-letnice Cerkelj, Franc Frantar. Prireditev Družina poje z naslovom Peli so jih moja mati bo v soboto, 25. novembra, ob 19. uri v prenovljeni kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah. Prireditelj-Turistično društvo Cer- klje-je pripravil za nastopajoče posebna priznanja in praktične nagrade. Vstopnice za prireditev se dobijo v predprodaji pri Mari Tarman, tajnici turističnega društva. Franc Frantar, ki je sam naredil tudi lectovo srce, kot simbol prve tovrstne prireditve v Cerkljah, je tudi povedal, da je letošnja v okviru 750-letnice Cerkelj namenjena družinam iz krajev pod Krvavcem. Prihodnje leto pa naj bi jo pripravili na prostem, nanjo pa povabili družine iz vse Slovenije. A. Žalar Smukov mlin je na novo zaživel v gostišču Iz vsakega kota veje domačnost Retnje pri Tržiču, novembra - Če se pri avtobusni postaji sredi kri* škega polja zapeljete proti Retnjam in se skozi vas spustite čisto d dna, tam pa ostro zavijete levo, boste prišli do Smukovega mlina-začetku oktobra so v nekdanjih hišnih hlevih odprli, lahko rečem0' najlepše gostišče v tržiški občini, ki bo s svojo ponudbo nema' obogatilo sicer dokaj revno tržiško gostinstvo. Smukova domačija je včasih slovela po mlinu in cvekarni ter eni prvih zasebnih malih elektrarn, danes jo bolj poznajo po kozmetičnih in protirev-matičnih mazilih, ki jih po pre-skušenih receptih pripravlja Ši-men Smuk. Od letošnjega oktobra pa bo hišni sloves poneslo po Gorenjski in še dlje z veliko mero okusa in posluha za vse lepo in domače urejeno Smu-kovo gostišče. Malo je gostinskih hramov, kjer ti sleherni kotiček v trenutku postane drag, del tvoje intime, in v sebi skleneš, da se boš sem zagotovo še vrnil. Če ne prej takrat, ko bo tu spet prvi kulturni večer, kot je bil ta četrtek z našim najboljšim harmonikarjem Vi-talom Ahačičem, nekdanjim oktetovcem Tonetom Kozlev-čarjem in kvartetom bratov Zupan (Saj je kar preveč lepega za en sam večer!). Ali pa kakšnega lepega dne, ko bo tamle s kriškega polja videti Triglav kot na dlani in bo tule spod*J pri Tržiški Bistrici Dobrča taK« blizu, da bi lahko z roko sege. na njen zasneženi goli vrh, PJ1 sem dol le na kavico in meri'' miru in tišine, na prijazno bes do mame Marije S kakršnimikoli željami bo- ste že prišli, boste dobrodošli' Opoldne odpirajo in takrat vam bo kuhar Borut, ki je obre-del že kar lepo število sveto; vljanskih kuhinj, pripravil tud« kaj po želji. Danes je imel v svojih loncih minestrone ju"0 in picato milaneze z odličnim puranovim zrezkom, vse skupaj pa aranžirano tako eksotično, da je bilo skoraj škoda razbrskati krožnik... Saj veste, kako se pride d° Retenj? Da, po stari cesti «» Naklega proti Križam, sred' polja pa levo. Le ne ustrašite $e makadamskega klanca. Sam0 izgleda strm. D. DolenC Nastopajočim bodo podelili posebna priznanja... Petek, 17. novembra 1989 Likvidnostne težave leske Verige in zapuškega Sukna 5. STRAN (M)®im$S§m€tiLAS Za preživetje gre v leski Verigi in v zapuškcm Suknu naj bi si del denarja za likvidno poslovanje zagotovili s prodajo premoženja - stanovanj, počitniških domov, poslovnih prostorov in zemljišč, podobno kot v Tekstilindusu in Unitelu. Kriza vodenja Podjetja, ki se utapljajo v dolgovih in problemih, skoraj praviloma trpe tudi zaradi krize vodenja. Radovljica, 13. novembra - Delovni organizaciji Veriga Lesce in Sukno Zapuže (prva zaposluje 1300 delavcev, druga 290) sta y težavah že nekaj časa, kar dokazuje 'udi to, da je radovljiški izvršni svet v sedanjem mandatu že nekajkrat obravnaval njune sanacijske programe, vendar so se razmere občutno poslabšale predvsem po ukinitvi "jugomenice". Zadolžena podjetja, ki se niso dovolj pripravila na ta že nekaj mesecev napovedani ukrep, so se znašle v hudih finančnih stiskah, med njimi 'udi delovni organizaciji Veriga in Sukno, v katerih je oktobra prišlo pri izplačilu osebnih dohodkov do blokade žiro računov. Prav visoka zadolženost (Veriga ima '03 milijarde dinarjev dolgoročnih in 99 milijard kratkoročnih posojil, Sukno pa 13 milijard dinarjev dolgoročnih in 78 mi-ujard kratkoročnih) je ob dejstvu,-da organizaciji ne zmoreta več plačevati obresti, ^Prožilo zahtevo po korenitem izboljšanju likvidnosti. Analize, pri izdelavi katerih so sodelovali predstavniki obeh delovnih organizacij, izvršnega sveta in gorenjske b^nke, so pokazale, da imata organizaciji Se nekaj možnosti, da ob primerni pomoči začneta normalno in likvidno poslovati. K.er so ocenili, da bi dodatno zadolževanje zaradi vpliva visoke inflacije samo še Poslabšalo razmere, so predlagali (in tudi sPrejeli) rešitev, da bi zmanjšali dolgove ,n izboljšali likvidnost s prodajo dela neproizvodnega premoženja. Pri tem so se odločili za podoben način kot v kranjskem tekstilindusu in v Unitelu na Blejski Dobravi. V Verigi, kjer hi za normalno likvidnost potrebovali 146,5 milijarde dinarjev (približno pet milijonov nemških mark), in l Suknu, kjer bi potrebovali nekaj manj k°t 30 milijard dinarjev, naj bi si del de-narJa zagotovili s prodajo stanovanj, ponovnih prostorov, počitniških domov in 2ernljišč. Ocene, koliko stanovanj naj bi Dr°dali, so za zdaj še precej različne - po nekaterih podatkih naj bi jih Veriga 34, po drugih 47, Sukno pa 17. oz. 21, pri čemer pa naj bi bilo končno število odvisno od skupne vrednosti. Stanovanja naj bi odkupila radovljiška samoupravna skupnost, ki bo za to potrebovala 100 milijard dinarjev. Izvršilni odbor Ljubljanske banke -Temeljne banke Gorenjske je stanovanjski skupnosti že odobril posojilo v skupni vrednosti 68 milijard dinarjev (21 milijard za Sukno in 47 milijard za Verigo), 32 milijard dinarjev pa naj bi (za Verigo) primaknila še interna banka Slovenskih žele- Ker so v radovljiški občini trdno odločeni, da v okviru svojih pristojnosti ne bodo dodatno obremenjevali gospodarstva, ker je nevarno, da bi z reševanjem enih potopili druge, so predlagali, da bi na račun povečane prispevne- stopnje za stanovanjsko skupnost zmanjšali stopnje drugih. Načrt, ki ga morajo potrditi še organi pristojnih skupnosti, je približno takšen: da bi stanovanjska skupnost lahko v štirih letih odplačala posojilo za odkup stanovanj Verige in Sukna v vrednosti 100 milijard dinarjev, naj bi prispevno stopnjo iz bruto osebnih dohodkov povečala za 0,65 odstotka in hkrati nekoliko skrčila program oz. zmanjšala sedanji delež za solidarnosti sklad. Izobraževalna skupnost naj bi s 1. decembrom znižala prispevno stopnjo za naložbe za 0,27 odstotka, prav toliko tudi cestno-komunalna skupnost, sis za pospeševanje kmetijske pridelave pa naj bi za 0,11 odstotka znižal prispevno stopnjo za blagovne rezerve. Ker se sanacijska programa v Verigi in v Suknu ne uresničujeta tako, kot je bilo predvideno, je izvršni svet na seji v ponedeljek zahteval od obeh organizacij, da delavska sveta dopustita oblikovanje posebnega odbora, ki bi sproti spremljal izvajanje sanacijskih programov. Odbor, v katerem bi bili predstavniki izvršnega sveta, gorenjske banke in interne banke Slovenskih železarn (za Verigo) ter delovne organizacije, naj bi imel odločilno besedo pri poslovnih odločitvah, ki so pomembne za izvajanje sanacijskega programa, oziroma možnost "veta" pri (napačnih) odločitvah vodstva. Ker je Verigo v zadnjih letih zapustilo precej sposobnih strokovnjakov (za kar je krivo tudi "samoupravljanje") in je to tudi eden od razlogov za sedanje težave, bo odbor pripravil predlog kadrovske okrepitve. V primeru, da se v Verigi oz. v Suknu ne bi strinjali s predlaganimi ukrepi, ki pravzaprav ne pomenijo ničesar drugega kot ukrep družbenega varstva (prisilno upravo), bosta odbor in izvršni svet, ki je prevzel tudi jamstvo za odplačilo najetega dolga, predlagala stečajni postopek. Izvršni svet je sprejel za Verigo še nekaj dodatnih sklepov. Ker je delovno organizacijo v zadnjih letih zapustilo precej sposobnih strokovnjakov (na seji smo slišali, da je za to med drugim krivo tudi "samoupravljanje") in je kadrovski problem tudi eden od razlogov za sedanje razmere, bo odbor pripravil predlog kadrovske okrepitve predvsem na tistih področjih, kjer je potrebno radikalno in brezkompromisno izvajanje sanacijskih programov. V Verigi morajo tudi pripraviti vse potrebno (oceno, licitacijo) za prodajo počitniškega doma v Crikvenici (s 70 ležišči), saj bo treba v primeru, da denar od prodaje stanovanj ne bo zadoščal za likvidnostno poslovanje, prodati tudi dom. Veriga naj bi tudi odstopila od nakupa stanovanja v Prešernovi ulici v Radovljici, razen v primeru, če je namenjeno za rešitev kadrovskega problema. Izvršni svet je vodstvo delovne organizacije tudi zadolžil, da skupaj z delavskim svetom začne ugotavljati tehnološke in ekonomske presežke delavcev. Po nekaterih ocenah je namreč v Verigi 300 do 500 delavcev preveč. Ker je Veriga s 1300 zaposlenimi za radovljiško občino večji problem kot Sukno, je razumljivo, da je bila razprava na ponedeljkovi seji izvršnega sveta skoraj v celoti namenjena razmeram v Verigi. Izvršni svet ocenjuje, da prodaja stanovanj (in ostalega neproizvodnega premoženja) pomeni le predah ali "nastavek" za ustvarjanje trajnejših možnosti likvidnostnega poslovanja in da finančna "operacija" po zgledu Teksti-lindusa in Unitela ni ponovljiva. Glavni problem Verige so programi, predvsem pa TIO, ki k skupni vreči prispeva le desetino, moral pa bi polovico. Kot smo slišali na seji, je sedanje vodstvo tudi premalo odločno pri izvajanju sanacijskega programa, ki je po mnenju izvršnega sveta dober. C. Zaplotnik Tržiški Zlit bo prodal 33 stanovanj v vrednosti 21 milijad dinarjev £lit se utaplja v posojilih fina v' novem')ra " P°'eg leske Verige in zapuškega Sukna bo ske h°n° inJekc,J° d°D£^S Š^t™ Si £] do imenovani železni repertoar ali prenese tudi kaj sodobnega, ^J^J^^^S^^-^^^ gledaliških in lutkovnih gledališkega izobraževanja, ali so zadovoljni s tem kar znajo? To s0.1« "^"^ J skupin Gorenjske - odgovore naj bi dala ta in se kakšna sezona.____— Tako na prvi pogled nikakor ni videti, da bi za razmeroma obsežnimi gledališkimi načrti gorenjskih ljubiteljskih odrov tičala tudi kakšna kriza. Se posebej to ne velja za nekatere kraje, kjer se pred časom s kakšno izjemno živahnostjo niso odlikovali. Tako na primer v tržiški občini letos pričakujejo skorajda izjemno gledališko dejavnost: na odrih bo živahno v Jelendolu, v Podljubelju, Predstavo načrtuje Mladinsko gledališče in na Osnovni šoli heroja Bračiča. Nič drugače ne po v Kranju, kjer poleg gledališke dejavnosti odraslih ne bo Manjkalo tudi lutkovnih predstav. Škofjeloški gledališčniki načrtujejo v sezoni štiri predstave, v radovljiški občini se bo gledališče dogajalo na Boh. Be-"i na Linhartovem odru, na osnovnih šolah. Jeseniško gledalsko življenje bo v okviru Gledališča Tone Čufar teklo po dcbro organiziranih tirnicah, SaJ se v okviru Čufarjevih dni začenja s prvo premiero nove sezone že jutri - z Goldonijevi-m' Ribiškimi zdrahami. Bogat program, ni kaj. Takega mnenja so bili tudi predstavniki Zveze gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, ko so sredi tega tedna razpra-vljali o gorenjskih gledaliških načrtih. Predstav bo v letošnji sezoni na ljubiteljskih odrih vsekakor toliko, da ne bo posebej težko izbrati predstav za °gled na občinskih, področnih •n drugih gledaliških srečanjih, kjer se meri te vrste gledališka ustvarjalnost. Toda ob tem je treba pogledati še drugo plat. Ali pa bodo vse te predstave "nele tudi gledalce? Nekatere predstave prejš- Kriza igralca ali gledališča? Na Evalda Flisarja v izvedbi Gledal Perdan njih sezon so bile namreč vse prej kot dobro obiskane. Pa ne velja to le za predstave domačih odrov pred domačim občinstvom, pač pa takšno usodo doživljajo tudi na gostovanjih. Težko bi slab obisk naprtili re-pertoarni politiki gorenjskih odrov, saj je programska pahljača, lahko bi rekli, izjemno raztegnjena od tako imenovanega alternativnega gledališča pa tja do klasike in celo do pogrošnih komedij. Toda niso povsod gledalci take sreče, da bi v svojem kraju imeli priložnost uživati vso to gledališko pestrost: gostovanjske predstave so namreč zadnji čas zaradi velikih stroškov bolj redke. Le večji gledališki centri z več gledališkimi skupinami zmorejo predstaviti vso različnost gledališke ustvarjalnosti, zmorejo brusiti okus gledalcev in jih navduševati ali pa tudi odvračati od gledališča. Zaprtost v lastno gledališko okolje pa se sliki: prizor iz Kostanjeve krone išča čez cesto Kranj. - Foto: F. je že od nekdaj pokazala kot najslabša možnost. Prav ta slabost pa, vsaj tako kaže, zadnje čase prevladuje v nekaterih gledaliških skupinah. Še gledališka srečanja, kjer se zberejo skupine z vse Gorenjske, tako da je možen pregled gledališke misli in hotenj, ne dosežejo svojega namena. Ljubiteljski gledališčniki pridejo, zaigrajo in odidejo. Le redki ostanejo in si ogledajo predstave drugih, se pri tem tudi kaj nauče, ugotove, če so sami boljši ali slabši, skratka drugačni. Toda to je le peščica, verjetno takih, ki so se z dušo in telesom zapisali gledališkim deskam. Tudi okrogle mize, ki so navadno na takšnih srečanjih, pritegnejo le nekatere gle-dališčnike. Ostali, kot da nočejo slišati ne pohval ne kritik in to ne na svoj niti na drug račun. Končno pa, gledališka srečanja ne obstajajo zaradi selektorjev, da si lažje in v eni sapi ter na enem mestu ogledajo predstave in izberejo kakšno za republiško srečanje. Seveda se da takim težavam tudi izogniti. Izbrane predstave ne bi igrali le na enem odru, pač pa bi se raztresle po ostalih krajih Gorenjske. Na ta način bi ne nazadnje izpolnili tudi gostovanjsko politiko, skratka gledališka ustvarjalnost naj ne bi bila le gledališka predstava -pa konec. Ali bodo predlog uresničili že na prvem prihodnjem srečanju gorenjskih gledaliških skupin - marca 1990 na Jesenicah - je še vprašanje. Svoje mišljenje bo pač moral povedati tudi gostitelj srečanja. Ali bo to rešilo gorenjska gledališka srečanja in napolnilo gledališke dvorane tam, kjer so se izpraznile? Na odgovor bo treba počakati in ugotovili, ali gre za nihaj navzdol, ki se mu tudi gledališka ustvarjalnost ne more izogniti in bo treba počakati le na ponovno vzpenjanje -ali pa vse skupaj pomeni tudi počasen, a vztrajen zaton. Temu zadnjemu bi lahko prikimali le največji črnogledeži. Kajti ljubiteljev gledališča - res pravih - ne manjka, ne manjka tudi idej. V Kranju so na primer že lani predlagali srečanje slovenskih alternativnih gledališč, kar naj bi prebudilo zanimanje za te vrste gledališče tudi drugod po Gorenjskem. Ne nazadnje ni razloga za prehudo črnogledost, ker raste na nekaterih osnovnih šolah in tudi na srednjih šolah mladi rod gleda-liščinkov - ne morda bodočih poklicnih ali ljubiteljskih igralcev, pač pa takih, ki nekaj vedo o gledališču, ga imajo radi in so sestavni del vsakega dobrega, to je razgledanega gledališkega občinstva. Lea Mencinger KINO KINO KINO D. O. A. Gl. vloge: Dennis Quaid, Meg Ryan, Charlotte Rampling ■----- Režija: Rockv Morton, Annabel Jankel p0j. ^O.A. pomeni Dead on arrival (mrtev ob prihodu), uradna sta'ClJska oznaka zapisana v okvirček formularja, ki označuje sta',e ponesrečenca pri sprejemu v bolnišnico ali policijsko po-skon ilustracijo duhovitega poigravanja s tovrstno birokrat-p0 . .skulo, ki skriva v sebi nekaj dramatičnega in dokončnega, t»el e,rri0 nekaj učinkovitih prvih kadrov filma, posnetih v črno-do' p1?!^'' opotekajoča postava se skozi deževno noč prebije vjj P°',c'jske postaje. Dežurnemu policaju pravi, da bi rad prijavi«. rnor' >>In kdo je bil umorjen?« sumničavo sprašuje policaj. Jaz sem bil.« nia Penn.'s Quaid, junak, je praktično mrtev že na začetku fil-ved SC^' vseskozi govori v preteklem času. Skozi njegovo izpo-di|0Se Vrnemo v preteklost in podoživimo vse, kar se mu je zgo-na SlI zadnjih 36 urah. Kljub temu da vemo, da je junak obsojen čvrst' USpe fi'mu ravno zaradi tega zgraditi izjemno napeto in motiv- Vodeno zgodbo o Ouaidovem krčevitem iskanju predvsem se za a' nat1 ai»~ Živko Pregl, podpredsednik zvezne vlade, na Gorjupovih dnevih v Žalcu Z ekonomsko reformo do politične Gost letošnjih Gorjupovih dni je bil tudi Živko Pregl, podpredsednik zveznega izvršnega sveta, beseda je te-fiTo snemanju zakonov, rebalansu zveznega proračuna, tečajni in obrestni politiki in s^Vedno znova vra- sprejemanju £a|a k najbolj vroči temi: inflaciji. Vladi živci ne popuščajo . Živko Pregl je začel z misli-•1°' ki jo je na nedavnem pogo-y°ru s predsednikom zveznega ■zvršnega sveta Antejem Mar-kpvičem v Gospodarski zborni-Sj Jugoslavije izrekel direktor puve, ki je dejal, da so v pri-merjavi z dnem, ko je krmilo Prevzela nova vlada, razmere v Jugoslaviji težje, je pa večji op-"mist. V marsikaterem oziru so razmere težje, je misel potrdil ^"egl, vendar pa se vse boj nazorno kažejo smeri izhoda. yladi živci ne popuščajo, žaljivo je eno redkih teles na ravni federacije, ki razmer ne °lepšuje, medsebojno si zaupa-m°> je dejal Pregl, razumemo *e brez velikih besed, pravzaprav smo prva avtorska vlada, Zbrana za uresničitev določenega koncepta. Diskusije seveda n,kakor niso preproste, saj so Pfoblemi zapleteni, vendar se ^e spuščamo v temeljna vpra-Sar>ja naše usmeritve. Vlada še vedno složno uresničuje kon-C(:Pt, vleče poteze, ki jih očekuje kot predpogoj za odločil-ne. korake pri zmanjšanju inflacije. ^___________— Spremembe v ekonomskem sistemu ,n politiki so pogoj za brzdanje inflacije , Nenehno, z lepimi in grdimi Desedami, nas opozarjajo na Problem inflacije, kakor da se v'ada tega ne bi zavedala, toda Problem vendar ni v tem, da je *0razmerno hitro za določen r*s ne bi mogli zmanjšati, želi-J?