Poitnina platana v gotovini. Poaaineana Mevllka t dUb Leto I. Trbovlje, 10. septembra 1948 Štev. 28. 1 Na vse klevefe odgovarjamo s podvojenim elanom za čimprejšno zgraditev socializma Db otvoritvi novega sindikalnega doma na Zapadnem obratu so bili proglašeni novi udarniki Delovni kolektiv Zapadnega obrata rudnika Trbovlje je imel v nedeljo 5. septembra veliko protestno zborovanje, združeno z otvoritvijo sindikalnega doma in proglasitvijo novih udarnikov. Zborovanju so prisostvovali poleg velikega števila delavcev in njihovih žennt, tudi predstavniki oblasti sindikatov in zastopniki uprave. Proglašenih je bilo 33 udarnikov, med njimi tudi večkratni. Zapadlii obrat je proglasil dva štirikratna, dva trikratna, tri dvakratne in enega prvič. Iz opekarne je bilo proglašenih šest žena drugič in trinajst delavcev in dve delavki prvič. Doberna-Neža je proglasila enega trikratnega in dva dvakratna udarnika. Vzhodni obrat pa enega udarnika prvič. Zapadni obrat. Štirikratni: Cirar Franc, Podrcber-šek Jože. Trikratni: Škriuer Franc,, Zagori-šek Anton. Dvakratni: Ilančič Franc II, Molan Ernest, žgalin Franc. Enkratni: Izgori še k Franc. Sindikal..i tlom na z.apadnein obratu Opekarna: Dvakratni: Kostanjevec Mara, Kvas Marija, Humski Fani, Šribar Ana. Levičar Marija, Črne Antonija. Enkratni: Gazdič Tomo, Gazdič Franjo, Starček Franc, Mrežar Alojz, Kunič Jože I, Kunič Ivan II, Pasa-vcc Mirko, Breški Drago, Sapotnik Adela, Jager Mirko, Mavrck Slavko, Vinšek Anton. Žitnik Pavla, Ivančcvič Tomo, Simončič Franjo. Dobrna-Neža: Trikratni: Komlnnc Anton. Dvakratni: Levce Ivan, Kolander Miha. Vzhodni obrat: Enkratni: Novak Ivan II. Po govorih predstavnikov sindikata in uprave je govoril tovariš Pečar Otmar, član okrajnega komiteja, ki je nakazal politično teiuacijo v svetu v zvezi z resolucijo Informbiro-ja in klevet Romunije in Madžarske proti našemu vrhovnemu vodstvu. Vsi zbrani so zahtevali, d la se pošlje vdanostna resolucija CK KPJ in so ostro olisodilli klevet n iško kampanjo proti CK od strani Romunije in Madžarske. Delovni kolektiv gradbenega podjetja „Zidar“ odgovarja na vse klevete s proglasitvijo novih udarnikov Gradbeno podjetje Zklar je imelo v nedeljo veliko protestno zborovanje proti klevetanju našega vrhovnega vodstva od struni vlad Romunije in Madžarske, združeno s proglasitvijo udarnikov. Proglasitev je bila izvedena na gradbišču novega sindikalnega doma v Trbovljah, Preko 4<10 delavcev se je zbralo, da pri.so.stvu- KPJ. Svečanost je otvoril personalni referent tovariš Cnmer Janez, ki je naglasil važnost zborovanja in podal besedo direktorju podjetja tovarišu Kašmanu, ki je govoril o doseženih uspehih in napakah, naglasi!- je visoko zavest delovnega kolektiva, ki si je zadal obvezo, bo poleg rxxivo-........................ih vsško 6o- ga delovni kolektiv tudi dosega. Kolektiv je izvršil že preko 4tX)0 prostovoljnih ur na gradnjah zadružnih domov in preko 2000 na ostalih gradbiščih. Organizacijski sekretar okrajnega komiteja KPS tovariš Povše Dušan jim je čestital k uspehu in v svojem referatu nakazal uspehe naše partije in delovnega ljudstva prt graditvi socializma ter se dotaknil klevet od strani vlad Romunije in Madžarske ter poudaril, da bomo s podvojenimi napori pri izpolnjevanju plana dokazali, da smo na pravj poti graditve socializma ter bo to obenem najlepši odgovor na vse klevete. Predsednik KSS tovariš Zemljak Andrej pa je poudaril vlogo sindikatov v zvezi z izvajanjem sklepov V. kongresa KPJ in naloge sindikatov pred kongresom ESJ. Proglašenih je bi- lo 35 udarnikov 16 pohvaljenih in dva nagrajena. Po izvršeni proglasitvi je delovni kolektiv grndlbcnega