° Jo vendar dokončno spravi-' z dnevnega reda. Pogoj za to Pa so spremembe v ekonom- skem sistemu, v ekonomski politiki in v samih gospodarskih gibanjih. Ključni zakoni, ki tvorijo hrbtenico integralnega trga, so sprejeti, v proceduri pa je še več zakonov, ki bodo omogočili tržno, v svet odprto gospodarstvo. Zasledujejo principe deregulacije, enakega položaja domačih in tujih subjektov ter lastninskega pluralizma, ekonomska politika pa liberalizacijo cen in uvoza, odpravljanje podzakonskih aktov, kar podjetjem daje več samostojnosti, in razbremenitev, zaostaja tudi zvezni proračun. Do konca meseca hitrejše prilagajanje tečaja V gospodarskih gibanjih pa si je vlada z večjimi deviznimi rezervami ustvarila predpogoj, da se lahko bolj posveti domačim razmeram. Na osnovi najrazličnejših liberalizacij je razmerje relativnih cen manj napeto in vse bolj normalno. Priznam pa, je dejal Pregl, da je bila septembra z zadrževanjem tečaja in obresti napravljena napaka, ki jo bomo popravili do konca tega meseca, zavedamo pa se, da se tako ne bomo izognili škodi, ki je bila povzročena izvoznikom. Oktobrsko zaostajanje je bilo že odpravljeno, do konca novembra bo zanesljivo tudi septembrsko, žal je bil nekaterim potreben dokaz, da zaostajanje pri tečaju in obrestih ni pripeljalo do zmanjšanja inflacije. O usodi vlade govorijo in pišejo zlahka, kar jc pravzaprav normalno, saj smo v krizi, v njej pa je država izgubila avtoriteto, kar v tem okviru velja tudi za zvezno vlado. Gospodarska reforma boljša, zaostajamo pa pri politični Aktualne so primerjalne analize reform socializma v Evropi, Madžarom in Poljakom želim vse najboljše, ponavljam, želim, da bi kar najbolj uspeli v svojih prizadevanjih, je dejal Pregl, vendar je resnici na ljubo treba reči, da je naš koncept gospodarske reforme najbolj celovit in konsistenten. Žal je to premalo opazno, saj nesporno zaostajamo pri spremembah političnega sistema. Gospodarska in politična reforma sta neizbežno povezani. Razmerje sil v Jugoslaviji pa v tem trenutku daje prednost gospodarski, ki naj bi s svojimi vrednotami delovala tudi na politične spremembe, odločilni premiki v gospodarski reformi naj bi razmerje sil prevesilo tudi v politične spremembe. Ekonomska reforma bo ustvarila vzdušje in vrednote kot so konkurenca, svoboda, samostojnost, odprtost v svet, implikacije naj bi dobili v spremembah političnega sistema. Pri takšni inflaciji ne zadostuje noben proračun Proračun je točka, kjer se v tem trenutku steka več problemov. Najprej seveda hiperinf-lacija, ki ji proračun plačuje "davek", zato stvarno zaostaja za dogovorjenim. Drugače rečeno, pri takšni inflaciji ne zadostuje noben proračun. Doslej prezrta sestavina proračuna so dolgovi, ki so se leta in leta skrivali v denarnem sistemu, zdaj pa naj bi jih legalizi- rali kot javni dolg in proračun bi tako dobil normalno ekonomsko funkcijo. To vprašanje naj bilo razrešeno že z novim proračunom, nekaj stvari je potrebno še postoriti poprej, predvsem razkriti notranje primanjkljaje in ugotoviti njihovo vrednost. Premalo imamo strokovnjakov, ki se znajo ukvarjati s stvarno vrednostjo kapitala, je dejal Pregl, vendar računamo, da bo zvezni proračun že prihodnje leto čist in da bo denarna politika osvobojena te vloge, ki ji ne pripada. Kmalu spremembe obračunskega sistema Zadnje spremembe obračunskega sistema so bile napačne, saj so se izkazale kot škodljive, saj so v večji meri prizadele podjetja, ki imajo več lastnih sredstev. Podjetja na papirju izkazujejo dobre poslovne rezultate, nimajo pa denarja. Pregl je napovedal skorajšnjo spremembo obračunskega sistema, že decembra, zato naj bi se zaključni računi za letošnje leto napravili že po spremenjenem zakonu o računovodstvu. Revalorizacija naj bi se začela na aktivni strani bilance, podjetja pa bi bila dolžna revalorizirati materialne in nematerialne naložbe, glede finančnih razmer pa bi se lahko sporazumevala s poslovnimi partnerji, nato pa na lastnih poslovnih sredstvih rezultat revalorizacije preverili. Če bi lahko realizirala revalorizacijo svojih sredstev na aktivni strani, bi se povečala vrednost kapitala na pasivni strani in obratno. V bistvu gre za to, da bo državo revalorizacija zanimala v toliko, kolikor jo potrebuje za pobiranje davkov, da se torej davčne osnove ne bodo izkrivljale, vse ostalo pa bo stvar dogovora. Kako odpraviti anonimno (družbeno) lastnino Novi zakoni so pustili odprto vprašanje pojma družbene lastnine, torej anonimne lastnine. V njih sprejete rešitve bodo postopoma zmanjšale njen delež, ostaja pa vprašanje prafak-torja - družbenega podjetja z lastnino brez titularja, kar že povzroča težave, opazne so že v neekonomskem prelivanju družbenega kapitala v zasebnega. Ker družbeni kapital ni stvarno ocenjen, je delež ostalih vlagateljev le približno določen, zato brez ekonomske logike, ki bi izhajala iz donosa posameznih vrst kapitala. Stroka ne daje enoznačnega odgovora, od tega, da naj bi družbeno lastnino legalizirali tako, da bi jo razdelili delavcev, ki so v podjetju trenutno zaposleni, do tega, da naj bi družbeno lastnino preprosto razglasili za državno. Pregl je dejal, da so v zvezni vladi posebna delovna skupina že skicirala zakon, ki zasleduje Ribni-karjev koncept in titularji družbene lastnine naj bi postali pokojninski skladi, določili pa naj bi ji donosnost, potrebna pa je institucionalna možnost ponovne ocenitve družbenega kapitala ter ustanovili agencijo za kupoprodajo podjetij. S tem bi se izognili grenki madžarski izkušnji, kjer so najprej in po nizki ceni prodali najboljša podjetja. Naš namen je, je dejal Pregl, da bi najprej po dovolj nizki ceni prodali slabša podjetja in kapital uporabili za sanacijo in konsolidacijo gospodarstva in bank. Vzporedno namreč pripravljajo sar, stiin bančnega sistema, C'1' ... operacija bo trajala nck.i> K-,, hdj ni mogoče takoj m k iiere banke naj propadejo. Kl.isificirane bodo po mednarodnih merilih revizije, nekatere bodo lahko zaživele same. druge bodo solventnost dosegi'- z rekapitucijo, tretje tudi tega ne. Brez te poteze integralni trg praktično ni mogoč. Bistveno manj oprostitev za davke in carine S sedanjim davčnim sistemom ima zvezna vlada zvezane roke, saj ga ne more uporabiti kot elementa protiinflacijske poteze, razprave o spremembi davčnega sistema pa so še vedno preveč ideološke in mistificirane, tudi v Sloveniji, izkušnje z delovanjem zvezne oblasti so pač tudi na tem področju slabe. Pregl je napovedal bistveno zmanjšanje oprostitev pri raznih davkih in carinah, ki so zdaj teritorialno in sektorsko specificirane, odpadli bodo številni privilegiji. Pri prometnih davkih nameravajo število tarif, postopoma pa ustvariti pogoje za uvedbo davka na dodano vrednost. V približno petih letih naj bi naš davčni sistem postal skladen z rešitvami v Evropski skupnosti. Le kmetijstvo bo uživalo posebno podporo, vendar pa bodo regresirane obrestne mere iz denarne politike prenesli v proračun, s tem pa jim bo seveda potrebno zagotoviti realne vire. Sprostili bodo tudi izvoz kmetijskih pridelkov in s tem torej ukinili obveznost, da morajo kmetijci najprej zadovoljiti domače potrebe. Tedenske televizijske oddaje o delu zvezne vlade Resnica o delu zvezne vlade ne prodre v javnost, z J RT so se zato dogovorili, da bo z novim letom za celotno jugoslovansko radijsko in televizijsko omrežje uvedla enourno tedensko oddajo in iz prve roke bomo lahko izvedeli, kaj dela zvezna vlada. Več nameravajo storiti tudi za uveljavitev prave slike Jugoslavije v svetu. M. VOLČJAK Glasova preja Slovenska Cerkev v prenovitvenem času Glasova preja Slovenska Cerkev v prenovitvenem^ Vsaka prisila, da bi bili vsi enakega mišljenja in enako srečni, je protičloveška Ribno pri Bledu, 9. novembra - "Na Slovenskem, v Jugoslavijijnj drugod v svetu doživljamo velike spremembe. Za prehodno dobojj teri smo še zdaj, je bilo najprej značilno veliko razočaranje, kgj obljube, da bo novi čas prinesel blagostanje, brez skrbi in težavj izpolnile, šele nato se je začelo iskanje novega in smeri za prihod]]! Iskanja gredo, tudi kar zadeva verne in Cerkev, v različne smeri, vgj jih povezuje nekaj skupnega - skrb za človeka, prizadevanja za_ lepšo prihodnost, zavzemanja za to, da bi vsem (ne glede na vej^ druge razlike) šlo bolje," je prejšnji četrtek na Glasovi preji, ki^ spretno vodil Viktor Zakelj, podpredsednik slovenske SZDL, dejj Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit, podpredsednikj! evropskih škofovskih konferenc, predsednik slovenske in jugoslg ske škofovske konference, človek, ki je več kot petintrideset letjjj vel v Švici, a vendarle ohranil lepo slovensko govorico, človek nevg no ostrega duha in jasnih misli, zazrt v prihodnost, a tudi v zgodoj v kateri vidijo učiteljico in ne breme... Dr. Alojzij Šuštar in Viktor Žakelj, ki se je tudi izkazal kot doberjJg valeč zgodovine Cerkve, sta razpletla niti Glasove preje globoko^ teklost, iz klobčiča vlekla niti z nauki, koristnimi za sedanjost in pjj nost, in iskala "stičišča" vernih in nevernih, različnih Cerkva indij "Cerkev se mora stalno prenavljati. Ko že mislimo, da smo odgovorili na vprašanje in našli rešitev, se pojavijo nova vprašanja. Naj navedem samo en primer: na srečanju evropskih škofov v Rimu oktobra letos se nam je zastavilo vprašanje, kaj pomenijo za Cerkev spremenjene razmere, ko ljudje ne umirajo več doma, ampak v bolnišnicah in v domovih za ostarele, in ko je tudi rojevanje iztrgano iz družinskega doživljanja. Na takšna vprašanja ni mogoče odgovoriti vnaprej, ampak je mogoče iskati odgovore le v pogovoru med ljudmi," je dejal ljubljanski nadškof. Žakelj: V Jugoslaviji je po letih iskanja enotnosti prišel čas poudarjanja vseh mogočih razlik in diferenciacij. Ali se to kaže tudi v odnosih med katoliško, pravoslavno in muslimansko Cerkvijo, ali se razlike iščejo tudi med kristjani in še posebej katoliki. Dr. Šuštar: "Razlike med Cerkvami obstajajo, vendar smo zato, ker živimo v isti državi in smo navezani drug na drugega, vedno iskali stičišča. Včasih nam je to bolje uspevalo, včasih slabše. Uradni odnosi s pravoslavno Cerkvijo so se po dogajanju v Cankarjevem domu, ko smo se v slovenski Cerkvi izrekli zoper izredno stanje na Kosovu (ne pa proti pravoslavnim in srbskemu narodu), nekoliko poslabšali, vendar so se nasprotja kasneje nekoliko ublažila. Koje bilo maja v Baslu ekumensko srečanje, so se predstavniki pravoslavne Cerkve celo prizadevali v poudarjanju tega, da hočejo z nami dobre odnose. Razveseljuje me tudi sporočilo z beograjske pravoslavne fakultete, da bodo prihodnje leto pripravili ekumensko srečanje, na katero bodo tako kot doslej povabili tudi predstavnike ljubljanske teološke fakultete. V slovenski Cerkvi smo bili že nekoliko negotovi, ali bodo pravoslavni v sedanjih razmerah hoteli pripraviti srečanje ali ne. " Žakelj: Za odnose med slovensko in hrvaško Cerkvijo pravite, da so dobri. Kaj pa Razkrižje? Dr. Šuštar: "Razkrižje je tisto žalostno vprašanje, ki smo ga poskušali že večkrat rešiti. To je župnija, ki bi teritorialno sodila v mariborsko škofijo, vendar sodi v zagrebško. Ker ima hrvaškega duhovnika, se zmeraj zastavlja vprašanje, koliko bo obveljal slovenski in koliko hrvaški jezik. V slovenski Cerkvi smo se prizadevali, da bi postala župnija del mariborske škofije, vendar nismo uspeli, ker je med Slovenci in Hrvati (čeprav oboji pripadajo isti katoliški Cerkvi) že v preteklosti prišlo do tega ali onega nesporazuma, Dr. Šuštar: "Ne na splošno, ampak v čisto krajevnih razmerah se kaže, da je včasih teorija boljša od prakse, včasih pa praksa boljša od teorije. Nekatere probleme, ki bi bili teoretično pre-predvsem med svetovnima vojnama in iz političnih razlogov. Po letu 1977, odkar sem doma, so stiki s hrvaško Cerkvijo dobri, pri sodelovanju fakultet in na nekaterih drugih področjih pa bi bili lahko še boljši." Žakelj: Nekje ste zapisali, da je naša teorija boljša od prakse in da smo v praksi manj dosledni kot v teoriji. Je to še značilno za odnose med slovensko Cerkvijo in oblastjo? Dr. Šuštar: "Ne na splošno, ampak v čisto krajevnih razmerah se kaže, da je včasih teorija boljša od prakse, včasih pa praksa boljša od teorije. Nekatere probleme, ki bi bili teoretično precej zapleteni, je mogoče s pametnimi ljudmi dobro rešiti; ob drugih, ki so sicer teoretično jasni, pa se zaplete, ker gre za premalo razgledane lju- Dr. Alojzij Šuštar in dr. Ivan Kristan, sodnik l stavnega sodišča Jugoslavije. Dr. Šuštar, Žakelj in Sandi Čolnik, znanec s TV -zaslonov. di. To doživljamo stalno, vendar se mi zdi, da se oboje - teorija in praksa - zboljšuje. Ovire in zastoji nastajajo v primerih, ko zaradi predsodkov, osebnih doživetij, nevednosti ali spomina ni mogoč odkrit pogovor. Moje mnenje je, da se težave najprej pokažejo v praksi, tam, kjer človek dela in živi in ga izzivajo konkretne razmere, hkrati pa moramo spreminjati tudi teorijo. Pri mladem rodu opažam, da želi presegati preteklost in razlike med vernimi in nevernimi, sicer pa sem tudi sam skusil v Švici, kjer sem živel med protestanti, kako ostra so ta razmerja." Žakelj: Bodo slovenski kleriki preko novega strankarskega interesnega združenja stopili v politiko? Dr. Šuštar: "Upam, da ne. Krščanska demokratska zveza je poskus iskanja mladih ljudi, ki so krščanskega prepričanja in se zavzemajo za določene cilje. To delajo povsem samostojno, brez vsake povezave z mano ali drugimi cerkvenimi predstavniki in to je tudi v duhu drugega vatikanskega cerkvenega zbora, da naj se v politično delovanje vključujejo kristjani (ki delajo zunaj Cerkve), redovniki in duhovniki pa naj izpolnjujejo nalogo oznanjevanja in služenja ljudem. Ce me kdo konkretno vpraša, ali se hočemo duhovniki in škofje vmešavati v politična vprašanja, vedno znova poudarjam, da sodelujemo v politiki, vendar ne v strankarski politiki ali v neki politični dejavnosti, ampak z načelnimi, etičnimi stališči, ki jih zastopamo na podlagi evangelija. Nekateri duhovniki imajo poiitično žilico, drugi Žakelj: Slovenci smo doslej imeli enega kardinala, Jakoba Miso. Bo dr. Šuštar drugi Slovenec? Dr. Šuštar: "Ne bo. In hvalabogu, daje tako. Veliko bolje je, če človek ostane pri delu, ki ga je sprejel. Da je Misa postal kardinal, so bile odločilne avstrijske državne razmere. Upam, da bomo Slovenci dobili tudi drugega in tretjega kardinala, mene pa pustite pri Šuštarju. Več je vredno to, kar naredimo, in to, kar smo, kot pa kakšna imenovanja ali zunanje časti." Žakelj: V prehodnem obdobju se morajo človek, človeštvo, narodi, države, vere in Cerkve prilagajati. Se strinjate, da je ena bistvenih značilnosti rimskokatoliške Cerkve njena spretnost, sposobnost in pripravljenost za vsakokratna prilagajanja? Dr. Šuštar: "Izraz prilagajanje ni vsem enako všeč, ker je mogoče s tem razumeti tudi iskanje tistih stičnih točk, s katerimi bi Cerkev ljudem najbolj ugajala. Cerkev se namreč ne more prilagajati tako, kot bi ljudem najbolj ustrezalo, ampak se mora prilagajati v treh stvareh. Najprej mora biti pozorna na potrebe in vprašanja časa in ljudi (skrbi, veselje in težave ljudi so hkrati skrbi, veselje in težave Cerkve), drugič se mora prilagajati z jezikom in govorico pridiganja, izražanja in razlaganja verskih resnic; in tretjič: to, kar hoče povedati in pojasniti ljudem, mora storiti tako, da jo bodo razumeli." Žakelj: Ali se Cerkev prilagaja pretežno "za nazaj" ali pretežno za naprej? Dr. Šuštar: "Cerkev živi iz izročila, iz korenin, ki segajo na začetek dvatisočletne zgodovine. Gre za prvine, ki so tako temeljnega pomena, da se jim nikdar ne bo odrekla. V tem smislu je zazrta v preteklost, sicer pa je bistveno njeno prilagajanje za prihodnost." Žakelj: V času, ko se naša družba legalno odpoveduje upravljalskim in samoupravljalskim oblikam odločanja, Cerkev krepi vpliv laikov. Kakšne so vaše izkušnje? Dr. Šuštar: "Ime laik ni vsem prijeten, ker lahko pomeni tudi nevedneža ali nesposobneža. V Cerkvi uporabljamo to ime za označevanje ljudi, ki so krščeni in živijo krščansko, in za razlikovanje od klerikov, ki so sprejeli duhovniško posvećenje ali redovno obljubo. V začetku, ko še ni bilo dosti duhovnikov, so laiki prevzeli poslanstvo Cerkve in so bili oznanjevalci evangelija... Po drugem vatikanskem cerkvenem zboru so kleriki in laiki enakopravni. V župnijah so zaživeli župnijski oz. pastoralni sveti, ki skupaj z župniki prevzemajo odgovornost za življenje v župnijah in v nadškofjiji. Lani smo naredili še korak naprej: organizirali smo pastoralni občni zbor nadškofije, na katerem je bilo od 230 povabljenih kar polovica laikov. S tem smo samo še poudarili, da smo vsi poslanci Cerkve." Dr. Janez Gril, odgovorni urednik Druži°e' so bolj zadržani. Izkušnje iz preteklosti ^ da so šli včasih tudi predaleč in da so pre , funkcije, ki se niso skladale z njihovim rj sfvom. Napake, ki so jih delali, je tre°.an| obravnavati v razmerah takratnega časa ' le potem vrednotiti z današnjega stališč3-Žakelj: Značilnost naših prenovitvenih deideologizacija države, na cerkvenem p0".,, ločitev politike od vere oz. Cerkve. Se s' takšno oceno? Dr. Šuštar: "Cerkev ima nalogo oznanjaj gel i j in ljudem prenašati smernice za *Pj jim vlivati novega upanja in smisla žjv'& žava pa ima nalogo, da skrbi za red 'n, J nje. Edino, kar Cerkev pričakuje od dr to, da ji pusti svobodno delovanje in da ^ ča kristjanom življenje v svojem Pre^0t Cerkev mora pri tem upoštevati skupno delovati tako, da ne prihaja do sporov, vanja ali sovraštva." j Žakelj: V okrožnici o človekovem delu* j pred nedavnim izdal Janez Pavel II., je f 1 da je delo nad kapitalom in nad oblasti \ meljni listini 1989, ki smo jo pripravili P , formulacija o vladavini dela najbolj *P° kaj? Dr. Šuštar: "Enciklika Janeza Pavla II- ^ pomembna, vendar je citat treba raZ v okviru celotnega besedila. Če sem jo P* J mel, gre za vprašanje, kako je delo p° J človekom. Človek se razvija z delom; %,(\ in fizičnim, in ne s kapitalom, zato je ... kapitalom. V čem je sporna formulah meljni listini, pa mi ni znano." p\ Petek, 17. novembra 1989 NAKUPOVALNI VODIČ PO CELOVCU 11. stran mim^mm^GLAs GLAS NAKUPOVALNI VODIC PO CELOVCU VAM PRIHRANI VELIKO DENARJA IN ČASA NAKUPU S KATEREGAKOLI AVTORADIJA 2 PIONIER ALi" BLAUPUNKT- MAGOMETSCHNIGG'" Jautoteile ^CELOVEC, 10.- OKTOBERSTR. 6, Tel.: 9943-463-511389 ■ nadomestni + servisni deli, ■ dodatna oprema ■za vse avtomobile SnAPRIMER: AvTORADIJSKI - KASETOFONI OD 490.- NETO ■KOMPLET - SEDEŽNE PREVLEKE OD 330.-NETO IZREDNE CENE ^TAKOJŠNJA MONTAŽA ^.GOVORIMO SLOVENSKO CELOVEC, PARADEISERGASSE 7, Tel.: 9943-463-512821 VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNIH USNJENIH IZDELKOV KOVČKI IN POTOVALKE VSEH VRST, OBLIK IN VELIKOSTI V NAJVEČJI IZBIRI KOrTCB-ZGITBAlC CELOVEC, BAHNHOFSTRASSE 16, Tel 9943-463-512821 CENJENI BRALCI GLASA POZOR! TA REKLAMA JE VREDNA NAJMANJ 1000 ŠILINGOV, KAJTI S TEM OGLASOM DOBITE ZA VSE GUME ŠE DODATNIH reifenzentrum siid MICHELIN SEMPEHIT® Conlineiifal IN VELIKO DRUGIH... CELOVEC, ROSENTALERSTR. 86, TEL.: 9943-463-23244 (OB GLAVNI CESTI V CELOVEC, PRED ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM! w GOVORIMO SLOVENSKO. 30 e POPUSTA (PRI MICHELIN 25 %) GS23 MODA ZA NAPREDNA DEKLETA IN ŽENE NAJNOVEJŠI ZAHODNI STIL Z BLAGOVI IZ INDIJE VELIKA IZBIRA SVILENIH IN VOLNENIH IZDELKOV NAJBOLJŠA KVALITETA PO NEVERJETNIH CENAH SVETUJE VAM GOSPODIČNA KRASSNIG. CELOVEC, ALTER PLATZ 35 (V CENTRU) Tel.: 9943-463-514420 CELOVEC - CENTER OSTERWITZGASSE 10 Tel.: 9943-463-514751 HIFI - RADIO - TV - VIDEO ZECHNER CELOVEC, 8-MAI-STRASSE 36 TEL .oaii<» „co I 11 Li 11 T ■ i i i . - »i T. J _w.wJtJ-^Q3-512S16 CROVVN STEREO-CENTER: RADIO + EOUIALIZER 4- 4 GRAMOFON + DVOJNI KASETOFON + DVA ZVOČNIKA SAMO 1 600.- NETO MTC - AUTORADIO -SET STEREO -AUTORADIJO -KASETOFON Z ZVOČNIKI SAMO 575.- NETO SLEDI: PHILIPS VIDEOREKORDER, VR 6285 LCD, DALJINSKO UPRAVLJANJE, SUPER ČASOVNA LUPA IN SLIKA NA MESTU, 3 GLAVE, ITD... 5990.- neto (omejeno število) GOVORIMO SLOVENSKO _ HIFI - VIDEO - TV KENDA HITACHI VIDEO VT 630 3 GLAVE TITTELGENERATOR SLIKA NA MESTU + RAZLIČNE LUPE _SAMO 5990.- NETO MOBIL HI-FI MSW 600 - 100 W SAMO 3180.- NETO CD-DAW 560 2490.- NETO CELOVEC, BAHNHOFSTRASSE 38 a Tel. ■■—I oodr^^Tr-iđ fPRI ZEL. POSTAJI) S ® G0RE-TEX Brez primerjave kot tudi naša koža ZIMSKO - ŠPORTNA OBLEKA KOMBINEZONI - ANORAKI - VETROVKE -HLAČE V IZREDNO VELIKI IZBIRI CELOVEC, ALTER PLATZ 25 TEL: 9943-463-512176 TOYOTA Kinzel CELOVEC, VdLKERMARKTERSTR. 145 TEL.: 9943-463-32231 GLAVNA CESTA V CELOVEC, DRUGI SEMAFOR DESNO. PRI KIKA LEVO - 400 I METROV GOVORIMO SLOVENSKO TAKOJŠNI SERVIS ORIGINALNI NADOMESTNI DELI POPRAVILO KARGSEfttJ IN LAKIRANJE DODATNA OPREMA J£3£NSKQ~21ttSKI SERVIS LETNI SERVIS VOZU V GARANCIJI PONUDBA GUM NOVA iN RABLJENA VOZSLA NIZKE CENE w ^» z w e i r a d KLAGENFURT SAMONIG ŠIVALNI STROJI BERNINA DODATNA OPREMA, NADOMESTNI DELI + SERVA ENE SAMONIG NIZKE CENE ČELADE ZA MOTORISTE ELOVEC, PARADEISERGASSE 9 (V CENTRU) Tel.: • KOLESA VSEH VRST • DODATNA OPREMA • NADOMESTNI DELI • KOLESARSKA OBLEKA -^75 % zwe i rad KLAGENFURT •g GLAS 12. STRAN NAKUPOVALNI VODIČ PO CELOVCU Petek, 17. novembra 1989 □ NISSAN SINTSCHNIG • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA • NOVA IN RABLJENA VO/ILA CELOVEC, LASTEN STR ASSE 58. Tal. 0043.483-33114 IZVOZNE CENE TUDI PRI AVTOMOBILIH GOVORIMO SLOVENSKO BELJAK, KARAWANKENWEG 86, T«l. 9043-4242-33112 Sintschnig Celovec, Sudbahngurtel 8, tel: 9943-464-32144 (pri železniški postaji) OPTIČNI MOJSTER - SPECIALIST ZA KONTAKTNE LEČE VELIKA IZBIRA IN ZELO NIZKE CENE SO RAZLOG ZA VAŠ OBISK. • KONTAKTNE LEČE (TUDI BARVNE) • OČALA • INŠTRUMENTI • MIKROSKOPI + DALJNOGLEDI + LUPE TEL.: 9943-463-514649 CELOVEC, PARADEISERGASSE 18 (CENTER) C TAKOJ^ IN POPRAVILA D O ^j^T^ e d9i 1x5 !F ^ DIESEL_SPECIALISTI FORD RS BOUTIQE KAROSERIJSKA POPRAVILA + LAKIRANJE^POSEBNA ZIMSKA PONUDBA VELIKA PONUDBA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV (GOSPOD OTROB) GOVORIMO SLOVENSKO (GOSPOD KRUSCHITZ) FORD SINTSCNIG - FORD CENTER NA KOROŠKEM Auto Jolly * CELOVEC * # ANKERSHOFENSTRASSE 27 TEL.: 9943-463-514438 (ZA ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM GLAVNE CESTE IZ YU V CELOVEC 100 M NA LEVO) VELIKA IZBIRA IN CENE, KI NIMAJO KONKURENCE NADOMESTNI DELI t NEGA IN ZAŠČITA AVTOMOBILA SERVISNI DELI • DODATNA OPREMA KOT: • KAROSERIJSKI DELI • GUME SMUČARSKI PRTLJAŽNIKI, AVTORADIO IN ZVOČNIKI, PREPROGE IN PREVLEKE (TUDI IZ LESA). OKRASNE ČRTE. MEGLENKE. SPOJLERJI, ITD... IMAMO SVOJO MONTAŽNO DELAVNICO CELOVEC - OSEBNA IZKAZNICA glavno mesto Koroške nadmorska višina 446 m površina 120 km2 obseg 81 km najvišja točka Celovca: Križna gora 515 m najnižja točka Celovca: 420 m razdalja med vzhodom in zahodom: 15 km razdalja med severom in jugom: 14,8 km prebivalcev 85.000 skozi mesto teče kar 7 rek in potokov. NAJPOMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE THELCO i ROSENTALERSTR. 98, CELOVEC TEL.: 9943-463-22115 (OB GLAVNI CESTI V CELOVEC) GOVORIMO SLOVENSKO Častmi OLJA GTX RS TXT TTS... INDUSTRIJSKI PRODUKTI HLADILNA TEKOČINA LEZAJI: SKF MINI, KROGLJIČNI, STOJEČI, VALJČNI, ZGLOBNI,... NTN - INA- FAG-STEYR - TIMKEN PRI VEČJEM ODKUPU VELIKI POPUSTI TIP - TOP SPECIALNA LEPILA TESNILNE MASE PRI NAS LAHKO NAROČITE VSAK KEMIČNI PRODUKT! CITROEN W I E S N E R CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 TEL.: 9943-463-281913 (OB GLAVNI CESTI V CELOVEC) • NADOMESTNI DELI • SERVICE • POPRAVILO KAROSERIJ • LAUIRANJE DODATNA OPREMA AVTORADIJI, ZVOČNIKI, PREPROGE, PREVLEKE, SPOJLERJI, OKRASNE ČRTE, ALUMINIJ, PLATIŠČA, SMUČARSKI PRITLJAŽNIKI, CITROEN — GUME ScUuUUous PMiec NUDIMO VAM IZREDNO IZBIRO W0:i.()vkč.j)6m(;Vssk'9 TOVARIŠ ČEVLJEV m^POSKRBI zavsak okus in 'mm MM/m IZREDNO NIZKIH CENAH. POLICIJA 133 |j^J REŠILNA POSTAJA 144 1..... 1 J» ♦ ZDRAVNIK A______ il-^ TURISTIČNI BIRO AH 537/222 TAXI 141 31 1 11, 35 5 55 21 4 44 LETALIŠČE 41 5 00 ŽELEZNIŠKA POSTAJA 17 17 Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 162, TEL.: 9943-463-21415 GLAVNA POŠTA 55 6 55-0 Deželna hiša /Landhaus/ z dvorano grbov /VVappensaal/, v ka-teri so Fromillerjeve freske z upodobljenim ustoličevanjem slovenskih vojvod na Gospo-svetskem polju ter 665 koroških grbov 0 i i < • SERVIS • NADOMESTNI DELI • KAROSERIJSKI DELI • MEHANIČNA POPRAVILA • KLEPARSKA POPRAVILA • LAKIRANJE • NOVI AVTOMOBILI • RABLJENI AVTOMOBILI DODATNA OPREMA SPOJLERJI - SPREDNJI, ZADNJI, STREŠNI ALUMINIJASTA PLATIŠČA AVTORADIJI + AVTOZVOČNIKI SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI "GRETJE NA MESTU" OKRASNE ČRTE MEGLENKE + DOLGE LUČI SMUČARSKI PRTLJAŽNIK SMUČARSKI KOVČEK - "SKI BOX" AVTOPREPROGE - TUDI IZ GUMIJA SEDEŽNE PREVLEKEjSNEŽNE VERIGE,GUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD I WERH0NIG CELOVEC, STADELV/EG 20 TEL.: 9943-463-33740 (CELOVEC - JUG, OB GLAVNI CESTI ZA DUNAJ - WIEN) < Auto-Krainer Auto-Krainer Aoto-Krainer Auto-Krainer ^kupon; NAJVEČJI KOROŠKI PROSTOR ZA RABLJENE AVTOMOBILSKE DELE. IMAMO IZREDNO VELIKO POŠKODOVANIH VOZIL, TUDI NAJNOVEJŠIH MODELOV, KAR VAM ZAGOTAVLJA, DA DOBITE ZA VSAK AVTO, PO NAJNIŽJI CENI VSAK NADOMESTNI DEL. VELIKA IZBIRA RABLJENIH GUM VW - AUDI - OPEL - FORD - MERCEDES -RENAULT - FIAT - JAPONSKI AVTOMOBILI ITD... PEUGEOT - CITROEN S KATERIM DOBITE NA VSE,| KAR KUPITE NEVERJETNIH % POPUSTA VELJA ZA ENKRATEN NAKUPJ Petek, 17. novembra 1989 NAKUPOVALNI VODIČ PO CELOVCU 13. STRAN CELOVEC JE MESTO S TRADICIJO V KAKOVOSTNI IN BOGATI PONUDBI SCHUHHAUS RAZVADIMOVAŠE NOGE SVETUJEMO VAM ZELO RADI IN CENIMO VAŠ OBISK V CENTRU CELOVCA (PRI MESTNI UPRAVI) NEUER PLATZ Tel.: 9943-463-5081 KOT ZELO SIMPATIČNE SOSEDE VAS POZDRAVLJA VAŠ ČEVLJARSKI - CENTER GROHAR Eno najlepših starih mest se pomaša z okrog 50 romantičnimi arkadnimi dvorišči, sijajnimi baročnimi fasadami, poslopji s posebnimi renesančnimi oblikami in neštetimi trgovinami in trgovinicami ter gostinskimi lokali, ki dajejo 800 let staremu središču mesta živahnost. Ta privlači obiskovalce od vsepovsod, Celovec pa seveda radi obiskujemo tudi Gorenjci. V tej prilogi vam skušamo posredovati del bogate trgovske ponudbe v Celovcu in nekaj splošnih informacij, ki vam bodo, upamo, koristile. Na Glavnem trgu najdete tudi skulpturo možička iz Vrbskega jezera. Legenda pravi, da je bilo davno na južni strani Vrbskega jezera mestece. Meščani so živeli razkošno in razuzdano in so pozabili na poštenost, skromnost, varčnost. Ko so se spet zbrali na eni od neštetih zabav, so se sredi veselja odprla vrata banketne dvorane. V dvorano je vstopil bradat možic -čudnega videza in veseli množici zapretil, da jih bo doletela kazen, če ne bodo prenehali z razuzdanostjo. Nihče ga ni jemal resno in so se mu vsi smejali. Po večkratnih opozorilih je možic odcepil majhen sod, iz katerega je strašna moč in vodovje razdejalo mestece in pokopalo pod seboj njegove prebivalce. PRIVLAČNA DEKLETA IN ZENE POZOR! ^odeaccessoires IZREDNO VELIKA IZBIRA DEKORATIVNE KOZMETIKE VSEH VRST. DODA TNI PRIPOMOČKI ZA IZDELA VO PRIČESKE VSE VRSTE MODNEGA NAKITA MODERNI PASOVI V NAJVEČJI IZBIRI NA KOROŠKEM FIRMA MODEACCESSOIRES HATNEYER CELOVEC ALTER PLATZ 5 (CENTER) Tel.: 9943-463-71 7162 Rosmann • RABLJENE GUME ZELO PESTRA PONUDBA IZREDNO UGODNE CENE • NOVE GUME MICHELIN • OBNOVLJENE GUME \jOzrisrjLOJP SEMPERIT |(gntinenlaPL GOODfirEAR ALUMINIJASTA PLATIŠČA • DODATNA OPREMA IZ NAŠE PONUDBE: MICHELIN 145/13 MX SAMO 639 155/13 MX SAMO 725 175/70/13 MX SAMO 879 ) BREZ DAVKA MONTAŽA! CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 222 (OB GLAVNI CESTI PROTI LJUBELJu) #?. mam mm m m mm^%■ m#4*m^rmjr celovecTel..- 9943-463-281425 f YHCMWWSK, W VVAIDMANSDORFERSTR. 195 ■ mm ■ ■ ■ mm w«m m keutschaherstr.24. • NADOMESTNI DELI • SERVIS • VELIKA IZBIRA NOVIH VOZIL M Gpit iHHHHH HI ni PRODAJA RABLJENIH VOZIL: MERCEDES, OPEL, FORD, NISSAN ITI HONDA. 1 • NOVI IN RABLJENI AVTOMOBILI fc • MOTORNA KOLESA * • NADOMESTNI DELI IN DODATNA H _ OPREMA J • SERVIS IN VSAKOVRSTNA POPRAVILA GOVORIMO SLOVENSKO KR0PFITSCH 'RENAULT auto NOVAK PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: SERVIS NADOMESTNE DELE DODATNO OPREMO KAROSERIJSKE DELE MEHANIČNA IN KLEPARSKA POPRAVILA CELOVEC, ROSENTALERSTR. 106 (OB GLAVNI CESTI V CELOVEC) Tel.: ^943-463-24304 l^Fernseh-RATZ^l * TV - VIDEO - HIFI * * GRUNDIG TV 50 cm 1 5830.- NETO 580 VIDEOREKORDER GRUNDIG - SERVIS CELOVEC GABELSBERGERSTR. 14 PRI AVTO - ŽEL. POSTAJI Tel.: 9943-463-512700 INFRA VSE ZA AVTO - IZREDNO NIZKE CENE - IZVOZ - UVOZ MEHANIKA SERVISNI DELI DODATNA OPREMA OSTALO (BIVŠI MOTOMAT) CELOVEC SIEBENHUGELSTRASSE 15 TEL.: 9943-463-23350 PRED ŽELEZNIŠKIM/PODVOZOM LEVO-800 M) Govorimo SLOVENSKO VSI DELI ZA GENERALNO BENCINSKIH IN DIESELSKIH MOTORJEV ZA AVTO, TOVORNJAK, TRAKTOR,DELOVNE IN GRADBENE STROJE. MOTORJI — NOVI IN OBNOVLJENI GLAVE MOTORJA, POLOSOVINE, TESNILA, VENTILI, VODILA, BATI, OBROČKI, LEŽAJI, GLAVNI + OLJČNI BENCINSKE IN VODNE ČRPALKE, LEŽAJI ZA KOLESA ŠOBE ZA DIESELSKE MOTORJE... SERVISNI DELI FERODO ZAVORNE OBLOGE IN PLOŠČICE, IZPUŠNE CEVI IN LONCI, ZAVORNE ŽILE, FILTRI VSEH VRST, SKLOPKE, AMORTIZERJI, SVEČKE, KOMPLETNI HELA PROGRAM, VLEČNE KLJUKE, SMUČARSKI PRITUAŽNIKI, AVTORADIO + ZVOČNIKI PREVLEKE IN PREPROGE, ALUMINIJASTA PLATIŠČA PO ELEKTRIKA NAROČILU TUDI MASKE IN SPOJLERJI..., DODATNE LUČI, MEGLENKE ZADNJE LUČI TUDI ZA TOVORNJAK IN KAROSERIJA ZAVORNA TEKOČINA, KIT ZA KAROSERIJO, ŠTARTNI KABLJI, RAZLIČNA OUA, DODATKI ZA NAFTO KEMIČNA ZAŠČITA, NEGA AVTA, LEPILO STEKLA, ITD... IZ PONUDBE TRAKTOR, ŽARNICE, OGREVALNE SVEČKE... ZELO VELIKO SKLADIŠČE VSEH KAROSERMSKIH DELOV IN STEKEL ANTIFRIZ — KONCENTRAT VARTA BATERIE LOCTEIT PROIZVODI wmmmmsiLAs 14- stran NAKUPOVALNI VODIC PO CELOVCU Petek, 17. novembra 1989 ORIENTTEPPICH - GALERIE CELOVEC, BAHNHOFSTRASSE 5 (V CENTRU) Tel.: 9943-463-513111 izredna izbira ORIENTALSKIH PREPROG iz vse azije. vse PREPROGE SO Z GARANCIJO. IN ŠE SENZACIJA: VSAK SLOVENEC, KI PRINESE TA OGLAS, DOBI ŠE DODATNO DO O NAJVEČJI CELOVŠKI ZNAMENITOSTI IN SIMBOLU MESTA -ZMAJU LINDVVURMU HI-FI STUDIO JAMACHA BRITISCH HI-FI LINN TEC HEVBROOK SYSTEMDEK IZREDNE CENE TRATNIK^ HIFI-STEREO-VIDEO CELOVEC FELDMARSCHALL-CONRAD PL. 10 TEL 9943-463-512565 SEVEROVZHODNEM DELU CENTR OTEL: k NTRflM TV-VIDEO GRUNDIG -TELEFUNKEN IZ NAŠE PONUDBE: DUAL-TV63 cm! MONOLIT STEKLO TELETEXT DALJINSKO UPR. SAMO 8325.- NETO IZREDNE CENE Pred davnimi časi je v teh krajih vladal plemič Karnburg. V osrednjem delu ravnine je bilo močvirje, bogato z najrazličnejšo divjačino. Toda tisti, ki se je podal na lov v močvirje, se ni več vrnil. V njem je izginil tudi kakšen tolsti bik in dobra krava. Ob obrobju močvirja je stal velik utrjen stolp. Tega in veliko bogastvo je plemič obljubil tistemu, ki si bo upal v močvirje in se bo vrnil s pokončano pošastjo, ki vlada v močvirju. In našla se je skupina pogumnih hlapcev, ki so vpregli tolstega bika in mu navezali kavelj. Kmalu se je iz močvirnih globin nad bika spravil strašni zmaj. Pokončal je bika in se tudi ujel na kavelj, s katerim so ga ljudje potegnili k bregu in zmaja pokončali. Na tem mestu je kmalu zrasla majhna vasica, kot najstarejši začetek Celovca. Takšna je približno legenda o zmaju, mestni znamenitosti, sestavnemu delu mestnega grba in zastave. SANdRilNl' PELZE CELOVEC - CENTER Tel.: 9943-463-511357 Dr. ARTHUR - LEMITSCH - PLATZ 4 SE NIKOLI NISO BILI KRZNENI IZDELKI TAKO DRAGOCENI POLEG NAJNOVEJŠIH MODELOV KRZNENIH IN USNJENIH IZDELKOV VAM NUDIMO TUDI IZREDNE POPUSTE OB NAKUPU POSAMIČNIH PLAŠČEV IN JOPIČEV POSTREŽBA V SLOVENŠČINI Med največjimi mestnimi znamenitostmi je kamniti ribič, ki stoji na tržnici z vklesano letnico 1606 in napisom: Stal bom tukaj, dokler ne bodo šle moje ribe in rakovice. Legenda pravi: Nekoč je ribič z Vrbskega jezera prišel na trg. Ko se je ena od varčnih gospodinj pritoževala nad njegovim tehtanjem, je ribič prisegel: »V kamen naj se spremenim, če sem narobe tehtal.« In njegova prisega se je na mestu uresničila. Kip ribiča je postal opozorilo k poštenosti vsem ribičem, ki so prihajali z Vrbskega jezera prodajat svoj ulov. IZ KULTURNO ZABAVNE PONUDBE V CELOVCU galerije: Karntner Landesgalerie, Burg-gasse 8 Kunstlerhaus - Stadthaus, Theaterplatz 4 Galerie Hildebrand, Wiesba-den r Strasse Galerie Slama, Benediktiner-platz Galerie Spitrakeller, Bahnhof-strasse Galerie Carinthia, Tabakgasse Galerie Freund, VViesbadener Strasse Junge Galerie, Paulitschgasse Aula Slovenica, Paulitschgasse Kulturna galerija Pri Joklnu GALERIJA 61, Bahnhofstrasse 24 Ples: Congress Dancing Club, Vol-kermarket Strasse 90 Discotheque »Scotch«, Pfarr' platz Cabaret bar »Tabaris«, ViHac her Strasse »»Eve« Night Club, Alter Platz Sir Charles Club, Kempstrasse Discotheque »Louis XIV«, St- Veiter ring Discotheque »Cardinal«, Kardi-nalplatz PEUGEOT -TALBOT UMSCHADEN • SERVIS • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • PRODAJA VOZIL CELOVEC, Tel.: 9943-463-33455 VOLKERMARK-TERSTR. 233 •j BOSCH AVTOELEKTRIKAR • 3 MUNCH CELOVEC LASTENSTRASSE 21 TEL 9943-463-31593 [PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI) ELEKTRONIKA V AVTU POPRAVILO PRODAJA IN MONTAŽA VSEH J AVTOMOBILSKIH ELEKTRIČNIH DELOV. BOSCH J* DELI!!! J • STARTERJI • BATERIJE J • ALTENATORJI • TAXIMETR1 L I RAZDELILO • KINZLE PISAČI £ BOSCH AVTOELEKTRIKAR MUNCH i CELOVEC 1ASTENSTRASSE 2} I TEL;9943-4eB-31W3' , PRI GLAVNI ZELEZNiSmi POSTAJI) TAXISTI POZOR! s VVEBASTO - GRETJE NA MESTU KINZLE SERVISNA SLUŽBA PRODAJA VGRADNJA IN NASTAVITEV TAXIMETROV ZA SLOVENIJO J.-. ZA SLOVENIJO PARFUMERIE BIONDA PR ESTERHAUSGASSE1 BAHNHOFSTRASSE 20 CELOVEC Tel: 9943-463-514209 ZELO VELIKA IZBIRA! JESENSKO-ZIMSKA PONUDBA LANĆOMEA NUTRIX75ML178.- MRIS * ^ GALATEIS-REINIGUNG 500 ML 245.- ZA POKUSNJO SO VAM NA VOLJO TUDI NAJNOVEJŠI IZDELKI MONTANA, JOOP, DAVIDOFF IN SAMSARA. 1. KOROŠKI AUSPUFF-CENTER DELIZAVSA VOZILA CENE BREZ DAVKAl DOUBLE SECURITV SYSTEM WKC 2641 VD ATS 2740,-WKC 3851 VD ATS 5500,- DEŽELNO ZASTOPSTVO =JeI=S ,'OUTBOARDS PLATIŠČA j ITUNING ZAVORE Purotatoc basa! ^rtONRO^ \ć&Z&ž&er^ 10 LET V CELOVCU GENERALNO ZASTOPSTVO ZA BOSAL - IZPUŠNE CEVI 1 LETO GARANCIJE, SO ALUMINIZIRANI ZASTAVA JUGO 45 ATS 500,- JUGO 55 ATS 380,-GOLF 1 ATS 250,- (ZADNJI LONCI) PRTLJAŽNIKI, TUDI SMUČARSKI ZA VSA VOZILA, TUDI BREZ ROBA CHAMPION SVEČKE ZA p. .. ,VSA VOZILA ATS 15,- 'SlPRODAJAMO KVALITETNE ORIGINAL NADOMESTNE DELE ZA OPEL IN FORD Mrvict parts IrsatzMta Petek, 17. novembra 1989 15. STRAN : GLAS .Glasova preja Slovenska Cerkev v prenovitvenem času Glasova preja Slovenska Cerkev v prenovitvenem času Slovenska pomlad ne bo propadla * Dr. Šuštar, kaj boste storili, če slovenska pomlad Popade? 'te sem optimist. Menim, da slovenska pomlad ne bo propadla, lahko pa doživi nevihte, pozebo, 'Udi kakšen mraz, vendar to življenjske volje in ne more ustaviti. Živeti hočemo in živeli °omo, imeti moramo upanje v božjo pomoč in Zaupanje drug v drugega. Ker sta upanje in zaupanje močno načeta, se moramo prizadevati, da Ju "trdimo. ^e Pa bi ta slovenska pomlad že propadla, se bo-m° prizadevali za novo." Kjer je sovraštvo, ni prihodnosti *,Kako vrniti moralo in dostojanstvo v našo gro-«J'vo spornost? .^varnost je res žalostna - za mlade, za tiste, ki '.V|J0 r.a družbenem robu, za vso družbo. Čute- Jeza moralne vrednote, poštenje, resnico in do-^°janstvo, je tako nizkotno, da bo treba začeti J?0va, da se bo treba spremeniti in spreobrniti. avadno kažemo s prstom na druge, kako golju- •1°. Jažejo, kradejo in kako nezvesti so, vendar s ,9' zdi, da bi moral vsakdo najprej začeti pri tak ^ Je' denimo, narobe z ljudmi, ki druge ^ 0 sovražijo, da jim želijo umor? Narobe je to, « so brez čuta, spoštovanja, dostojanstva in da 1 vedo, da tam, kjer je sovraštvo, ni prihodno-• '■ Sovraštvo ni prava pot, še posebej ne za krist-J ,ne' ki morajo biti pripravljeni drug drugemu QPuščati." Brez pluralizma ni življenja ^ kako ocenjujete nastanek pluralizma v Sloveni- Popr!cev se zavzema za pluralizem v mišljenju, rn ,ll^nem življenju, verovanju... Brez pluraliz-n' *'v'Jenja. Ljudje smo si medsebojno različic,'-1.0. se najprej pokaže v družini, nato pa tudi v iu j ' -Vsaka prisila, da bi bili vsi enako srečni |0v . bi vsi enako mislili in se obnašali, je protič-' drugo- in tretjerazredni člani družbe. Niti in nitke iz klobčiča Glasove preje [Jerni v zvezi komunistov $l0Ve .? h' komentirali pobudo Zveze komunistov žq e"'Je< ki s kongresnim in volilnim programom '"A . r°Pslio kakovost življenja odpira vrata vsem, h odĆ'tev Je na.)Prej odvisna od partije, potem da m 0sebne vesti posameznika. Če kdo misli, ?lvon?re združiti svoje versko prepričanje s član-Je to v Partiji in partija to priznava in dopušča, ^kšnI1j?e8ovu osebna odločitev. Vprašanje je, iz h*tekl nagibov želi kdo vstopiti v partijo. V k|°sti se je pokazalo, da se je veliko ljudi. ki so bili po srcu verni, včlanilo v ZK samo zaradi določenih možnosti (napredovanja, službe). Vprašanje je tudi, ali je partija, ki sprejema tudi verne, še zvesta prvotnemu političnemu programu. V Italiji, denimo, je bilo po drugi svetovni vojni vernim prepovedano vstopati v komunistično partijo. Ce pa seje kdo kljub temu včlanil, so ga po takratnih cerkvenih določbah izključili iz Cerkve. Zdaj je tudi v Italiji drugače, odločitev je prepuščena posameznikom in njihovi osebni vesti." Otroci občutijo dvojnost • Zanima me, je vprašal eden od obiskovalcev Glasove preje, zakaj med šolanjem (1960-77) nisem pri pouku ničesar slišal o veri in Cerkvi? "Vprašanje šole je vedno eno najtežjih vprašanj, ki se nam zastavljajo. Verouka v šolah ni, v preteklosti pa je bilo v raznih predmetih in učbenikih (o zgodovini) tudi marsikaj takega, kar je bilo uperjeno proti Cerkvi. Zdaj je uradno stališče, da je šola nevtralna. Ali lahko govorimo o nevtralnosti, ko pa so iz pouka izključene informacije o veri, zgodovini Cerkve in še o marsičem, kar bi bilo koristno za splošno izobrazbo. V Cerkvi želimo predvsem to, da v šolah ne bi bilo proti-verskega in proticerkvenega pouka, še posebej zato ne, ker otroci vernih staršev doživljajo neko dvojnost - doma slišijo drugače kot v šoli. Veliko otrok, predvsem na podeželju, obiskuje zunaj šolskega časa tudi verouk. Včasih je bilo tudi nekaj nagajanja, poskusov, da bi z raznimi sestanki in prireditvami preprečili obiskovanje verouka, zdaj pa so razmere že precej boljše, vendar še vedno zelo različne. Kjer se učitelji in duhovniki dobro razumejo, ne prihaja do posebnih napetosti, še zmeraj pa se kje zatakne." Vsa resnica še ni znana • Kaj boste ukrenili za rehabilitacijo stalinistično preganjanih slovenskih duhovnikov po drugi svetovni vojni? "Storili bomo, kar bo le mogoče. O njihovem preganjanju še ne vemo vsega, zato bi radi najprej razčistili resnico. To je velika naloga, ki nas še čaka. Kakšna rehabilitacija je mogoča (razveljavitev sodb ali kaj drugega) ne vemo. Veliko tistih, ki so doživeli krivice, je umrlo, precej pa jih še živi." Krivične zaplembe • Kako bo reagirala slovenska Cerkve, ko (če) bo dobila nazaj premoženje, ki ji je bilo zaplenjeno po vojni? "Na to ji ne bo treba reagirati, ker vsega, kar je izgubila, ne bo nikdar dobila nazaj. V Cerkvi se prizadevamo, da bi nam vrnili vsaj premoženje, ki je bilo zaplenjeno po krivici. Podatki, ki smo jih začeli zbirati, kažejo, da je bilo takšnih krivičnih postopkov kar precej." Papež bo prišel, ko bodo razmere "zrele" # Kje so razlogi, da papež ne obišče Jugoslavije? "To je vprašanje, ki mi ga zmeraj in povsod postavljajo. Papež se je pred kratkim mudil v hrvaškem zavodu v Rimu in tam je ponovno izrazil željo, da bi obiskal Jugoslavijo. Kardinal Kuharic je tedaj za vatikanski radio izjavil, da bo papež prišel v Jugoslavijo, ko bodo razmere za to zrele. To je splošna formula, ki jo vsi ponavljajo. Kaj pa to pomeni, da bodo razmere zrele in od koga je odvisno, da bodo zrele? Od vlade, Cerkve, od odnosov med Cerkvijo in državo, med raznimi narodi in vernostmi? Zdi se mi, da so razmere v naši državi res takšne, da si težko predstavljam, kako bi potekal papežev obisk. Nevarno je. da bi ga zlorabljali za demonstracije, za politične in druge namene. Še vedno pa upam, da bo ob ponovno poudarjeni pripravljenosti naše države za papežev obisk, do obiska tudi prišlo. Kdaj, je za zdaj nemogoče reči. Drugo leto še gotovo ne!" Celibat ostaja • Ali bo Cerkev v prenovitvenem času spremenila tudi svoj odnos do celibata? "Za zdaj ne kaže na to, da bi tudi v rimskokatoliški Cerkvi tako kot v pravoslavni imeli poročene duhovnike. Papež je pri tem vprašanju zelo odločen in vztraja pri tem, da mora tisti, ki se odloči za duhovniški poklic, ostati samski. Nekateri so pričakovali, da se bo po koncilu zakonodaja spremenila, vendar pa na zadnjem vatikanskem cerkvenem zboru o tem vprašanju ni bilo govora. Ponekod sicer menijo, da ne bi imeli težav z duhovniki in da bi jih bilo zadosti, če bi ukinili celibat, vendar pa izkušnje iz protestantske Cerkve kažejo, da celibat ni edini problem odločanja za duhovniške poklice in da je pomembnejša osebna pripravljenost za služenje Bogu in ljudem." Spet večje zanimanje za duhovniške poklice • Ali ima slovenska Cerkev dovolj ljudi, ki se odlo čajo za duhovniške poklice? "Nima jih dovolj. Veseli bi bili, če bi jih bilo še več. Po vojni, ko so bili na Cerkev in verne precej hudi pritiski, seje bolj malo ljudi odločalo za nAm^/llITlA duhovniške poklice, v šestdesetih letih je prišlo UUIIluUaiTlO do velikega porasta, v začetku osemdesetih let pa spet do upada. Zadnja leta se število povečuje, letos pa smo še posebej presenečeni, saj je na teološki fakulteti več kot dvesto slušateljev." je z Međugorjem celo bolj znana v svetu kot s političnimi razmerami in inflacijo." Smo Slovenci Kaj novi potomci? # Moje krivice in kalvarije so tako velike, je dejala ena od poslušalk Glasove preje, da sem prepričana v to, da smo Slovenci potomci Kajna? "Kdo je Kajn, vemo. Kajn je ubil brata. Slovenci pa nismo Kajnovi potomci, ampak smo ljudje kot vsi drugi. Med nami je marsikaj hudega, vendar tudi veliko dobrega." Ljudje prosijo, naj jim Proračun so prostovoljni darovi # Kolikšen je letni proračun slovenske Cerkve in iz katerih virov se polni? "Cerkev na Slovenskem nima skupnega proračuna, ampak je to "zadeva" škofij. Proračuna zaradi visoke inflacije tudi ni mogoče delati, glavni vir financiranja pa so darovi vernikov, nekaj pomoči pa dobimo še iz tujine. Vedno porabimo toliko, kolikor dobimo." Za Međugorje ve ves svet • Kakšno je stališče slovenske Cerkve do romanj in dogajanj v Međugorju? "Cerkev o tem nima posebnega stališča. Gre preprosto za štiri dejstva. Prvič: na romanje prihaja izredno veliko število tujcev z vsega sveta; drugič: romarji so priča izrednim dogodkom, kot so prikazovanja, ozdravljenja, spreobrnjenja; tretjič: ljudje prihajajo iz Međugorja drugačni, in četrtič: nekaterih pojavov in dogodkov še vedno mi mogoče vsoglasiti s tem, kar vemo o posegu nadnaravnega v človeško zgodovino. Jugoslavija O Kaj menite o predlogu, da naj bi Cerkev organizirano opravljala karitativno delo? "V Sloveniji, kjer je to delo zaupano državnim službam in organizacijam, predvsem Rdečemu križu, se zavzemamo, da bi lahko to delo podobno kot na Hrvaškem opravljala in organizirala tudi Cerkev. Bolniki, ostareli, invalidi, reveži in še številni drugi si to želijo in nas prosijo, da bi jim pomagali. Sicer pa je karitativno delo tako kot oznanjevanje evangelija in opravljanje bogoslužja bistveno poslanstvo Cerkve." Družina ne more postati strankarsko glasilo • Kakšna bo vloga verskega tiska v strankarskem pluralizmu? Se bo prilagodil aktualni praksi in objavil, denimo, program krščanske demokratične stranke? Pritiski raznih političnih zvez in organizacij na sredstva javnega obveščanja silijo k takšnemu razmišljanju. "O tem, da se nekatere stranke zavzemajo, da bi Družina, čeprav gre za verski tisk, objavljala njihove programe, sem slišal, vendar pa se mi zdi, da ne more postati strankarsko glasilo in tudi glasilo krščanske demokratične stranke ne. Družina naj še naprej opravlja naloge, ki jih ima kot verski tednik." V dnevniku le podatki • Dr. Šuštar, ali morda pišete dnevnik? "Dnevnik pišem le toliko, da vem kdaj, kje in s kom sem se pogovarjal. Dnevnika o osebnih doživetjih pa ni mogoče pisati." • To je velika škoda, v tem tudi niste na liniji svojih predhodnikov - Jegliča, Rozmana... "Nekateri ljudje imajo poseben dar, da pišejo dnevnike. Jegličev je izjemno zanimiv. Nekateri pravijo, da bi ga še nekaj desetletij hranili v arhivih in da bi ga šele potlej objavili. Prihodnje leto bomo pripravili znanstveni simpozij o Jegliču in na njem bomo postavili tudi vprašanje njegovega dnevnika. Meni se pisanje osebnih doživetij ne zdi pomembno, vrednejše je tisto, kar lahko napišem in posredujem drugim." Foto: F. Perdan Pogovor s kandidati za predsednika radovljiške SZDL Nove politike se ni mogoče učiti iz učbenikov Radovljica, 14. novembra - Volitve novega predsednika radovljiške SZDL naj bi bile generalka za spomladanske skupščinske volitve. Generalka v dobrem in slabem, generalka z napakami (pismo ZK sekretarjem osnovnih organizacij) in pozitivnimi stranmi (predstavitve programov v javnosti), generalka, ki se je ni mogoče učiti iz učbenikov, ampak je treba (tudi s posluhom za kulturnost političnega delovanja) iskati nove poti in rešitve. Ce so se razni predsedniški kandidati še pred leti branili javne besede in javne predstavitve programov, svojih mnenj in stališč, se zdaj temu ne odrekajo. Nasprotno: kandidati za predsednika radovljiške SZDL - po odstopu Majde Odar so še štirje: Jože Dežman iz Lesc, Brane Grohar z Bleda, Anton Kapus iz Kamne gorice in Andrej Kokot iz Radovljice - so celo želeli javno predstaviti programe (glavne poudarke objavljamo) in tudi odgovarjati na novinarska vprašanja. Kakšni organizaciji bi želeli predsednikovati: SZDL kot klasični družbenopolitični organizaciji, SZDL kot "mareli", pod katero bi našle mesto tudi politične zveze in gibanja, ali prenovljeni Socialistični zvezi kot stranki?____ Dežman: "V svoj program sem zapisal, naj SZDL namesto harmonije enako mislečih uveljavlja javnosti čimbolj pregledno tekmovanje različnih izbir. Obdobje, v katerem bo eden od nas predsednik, bo prehodno. Ker ne verjamem, da bi v zelo kratkem času prišlo do radikalne pluralizacije družbe oz. do ustanovitve samostojnih strank s samostojnimi političnimi voditelji, bo naloga predsednika predvsem v tem, da bo spodbujal odpiranje političnega prostora. Če sem se pred leti "upokojil" od stare politike, se v politično življenje lahko vrnem le z novo politiko, za katero vem, da ne bo nastala čez noč, ampak se bo oblikovala v daljšem procesu." Kokot: Ker doslej v naši občini še ni zaživela nobena oblika alternativnega združevanja, se mi tudi zdi iluzorno, da bi Socialistična zveza postala stranka; možno pa je, da bi politika postala servis gospodarstva, in sicer v tem smislu, da bi prek SZDL razvijala široko mrežo nadzora nad infrastrukturo, preskrbo, kulturo, življenjem ljudi po službi..." Kapus: "V prehodnem obdobju si delovanje SZDL predstavljam kot delovanje ene od političnih zvez - zveze, ki bi povezovala interese občanov predvsem na področjih, kjer občutijo največje težave (varovanje okolja, potrošnja itd.)" Andrej Kokot Zamenjajmo sistemu počeno gumo Edina možnost razvoja je razcep med politiko in gospodarstvom. Politiki in politične organizacije niso za to, da gospodarstvu narekujejo pogoje, temveč za to, da mu pogoje ustvarjajo in s tem pomagajo. Nagrada in kazen Staro načelo je, da se kakovost nagrajuje in slaba kakovost kaznuje. Le pošteno razmerje med dobrim in slabim lahko rodi spodbujevalne učinke. Sem proti sociali zaradi sociale same ter za nagrajevanje kakovosti, kaznovanje lenobe in neprofesionalnega odnosa. Evropa je še daleč... ...vse dotlej, dokler bo nagrajevanje sposobnih strokovnjakov enako nagrajevanju sposobnih rokodelcev. Kako postati stranka... ...v občini, kjer "nove alternativne demokratične pobude" doslej niso naletele na odziv. Edino s programom, ki zagotavlja rezultate skozi delo; delo, ki bo pripadnikom stranke ponudile nekaj v zameno za plačano članarino. Tudi jaz sem samo človek... ...ki rad sede s prijatelji k pivu, ki odigra svojo mesečno partijo biljarda in ima obilo radosti in žalosti ob prostem času. Zavzemam se za hitre in učinkovite operativne dogovore, mlatenje prazne slame rade volje prepuščam drugim, sam pa si omislim kakšno drugo vrsto zabave. Grohar: "Ko razmišljamo o vlogi SZDL, ne moremo mimo njene dediščine in dvojnega značaja. Najprej je koordinacija forumov in šele nato organizacija članov. Jaz menim, da bi morala biti predvsem organizacija članov - organizacija, ki bi spomladi nastopila samostojno in z udarnim programom na skupščinskih volitvah. Vloga SZDL kot koordinatorja med družbenopolitičnimi organizacijam in zvezami (če bodo nastale) naj bi se zmanjšala, frontnost pa naj bi temeljila na prostovoljnosti (ne na av-tomatizmih) in na tem, kar bi bilo v njihovih programih skupnega." oPolitična alternativa se je doslej organizirala tudi v občinah, ki so manjše od radovljiške. Na Gorenjskem, predvsem v njenem zgornjem koncu, je čuti-ti precejšnjo zadržanost. Kje so razlogi?_ Kokot: "Za radovljiško občino je značilno, da ljudje veliko delajo tudi popoldne - kmetujejo, šušmarijo ali si kako drugače služijo dodatni denar. Za politiko preprosto nimajo časa." Jože Dežman Dovolj šopanju, začnimo živeti Iz "stare" politike sem se upokojil pred nekaj leti in se posvetil stroki. S kandidaturo želim opozoriti, da je demokracija resno delo, pa tudi popestriti politično veselico. Zagotovimo razvoj, omejimo uničevanje Nisem za politično skrbništvo nad ekonomijo, državo, civilno družbo. Vendar ne pristajam na objestno zapravljanje naravnih virov in družbenega kapitala za kratkoročno izživljanje kateregakoli že nosilca moči. SZDL - od politične koordinacije k javni politiki SZDL namesto harmonije enakomislečih uveljavlja tekmovanje različnih izbir. Volilci med njimi svobodno izbirajo. ZK je neprivilegirana na političnem trgu. Razum in ustvarjalnost pred trpečo zadnjico Vrnimo v politiko javno priznanje in javno kritiko za kovače odločitev, namesto kadrovske kuhinje pošten volilni sistem, namesto političnega birokratiziranja aktivno opredeljevanje do problemov v občini. Funkcije ne želim opravljati kot službo, ampak prostovoljno ob osnovnem poklicu. Dežman: "S takšno razlago se ne morem strinjati. Meja alternativnega združevanja poteka na relaciji Ljubljana - Škofja Loka - Domžale. Ostala Gorenjska je v tem oziru pravi fenomen. V Kranju, denimo, se z veliko muke rojeva odrasla alternativa, v ostalih občinah je še veliko slabše. V radovljiški občini je mogoče pričakovati, da se bo zaradi problemov pri varovanju Triglavskega narodnega parka, Bohinjskega in Blejskega jezera ter drugih naravnih vrednot prebujanje najprej začelo na ekološkem področju, verjetno pa kmalu tudi na kmetijskem." Kapus: "Za to, da v občini nimamo alternativnih zvez in gibanj, sta vsaj dva razloga. Prvič: veliko strokovnjakov iz radovljiške občine se vozi na delo drugam, zato jim ne ostane veliko časa za druge dejavnosti in za politično delovanje. Drugič: v radovljiški občini je skoraj polna zaposlenost, doslej tudi ni bilo hujših problemov. Strinjam se z Dežmanom - alternativa se bo najprej organizirala na ekološkem področju; zveze, kakršna je, denimo, socialdemokratska, pa se verjetno sploh ne bodo." Grohar: "Ne smemo se slepomišiti, da spomladi, ko bodo volitve, ne bomo imeli alternativnih političnih zvez. Prepričan sem, da bomo imeli krščanske socialiste in verjetno tudi demokratsko zvezo. V mladinski organizaciji so prejšnji teden ustanovili ekološko skupino, ki bo, sodeč po prvem sestanku, vplivna politična skupina, ki med drugim zahteva tudi zaprtje kamnoloma v Kamni gorici pa raziskave vodnega zajetja v Radovni in podobno." Ker je v vaših programih precej splošnih zavzemanj (za pravno državo, demokracijo, pravične volitve...), sprašujem, kaj konkretno bi si upali obljubiti volilcem. Tone Kapus Kot predsednik OK SZDL se bom zavzemal: - za politične usmeritve OK SZDL, ki bodo dejansko usmerjene k človeku, še posebej k njegovim pravicam in svoboščinam; - za povezovanje različnih interesov občanov glede na njihove politične usmeritve in stališča; - za preoblikovanje organiziranosti SZDL, ki naj bi bila ena izmed zvez v parlamentarnem sistemu; - za boljše sodelovanje s krajevnimi konferencami SZDL (občasno bi se sestajal s predstavniki krajevnih konferenc, se udeleževal sej krajevnih konferenc in zborov krajanov, na katerih bi obravnavali skupno problematiko); - za racionalizacijo in demokratizacijo političnega sistema, posebej pa še za vlogo skupščine kot najvišjega organa oblasti v občini; - za razvoj in uveljavitev interesnih področij, kot so varstvo okolja, kultura, humanitarne dejavnosti, šport in rekreacija... Funkcijo bi opravljal nepoklicno, organizacijo in način dela pa bi izvedel tako, da bi bila večja povezanost med občinsko konferenco in občani. Majda Odar, ki je tudi bila kandidat za predsednika občinske konference SZDL Radovljica, je po politični napaki radovljiške zveze komunistov (pismo osnovnim organizacijam, naj v volilnem boju podprejo Odarjevo) ter po reakcijah mladinske organizacije, sindikata, (ostalih) predsedniških kandidatov in sredstev javnega obveščanja sklenila, da odstopi od kandidature. V izjavi je med drugim zapisala, da seje za takšen korak odločila zato, ker ne želi na volitvah zmagati ali izgubiti po zaslugi nekakšnega demokratičnega centralizma, za katerega pravi, da ga ni nikoli razumela tako, da ne bi mislila s svojo glavo. Za odstop se je odločila tudi zato, ker ne želi, da bi bili elektorji (Člani krajevnih konferenc SZDL), ki bi podprli njen program, označeni kot nekakšni "zakrnjeni elementi neke preživele partije", in tudi zato, ker meni, da z njenim odstopom ZK ničesar ne Izgublja, saj so med kandidati za predsednika še trije njeni dobri člani. Odarjeva je tudi prepričana, da bodo morale stranke, če se bo politični pluralizem res uveljavil, bolj kot zdaj podpirati svoje kandidate in njihove programe. Odstopno izjavo je sklenila z besedami, da bodo z njenim odstopom nekaj malega izgubile le ženske, ki prispevajo k ustvarjenemu družbenemu proizvodu več, kot pa so njihove možnosti vplivanja pri sprejemanju pomembnih odločitev. Dežman: "Konkretno lahko obljubim le to, da bi funkcijo predsednika občinske konference opravljal nepoklicno, vendar resno. Zavzemanje za družbene spremembe pa sem dokazal s strokovnim delom (za novo zgodovino brez tabujev) pa tudi z reagiranjem v skupščini." Kapus: "Obljubljam, da bom izboljšal sodelovanje med občani in občinsko konferenco SZDL in da bom funkcijo opravljal nepoklicno. S tem imam izkušnje že iz mladinske organizacije." Kokot: "Edino, kar lahko obljubim, je javnost dela in zoperstavljanje vsakršnim oblikam političnega pritiska." Grohar: "Ob vsem se mi zdi najpomembnejše, kakšne bodo spomladanske volitve in kako bodo sestavljene skupščine. Če bodo v njih pravi poslanci, bodo krajevne skupnosti dobile večji vpliv, sicer pa ne... Na Bledu smo se pred nedavnim izrekli proti lokaciji za kardiovaskularno kliniko, vendar sem prepričan, da se predlog sprememb družbenega plana občine ne bo razlikoval od osnutka." Prav na primeru Bleda se zastavlja vprašanje, katera raven naj bi odločala o večjih posegih v prostor -krajevna, občinska, republiška, vse skupaj ali samo strokovnjaki. Vaše mnenjel__ Dežman: "Mislim, da bi se na Bledu morali "navezati" na skupino arhitektov, ki pripravlja pozitivni čustveni pristop do Bleda, in se hkrati upreti strokovnjakom, ki v Blejcih vidijo bebce, v Bledu pa teren za postavljanje spomenikov. Za Bled bi bilo dobro, če bi prišlo do konstruktivnega konflikta, v katerem bi - vsaj upam tako - zmagala struja z več razuma. Sicer pa se ne smemo slepiti: čiste stroke ni, tudi stroka je tako kot politika koruptivna in še posebej "nevarna" v navezi s politiko." Kapus:"B\ed ni samo od Blejcev in Blejčanov niti ne samo občinski, ampak tudi republiški. Prepričan sem, da bodo rešitve najboljše tedaj, če se bodo prekrižale sablje z vseh ravni." Grohar: "Za vse, kar na Bledu najbolj moti, so prišle pobude iz občine ali tudi od drugod. Blejci smo se nekaterim posegom sicer upirali, vendar nismo uspeli. Program, ki bi vsaj za naslednjih petdeset let opredelil rabo prostora, bi v marsičem preprečil anarhijo." C. Zaplotnik Brane Grohar Če hočemo doseči spremembe, ki bodo zagotovile napredek in novo kakovost življenja, se moramo politično organizirati in se povezati v prenovljeni Socialistični zvezi, v kateri bomo enakopravni ne glede na svetovnonazorsko prepričanje posameznikov, enakopravnost pa bomo priznali tudi vsem organizacijam in zvezam, ki bodo sprejele in spoštovale naš frontni značaj. Potreben nam bo neposredni vpliv naših članov na odločanje v forumih socialistične zveze in v skupščinah, prav tako pa tudi kratek, uresničljiv in udaren program ter zagotovilo za javno delovanje. V prenovljeni Socialistični zvezi bi uresničili "fl" slednje: - temeljno vrednoto - naravo - bi zaščitili pred onesnaževalci, ki bi jih tudi zavezali, da bi več vlagali v onesnaževanje; - poskrbeli bi, da bi država namenila večjo skrb in odgovornost razvoju družbenih dejavnosti in sicer po načelu "kvalitetno in racionalno"; - dosegli bi, da bi politične projekte zamenjalo znanje, ustvarjalnost in poslovnost in da bi se politika umaknila iz gospodarstva in družbenih dejavnosti; - pomagali bi organizirati svobodne in demokratične tajne volitve, na katerih bi nastopal1 samostojno in tako, da bi dobili večino v skupščini, ki bi morala postati edino mesto dokončnega odločanja; - zahtevali bi, da bi se dogovorjeni razvojni na; črti občine in ukrepi za (varovanje okolja tudi uresničevali. Petek, 17. novembra 1989 17. STRAN @(o)imSKMf©IESGLAS Škofja Loka med topilnico in turizmom Javna razprava o predvideni sanaciji LTH Vincarje je v mestu med obema Sorama in pod tisočletje starim gradom sprožila civilno družbeno pobudo. Krajani so se odločili reči "NE" lokaciji topilnice in orodjarne v Vincarjih. V prilogi vam ponujamo širši,kompleksnejši prikaz njihovih stališč in sklep zbora krajanov, ki ga krajani Vincarij in Novega sveta kot svoje stališče ponujajo v podpis tudi soobčanom. Vstopimo v novi čas, poslovimo se od LTH Vincarje! Skupina občanov Škofje Loke se ob razpravi in sklepu zbora krajanov (26. 10. 1989) Novega sveta in Vincarij obrača na so-občane. Na vas, spoštovani občani, se obračamo s tekstom, v katerem skušamo orisati nekaj temeljnih stališč, ki izhajajo tako iz večine razprav na omenjenem zboru kot tudi iz naših osebnih stališč do usode tovarne v Vincarjih in do usode Škofje Loke v celoti. Verjamemo, da bo naše javno izraženo stališče doprineslo k pojasnitvi nekaterih dilem in prispevalo k temu, da bo čimveč občanov s svojimi podpisi podprlo stališča krajanov Novega sveta in Vincarij. Takole razmišljamo: LOČANI IN LOČANKE HOČEMO ŽIVETI ZDRAVO/ LOČANI IN LOČANKE HOČEMO ŽIVETI GOSPODARNO/ LOČANI IN LOČANKE SMO PROTI UNIČEVANJU ZGODOVINSKE DEDIŠČINE/ LOČANI IN LOČANKE NIMAMO NIČ PROTI DELAVCEM IN VODSTVU LTH, IMAMO PA VELIKO PROTI LOKACIJI LTH V VINCARJIH/ LOČANI IN LOČANKE ZAHTEVAMO LETO 2000 BREZ LTH V VINCARJIH. V naslovu in gornjih geslih povzemamo stališča velike večine razpravljalcev na našem zboru krajanov. Vsako geslo posebej vas bo, tako upamo, prepričalo, da tako krajani kot mi ne razmišljamo nespametno in da je celota vredna vašega podpisa in s tem prispevka k drugačni boljši Loki. I. Odločanje o tem ali naj občina Škofja Loka poišče za obstoječo tovarno v Vincarjih novo lokacijo, je samo na videz zgolj vprašanje Vincarij in Novega sveta. Prebivalci teh dveh predelov ne skrivajo, da so se aktivirali, ker gre za neposredno bližino njihovih bivališč, ker gre za njih same in za njihove otroke. Svojega interesa ne skrivajo, ker so prepričani, da imajo pravico do zagovora in obrambe lastnih interesov. Prepričani pa smo, da gre pri vprašanju omenjene lokacije prav tako za vprašanje nadaljnjega razvoja celotne Škofje Loke. Na novo zgraditi tovarno s topilnico pod starim grajskim obzidjem pomeni narediti odločilno napako v razvoju celotnega mesta. Pomeni, bodimo odkriti, da smo se odločili še naprej živeti brez turizma in ob industriji, ki je iz leta v leto na majavih nogah in ob tem uničuje naše okolje in zdravje. Mnenja smo, da se mora Loka dolgoročno odločiti za strategijo, ki ob industriji na Trati, v Loki in njeni za turizem primerni okolici maksimalno izkoristi prav svoje možnosti zaslužka in uveljavljanja na področju turizma. II. Usmeritev mesta, z več kot tisočletno tradicijo in izjemno lego ob sotočju dveh rek in dolin v turizem, bi ob pametni in dolgoročni politiki nedvomno prinesla velike vsote trdne valute. Mesta v sosednji državi, ki imajo podobne danosti - ali pa celo manjše - nam to dokazujejo. Vendar ne gre samo za denar, gre tudi za to, da Ločani čutimo s svojim mestom in ne pristajamo, da ga s posegi, ki ostajajo za časom, še naprej skrunijo in uničujejo. Ne gre zgolj zato, da ob topilnici in orodjarni tako rekoč na zadnjem dvorišču enkratnega zgodovinskega mesta ni mogoče računati na vrhunski turizem ter da bi se nam turisti posme-hovali in nas pomilovali kot barbare, gre za to, da Loko čutimo kot naš dom in da si v svojem domu ne dovolimo "pohištva", ki vanj ne spada. Hočemo Loko, v katero se bo naselil umirjen turističen vrvež, kapucinski most, grajsko obzidje in zaščitene kostanje pa bodo vznemirjali sprehajalci, ne pa težki tovornjaki. Ne pristajamo več na argumentacijo, ki govori, da most vzdrži tovornjake. Verjetno je res, da je mogoče most utrditi tudi do te mere, da bodo po njem dan za dnem vozili celo tanki, vendar to zgolj dokazuje, da načrtovalci ne dojamejo, da gre pri Loki za tisočletje staro mesto in pri kapucinskem mostu za stoletja star most. Načrtovalci starega kova ne dojamejo, da je njihova logika "vzdržljivosti" nevzdržna. III. Raziskava o boleznih otrok na dihalih je pokazala, da je ob ti. gospodarskem in zgodovinskem vidiku potrebno upoštevati tudi zdravstvenega. Poglejmo si samo podatke o porastu obolelosti na dihalih pri predšolski in šolski mladini: Najverjetneje ne kaže posebej opozarjati, da je vsakršno do- tabela datno onesnaževanje v Škofji Loki na meji zavestnega zločina. Ob dejstvu, da je Škofja Loka ob Termiki, Jelovici, LTH-ju in drugih industrijskih objektih, kot tudi ob številnih individualnih kuriščih idr., izjemno onesnažena, je vsaka nepremišljena investicija - vsak nepremišljen poseg v okolje -toliko bolj nevaren. IV. Vsaki nedomišljeni posegi v okolje se pokažejo v še posebej nevarni luči, ko gre za posege v okolju, v katerem preživi velik del dneva ne le nekaj tisoč prebivalcev, ampak tudi več kot 4000 otrok. Na ožjem področju LTH Vincarje se namreč nahajata dva vrtca s približno 500 otrok, dve osnovni Šoli, posebna šola, center za slepe in slabovidne ter velik srednješolski center na Podnu. Če temu dodamo, da je v neposredni bližini tovarne tudi športno rekreacijski center kot tudi dom za ostarele, potem ob vseh drugih ugotovitvah ne kaže drugega, kot da sklenemo, tako kot v svoji študiji sklepajo strokovnjaki Inštituta "Jožef Štefan": "Položaj obrata LTH Vincarje na polotoku ob Selški Sori je v več pogledih neustrezen... Glede na naravne danosti območja bi tako za celovito ekološko sanacijo obrat LTH Vincarje lahko imeli le postopno krčenje programov ter postopno umikanje proizvodnje na novo lo-kacijo(...)." V. Ob nasprotovanju postavitvi nove tovarne v Vincarjih, ki jo* izražajo prebivalci Novega sveta in Vincarij., so začeli neodgovorni in manipulantski duhovi med delavci tovarne širiti glasove, da so njihove zahteve usmerjene proti delavcem tovarne in da jim z njimi "odžira-jo" delovna mesta. Vsakomur, ki je prebral njihove sklepe (sklepe, ki jih podpisani podpiramo) je že na prvi pogled ja- Krajevna skupnost Zminec Šk. Loka-Mesto Kamnitnik Godešič Podlubnik Trata 1981 1985 % rasti 1,2 7,3 6,1 1,7 7,3 5,6 t ,5 6,9 5,4 2,4 7,0 4,6 2,6 6,0 4,4 5,3 8,5 3,2 Sklep zbora krajanov Krajani Vincarij, Novega sveta in posamezniki iz drugih delov Škofje Loke smo na zboru ob javni obravnavi ''osnutka ureditvenega načrta LTH Vincarje" - dne 26. 10. 1989 - razpravljali o vprašanju sanacije tovarne LTH v Vincarjih in o vprašanju njene nadaljnje lokacije. Daljša raprava, v kateri so sodelovali tudi člani vodstva tovarne in predstavniki občinskih upravnih organov, je pripeljala do naslednjega sklepa: "Krajani KS Mesto-Škofja Loka: l: podpiramo sanacijo objekta v Vincarjih in menimo, da je potrebno v okviru sanacije dosledno upoštevati ugotovitve SEPO (Skupina za oceno posegov v okolje) z Inštituta "Jožefa Štefana" ter maksimalno omejiti negativne vplive tovarne na okolje; 2. odločno pa nasprotujemo prizadevanjem, ki gredo v smeri poskusa, da bi z izgovorom sanacije na lokaciji Vincarje gradili novo tovarno in jo s tem za vedno obdržali v Vincarjih. Tovarna od krajanov nima in tudi ne bo dobila nikakršnega dovoljenja za gradnjo novih industrijskih objektov na lokaciji Vincarje; 3. zahtevmao, da LTH ob polni odgovornosti in podpori občine Škofja Loka najde novo lokacijo in v času do leta 2000 tovarno popolnoma umakne s sedanje lokacije; 4. za redakcijsko oblikovanje naših sklepov in za seznanitev javnosti s temi sklepi imenuje zbor komisijo v sestavi: Križnar dr. Štefanija Jugovic Janez Jan-Blažič Mirjam Veble Mana Gaber Slavko Komisija naj oblikuje sklepe, jih kot našo pobudo za reševanje problema LTH Vincarje ponudi v podpisovanje tudi drugim občanom Škofje Loke in z njimi seznani množične medije. Tekst, ki je pred vami, predstavlja že uresničeno zahtevo, ki jo je zbor postavil v četrti točki sklepa. Podpisani občan potrjujem svoje strinjanje s sklepom in stališči krajanov Vincarij in Novega sveta v obliki, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu (dne, 17. 11. str. 17) in mi je bila na voljo za ponovno branje tudi ob mojem spodnjem podpisu. Podpise pošljite na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA-MESTO, 64220 Škofja Loka Podpis Ime in priimek Naslov sno, da ne nastopajo/mo proti tovarni in njenim delavcem, ampak proti lokaciji tovarne. Vedo/mo tudi, da tovarne ni mogoče prestaviti čez noč, zato se zavzemajo/mo za postopen prenos proizvodnje na drugo lokacijo - za prenos, ki naj se konča do leta 2000. Prenos bi omogočil izgradnjo objektov, v katerih bi napravili konec, po ugotovitvah SEPO, slabim delovnim razmeram. Povzemimo: PREPRIČANI SMO, DA LOČANI IN LOČANKE NIMAMO NIČESAR PROTI DELAVCEM LTH, IMAMO PA VELIKO PROTI LOKACIJI LTH V VINCARJIH. LETO 2000 HOČEMO SKUPAJ Z DELAVCI, KI BODO DELALI NA PRIMERNEJŠI LOKACIJI IN V BOLJŠIH RAZMERAH, DOČAKATI BREZ LTH V VINCARJIH. ZAVEDAMO SE, DA UMAKNI-TEV LTH IZ VINCARIJ ZAHTEVA PRECEJŠNJA DENARNA SREDSTVA, VEMO PA TUDI, DA BO UMIK LOKO NAREDIL TURISTIČNO BOLJ PRIVLAČNO IN S TEM OMOGOČIL PRIDOBITEV PRECEJŠNJEGA DELA POTREBNIH SREDSTEV. OBČINSKI SKUPŠČINI PREDLAGAMO, NAJ ZAHTEVA IZDELAVO STROKOVNEGA ELABORATA O MOŽNOSTIH TURISTIČNEGA RAZVOJA ŠKOFJE LOKE. ŠMARJETNA GORA Tel.: 064-26-456 CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, DA BO VSAK PETEK IN SOBOTO V RESTAVRACIJI HOTELA PLESNA GLASBA OD 20. DO 02. URE. IGRAL BO ANSAMBEL VIKTOR Y IZ LJUBLJANE. PRIPOROČAMO SE Z DNEVNO PONUDBO: - STEAKI NA RAZLIČNE NAČINE - KROŽNIK "MARJETA" - RIŽOTA Z MORSKIMI SADEŽI - PREKMURSKA GIBANICA ODPRTO JE VSAK DAN OD 9.00 do 24.00, PETEK IN SOBOTA OD 9.00 DO 02.00. SE PRIPOROČAMO! DUŠIMO SE Delamo Stisnjeni med stroje, vataste snežinke, računalnike, umetno cvetje, poslikane ustnice. Oddihamo si vkleščeni med filme o koncu sveta. Živimo. Lovimo filmsko upanje. Iščemo celuloidne poti. Dušimo se sredi umetne lepote ponarejenega življenja. Poziv k streznitvi Neža Maurer Življenje nas prehiteva na vsakem koraku. Tako se pogosto niti ne zavemo, kje smo, kam bežimo in kaj zapuščamo. Prav je, da občasno zaustavimo korak in se ozremo okoli sebe, prisluhnemo ljudem, ki čutijo vso odgovornost sedanjega trenutka. Ljudje se vedno bolj zavedamo tudi ogroženosti zaradi hitrega »napredka« industrije, prometa, skratka civilizacije nasploh. Sledijo nekontrolirani kruti posegi v naravno okolje, del katerega smo tudi ljudje. Taka dejanja lahko povzročijo nepopravljive posledice ne samo na ožjem, lokalnem, ampak tudi širšem področju. Spomnimo se Černobila in podobnih YUG0SLA V TRA VEL COMPANV NAJBOLJ PRILJUBLJENA POTOVANJA: KAIRO ■ 6 dni, letalo. Odhodi: 21., 25., 29. novembra CENA: 225 USD v dinarjih 4- 90 USD v efektivi POT V DEŽELO FARAONOV - 11 dni, letalo. Odhodi: 17., 24. novembra CENA: 195 USD v dinarjih + 315 USD v efektivi TAJSKA-MALEZIJA-SINGAPUR - 18 dni, letalo. Odhod 6. decembra CENA: 550 USD v dinarjih + 490 USD v efektivi MALEZIJA-SINGAPUR - 10 dni, letalo. Odhodi: 30. novembra, 7. decembra CENA: 490 USD v dinarjih + 250 USD v efektivi SINGAPUR-INDONEZIJA - 10 dni, letalo. Odhod 23. novembra. CENA: 490 USD v dinarjih + 220 USD v efektivi SINGAPUR - 10 dni, letalo. Odhod 23. novembra CENA: 490 USD v dinarjih + 190 USD v efektivi CIPER - 8 dni, letalo. Odhodi vsak teden do marca CENA: 175 USD v dinarjih + 90 USD v efektivi DOŽIVITE PREDPRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE V PRESTOLNICI BAVARSKE IN IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA NOVOLETNIH DARIL: MUNCHEN- 1 dan, avtobus. Odhod 16. decembra CENA: 50DEM v dinarjih Poleg tega organiziramo prevoze po domovini in tujini, šolske prevoze, sindikalne izlete po konkurenčnih cenah. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 064 77-591 ali v naši poslovalnici v hotelu GOLF, Cankarjeva 4 na Bledu. primerov, kjer nevarnosti ne zadrži nobena državna meja. In kar za našo sedanjost in prihodnost najnevarnejše, ostajajo trajne posledice na ljudeh, posebej še na najobčutljivejšem delu naroda, na naših otrocih. To najbolj občutim pri svojem vsakdanjem delu! Poleg ostalih zdravnikov sem odgovorna za zdravstveno varstvo otrok in šolske mladine v Škofji Loki. Skrbi me vedno večja ogroženost otrok, upadanje rojstev, večja mrtvorojenost, prizadetost... Ali ni morda takemu zdravstvenemu stanju vzrok tudi naš pomanjkljiv in neodgovoren odnos do zdravega okolja. Naš otrok je vse prepogosto bolan! Govorim vam iz dolgoletnih praktičkih izkušenj (saj več kot četrt stoletja zdravim otroke) in zato, ker čutim polno odgovornost po svoji vesti in poklicu so vseh otrok, posebej pa do tistih, ki še ne znajo govoriti ali pa ne bodo mogli nikoli spregovoriti. To ni vznemirjanje javnosti, ampak klic na pomoč in poziv k streznitvi! Verjamem, da je med nami vedno več ljudi, ki so pripravljeni ne samo poslušati in verjeti, ampak tudi pomagati. Katera obolenja so pri otrocih najpogostejša ? Že vrsto let je znano, da otroci največ obolevajo na dihalih. Žal je vedno več težjih motenj dihanja, obstruktivnih obolenj, astme. Stanje je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker se ta obolenja začenjajo v razvojno najbolj občutljivem zgodnjem obdobju življenja, se ponavljajo, omejujejo otroka pri izbiri poklica in pogosto puščajo posle-dive v kasnejšem obdobju življenja. Otroška pljuča so eno najobčutljivejših tkiv življenja, ki so v najtesnejšem in najintenziv-nejšem stiku z zrakom. Otrok že v mirovanju vdihne od 12 do 16 tisoč litrov zraka dnevno. Navadno diha bolj na usta kot na nos in zato pride ves zrak do pljuč neočiščen, neovlažen in neogret. Prav zato otroška pljuča tako hitro na vse škodljive snovi, ki so v zraku, reagirajo z obolenjem. Kaj povzroča obolenja dihal? Vse doslej znane študije, pa tudi naša, dokazujejo, da je vzrokov več. Najpomembnejši so: 1. Onesnažen zrak 2. Večja izpostavljenost okužbam 3. Neugodne vremenske razmere: mraz z vetrom, sprememba zračnega tlaka, megla, inverzija... 4. Psihični pretresi — stresi in drugi vzroki. Kaj je to onesnažen zrak? Raziskave kažejo, da deluje na človeka skupni učinek biopsi-hosocialnih in fizikalnokemij-skih dogajanj v ozračju. V zraku so prašni delci, dim, razna vlakna, prah, saje, izpušni plini, cigaretni dim, organska topila in še kaj, ki se z vdi-hanim zrakom useda v pljuča, jih draži, povzroča vnetja in jih zamaši. Ker se ta draženja ponavljajo, se pljuča kronično spremenijo in lahko v kasnejših obdobjih življenja povzročajo težko zožitev dihalnih poti in invalidnost. Kakšni so znaki obolenj dihal? Več ali manj so nam že vsem znani. Poleg splošnih znakov bolezni (zvišane telesne temperature, slabega počutja, bolečin v prsih...) se lahko pojavi tudi kuhanje, kašelj, nahod, piskanje v pljučih. Pri astmi se pojavijo nenadni napadi težkega dihanja ali dušenja. Težka obolenja dihal se rada ponavljajo in duševno ter telesno izčrpajo bolnika. Bolan ni samo otrok — astmatik, ampak cela družina. Kako pomagamo bolniku? Pravilna pomoč ni samo v obliki zdravil (sirupov, praškov, tablet, kapsul, injekcij, inhala-cij...). Tedaj ogromno pomeni tudi pomirjujoča starševska beseda, ki zagotavlja otroku varnost. Ker vemo, da sproži obolenje navadno več dejavnikov, jih moramo ugotoviti in odpraviti. Za preprečevanje in zdravljenje obolenj dihal je potreben celovit pristop. To pa ni zmeraj lahko, ker je ozračje naš skupni »bivalnodihalni« prostor, za katerega velikokrat niti ne vemo, kaj je vse v njem škodljivega. Tu nam lahko pomaga poštena družbeno-moralna osveščenost vseh in vsakega posameznika, da tega skupnega prostora ne onesnažuje jmo preko zakonsko dovoljenih meja. ustrezna osebna higiena pravilna obleka, obutev, posteljnina in igrače. bivalni prostori se morajo mokro čistiti. Hišni prah s pršico je največji sovražnik pljuč. — gibanje na prostem moramo omejiti ali opustiti v megli, smradu, vetru, mrazu, dežju. Če nas zmoči dež, se takoj umijmo! — stanovanje moramo dnevno prezračevati v urah, ko je zunaj kolikor toliko čist in topel zrak. V starejših stanovanjih je vsakodnevno prezračevanje prostorov nujno. — ob neugodnih vremenskih ali drugih razmerah (megla, smog, cvetenje trav) ni primerno odpirati oken. Navedla sem nekaj ugotovitev in predlogov za zboljšanje zdravstvenega stanja otrok, bolnih na dihalih. Naši otroci in mladina pa ne obolevajo samo na dihalih. Imamo dosti Dr. Omejc Urška Nova doba Otroci so naša prihodnost. Želimo jim, da bi bili v tej prihodnosti srečni, ustvarjalni, svobodni in da bi živeli skladno sami s sabo, s soljudmi in z naravo. Želimo jim, da bi vsak izmed njih iskal in našel smisel svojega bivanja ter tako lahko pomembno prispeval k boljši kvaliteti življenja nove dobe, ki se sedaj snuje. Nevarno je živeti tjavdan. Zbudite se, odprite oči in ušesa, duha in srce poglejte vase in okrog sebe, presodite stanje in napravite račun, kako je z vami! Smisel življenja je treba doživljati, smiselno je treba živeti. Vprašanje smisla je vprašanje medčloveških odnosov, vprašanje resničnega prijateljstva. V sebi je treba razvijati smisel za razumevanje, potrpljenje, vživljanje v druge ter njihove težave in radosti. Prizadevanje za blagostanje je treba znati podrejati višjim vrednotam, med katerimi je vrednota prijateljskih in družinskih odnosov zelo pomembna. Družina naj ne bo samo prostor začasnega in brezosebnega srečavanja in skupnega prebivanja. Tudi v sodobnem svetu ni bolj primernega okolja za doživetje resničnih medosebnih in globoko osmišljujočih razmerij prijateljstva, nepreračun-Ijive ljubezni in medsebojnega sprejemanja. Samo v čustveno in duhovno bogatem družinskem okolju lahko dozorevajo mladi v zrele, uravnovešene, odgovorne in sočutne osebnosti. Pot v lepšo prihodnost naroda vodi skozi zdrave družine. In če želimo našim otrokom dobro, začnimo vzgajati najprej sami sebe! Škofja Loka, 12. novembra 1989 Odvisno je med drugim tudi od zavestne odgovornosti vodilnih in vseh drugih ljudi. Veliko lahko naredimo tudi sami v domačem okolju: — poskrbimo, da bo otrok čutil varen, miren in topel dom. — velikokrat je potrebno spremeniti dosedanji način življenja, opustiti nekatere razvade (kajenje) — uživati primerno hrano, na katero bolnik ni preobčutljiv. Posebej je priporočljiva hrana, ki spodbuja telesno odpornost: kislo zelje, repa, mleko, rdeča pesa, soja, jogurt, itd. — potrebno je vsakodnevno utrjevanje telesa in duha: primerna hoja, lažji teki, plavanje, smučanje, sprostil-ne igre. — dnevni počitek mora biti primeren otrokovi starosti. Otrok rabi od 8 do 12 ur spanja. bolezenskih stanj, ki jih p°\' zročajo tudi škodljivi vplivi civilizacije: manj rojstev, mrtvorojenost, več duševnih obolenj, obolenj prebavil, čutil (vid' sluh), več ogroženih in prizadetih otrok, itd. Ker vemo za nevarnosti različnih posegov v okolje, smo dolžni narediti vse, da se škodljivim dejanjem izognemo. Da' la sem vam recept za »zdrav napitek«, ki naj vam pripomore k razumevanju bolnega otroka in sedanjega trenutka. Ni naključje, da se v Škofji Loki vedno bolj zavedamo in čutimo lastno odgovornost za zdravje. Smo pač bolj vsestransko ogroženi, zmeraj bolj previdni' Dosedanji razvoj nas je naucu previdnosti. Poleg ostalih onesnaževalcev okolja imamo PaC tudi rudnik urana, z delovanjem katerega ne posegamo samo v naš, ampak tudi v evropski prostor. Ne borimo se samo za preživetje, ampak tudi za kvalitetnejse življenje, v katerem ima zdravje človeka temeljno vrednost. Štefka Križnar Petek, 17. novembra 1989 RAZVEDRILO, 19. STRAN- MSUSg^gRSIGLAS Ob vsesplošni paniki, kaj in kako bo v Ljubljani, ko bodo »tarnali šolevićki« pripeljali svoje črede v Slovenijo, se nam zamegljujejo vsa druga politična čudesa, ki pa so jako zabavna. Ce se daste panično strašiti, da bodo mitingaši res prišli, se kar dajte. Moja srčna prijateljica Vava, ki mi je ob vsakršnih političnih travmah nepogrešljiva svetovalka in umovalka, pravi, da se bo nekje potegnila zasilna zavora in bo zacvililo in za-škripnilo. Če pa bodo že telovadili po ljubljanskih ulicah, tako ali tako ne bodo dolgo. Ko bodo ob desetih, enajstih dopoldne videli, da nikjer nikogar ni, da so polknice na oknih spuščene in okna zaprta, se bodo solidarizirali. Prepričani, da slovenač-ki narod, ki ga tako srčno ljubijo, da so ga od tako daleč prišli obvarovat grozot in hudob slovenskega vodstva, pač spi. In se spodobi, brate mili, da spiš, dokler se ne naspiš. Delovni dan gor ali dol! In jih bo toplo spreletelo ob pomisli, kako njih same pozdravi črnogorski radio ob dvanajstih dopoldne: »Ustaj, narode Crne gore, dvanajst ti je sati!« Samo brez panike, s temi šolevićki ne bo nič! Kvečjemu kakšna sramota v svetu, ta pa tako ali tako ne bo ne prva in ne zadnja. Prav zanimivo pa je, kako so ti frdamani pohodniki s svojimi ultimati in podobnimi štosi zasenčili doneske prvih demokratičnih volitev v naši malo manj majhni republiki Srbiji. Krivično je, da nismo bili bolje obveščeni o predvolilnih postopkih za izvolitev Miloševica, sokandidatnih marionetah Miloše-viča in poteku volitev za dokončno izvolitev Miloševica. Nekaj malega je bilo že o tem, da se mu srbska mladina energično upira in da filozofi in neuklonljiva inteligenca noče skloniti glav. Drugega pa nič - razen sporočila, da bodo izidi volitev znani čez tri dni! TEMA TEDNA NE GREMO ŠE DOMOV! Naj zdaj, uboga prodana duša, ki mi srce bije le za Slobo-ta, cele tri dni ne jem, ne spim, le bedim? Naj tužno pohajkujem po svojih sobanah in naj mi duša trepeče v strahu, kaj bo, če Slobo ne bo izbran? Tri dni?!? V teh treh dneh, ko so v Srbiji premetavali tiste volilne listke, so mi pošteno upadla zarudela lica. Kaj bo, če se volilnim komisijam po krajevnih skupnostih pri štetju pozitivnih in negativnih listkov kljub vsemu kje zatakne? Pa kakšen preveč pošteni komisijček pozabi na konstruktivno selekcijo volilnega materiala in takojci spravi vso komisijo v skrajno mučen, lahko tudi eksistenčno dvomljiv položaj? Tri dni je dolga doba. se v Afriki so večji brzinčki in zadevo skomponirajo največ v dveh dneh in pol. V eri računalništva pa so trije dnevi in pol (po treh dneh so bili rezultati namreč še vedno nepopolni), pozornosti vredna stvar. Zamislite si samo na stotine komisij, ki so tri dni in tri noči opravljale duhamorno volilno delo - ne domov, komaj kaj spat, ob bureku in kakšnem »gemišteku«. Tri dni in pol - ne gremo še domov... Magari trikrat po tri dni, če je treba. Vse za ljubo demokracijo, ki pa rabi še kakšnih trinajst let, da skoči v puberteto. Če se namreč najde kakšen pravniški tečnež, ki iz samega principa noče biti pravoveren, bo obznanil, da je bil slavni referendum sploh - nezakonit, kajti iz ustave, ki so jo že sprejeli, so ga enostavno fliknili ven! Ampak za dežjem vedno posije sonce. Po tridnevnem štetju smo po ljudski volji izvoljeni. Komisije spet normalno dihajo, vse do kandidacijskih konferenc, ko se bomo dali še enkrat ustoličiti. Tedaj pa bo šlo tako, kot je v jugoslovanski demokraciji v navadi: »Drugovi, ne spuščajte rok - še bomo glasovali!« D. Sedej NAGRADNA KRIŽANKA Nagradna križanka Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: strast, urarka, senzal, anketa, Anton, r, IV, Ava, mk, Zamik, Ho, Irena, Dragovič, mešanec, ebonit, naoknice, Atala, Zalar, oj, av, sarin, Lotar, ep, FC, čin, fo, Ascona, ail, govornik, Hm, Ljudevit Posavski, Takoradi, sa, stan. ^žrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada: Draga Pisovec, Milje 43, Šenčur 2. nagrada: Miha Zavrl, Planina 1, Kranj Tri tretje nagrade: Mirjam Bučinel, Nazorjeva 6 Kranj, Milka Zu-Pan, Mestni trg 8, Škofja Loka in Katja Filc, Lojzeta Hrovata 5, Kranj. Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: *• nagrada: milijon dinarjev 2- nagrada: 800.000 dinarjev tri tretje nagrade po 600.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 22. novembra, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno kri- žanko). '£Q ljubljanska banka G0RENJC FORMU RIHRANKA STE PRI POSLOVANJU S TEKOČIM RAČUNOM ŽE NALETELI NA NOVO OBLIKO ČEKOV? Gre za optično čitljiv ček, ki je nekoliko večji in ima drugačen razpored rubrik, po vsebini pa je nespremenjen. Trenutno jih v Gorenjski banki izdajamo v PE Kranj, po drugih PE pa bomo z izdajo začeli, ko bodo pošli stari čeki. Novi ček nima talona. Namesto tega je priložen obrazec, na katerega vpišete številko izdanega čeka, datum, znese, upravičenca in novo stanje na tekočem računu. GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI Našo lestvico lahko poslušate v sredo, 22. novembra, od 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri. Gostje oddaje bodo člani skupine Agropop, ki bodo predstavili novo kaseto. Domača lestvica 1. Don mentoni blues bend - Dobra mrha 2. Helena Blagne in Nace Junkar - Vrniva se na najino obalo 3. Pop design - Na božično noč 4. Stane Vidmar - Oprosti mi sine 5. Aleksander Mežek - Podarjeno srcu 6. Don Juan - Gusarji z morja 7. Zlatko Dobrič - Sara 8. Meri Cetinič - Dome moj 9. Bolero - Moja Marjetka 10. Simona Weiss - Zabranjena ljubav Novi predlog - Agropop Tuja lestvica 1. Kaoma - Lambada 2. Queen - I vvant it ali 3. Roy Orbison - California blue 4. Madonna - Ph, father 5. Roxette - The look 6. Nana Moskouri - Why worry 7. Jason Donovan - Too late do say goodbye 8. Kylie Minogue - Je ne sais pas pourquoi 9. Paul McCartney - Hovv many people 10. The beach boys - Cocomo Novi predlog - Tina Turner - The best Kuponček........ Domača pesem Tuja pesem...... Novi predlog ... Naslov............. Glasovnice pošljite (na dopisnicah) na naslov: Radio Ziri, Trg osvoboditve 1, Žiri. Med našimi kupončki smo izžrebali Klaro Drekonja iz Preddvora 45, ki se za nagrado lahko oglasi v gostilni Kosmata glava v Gorenji vasi. Čakata jo 2 pizzi in dva vrčka piva. Čestitamo! Glasujte za svojo pesem, naslednja nagrada vas zopet čaka v jeans trgovinici Ana v Gorenji vasi. Čakamo na vaše kupončke! JEŽ Eni smo jedli, drugi čakali... Zgodilo se je v soboto, 11. novembra, v Vrečkovi ulici na Planini. Banka je ob sobotah sicer odprta le do 11. ure, ob 10.30 uri pa je pred bančnim okencem čakalo kakšnih dvajset ali celo več ljudi. Za okencem sta delali dve bančni uslužbenki. Vsi čakajoči so skrivoma pogledovali na uro in se malce žrli, da niso prišli prej v banko... Kaj bo, če delavki do enajstih ne bosta zmogli? Figo »fresko«! »Zrli« so se na napačni strani, kajti ena izmed uslužbenk je malce pred enajsto uro nonšalantno oznanila sodelavki: »Ti, jaz grem malo pojest!« Eni smo tako jedli, drugi pa čakali... AVTOR KRIŽANKE R NOČ NEMŠKI AVTO PRAZNIK DELA EGIPĆ. BOG SONCA HORVAT VINCENC SRBSKO MESTO OB JUŽNI M0RAVI MESTO NA SICILIJI POD ETNO VRSTA HROŠČA ORGAN VIDA IZPUŠČAJ TOVARNA V CELJU STATUT, SA M0UPRAV-NI AKT BEOGRAJ IGRALKA RAS POLJSKA SKUPŠČINA NIZ0ZEM MESTO 06 REKI MAA$ GRŠKA ČRKA EVROPSKI VELET0K RUD MESTO V ZRN OSEBNI ZAIMEK GOZDNI DELAVEC ŠESTDESET MINUT MESTO PRI SPLITU REKA SKOZI MUNCHEN REKA V S FRANCUI IBSENOVA DRAMA ALBERTO „RiMUAWKA' I TALIJ POPEVKAR STAROGR MATEMATIK (c2- 0SN0VNA MERA NASILNA KRAJA ANGLEŠKI BRINOVEC SOVJET ESTRADNI PEVEC (GE0RGU) JAPONSKI AVTO ŽUŽEK NANDE REKA NA KAVKAZU GR FILOZOFSKA ŠOLA v man i IZOTOP T0RUA KRAJ V BAČKI OTOK OB SARDINIJI NENABRU ŠENOST KRALJEVIČ IZ MAHAB-HARATE a DOL PESMICA REKREAT ŠPORT NIKO GRA-FENAER RAVNIK ANTON STANKO ERŽEN OTOK V ALEUTIH REKA V ANGLIJI PETER USTINOV SUROVINA ZA SVEČE NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ VIPOTNIK OLGA INŽENIR MESTO V IND. DRŽAVI RADŽASTAN IVAN SIVEC I KANTON V PERZUKA I ŠVICI Z G L MESTOM AARAU ANDREJ ULAGA MLADO GOVEDO ZNIŽANA NOTA -c- POŠKODBA ANTON .....m 11^2 @®IiyiSSc3©IEJlGLAS 20- STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 17. novembra 1989 Zdravstvena telesna vzgoja v osnovnih šolah Nujna vez med učiteljem in zdravnikom Škofja Loka, 15. novembra - V prizadevanjih, da bi šolo čimbolj ukrojili po meri otroka (in ne več obratno), ima velik pomen tudi zdravstvena telesna vzgoja v osnovnih šolah. Ta je resda obvezni del prenovljenega predmetnika in učnega načrta, vendar v šolah še ni prav zaživela. Takšno splošno oceno za Gorenjsko je dala svetovalka kranjske enote Zavoda za šolstvo Slava Pelko na včerajšnjem sestanku učiteljev, ravnateljev in šolskih zdravnikov v Škofji Loki ter dodala, da so prav škofjeloške šole na tem področju doslej naredile največ. Vanje je zdravstvena telesna vzgoja sistemsko zašla pred sedmimi leti in vseskozi poleg strogega zdravstvenega vidika rešuje tudi probleme čustvenega odnosa otrok, motivacije, socializacije. Profesor Ivan Križnar iz traške šole, tudi soavtor strokovnih napotkov učiteljem, govori o treh osnovnih pogojih za uspešno zdravstveno telesno vzgojo. Kadrovski: če učitelj ni strokovno usposobljen za to delo, lahko naredi več škode kot koristi. Prostori (telovadnice, igrišča, bazeni) in telovadna orodja. Plavanje je ena najboljših (in seveda najdražjih) vaj v zdravstveni telesni vzgoji. Žal ga imajo ob sebi le železnikarski šolarji, medtem ko si v Škofji Loki za silo pomagajo z bazenom v hotelu Transturist, obenem pa se (očitno zaman) potegujejo, da bi Center slepih končno usposobil svoj ba/cn. Kajpak pa je uspešnost zdravstvene telesne vzgoje zelo odvisna tudi od sodelovanja učitelja s starši (motivacija), z razredniki, učitelji redne telesne vzgoje (ki prizadetost otroka najbolje vidijo) in še posebej s šolskimi zdravniki, katerih strokovno mnenje pretehta in prepriča nasprotnike (starše) o nujnosti zdravstvene telesne vzgoje. Te vezi so prepogosto še prešibke. Resnica, da so bolni otroci bolj potrebni telesne vzgoje kot zdravi, je znana. Zanimivo je vedeti, koliko je pravzaprav takšnih otrok. Če vzamemo, da je bilo oproščenih (od zdravnika) redne telesne vzgoje povprečno tri odstotke gorenjskih šolarjev, potem se ta številka vrti precej blizu tisoč učencev. Gotovo pa bi bil krog še širši, če bi vanj zajeli tudi učence, ki sicer delajo po programu redne telesne vzgoje, a bi jim glede na zametke slabe drže, postopno okrevanje po hujših boleznih ali poškodbah in podobne tegobe začasne narave zelo koristil tudi (začasni) pouk zdravstvene telesne vzgoje. Zgleden primer dobro organizirane zdravstvene telesne vzgoje je podal Bogdan Erznožnik. ki vodi pouk v žirovski in gorenjeva-ški šoli. Njemu je najpomembnejša stalna povezava s šolskim zdravnikom, poseben zdravstveni karton, ki je odličen kažipot pri izbiri vadbenega programa za vsakega učenca posebej. V Žireh je zdravstvena telesna vzgoja organizirana kot obvezna oblika dopolnilnega pouka, kar omogočajo tudi dobri materialni pogoji, saj se učitelj lahko dogovori z učenci za najprimernejšo uro zdravstvene telesne vzgoje pred rednim poukom ali po njem. Žal takšnih pogojev drugje ni povsod. V Gorenji vasi, denimo, vadijo kar ha balkonu, ker sta v prenapolnjeni telovadnici po dva razreda hkrati. Maja Burja, ki vodi zdravstveno telesno vzgojo v šolah Ivana Groharja, Petra Kavčiča in Blaža Ostrovrharja, uporablja trim kabinet športne dvorane na Podnu; problem so tudi rekviziti in zelo nehomogene vadbene skupine (po starosti, spolu, boleznih, motivaciji ipd.). S prehodom na eno izmeno je prepolna tudi telovadnica v Železnikih, kjer pa si lahko uspešno pomagajo z bazenom (v njem imajo dve tretjini pouka). Na Trati so najbolj moteče preštevilčne vadbene skupine. Konec tega tedna bo v Ljubljani seminar za učitelje zdravstvene telesne vzgoje o motorično vodenih otrocih. Podobnih delovnih kažipotov učitelji pogrešajo, odprtih pa je tudi še vrsta drugih vprašanj, denimo, ocenjevanje teh otrok. Na včerajšnjem sestanku so osvojili tudi pobudo, da bi gorenjski učitelji zdravstvene telesne vzgoje oblikovali svoj strokovni aktiv. H. Jelovčan Izšla je knjiga Ingemar Stenmark z Elanom Svetovni pokal v alpskem smučanju Januarja Kranjska gora in Pohorje Kranj, 15. novembra - Znan je koledar nadaljevanja tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju. Prve tekme so že bile v Avstraliji in Argentini, po njih pa je vrstni red nasled- | nji: med moškimi vodi Norvežan Ole Christian Furuseth s 40 točkami pred Bittnerjem (ZRN) 32, Eriksonom (Švedska) 25, med ženskami pa Gergova iz ZRN z 31 točkami pred Avstrijko Wachter 25 in Figinijevo iz Švice 22 itd. 23. novembra se bo tekmovanje v svetovnem pokalu nadaljevalo v Park Citvju v Združenih državah Amerike, končalo pa 18. marca prihodnje leto v Areju na Švedskem. Tudi to sezono je dobila Jugoslavija dve tekmi za svetovni pokal. 6. in 7. januarja bosta moški tekmi v slalomu in veleslalomu v Kranju Gori, 20. in 21. januarja pa bosta ženski tekmi v slalomu in veleslalomu na Pohorju. J. K. V Kranju Planinski teden Kranj, 15. novembra - V počastitev 90. obletnice organiziranega planinstva v Kranju organizira Planinsko društvo Kranj med 21. in 24. novembrom planinski teden. V torek, 21. novembra, ob 11. uri bo v klubu planincev novinarska konferenca, ob 18. uri pa bo v klubu planincev seja upravnega odbora Planinskega društva Kranj. Dan kasneje, v sredo, 22. novembra, bo ob 15. uri v klubu planincev okrogla miza o planinstvu. Na okrogli mizi bo govora o prihodnji vlogi planinstva, o varstvu planinskega sveta, o planinstvu v osnovnih in srednjih šolah, o sodobnih usmeritvah alpinizma, o razhajanjih med klasičnim in sodobnim planinstvom, o planinskem gospodarstvu in zagotavljanju pogojev za delo gorskih reševalcev. V četrtek, 23. novembra, ob 18. uri bo v dvorani kranjske občinske skupščine pogovor na temo Kranj, alpinistično mesto. K sodelovanju so povabljeni znani kranjski alpinisti Andrej Štremfelj, Tomo Česen, Tomaž Jamnik itd. Ob 20. uri tega dne pa bo gost planinskega kluba Marija Štremfelj. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja alpinistom. V petek, 24. novembra, bo zadnji dan planinskega tedna. Ob 16. uri bo sprejem za starejše planinske odbornike, ob 18. uri bo skupščina Planinskega društva Kranj, ob 20. uri pa se bo v Domu JLA v Kranju začel planinski večer s plesom. Igral bo ansarribel Lipa. J. K. Za velike zmagovalce izvoljenih le malo ljudi Ljubljana, 15. novembra - Na ljubljanskem sejmu SKI EXPO so predstavili novo knjigo Ingemar Stenmark z Elanom. Predstavitve so se razen Ingemarja Stenmarka udeležili Boštjan Gaser s strani Elana ter soavtorji knjige, znani italijanski fotograf Armando Troati, športni novinar Patrick Lang, sin Serga Langa, ustanovitelja svetovnega smučarskega pokala, in novinar Dela Jože Dekleva, ki je edini od slovenskih časnikarjev sodeloval pri nastajanju knjige- Izjemno bogato opremljena knjiga je za zdaj izšla v angleščini, čez teden, deset dni pa bo izšla tudi slovenska izdaja, ki bo naprodaj v vseh naših knjigarnah. Kolikšna bo cena, še ni znano. Izvodi v tujih jezikih so že skoraj pošli, lastna cena knjige pa je 39 mark. Promocija knjige je vzbudila med časnikarji, ljubitelji smučanja in obiskovalci sejma, ki so ga v sredo tudi odprli, veliko zanimanje. Boštjan Gaser, vodja Elanove tekmovalne ekipe, je med drugim uvodoma citiral misel iz knjige, da je za velike zmagovalce izvoljenih le malo ljudi Jubilej gorenjevaških anincev pi ureja JOŽE KOSNJEK Gorenja vas, 15. novembra - Planinsko društvo Gorenja vas praznuje 15. letnico delovanja. Jubilej bodo proslavili v soboto, 25. novembra, ob 19. uri v osnovni šoli Gorenja vas.. Smučarski sejem na Kokrici Kokrica, 15. novembra - Športno društvo Kokrica prireja tudi letos sejem rabljene smučarske opreme. Letošnji bo jutri in v nedeljo, 18. in 19. novembra, med 9. in 19. uro v kulturnem domu na Kokrici. Zaradi pomanjkanja prostora letos ne bo prodaje rabljene konfekcije. Oprema bo strokovno pregledana in ocenjena. Opremo bodo sprejemali v varstvo že danes med 17. in 19. uro. Na sejmu bodo trgovske organizacije in zasebniki prodajali tudi novo opremo. J. K. V Bistrici pri Tržiču Smučarski sejem Tržič, 15. novembra - Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja iz Tržiča prireja tudi letos sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo jutri, 18. novembra, med 9. in 17. uro in v nedeljo, 19. novembra, med 9. in 14. uro v Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Opremo, vključno z oblačili, bodo sprejemali v varstvo danes, 17. novembra, med 17. in 19. uro, in jutri, med sejmom. J. Kikel Letošnja šahovska tekmovanja Kranj, 15. novembra - Šahovska zveza za Gorenjsko nam je posredovala koledar šahovskih tekmovanj do konca leta na Gorenjskem. Danes naj bi bilo končano mladinsko prvenstvo, ki se je začelo 11. novembra. V Kranju bo 10. decembra moštveno in posamično hitropotezno prvenstvo Gorenjske, 17. decembra bo v Lescah prveftstvo v aktivnem šahu, 24. decembra pa moštveno in posamično delavsko prvenstvo. Program tekmovanj za prihodnje leto pa bo znan decembra, i Hokej na ledu Remi Jeseničanov v Zagrebu Kranj, 15. novembra - V torek so odigrali 12. kolo v prvi zvezni hokejski ligi. Derbi kola je bil v Zagrebu med Medveščakom Gortanom in Jesenicami. Oboji so napovedovali zmago, izid tekme pa je bil 3 : 3. Jeseničani so zamudili priložnost za zmago. Zadetke za Jeseničane so dosegli Jug, Razinger in Hafner. Zagrebčani in Jeseničani tako nadaljujejo z mrtvim tekom. Oboji imajo po 20 točk, Olimpija pa zaostaja in ima 13 točk. V torek je bila doma poražena s Partizanom 1 : 3. Danes bo na sporedu 13. kolo. Jeseničani bodo doma igrali s Crveno zvezdo, Partizan gosti Medveščaka, Olimpija pa gostuje pri Vojvodini. J. K. na svetu. Stenmark je med njimi. Sloveniji in Elanu je v čast, da je bil vso tekmovalno kariero slovenski in Elanov in si ga zato upravičeno lastimo. Ingemar je v 15 letih tekmovanja na Elanovih smučeh dosegel 86 zmag, leta 1974 prvo in letos zadnjo. Mi smo se odhoda Stenmarka in Križaja bali, vendar smo prehodno obdobje premagali. Tudi s Stenmarkovo in Križajevo pomočjo smo dobili v naše moštvo dva tako dobra smučarja kot sta Bittner in Furuseth. Vsak od tekmovalcev se je ob ponujenih naših smučeh le vprašal: če so dobre za Stenmarka, zakaj ne bi bile zame. Ingemar Stenmark, tako kot vedno tudi tokrat redkobeseden, je povedal, da se v Sloveniji počuti kot doma, da mu je bilo Namizni tenis Merkurjev naraščaj peti Kranj, 14. novembra - V Mariboru je bilo ekipno slovensko namiznoteniško prvenstvo. Pionirska ekipa Merkurja v postavi Klemen Klevišar, Boštjan Bernard in Slavko Dolhar je zasedla peto mesto. Ti bodo tudi v naslednji sezoni še pionirji, zato imajo vse možnosti, da v naslednji sezoni uvrstitev še zboljšajo. Zmagala je Strojna iz Maribora. Pete so bile tudi pionirke. Živa Štrukelj je zgubila samo en dvoboj, Petra Fojkar pa je prvič nastopila po nesreči, zato se ji je poznala odsotnost s treninga. D. K. Rokomet Kranjčanke pred novo zmago Kranj, 15. novembra - Jutri, 18. novembra, bo na sporedu novo kolo v drugi zvezni ženski rokometni ligi. Ekipa Kranja, ki je v zadnjem kolu za gol zgubila s Spartakom v Subotici, vendar je kljub temu na odličnem tretjem mestu z dvema točkama zaostanka za vodilno Trešnjevko, igra tokrat doma z Ugledom. Tekma bo jutri ob 19. uri v dvorani na Planini. Ugled je 11. med 14 moštvi in ima zato Kranj priložnost za novo zmago. J. K. v Kranjski gori vedno prijetno in da je tu doživljal neverjetno podporo. Za njegovo dokončno prevlado v svetovnem smučanju je bila po njegovem odločilna sezona 1978 - 1979. Katera zmaga mu je najljubša. Vseeno prva, ker je bila nepričakovana, pa tudi zadnja mu je zelo pri srcu, ker je bila prav tako nenadejana, saj pred tem tri sezone ni dobil tekme. Jože Dekleva, dolgoletni športni novinar Dela seje ob tem spomnil svojega pogovora s Stenmar-kom, ko je ta napovedoval svojo zadnjo zmago v slalomu, Jo- že pa v veleslalomu. Jože je imel prav. Patrick Lang in Armando Troati, izjemna poznavalca alpskega smučanja in še posebej Stenmarka menita, da bo sedaj svetovnemu pokalu brez Stenmarka nekaj manjkalo. Dobili bomo sicer nove junake in zmagovalce, vendar bo kdo od njih težko ujel Stenmarkovo izjemno serijo. Stenmark je po Langovi sodbi ob Thoeniju in Klammerju prvo ime smučanja. Zlezel nam je pod kožo, skušali smo na njegovem smučanju najti kaj slabega, pa nam to ni uspelo. Na smučeh je bil popoln. Kaj bo Ingemar počel sedaj? Ostajam v smučanju. Še nekaj let bom sodeloval z Elanom, potem pa bom videl, kaj bom počel. J. Košnjek, slika G. Šinik Vabila, obvestila Košarkarski spored - V slovenski ženski košarkarski ligi gostuje v soboto (jutri) Odeja Marmor iz Škofje Loke pri Iliriji, Jeseničanke v Šentvidu, Kranj pa pri Slovanu. V moški košarkarski ligi pa igra kranjski Triglav jutri v Ljubljani s Slovanom. Rokometni sporede - V ženski in moški republiški rokometni ligi bodo v soboto (jutri) odigrali deseto kolo. V moški ligi gostuje škofjeloški Termopol v soboto ob 19. uri v Ba-kovcih, v ženski ligi pa igra Alples v soboto ob 16. uri z Ita-som Kočevje. Odbojkarski spored - V drugi zvezni ženski odbojkarski ligi zahod gostujejo Blejke v Novi Gorici, v moški republiški ligi gostuje Bled v Braslovčah, gostujejo pa tudi Triglavanke v ženski odbojkarski ligi, tokrat pri vodilnem Pionirju iz Novega mesta. J. K. Smučarski skoki Prvi pokal Gorenjske uspel Kranj, 6. novembra - Vodstvo gorenjske smučarske skakalne regije je s pomočjo štirih klubov prvič priredilo pokalno tekmovanje med gorenjskimi skakalci vseh štirih pionirskih kategorij. Udeležba je bila dokaj številna. Po pričakovanju so imeli največ uspeha skakalci SSK Iskra-Delta-Triglav iz Kranja« ki so zmagali v ekipni konkurenci v vseh kategorijah in skupn' razvrstitvi, kjer so zbrali skoraj toliko točk kot ostali štirje gO; renjski klubi skupaj. Drugo mesto so zanesljivo osvojili Tržičani pred Alpino. V posamični konkurenci so bili najboljši: Franc (ID Triglav) pri starejših pionirjih, Stegnar in Grosar (Tržič) pri pionirjih do 13 let, Janežič (ID Triglav) in Mandelc (Žirovnica) pr' pionirjih do 9 let. Septembra in oktobra so tekmovali na plastičnih skakalnicah v Tržiču, Poljanah, Žirovnici in na Gorenji Savi ter v Ader-gasu. Vrstni red - starejši mladinci: 1. Franc (ID Triglav) 75, 2 Zupančič (Alpina) 50, 3. Koželj 44, 4. Polajnar 40, 5. Martinjak 39, 6. Mesec 35, 7. Vesel 29, 8. G. Eržen 27 (vsi ID Triglav), 9. Klemenčič (Alpina) 27, 10. Zupan (Žirovnica) 20; ekipno: L ID Triglav 402, 2. Alpina 105, 3. Tržič 26, 4: Žirovnica 20, 5. Rateče brez točke. Pionirji do 13 let: 1. Grosar in Stegnar (Tržič) 70, 3. Rakovec 39, 4. Vertnik 36, 5. I Cuznar (vsi ID TR>-glav) 34, 6. Kokalj (Žirovnica) 33, 7. Blažun (ID Triglav) 31, f-Perko (Tržič) 24, 9. P. Zamik (ID Triglav) 21, 10. Ceferin (Alpina) 20; ekipno: 1. ID Triglav 229, 2. Tržič 217, 3. Alpina 58, 4. Žirovnica 45 in 5. Rateče brez točke. Pionirji do 11 let: 1. R. Janežič (ID Triglav) 70, 2. K. Eržen (Tržič) 70, 3. M. Eržen (ID TRiglav) 70, 4. Brzin (Tržič) 43. 5. Kumer (Alpina) 42, 6. Črnivec (Tržič), 7. A. Cuznar (ID Triglav) 33, 8. Stanonik (Alpina) 30, 9. Narobe (ID Triglav) 26, 10. Eniko (Alpina} 25; ekipno: 1. ID Triglav 338, 2. Tržič 255, 3. Alpina 206, 4. Žirovnica 23, 5. Rateče 11. Pionirji do 9 let: I. Mandelc (Žirovnica) 70, 2. Mohoric (ID Triglav) 52, 3. Sire (Tržič) 45, 4. Kobal (ID Triglav) 44. 5. Majstorovič (Tržič) 35, 6. Pogačar (Žirovnica) 32, 7. Romih (Tržič) 32, 8. Jakopin (ID Triglav) 31, 9. Norčič (ID Triglav) 30, 10: Lang (Tržič) 28; ekipno: I.ID Triglav 202, 2. Tržič 192, 3. Žirovnica 107. Skupna razvrstitev klubov: 1. ID Triglav 1171,2. Tržič 690, 3. Alpina 369, 4. Žirovnica 195, 5. Rateče 11. J. Javornik Petek, 17. novembra 1989 OBVESTILA, OGLASI 21. stran ■ mmmmmmGVAS k1^ MERCATOR PRESKRBA TRŽIČ v ponedeljek, 20. novembra, ODPIRA NOVO V CERKLJAH - NOVO V CERKLJAH - NOVO O < O < O m 30 r DISKONT - KRVAVEC v CERKLJAH Ulica Franca Barleta 24, • živila • pijače • pralna sredstva • čistila # gospodinjske potrebščine # in še marsikaj... ODPRTO: 8-19 8-12 tel.42-196 < 3 X. cc m o > O o I i < LU o > O > O z VABLJENI! NOVO V CERKLJAH - NOVO V CERKLJAH NOVO —1—' - i i *-- bombažna predilnica in tkalnica i tržič DISKONTNA PRODAJA IZDELKOV BPT TRŽlC POSTELJNINA — vezena, tiskana, beljena, in barvana NAMIZNE GARNITURE — prti, nadprti, servieti BRISAČE KUHINJSKE KRPE Prodaja poteka od srede 8. 11. 1989, dalje v nekdanjih skladiščnih prostorih delovne organizacije. Vhodje pri vratarnici, ki je pred mostom čez reko Bistrica, oziroma nasproti Tovarne Peko Tržič. Delovni čas vsak dan od 9. do 17. ure ob sobotah od 7. do 12. ure IZDELKI SO IZ KVALITETNIH BOMBAŽNIH TKAN IN-IZKORISTITE UGODEN NAKUP IN NAS OBIŠČITE! 4* UGOD N O! salon pohištva ALP LES Železniki tel.: 66 -155 .O* TV SAMSUNG fp^p^nl Ik^v q??== SAM SUNG VIDEOREKORDER fT^alpIes industrija pohištva Za naše cenjene kupce! Pestra ponudba sadik sadnega drevja in jagodičevja. hruške, jablane, češnje, marelice, slive, breskve, višnje, orehi, robide, josta, lešnik, ribez tavben, kosmulje, borovnice, maline TOZD Kmetijstvo Kranj CvAUčaroaMAOA tiaouaa (pri pokopališču), Hi. #7°? NAJVEČJA IZBIRA ROČNO IZDELANIH PREPROG IZ VSE AZIJE. ZA KUPCE IZ SLOVENIJE SMO PRIPRAVILI CENE, KI NIMAJO PRIMERJAVE. PRI TELEFONSKI NAJAVI VAM OD PONEDELJKA DO PETKA OD 15.00 DO 18.00 URE BREZPLAČNO SVETUJETA NAŠ PREVAJALEC IN SENZACIJA!!! NAJSTAREJŠI EVROPSKI STROKOVNJAK ZA PREPROGE. TEPPICHHAUS, celovec, BURGGASSE (CENTER) Tel.: 9943-463-56963 inles TRGOVINA LIPA ANICA MARKO Zg. Brnik 123 Tel.: 064/42-729 Cerklje CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA IMAMO NA ZALOGI KOMPLETNE BAKRENE ŽLEBOVE ZA HIŠO P0ZEL0 UGODNI CENI! PRODAJAMO PA TUDI TEHNIČNO, KOVINSKO IN ŠPORTNO BLAGO! ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! ALPETOUR DO RTC KRVAVEC ALPETOUR obvešča, da se VELJAVNOST VOZOVNIC Z ŽIGOM SEZONA 1988/89 podaljšuje za sezono 1989/90 na naslednje načine: vozovnice z žigom sezona 1988/89, ki se bodo koristile do 15. 1. 1990, se ne doplačujejo in prežigosajo alizamenjujejo. ali se menjajo za nove vozovnice z do 50 % popusta na polno ceno po veljavnem ceniku, ki veljajo do 15. 11. 1990, razen sezonskih vozovnic, ki veljajo do 5. 5.1990. Ta določila veljajo za dnevno, popoldansko, dnevno otroško in sezonsko vozovnico z žigom sezone 1988/89. Pri vozovnici blok 6 kuponov za dnevno vozovnico velja pravilo: koriščenje do 15. 1. 1990 - zamenjava kuponov na blagajnah za dnevno vozovnico brez doplačila: 1 KUPONDNEVNO koriščenje do 50 % popusta na polno ceno po veljavnem ceniku na podlagi predložitve blokov z žigom sezona 1988/89 in zamenjava z novimi vozovnicami za sezono 1989/90; VEC KUPONOV NAENKRAT! Veljavnost ostalih vozovnic z žigom sezone 1988/89 se ne podaljšuje in vozovnice ne veljajo v sezoni 1989/90. Podaljševanje vozovnic se izvaja na sejmih Ljubljana, Kranj, Domžale, ter na spodnji postaji kabinske žičnice do vključno 31. 12. 1989. KASNEJŠIH PODALJŠEVANJ NE BO! s/ GLAS 22. STRAN / MALI OGLASI, OCLAŠT MALI OGLASI ® 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam TRAKTOR TORPEDO 75, s prednjim pogonom, letnik 12/88 ali zamenjam za manjši avto. Ilovka 11, Kranj,® 21-264_16808 Ugodno prodam ITPP KUPPER-BUSCH, za etažno ogrevanje. » 40-663 16879 Prodam motorno napravo znamke ELEKTRA 2000, za pletilni stroj PA-SAP. » 25-342_16882 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2 KvV. g 721-490_16888 Prodam prenosno barvno TV iskra, staro 5 let. » 38-057_16905 Prodam "GATER", premer 71, hidravlični. Selo 26, Vodice 16913 Termoakumulacijsko PEČ AEG, 6 KvV in lokaterm PEČ, prodam. Race, Zasip, Sebenje 66, » 77-040 _16917 Nov izvozni PRALNI STROJ gorenje in termoakumulacijsko PEČ, 3 KW, prodam, g 26-375 16918 Ugodno prodam 3 KW termoakumulacijsko PEČ EMO. Kidričeva 22, Jesenice, » 83-925 16927 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW in premični električni RADIATOR. •JE'24-440 int. 22, od 8 do 14 ure_16928 Prodam PEČ kupprebusch, nemški, zelo dobro ohranjen, za 400 SM. Stara Loka 87, Škofja Loka, » 621 -934, popoldan_16930 Ugodno prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK kupperbusch. štend-ler Jože, Zoisova 12, Bohinjska Bistrica 16935 Ugodno prodam ŠTEDILNIK 2 + 2 in PRALNI STROJ. »42-673 Ugodno prodam malo rabljen PRALNI STROJ gorenje. » 28-142 Prodam barvno TV iskra azur. Cena po dogovoru. ® 37-793 16947 KOMBINIRKO na 5 operacij, masi-vno, livinchible ter verižni REZKAR OM,prodam. »061/841-424 16953 Prodam električni ŠTEDILNIK na štiri plošče in pečico. Dolinar, Partizanska 45, Škofja Loka 16957 Prodam TRAKTOR štore 402 in KOSILNICO laverda. Šuštar, Pod-hruška 9 v Tuhinjski dolini, Kamnik _16990 Prodam malo rabljen betonski MEŠALEC. Cepin Bojan, Sajovčevo naselje 24, Šenčur 16993 Prodam barvni TV gorenje, star 3 leta. »43-040 17001 Prodam malo rabljen PRALNI STROJ gorenje. » 633-665 17016 Prodam trajnožarečo PEČ kiper-busch. »35-905_17061 Poceni prodam črno-bel TV iskra. »632-265_17063 Sonv FH 215 R, super akustik tur-bo, 2 x 45 W, prodam za 1.150 DEM. »50-713_17064 Prodam kalomat GORILEC OG-2-EM in 2 BLATNIKA za traktor IMT 539, nova, rdeče barve. Zar nik, Breg 4, Komenda 17069 Podjetniki pozor! Ugodno prodam dve 4 kvV termoakumulacijske PEČI, dobro ohranjene. Finžgar, Zg. Bela 34, Preddvor, » 45-208 17071 Prodam OBRAČALNIK favorit 220 in CIRKULAR. »47-292 17089 Prodam barvni » 40-056 TV kerting. 17098 Poceni prodam STROJ za izdelavo strešne opeke - folc. Sv. Duh 75, Škofia Loka, »632-265 17104 PIZZERI3A ,P0I3ORADE)M TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta-200 mod cerkve naorej 16 vrst PIZZ iz krušne peči V SOBOTO, 18.11., OB 10. URI BOMO V TRŽIČU NA TRGU SVOBODE 11 ODPRLI NOVO PRODAJALNO ZA OTROKE IN MLADINO. BODITE POZORNI NA TA ZNAK... VABLJENI! Prodam VIDEOREKORDER in GLASBENI STOLP normende. »35-352 17111 Prodam sekalni STROJ Partizanska 23, Šenčur štanca. 17118 Ugodno prodam VIDEOREKOR- DER sharp. »35-364_17132 Prodam APARAT za kavo in MLIN, znamke speciale italy. Informacije na »053/61-333_17137 Prodam star TRAKTOR TE 18. »66-055 17140 Prodam barvni TV gorenje kerting, ekran 67 cm, v zelo dobrem stanju. »37-176_17141 Prodam trajnožarečo PEČ kiper-busch in PARNI ČISTILEC 100 gradi. Vincarje 42, Škofja Loka, »620 259 17143 Prodam ekscentrično STISKALNICO, 30 ton, s pomično mizo in po-dajalno. » 34-468 _17148 OFFSET rotoprint A 3, poceni pro-dam. »70-262_17156 Poceni prodam TV goldstar, ekran 51, ŠTEDILNIK gorenje 2 + 2 in MINIKOMPONENTO crown. »27-236 17167 Prodam barvni TV iskra, star 4 leta, g* 37.433_16411 GRADBENI MATERIAL Prodam borov in smrekov opa-ž» 061-843-133_ Prodam suhe bukove DESKE, 7 in 4 cm in 10 parov ŠPIROVCEV 11x13x7 m. Stanovnik, Smoltno 3, Poljane_16916 KRITINO, betonski špičak, rabljeno, približno 1500 kosov, prodam. »77-290 ali 78-154_16978 Ugodno prodam 200 kosov modularne OPEKE. Zorman, Zgornji Br- nik 90, Cerklje_16992 OPAŽ, suh, smrekov in borov, pro-dam. »42-374_17002 Prodam 2.000-litrsko CISTERNO za kurilno olje. Franc Kovač, Pun-gert 27, Škofja Loka 17030 Prodam odprt KAMIN fisman z vrati. »75-016, dopoldne ali 78-038, zvečer_17056 Poceni prodam rostfrei in titancink ŽLEBOVE. »27-200_17072 Prodam LADIJSKI POD, dim. 15 x 85 x 2600 mm. » 78-935 17074 Prodam PUNTE, raznih dolžin in 10 vreč APNA. » 27-414, Bitenc Prodam 4 kub.m. OSTREŠJA, nekaj PLOHOV ter DESK in dva mo-ška KOLESA. »36-142 17119 Prodam oljni GORILEC ter zastekljena OKNA termoton, dim. 120 x 210 cm in balkonska VRATA, dim. 95x215 cm. »69-509 17144 Prodam 2.500-litrsko plastično Cl-STERNO za olje. »45-336 17170 Ugodno prodam 60 kvad. m. IZOLACIJE novoterm PIP, deb. 5 cm. »37-777_ 17176 Prodam 600 kosov strešne OPEKE trajanka Dravograd. Pajer, Bele-harjeva 6/a, Šenčur 17181 IZGUBLJENO Dne 9.11. sem izgubila zlato PRIPONKO in zložljiv DEŽNIK. Poštenega najditelja prosim, da predmete vrne proti nagradi. »37-461 ali 36-994 16884 KUPIM Kupim BIKCA simentalca starega 5 do 7 tednov, za rejo. »83-337, popoldan_16900 Starejšo HIŠO v okolici Kranja ku-pim ali vzamem v najem. »24-583, od 8 do 18 ure 16956 Kupim rabljeno mrežasto STAJICO. »51-998_16967 Kupim ali najamem KLAVIR - PIA-NINO. »47-749 16984 Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. Miran Jensterle, Podpore-zen 3, 65243 Podbrdo . 17007 Kupim ohranjeno kopalniško KAD, dolžine 140 cm. »64-353 17049 Jalovo KRAVO simentalko z nekaj mleka, kupim. »40-601 17052 Kupim lesen STEBER od starega Gorenjskega kozolca. »061/612-849 17066 Petek, 17. novembra 1989 LOKALI PROSTOR z izhodom na ulico, velikosti od 30 do 60 kvad. m., z urejenimi sanitarijami, v mestnem središču ali stanovanjskem naselju, na relaciji Ljubljana - Jesenice, vzamem v najem. Šifra: ČIMPREJ Poslovni PROSTOR najamemo za mirno dejavnost. »38-400 ali 34-828_17108 OBVESTILA ROLETE: žaluzije, lamelne zavese in parket, naročite na » 75-610 POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na »39-886, od 9. do 16. ure. Se priporočamo! 15931 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE v vseh barvah in izvedbah, naročite pri: ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šen-čur, »061/50-720_16471 Cenjene stranke obveščam, da imam še nekaj prostih kapacitet za TISKANJE s tampo tiskom. In-formacije na »27-952 16512 IZLET V ITALIJO - Štefan tours Ribno, Bled, organizira enodnevne nakupovalne izlete v Palmanovo in sicer vsak torek, sredo in četrtek. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj. Cena prevoza 600.000 din po osebi. Pričakuje vas trg. center Palma-nova in Štefan tours Bled. Prijave in informacije na » 78-343 16866 INSTRUIRAM matematiko in an-gleščino od 5 do 8 razreda. Ralič Branka, Kropa 125/b_16919 POPRAVILO termoakumulacijski peči. Kodrič, » 40-684 17024 Vozniki pozor! MENJAM in CEN-TRIRAM gume za vse vrste osebnih vozil, na najsodobnejših strojih. Se priporočam!. Vinko Klemene, Ivana Hribarja 7, Cerklje Obveščamo, da smo pričeli z izdelavo TERMOPANA - IZOLACIJSKEGA STEKLA, dvoslojnega ali troslojnega, po naročilu. Nudimo tudi vse ostale zunanje in notranje zasteklitve in ogledala iz domačega in uvoženega stekla. STEKLARSTVO JUGOVIC, Sp. Bitnje 23, Žabnica__17084 Kromaste SNEGOLOVILCE izdelujemo in montiramo hitro ter poceni. »28-414 17107 OSTALO Ugodno prodam večjo količino mešanih DRV. Habjan, Sopotnica 5, Škofja Loka_ 16858 Prodam nove STATVE. Cena po dogovoru. »81-441 int.20-32, dopoldan 16890 Ugodno prodam zimski PLAŠČ št. 42. »75-062 16906 Prodam jedilno »061/627-161 PESO. 16909 Ugodno prodam žensko krzneno JAKNO (zajčji hrbti), št.42. »27-995_16910 Prodam 8 metrov DRV. » 35-159 Prodam polovico KRAVE za v skri-njo. »73-239_16973 Prodam jadralno PADALO tornado 250, primeren za začetnike.. »81-815_16982 Ugodno prodam oljni GORILNIK. »27-163_16985 Ugodno prodam nov ženski KOSTIM, bluzo, št. 44 in TORBICO. »061/613-111_16995 Prodam suha bukova DRVA. Gra-šič, Podbrezje 72, Duplje 17005 Prodam 15 kub. m. suhih DRV. »44-683, popoldne 17010 Prodam novo krzneno JAKNO, št. 40 - 44, srebrni zajec. » 24-902 Prodam KROMPIR »49-515 krmo. 17039 Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. »24-607_17055 Prodamo HLEVSKI GNOJ. Prev-zem vsak dan po 15. uri. Konjeniški klub Kranj, Bobovek (pri skladišču Chemo) 17080 Prodam ZELJE v glavah in jedilni KROMPIR desire. Sp. Brnik 10, Cerklje 17090 nama Od 22f do 28.11. po ugodnih cenah predpraznična ponudba suhomesnatih izdelkov na oddelku s posodo v 1. nadstropju velika izbira raznovrstne plastične posode iz uvoza 24. 11. od 15. do 18.ure v samopostrežbi pokušina ljutomerskih Slovinovih vin VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA INSTRUKCIJE iz angleškega jezika za srednjo in osnovno šolo, nudim. »25-162, int. 43, dopoldne 17105 Prodam suha mešana DRVA. Rov-te 12, Podnart_17146 Prodam semenski KROMPIR igor ali zamenjam za desire in jedilni KROMPIR desire ter DRVA v "klaf-trah", lahko jih razžagam in dostavim na dom. » 42-639 17150 Prodam 60-litrski bakren KOTEL za žganjekuho - ročno delo. »80-928_17162 Prodam italijanski otroški kombiniran VOZIČEK peg. Babic, Finžgar-jeva 20, Lesce 17179 POSESTI Prodam staro HIŠO s cca 3000 kvad.m zemljišča v škofji Loki, z možnostjo nadomestne gradnje, 2 gozdni PARCELI, TRAVNIK in NJIVO. Informacije na »26-057, po 15 uri_16921 GARAŽO na Zlatem polju prodam ali zamenjam za Planino. »35-876 Prodam VIKEND, Karigador št.53, 100 korakov do morja (blizu Umaga). Ogled sobota 18.11. ves dan in nedelja 19.11. do 12 ure 16991 Preko zime oddam GARAŽO najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe pošljite v oglasni oddelek. Ši-fra: KRANJ_ 17065 Ugodno prodam GARAŽO za bla-govnico Union, na Jesenicah. Informacije na »066/64-063, do 10. ure ali po 19. uri 17073 Prodam zazidljivo PARCELO v Čir-čah. » 34-245, popoldne 17076 Zidano GARAŽO v Škofji Loki -Novi svet, prodam. » 620-849 _17128 PRIREDITVE Odbor za upravljanje kulturnega doma vabi na VESELICO, ki bo 19.11. ob 19 uri, v Kulturnem domu Poljane nad Škofjo Loko. Igra sku-pina STRMINA._16904 V soboto ob 20 uri se v Gostišču VIGRED v Retečah pri Škofji Loki ob dobri kapljici in jedači lahko naplešete ob zvokih ansambla Ll-PA. VABLJENI!_16951 GLASBO za ohceti nudita harmonika in klarinetist - bobnar. »42-827, Prosenc_ 17087 POZNANSTVA Fant iz Gorenjske želi spoznati dekle, staro od 25 do 40 let, ki bi prišla na njegov dom. Šifra: TURISTI-ČNI KRAJ_17123 RAZNO PRODAM Prodam TV ANTENE z drogom in OMARICO z ojačevalcem, moško in žensko KOLO in LIMONO. »26-325 16889 13 KOMPAS Zimske počitnice v Avstriji STUBAI pri Innsbrucku 5 dni, 29.11. —3.12. SAMO 999 ATS lastni prevoz, na voljo tudi avtobus 7 dni, odh. 20., 27.1., 3. 2. od 1.500 ATS naprej Informacije in prijave: KOMPAS KRANJ Tel.: 28-472, 28-473 Ugodno prodam dobro ohranjeno TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto (keson 127 x 190 cm) - Saje, Podbrezje 120 » 70059 DIANO, letnik 1980, Z 101, letnik 1977, trodelne ROLETE in črnobelo TV, prodam. » 28-759 16901 Balkonska VRATA in kopalniško PEČ na trda goriva, prodam. Po-dreča 12, Mavčiče 16949 Prodam OPEL kadet, letnik 1967, nevozen, za 500 DEM in en ALBUM starih kovancev - komplet. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce Prodam ZELJE v glavah, suhe BUTARE ter rabljeno strešno OPEKO, rdeči folc. Zadraga 17, Duplje Prodam Z 128. letnik 1988 in barvni TV grundig, ekran 42 cm. Ivo Kne-ževič, Čevljarska 6, Tržič 17014 Prodam belo ZIBELKO, otroško POSTELJICO, oljni RADIATOR in 4 kose GUM tiger, dim. 145 x 13. Perko, T. Vidmarja 10, Kranj, » 34-585__17017 Prodam novo PEČ za etažno cen-tralno, 16 kvV, z opremo, zimske GUME za Škodo, elektronski APARAT za merjenje krvnega pritiska. »80-186_17027 Prodam lipov POGRAD in PISALNI STROJ unis. Mrak, Železniška 3, Lesce_17038 Prodam nov POMIVALNI STROJ PNS 202, 20 kvad. m. lamelnega PARKETA, III. kvaliteta in 20 kvad. m. keramičnih PLOŠČIC mozaik. » 632-462_._17047 Prodam rabljeno litoželezno KAD, rabljeno PEČ za centralno ogrevanje in nove plastične BLATNIKE za R 4. »26-153_17091 Prodam VvV 1200, obnovljen, registriran, motor 1200 in ELEKTROMOTOR 7,5 kW. » 57 977 17094 Prodam PREVLEKE za Lado samara, rjave barve, OJAČEVALEC pi-onner, 40 W in ZVOČNIKE 40 W. » 38-038_17099 Poceni prodam PRALNI STROJ gorenje PS 45-85, žensko SMUČARSKO OPREMO, št. 46 (čevlji št. 39, smuči, dolž. 180 cm, okovje marker) in krznen PLAŠČ nutrija, št. 42. » 35-352_17112 Prodam malo vožen MOPED APN 6 in AVTORADIO blaupunkt. » 81 -690, dopoldne (Trampuš) _17134 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983 in SESALEC za prah ter TROSED. Anica Vardič, Škofjeloška 19, Kranj_17139 Prodam novo ZAMRZOVALNO OMARO gorenje ZOS 51.01, VRATA za Jugo 45, DELE za Simco 1100, kolesne OBROČE in žensko poročno OBLEKO. »51-216 1715_1 Prodam novo AVTOPRIKOLICO, KADETT B, letnik 1968, 150-litrski HLADILNIK z zamrzovalnikom, DELE za Z 750 in DELE za Kadett, AVTOMATIK tomos, star 3 leta. » 70-506_17163 Prodam TRAK za gnoj - pehala in 2 t TEHTNICO. Brolih, Hotemaže 31, Preddvor_17165 Prodam KOMBINIRKO hobi ter več lesene balkonske OGRAJE. »34-305, popoldne_17166 STAN.OPREMA Prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5 KVV. Predoslje 80_16804 Ugodno prodam termoakumulacijsko peč 3 KvV in kombiniran BOJLER z ogrevanjem drva-elektrika. »33-261_16868 Prodam DVOSED in 2 FOTELJA, za 400 DEM. »620-809 16920 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW, JOGI 180x190 in 2 FOTELJA. Pintar, Podlubnik 244, Škofja Loka, »622-030 16988 Prodam raztegljiv TROSED in dva FOTELJA, rabljeno. Informacije na »621-689, od 16. ure dalje 17021^ Ugodno prodam POHIŠTVO ža dnevno sobo in SPALNICO. Zaplo-tnik, Trstenik 42, Golnik, » 46-350 _17022 Poceni prodam rabljeno POHIŠTVO za dnevno sobo, HLADILNIK in ŠTEDILNIK kiperbuseh. Gregorač, C. 1. maja 61, Kranj, »35-166 17097 Ugodno prodam OMARE za dnevno sobo - Triglav moderni. »39-637_17169 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ" » 24-267__17JI78 Prodam dva KAVČA. Frelih, Gra? nikova 85, Radovljica 17182 STANOVANJA Menjam družbeno stanovanje 28 kvad.m, za večje z doplačilom. »39-077_16802 Mlad par išče enosobno STANOVANJE v Kranju. Seljakovo naselje 53, Kranj_H5880 Družinsko STANOVANJE iščemo v okolici Tržiča ali Kranja. »061/612-104_16903 Zamenjam novo 1-sobno STANOVANJE, 42 kvad.m., v ŠenčuFJu za stanovanje v Kranju. » 28-157 _16945 Družbeno, manjše 2-sobno STANOVANJE v Kranju, zamenjam za garsonjero v Radovljici ali Bledu. Šifra: SOGLASJE_16960 Prodam dvosobno STANOVANJE v Radovljici. »79-528 16964 1-sobno STANOVANJE v pritličjU centralno ogrevano, zamenjam za večje. Planina 70, stan. 2, Kranj _17013 Dvema ženskama ali zakonskemu paru brez otrok, oddam 1-sobno STANOVANJE. Orehovlje 14, Kranj_ 17126 Zamenjam 1-sobno STANOVA NJE za večjega, v Kranju. » 37-454_17]58 1-sobno STANOVANJE s kabin? tom, v Tržiški Bistrici, prodam »22-006 17173 TV - VIDEO - HI-FI CELOVEC ROSENTALERSTRASSE 57 TEL. 9943-463-262646 (OB GLAVNI CESTI V CELOVEC) OB TEJ PRILOŽNOSTI GOVORIMO SLOVENSKO MOŽNOST SERVISA TUDI V LJUBLJANI (TUDI GARANCIJA) Petek, 17. novembra 1989 / MALI OGLASI, OSMRTNICE m MARKETING AGENCIJA CLM BLED dipl. ing. BORUT KORDEŽ 64260 Bled Cesta v Meqre 7/a Tel.: 064-78-356 VAM NUDI STROKOVNO POMOČ PRI PRODAJI IN NAKUPU HIŠ, STANOVANJ PARCEL, VIKENDOV IN KMETIJ NA GORENJSKEM. ZA NAŠE STRANKE OPRAVLJAMO, POLEG POSREDOVANJA INFORMACIJ, VSE STORITVE POTREBNE ZA NAKUP, PRODAJO TER PRAVNI PRENOS NEPREMIČNIN. VSI ZAINTERESIRANI ZA NAKUP ALI PRODAJO NEPREMIČNIN NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN OD 8. -12. URE. VOZILA VW KOMBI bus diesel, 8 + 1 ali 1 000 kg, prevoženih 59.000 km, 1. 'astnik, zadnji model, odlično ohranjen, prodam za 45 odstotkov |_oye cene, » 066/75-038 17159 Prodam Z 101, letnik 1984, registrirana do oktobra 1990. »42-108, Popoldne_17160 Prodam SIMCO 1307, staro 10 let. JE26-876 _17164 GOLF diesel, star 2 leti, prodam. »39-637_17168 Motor APN 6, prodam. » 45-236 ______16792 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. {jovka 11, Kranj_16809 Prodam JUGO 45 L, letnik 1986, rdeče barve, prevoženih 39.000 ____, za 5.500 DEM. » 82-448 16839 Prodam SAB 99. Dolinar, Oprešni-__ova31, Kranj_16844 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, Prevoženih 29.000 km, garažiran. Milenko Jekič, Prešernova 25, Jesenice_16874 Prodam JUGO 45, letnik 1984. »38-673_16875 Prodam DIANO, letnik 1979. Kosmač Marko, Rožna 40, Šenčur ______16883 JUGO 45 koral, star 3 mesece "godno prodam. »51-624, od 14 doji ure_16885 Prodam ALFO 33 1,3 S, december 1986. Draksler Milan, Mavčiče 96 _____16886 Prodam VISO super E, december 1982. Cena po dogovoru. »68-389 ____ _16891 Prodam Z 850, letnik 1981. Peter-neU, Gradnikova 20, Radovljica ______16892 2 750, letnik 1984, prodam. Vešter 17, Škofja Loka, » 620-520, po 18 ________16895 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. stare Branko, Češnjica 78, Sred-nia vas v Bohinju »721-010, do-___ldari_16896 Ugodno prodam GOLF, letnik '981, registriran do aprila 1990. ____7J-60f>_16897 JUGO 45, letnik september 1982, Prodam. Ogled vsak dan popoldne !n soboto. Smid,Virlog 21, Škofja ___ka_ 16898 Prodam JUGO koral 45, letnik 1___9.» 58-221_16899 Vodarn R 4 TL. letnik 1978, regi-st-riran do aprila 1990. Informacije !_!_» 633-442_16907 Prodam MOPED APN 6. » 67-019 ______16912 Prodam sprednji ODBIJAČ ža 9olf, letnik 1982 in zadnje LUČI za '"Bo 45, letnik 1984. »77-201, od _____H8ure 16915 1969. <__jioure loaiD Prodam VW 1300, letnik 1969. «66-474 16922 STUDIO UHNIDA Ul. Janka Pucl|a 3 (Planina III) tel.: 34-523 KITAJSKA AKUPRESURA ZANESLJIVA METODA ZA ODPRAVO KAJENJA, PREKOMERNE TEŽE IN SLABEGA POČUTJA TER JAPONSKA MASAŽA ZA SPROSTITEV IN ODPRAVO BOLEČIN. POMAGAM TUDI Z ELEKTRO LASERSKO STIMULACIJO. * °d ponedeljka do petka ^_ Od 17. — 20. ura _ JUGO koral 45, star 11 mesecev, prodam.» 37-824 16924 GOLF JGL, letnik 1981, odlično ohranjen, 47000 km, ugodno prodam. Informacije na » 83-106 _16926 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, registriran do novembra 1990, za 5.000 DEM. » 620-955 16931 Z 101 C, letnik 1979, registriran do novembra 1990, prevoženih 70.000 km, prodam. » 57-749, po 17 uri Prodam GOLF JGLD, letnik 1985" Šink, Spodnji Brnik 37, Cerklje Prodam Z 101, letnik 1979, obnovljena. Cena pcv dogovoru. Frelih Janez, Posavc 54 Podnart 16936 Prodam Z 750, letnik 1976. » 77-650_16938 Prodam karamboliran R 4 TL, letnik 1983. Podvozje in motor nepoškodovana. Črnilec Janez, Strahinj 23, Naklo, »48-028_16939 GS 1,3, letnik 1980, prodam. Ogled Kranj, Partizanska 19/a 16941 Prodam APN 6, star 4 leta in TO-MOS AVTOMATIK, star 3 leta. Se-nično 7, Tržič, » 57-874 16950 Prodam LADO samaro, staro 2 leti in pol. Tavčar Ivan, Sveti duh 66 -pri gradu, Škofja Loka 16955 Prodam Z 128, letnik 1986, z dodatno opremo. » 57-896_16958 Prodam 126 P, letnik 1982 in AS-CONO 16, letnik 1973. » 26-846 Z 126 P, letnik 1982, prodam za 1200 DEM. Spodnje Duplje 36 Prodam UNO 60 S, letnik april 1986. Pipan Miran, Planinska 11, Bled_16965 Prodam R 12, letnik 1972, dobro ohranjen. Koroška 3, Lesce 16966 Prodam Z 101 GTL, letnik 1987. Grad 7, Cerklje_16968 Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam ali zamenjam za manjši avto z do-plačilom. »51-650_16970 Z 750, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. »64-257_16971 GOLF JXD, letnik 1986, prodam. » 73-664_16972 Prodam GOLF, letnik 1978, benci-nar. »81-850 int.30, do 14 ure GOLF, letnik 1977 in Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. » 57-628 Prodam JUGO 45 A, november 1986, 40.000 km, premična streha, za 6000 DEM in Z 101, letnik 1979, za 3000 DEM. » 85-477 16979 Prodam Z 126 P, letnik 1980, regi-striran do junija 1990. »77-763, po 15 uri 16980 Z 750 L, letnik 1984, dobro ohra-njen, prodam. »621-137, po 19 uri_16981 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirano do septembra 1990, ter vse rezervne dele za Z 750. » 50-826 Prodam HONDO 125 CR, letnik 1987/88. Božnar, Gorenja vas 63_ Prodam FORD SIERA 20, letnik 1988, cena po dogovoru. Ogled vsak dan. Vukelič, Frankovo nase- Ije 177, Škofja Loka_16989 Prodam KASON 3,80 m dolg, cerado za Z 640 ali posamezno. »42-706 16994 Prodam VW PASAT, letnik 1975, dobro ohranjen. Ogled popoldne. Prebačevo 28, Kranj_16996 Prodam R 18 TL, letnik 1982, registriran do novembra 1990. »51-258_16997 Prodam JUGO 45, letnik 1983. Per-čič, Babni vrt 2/a, Golnik 16998 Prodam JUGO koral 55, letnik 1988, dodatno opremljen. Jure Stern, Štirnova 12, Kranj - Prim- skovo_ 16999 Prodam Z 128, letnik 1988. Cena po dogovoru. Franc Urbane, Gorice 24, Golnik_17000 Prodam dobro ohranjeno Z 101 1300, letnik 1980. » 83-651 17003 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, dobro ohranjena, registrirana do 25, aprila 1990. Rajhard, Linhartov trg 30, Radovljica_17004 Prodam ohranjeno VW JETTO, letnik 1982. V račun vzamem novej- šo Z 750. » 75-868_17006 Ugodno prodam GOLF, letnik 1982. Ogled po 15. uri. Tuga Vidmarja 8, stan. 4, Kranj 17009 Prodam ZASTAVO 101 L letnik 1978, december — »80-843 Prodam traktorsko PRIKOLICO 4,5 t — tehnostroj in TEHTNICO — 500 kg. Tenetiše 5, Golnik Prodam ali zamenjam za drug avto z doplačilom FORD ESCORT 1.3 CL, svetlo modre barve, 1. registracija marec 1988. Polica 4, Na-klo,» 48-272_17012 Prodam R 5 GL, letnik 1985, kasko registriran do septembra 1990. » 39-297_17015 MERCEDES 508 DG kasonar, letnik 1976, registriran, vozen z B kategorijo, ugodno prodam. »34-517, po 18. uri_17018 Prodam Z 126 P, letnik 1981. Ogled po 15. uri. Gasilska 25, Šenčur Prodam JUGO 45, star 7 mesecev. »82-145_17023 Ugodno prodam Z 126 P, dobro ohranjena. Cena 1.300 DEM. Hu-ber, Heroja Verdnika 28, Jesenice Prodam CITROEN GA, letnik 1980, registriran do konca julija 1990. Bešter, Lipnica 14, Kropa, » 79-479_17026 Z 750 L, letnik 1981, rdeče barve, dobro ohranjena, registrirana do novembra 1990. » 57-576 17028 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do 22. 9. 1990. Ivan Zelenko, T. Dežmana 8, Kranj_17033 Poceni prodam R 12, letnik 1974. Janez Peternelj, Podbrezje 32, Duplje_17034 Ugodno prodam KADETT, starejši letnik, registriran do julija 1990, potreben manjših kleparskih popravil in betonski MEŠALEC. Gori-čan, P. Medetove 19, Naklo 17036 Prodam KOMBI imv, letnik 1976 ali zamenjam za osebni avto. » 74-736_17037 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Ni-količ, Zl. polje 3/e, Kranj 17040 Prodam R 9 TL, letnik 1982. Peternelj, Podreča 47, Mavčiče, »40-194 _17042 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1983. »35-129_17046 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirana do 31. 8. 1990. Ogled v soboto in nedeljo. Smajlovič, Proletar-ska 6, Tržič_17048 Prodam JUGO 55 AX, star leto in pol, 23.000 km. Cena po dogovoru. » 24-626_17050 REGATO 100 S.I.E., kupljena septembra 1987, s 47.000 prevoženimi km, garažirana, prodam. Sagadin, Podlubnik 261, Škofja Loka, » 622-849_17054 Ugodno prodam Z 101, letnik 1980, ohranjena, registrirana. Muzga, Alpska 3, Bled_17057 JUGO 45, letnik 1981, registrirana do avgusta 1990, prodam. » 74-829_17058 Prodam JEEP VAZ in CITROEN GSX 1.2, letnik 1978. » 28-841 Prodam neregistrirano Z 750, letnik 1980. Franc Stare, Koprivnik 53, Boh. Bistrica_17062 Prodam GOLF, letnik 1977. Cena po dogovoru. » 78-952 17068 Prodam karambolirano Z 101, le-tnik 1976. » 33-669, po 20. uri Prodam LADO samaro, letnik julij 1987, 20.000 km, z dodatno opremo, odlično ohranjena. Cena 9.500 DEM. »26-683_17077 PRIKOLICO za osebni avto, prodam. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj__17078 Prodam dobro ohranjeno in gara-žirano Z 101 GTL, letnik februar 1986. Ogled popoldne. Škofic, C. na Belo 31, Kranj - Kokrica 17079 Prodam Z 101, celo ali po delih. Poklukar, Zg. Gorje 7/b, » 77-842 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Debevc, Sr. Bitnje 77, Žabnica _17114 Prodam Z 101, letnik 1980. »22-938_17115 Prodam JUGO 45, letnik 1982. Te-netiše 73, Golnik_17117 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Hlebce 20, Lesce_17120 Prodam ohranjen PEUGEOT 305 GLS, letnik 1979. »74-456, po 18 uri_17121 Prodam Z 750, letnik 1977, registri-ran. » 38-082_17122 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1976, tudi za rezervne dele. Kode-le, Luznarjeva 22/a, Kranj 17124 OSMRTNICA Ni več med nami našega predragega očka JOŽETA ZUPANA roj. 1906 predanega prosvetnega delavca in stenografa. Pogreb bo v ožjem družinskem krogu v petek, 17. novembra ob 15. uri v Kopru. ŽALUJOČI: žena Jožica in sinova Borut in Janez z družino 23. stran ofmzmmsmLAS NOVO IZ ALPINE IZKORISTITE BOGATO IZBIRO NAJNOVEJŠIH MODELOV ŽENSKIH ČEVLJEV IZ JESENSKE KOLEKCIJE IN ZA PREHODNO OBDOBJE V RAZNIH BARVAH, OBLIKAH IN VELIKOSTIH PO KONKURENČNIH CENAH V PRODAJALNAH ALPINE. Prodam CITROEN GS, letnik 1977. »28-719_17125 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. »622-019_17127 R 5 TL, letnik 1979, prodam. »24-122_17130 Prodam TAM 110 T 10, letnik 1978. Vukelič, Staneta Rozmana 4, Kranj _17131 Prodam OPEL kadet, letnik 1979. »24-963, popoldan_17133 Prodam osebni avto FORD ESCORT, letnik 1969, registriran do avgusta 1990. Colnarič, Podbrezje 41, Duplje_17136 Prodam R 4, letnik 1977. Cena 1.300 DEM. »51-832 17142 Prodam JUGO koral 45 E, letnik 1986. Cena ugodna. Blažič, Doslovce 25/a, Žirovnica 17147 Prodam JUGO 45, letnik 1985. » 39-783__17152 R 4 GTL, star 2 leti, prodam. » 70-262_17155 Prodam UNO 45 S, letnik 1985. Gorenja Dobrava 4, Gorenja vas Prodam VISO super E, letnik 1983. »28-471_17086 Prodam R 4 letnik 1977. Sajovče-' vo nas. 32, Šenčur, »34-581. dopoldne_17092 Ugodno prodam 126 P, letnik 1989. Informacije na » 44-697 17093 Z 128, letnik 1984, 37.000 km, gara-žirana, prodam. » 50-620 17096 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirana do oktobra 1990. Informacije v soboto na »46-557, od 15. do 16. ure_17100 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Šempeterska 36, Kranj_17101 VVARTBURG, letnik 1974, zelo do-bro ohranjen, registriran do oktobra 1990, prodam. Ogled popoldne. Milan Pavec, V. Vlahoviča 3, Kranj_17102 Prodam Z 750, letnik 1979. Grilc, Črnivec 10/a, Brezje_17106 JUGO skala 55, star 16 mesecev, prodam. Lotrič, Dražgoše 50, Železniki_17109 JUGO 55, letnik februar 1989, prodam za 8.500 DEM. » 26-040 _ 17113 Prodam FIAT 750, letnik 1979, Ko-vor 108» 57-380 126 P, letnik 1979, registriran do avgusta 1990, prodam. Orehovlje 1, Kranj_17171 Prodam R 4, letnik 1978, registriran do maja 1990, poškodovan motor. » 622-984, popoldne 17172 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, garažiran, registriran do julija 1990. Sp. Jezersko 18_17174 Z 101 GTL 55, letnik 1986, garažira-na, prodam. »21-015 17175 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Smledniška 41/a, Kranj - Čirče _17177 R 11 GTL, star 2 leti, ugodno pro-dam. » 74-363_17180 ZAPOSLITVE Gostilna Bizjak, Zgornja Bela 20, Preddvor, išče dekle za STREŽBO. »45-017. Informacije osebno. _16853 Zaposlitev kot delavec, v katerikoli stroki, iščem. 12 - 14 urni delavnik ni ovira. Naslov v oglasnem oddelku._16859 Iščem resno dekle za honorarno DELO v bifeju. » 632-928 16887 Za pobiranje prednaročil za vodnika naravne medicine in nege na domu, imamo še nekaj prostih honorarnih mest. Tedensko izplačilo. » 73-349, zvečer_16908 Iščem DELO kot zastopnik, potnik ali prodajalec na terenu, šifra: HONORARNO ALI REDNO 16959 Zaposlim nekvalificiranega delavca, po možnosti z znanjem avtoge-nega varjenja, za ključavničarsko galanterijska dela in honorarno zaposlim mlajšega upokojenca, vajenega struženja in rezkanja. Teršek, Olševek 30/a_16961 Iščem stalno, resno ZAPOSLITEV, tako pri kateri ni veliko stanja. Delo naj bi bilo dopoldansko. Sem komercialni tehnik in dobro obvladam strojepisje. Sedaj delam v trgovini. Relacija: Radovljica, Jesenice ali Bled. Šifra: PRIVATNIKI _17008 Sprejmem kakršnokoli DELO v popoldanskem času. Šifra: DOBRO DELO_ 17051 Delo dobi oseba za ČIŠČENJE sta-novanja, 1 x tedensko, v dopoldanskem času, na Planini III., v Kranju. Šifra: DOBRO PLAČILO - NV ______17053 Honorarno zaposlim ORODJARJA za občasna popravila orodij, na naših strojih. » 34-612, zvečer _17060 Zaposlimo honorarno DELAVKO za montažo, v Železnikih. » 67-063_17075 Honorarno zaposlimo dekle v STREŽBI. Gostilna "Pri Viktorju", Partizanska 17, Kranj, » 23-484 Če imate dovolj prostega časa, ali ste brez službe, se javite za POTNIKA DZS. Tedensko izplačilo provizije. » 75-954_17138 Za delo v večernih urah zaposlim KUHARJA, NATAKARICO in PO-MJVALKO ter žensko za ČIŠČENJE prostorov, v dopoldanskem času. Pričetek dela 1. januarja 1990, na Bledu. »75-618 17154 ŽIVALI Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Možjanca 5, Preddvor, »45-791 Prodam PRAŠIČA, težkega od 120 - 140 kg. Kokalj, Srednja vas 4, Golnik 16861 Prodam KOZO, sanske pasme, z mlekom. Zgornje Duplje 6/a 16881 Prodam mlado brejo KRAVO. Žabnica 1_16894 Prodam KRAVO po izbiri. Škof, Br-do 6, Radovljica 16902 Prodam PRAŠIČE, od 20 do 80 kg. » 85-483__16911 Prodam 2 breji TELICI frizijki. Ore-hovlje 4, Kranj 16914 Prodam BIKCA, starega 10 mese cev, za rejo. Praprotna polica 1b, Cerklje__ 16923 Prod a m dva mesnata PRAŠIČA za uakol. Potočnik, Polica 9, Naklo Prodam več mladih brejih KOŽIC. Cena ugodna. Hlebce 16, Lesce Prodam dve KRAVI, eno brejo, eno s teletom. Mošnje 5, Radovljica_16937 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko ali po izbiri. Srednje Bitnje 24, Žabnica 16943 Zaradi selitve dam srednje velikega PSA čuvaja dobri družini. »33-632 _16944 Prodam PRAŠIČE za zakol. Pra-protna polica 14, Cerklje 16946 Prodam KRAVO, brejo 9 mesecev Zalog 52, Cerklje _16948 Prodam KRAVO, brejo 5 mesecev, z mlekom. Rozman Jože, Spodnja Lipnica 20, Kamna gorica 16954 Prodam brejo KOBILO haflinger, staro 13 let in ŽREBICO, staro 7 mesecev. » 83-539_16977 DOBERMANE, stare 10 tednov, vrhunske vzreie. prodam » 45-355 Kužke, nemške OVČARJE, poceni prodam ter prodam KROMPIR desire, semenski in krmilni. » 633-345 _17020 Prodam TELIČKO simentalko, sta-ro 10 dni. Jože Čebavs, Brezje 42 Prodam PUJSKE, težke 30 kg in manjše ter lepe rdeče PETELINE. Sp. Brnik 60, Cerklje 17032 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, krmljena z domačo hrano. Lahov-če 43, Cerklje _17035 Prodam PRAŠIČA, težkega 160 kg. Bergant, Podljubelj 91, Tržič 17041 Prodam 6 tednov starega BIKCA ali zamenjam za teličko. Resman, Begunje 112, »73-713 17045 Prodam KRAVE in breje TELICL Mrak, Delnice 6, Poljane nad Škof- jo Loko_17067 Prodam BIKCA simentalca za zakol ali nadaljno rejo. Ljubno 126, Podnart 17081 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Ov-siše 21, Podnart 17088 Prodam več črno-belih TELIČK, starih od 3 do 6 tednov. Zorman, Gasilska 19, Šenčur 17103 Prodam TELIČKO frizijko, stara 6 tednov. Cilka Božič, Dvorska vas 22, Begunje_17110 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Kranjc, Ljubno 60, Podnart_17135 Prodam TELICO in KRAVO, obe breji 6 mesecev. Sebenje 38, Križe Prodam BIKCA simentalca, starega 5 tednov. Starman, Godešič 26, Škofja Loka 17149 Prodam čistokrvnega črnega PUD-UA, starega 7 tednov. » 75-993 Zapustil nas je naš brat, bratranec, stric in svak FLORJAN KERT p. d. Koporčov Od njega se bomo poslovili v petek, 17. novembra 1989,ob 15. uri na šenčurskem pokopališču. VSI NJEGOVI Mnogo prezgodaj je umrl naš sodelavec in prijatelj SVARUN TERPINC predsednik komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora občine Škofja Loka Od njega se bomo poslovili v petek, 17. novembra 1989, ob 15.30 na pokopališču . v Lipici. Skupščina občine Škofja Loka in Delavci Upravnih organov občine Škofja Loka. 71 NOVICE IN DOGODKI Novinarski večer sobota, 25. novembra, ob 19. uri v Domu krajevne skupnosti v Ratečah. Podelili bomo priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Rateče-Planica. Pokrovitelj LB TBG Kranj Konec tedna v Kranju Razstava ptic Kranj, 15. novembra - Po enoletnem premoru, ko je društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček iz Kranj priredilo državno razstavo ptic, konec tega tedna spet organizira tradicionalno društveno razstavo in tekmovanje ptic. Razstava bo odprta v petek, 17. novembra, od 9. do 19. ure, ves dan pa tudi v soboto in nedeljo, in sicer v delavskem domu v Kranju. Na razstavi bodo na ogled številne ptice, od papig, kanarčkov do eksotov; nekatere bo mogoče tudi kupiti. H. J. GLAS Problemi na področju gospodarjenja s stanovanji 300 nerednih plačnikov stanarine Jesenice, 16. novembra K - Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so razpravljali o stanovanjski problematiki v občini. Lani so zgradili 150 stanovanj: na Hrušici, v Kranjski gori, v središču Jesenic. V gradnji je 48 stanovanj v Podmežakli, niso pa še začeli graditi stanovanj na območju Partizana in na Javorniku. V občini je v družbeni lasti ravnale, zato so se odločili, da 468 hiš s 5482 stanovanji, v etažni lastnini pa 112 stanovanj. Vrednost stanovanj znaša 540 milijard dinarjev. Stanovanjski fond pa je zelo dotrajan, saj za 69 hiš niso več obračunali amortizacije, za 20 hiš pa le deloma. Če bi, tako kot računajo, v naslednjih dveh letih res prišli do ekonomske stanarine, bi lahko tudi solidneje ohranjali in vzdrževali velik stanovanjski fond. V občini je še vedno precej prosilcev za stanovanja, saj so lani dobili 395 novih prošenj, rešili pa so jih 124. Delovne organizacije imajo vedno manj denarja za nakup stanovanj, na osnovi garancijskih izjav pa so delovne organizacije vrnile samoupravni stanovanjski skupnosti le dve stanovanji. Ostala podjetja svojega dolga niso po- letos opravijo izvršbe na dohodek pri vseh podjetjih, razen Železarne Jesenice. Le Železarna v skladu s samoupravnim sporazumom vrača pet stanovanj letno oziroma vsako šestnajsto stanovanje na 100 novozgrajenih. V zadnjih letih se je kar precej povečalo število tistih, ki neredno plačujejo stanarino. Zdaj je približno 900 dolžnikov, kar 200 med njimi pa so nevestni plačniki že nekaj let. V povprečju tako 900 dolžnikov dolguje stanarino za 4 mesece. Ko so primerjali obdobje od leta 1987 do lani, so ugotovili, da se je število dolžnikov povečalo za 40 odstotkov in meseci neplačane stanarine za 49 odstotkov. Neplačana stanarina je v letu 1987 znašala 2 odstotka celotne stanarine, lani pa 3,6 odstotka. Precejšen problem dolžnikov so delno že odpravili z dosledno izterjavo in preselitvami dolžnikov v cenejša stanovanja. Stanarine ne plačujejo ljudje, ki bi jo lahko, kajti socialno ogroženi občani imajo stanarino subvencionirano. D. Sedej INFO-STAN Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš, parcel, vikendov, lokalov Tel. (061) 443—242, od 8. do 14. ure, v soboto od 10. do 12. ure. kovinotehna blagovnica FUŽINAR Jesenice 10* »»O PRALNI STROJI, SKRINJE, HLADILNIKI, ŠTEDILNIKI Ob nakupu proizvodov GORENJE poklanja vsakemu kupcu nemogoče je mogoče - nemogoče je mogoče - nemogoče je Pojasnilo V zadnji številki Gorenjskega glasa smo poročali o nesreči, ki seje dogodila pri pripravi skakalnice v Planici. V zvezi z dogodkom smo dolžni še kratko pojasnilo: organizatorja priprave skakalnic sta bila Organizacijski komite Planica in Smučarska zveza Slovenije. Sodelovali pa so skakalci reprezentanc in ne klubov, kot smo na osnovi podatkov UNZ Kranj zapisali v poročilu. Zastrupljenih sedem ljudi Žirovski vrh, 9. novembra - Pri Alojzu Erznožniku v Žirov-skem vrhu, ki se ubada s kmečkim turizmom, se je s hrano zastrupilo več ljudi, sedmerica obolelih se še zdaj zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Kot smo izvedeli, nihče od zastrupljenih ni v življenjski nevarnosti. Zastrupitev je menda povzročil bacil trihinoze, sicer pa sanitarna inšpekcija in drugi ustrezni organi še podrobneje raziskujejo vzroke okužbe. Ker rezultati še niso znani, nam tudi ni uspelo dobiti več uradnih informacij o dogodku, niti nam ni uspelo priklicati Erznožnikovih, da bi razkrili drugo plat medalje. D. Ž. V draginji je težko kaj privarčevati Nekdaj je varčevanje za vrlega Slovenca pomenilo način življenja, inflacijski časi pa so nas tudi pri tem naučili novih manir. Redkega človeka srečaš, ki bi kupčkal dinarje v banki, ne da bi si z vezavo zagotovil obrestovanje, še redkeje domačo gotovino kupičijo v nogavici. Modri inflacijo obračajo sebi v prid: čeravno ne dosledno po črki zakona, nalagajo prihranke v tujo valuto ali v trajnejše potrošne dobrine (investitorji v gradbeni material), najpametnejši in finančno najzmožnejši pa v kaj takega, ki vloženi kapital oplemeniti: v obrtno dejavnost ali zemljišče. Med našimi naključnimi sobe-sedniki slednjih ni bilo, kar nas ne čudi, saj večini, ki je prisiljena životariti zgolj z delom svojih rok (in g!>ive), v draginji ne ostane kaj prida prihranka. Marija Mavec iz Kranja: »Plače nimam ravno sijajne, ob velikih življenjskih stroških, ko mi le je le za bivanje treba odšteti šest milijonov, mi je tudi ne ostane kaj dosti. Česar sproti ne potrošim, tako kot vsi drugi, zamenjam v nemške mar-Jugobanko. Ko jih bo dovolj, si bom privoščila nov avto, nekaj pa bo treba vložiti tudi v prihodnost otrok.« Ivan Požgaj iz Krate \ nja: »Svoje prejemke v glavnem potrošim za življenje, potrošniško slo pa mi uspe brzdati z vlaganjem v banko. Odločil vlagam sem se za vezano vlogo v banki, tako da ohranjam vsaj malo kapitala. Kar dobre izkušnje imam in verjamem, da se tudi dinarji obrestujejo.« Severin Golmajer iz Radovljice: »Varčujem, kolikor pri svojih pokojninskih prejemkih, ki so rezultat nekdanje plače v prosveti, sploh morem. Saj ne živim slabo, pri pametnem obračanju denarja pa se da tudi marsikaj privarčevati. S prihrankom si z ženo privoščiva kak priboljšek, izlet, potovanje. Nekaj privarčevanega pa gre tudi v hčerino hišo.« Janez Kenig iz Radovljice: »S tekočega računa navadno dvignem vso plačo - od dela na štiri ure v jeseniški Železarni je tudi ni prav veliko. Od časa do časa pa v banki pustim nekaj denarja, nekaj mesecev varčujem, nato pa kupim kaj takega, česar si sicer ob plači ne morem privoščiti. Deviz ne kupujem, varčujem kar v dinarjih.« Marija Cundrič iz Gonj: »Življenje je drago, zato je ljudem s povprečnimi plačami težko kaj privarčevati. Toda če si hočeš privoščiti večji nakup, ti ne preostane drugega kot varčevanje. Sama varčujem v Murkini interni banki, kjer se mi prihranki ugodneje obrestujejo kot v siceršnjih bankah. S tem in kajpada še s precejšnjim kupčkom dodatnega denarja smo si pravkar kupili avto.« D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan Sava v zgornjesavski dolini je onesnažena Čistilne naprave ali kanalizacijsko omrežje? Jesenice, 16. novembra - V jeseniški občini razmišljajo o gradnji čistilne naprave y Logu pri Kranjski gori, pod Gozd Martuljkom ali pa o možnostih, da bi zgornjesavsko dolino s kanalizacijskim omrežjem priključili na jeseniško čistilno napravo. V zadnjem času, ko se vedno bolj prebuja tudi ekološka zavest, se pojavljajo tudi zahteve, da je treba Savo v zgornjesavski dolini na vsak način in čimprej obvarovati. Zavod za varstvo naravne dediščine menda celo predlaga, da se mora očistiti vseh fekalnih in drug odplak v taki meri, da bi jo uvrstili v 2. kategorijo. Največji onesnaževalci so seveda hoteli in počitniški domovi tako v Kranjski gori kot v Gozd Martuljku. Kranjska gora sploh nima čistilne naprave, prav tako ne Martuljek in tudi ne Mojstrana. Na Jesenicah pa so zgradili moderno čistilno napravo z zadosti zmogljivosti tudi za vse odplake zgornjesav-ske doline. V občini se je pojavilo več predlogov, med njimi je bil prvi ta, da bi bila kot začasna rešitev primerna čistilna naprava v Logu pri Kranjski gori, v okviru zazidalnega načrta za Log in Črtenje. Ko pa so naprej razmišljali in predvideli razvoj tudi v Martuljku, so pri- šli na idejo, da bi morah čistilno napravo postaviti nižje -pod naseljem Gozd Martuljek. Verjetno pa imajo še najbolj prav tisti, ki se zavzemajo za to, da bi se tako Mojstrana kot Martuljek in Kranjska gora priključili na kanalizacijski sistem, ki je od jeseniške čistilne naprave že speljan do platoja pred karavanškim predorom. Vsekakor bi bilo smiselno nanj priključiti najprej Mojstrano, ki je najbližja, postopoma pa še vso zgornjesavsko dolino. Stroški za gradnjo vmesnih postaj, kolektorjev, so namreč znatno manjši kot gradnja čistilne naprave v Kranjski gori ali kjerkoli drugje. Za kanalizacijsko omrežje v zgornjesavski dolini in povezavo z jeseniško čistilno napray° so pri komunalnem podjetJu Kovinar, ki je upravljalec jese' niške čistilne naprave, že naročili ustrezno študijo. D. Sedej Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane na izlet v Borovi je, ki bo 22. novembra, 6. decembra pa je izlet v Trst. Prijave sprejema tajnica. Soglasno proti mitingu v Ljubljani Tržič, novembra - Podobno kot slovenski borci na nedavnem posvetu predsednikov občinskih odborov zveze borcev v Ljubljani, so se proti mitingu v Ljubljani soglasno izrekli tudi Tržiča-ni. Da je miting le Pr'Iiv?' nje ognja na razprtije, k' lahko rodi samo nove kotu* likte, so si bili enotni na občnem zboru krajevne konie* renče SZDL Bistrica in delegati vseh treh skupščinskih zborov v Tržiču. _ D. D Nagradna igra ' vam ponuja do sedaj največji nagradni fond. Zlasti pa opozarjamo na prvo žrebanje, ko bomo razdelili 90 Yugo Florid! Kartice dobite na vseh prodajnih mestih, prodajali pa jih bomo tudi na posebnih mestih na ulicah.