podjetja Zidar sprejel nove obveznosti v počastitev I. kongresa ESJ in obenem poslal CK KPJ naslednjo resolucijo: Delavci in nameščenci splošnega gradbenega podjetja »Zidar« v Trbovljah, zbrani pri častni proglasitvi naših najboljših borcev udarnikov, ostro protestiramo proti klevetniški gonji nekaterih romunskih in madžarskih predstavnikov, ki na tako nesramen in ponižujoč način žalijo naše Par-tij.sko vodstvo in delavski razred, ki se z največjimi napori bori za izgraditev socializma. Delovni kolektivi gradbišč »Zidarja« 6e obvezujemo, da bomo pri graditvi socializma podvojili delo in s tem dokazali neupravičene očitke našemu vodstvu. Z delom bomo pokazali naše neomajno zaupanje v Komunistično partijo Jugoslavijo s tovarišem Titom na čelu. Z velikim odobravanjem in vzkliki našemu vrhovnemu vtl.lstvu in »SZ se je zaključila svečanost proglasitve novih udarnikov. Novi udarniki gradbenega podjetje »Zidar« [enega dela na gradbiščih je tej svečanosti in manifestaciji to-1 boto delal po eno uro sleherni pro-varišu Titu in Centralnemu komiteju | stovoljno za doseganje plana, katere- Osnuvne partijske organizacije v okraju Trbovlje študirajo delo V. kongresa KPJ Na zadnji partijski konferenci v Trbovljah je bil sprejet sklep, da se organizira načrtni študij, ki obravnava delo V. kongresa KPJ. K temu sklepu se je pristopilo takoj. Že peti teden so vrši na sedežu okraja seminar članov partije, kjer sc obravnava snov V. kongresa. Šestdeset naj- boljših aktivistov vneto sledi predavanjem in potem to prenašajo na osnovne partijske organizacije, ki se seznanjajo z delom V. kongrasa in pripravljajo na volitve osnovnih partijskih organizacij, okrajnega komiteja in delegatov za kongres KPS. Poleg študija v osnovnih partijskih organizacijah pa se vrši Študij po sindikatih in ostalih frontovdeih organizacijah, tako da se sleherni seznani z delom in programom partije, ki ni samo program partije, ampak vseh delovnih ljudi. Ne Sledimo z napori pri delu za izpolnitev petletnega piana, her lahko, samo z lastnimi silami zgradimo svojo lepšo bodočnost! Tudi ostali kolektivi obsojajo neupravičene klevete proti našemu vodstvu Za partijo — za tovariša Tita — naprej Dne 1. septembra t. 1. so se zbrali delavci in nameščenci Elektrarne Trbovlje: člani OF, FSZDNJ. AFž in LMS v mehanični delavnici Elektrarne Trbovlje, k ogorčenemu protestnemu zborovanju proti vsem protijugoslovanskim klevetam, ki blatijo jugoslovansko Partijo in vodstvo FLRJ z maršalom Titom nn čelu. Tov. Baloh Martin je orisal obrise zgodovine poti in dela jugoslovanske Partije do leta 1941 in potem, ko je jugoslovanska Partija ob kapitulaciji pnjdlaprilske Jugoslavije strnila vse poštene stranke in enotno stopila v borbo proti okupatorjem na človečanske in narodne pravice, ko je jugoslovanska KP vodiln vse boje do zmage nad okupatorji s pomočjo Sovjetske zveze. Nato je prikazal delo vodstva FLRJ z maršalom Titom na čelu, kako je vodilo in vodi jugoslovanske narode z Idejo .jnarksizmn-Ieninizmu, da se je naše vodstvo jugoslovansko Partije držalo in drži ideje in linije, ki so jo začrtali očetje znanstvenega socializma: Marx-Engels-Lenin. linijo, katero kaže generalisim Stalin. Za vse žrtve in vse delo jugoslovanskih narodov, ki je bilo izvršljivo le s takim vodštvom kot je vlada FLRJ na čelu z jugoslovansko Komunistično partijo in maršalom Titom, pa našo Partijo blatijo razne Partije in člani Tnformbiroja. proti čemur. naše ljudstvo, najgloblje zaupajoč jugoslovanski Partiji in njenemu vodstvu, ogorčeno protestira proti vsem, ki liočejo na kakršen koli način blatiti našo Partijo in naše vodstvo. S tega zborovanja pošiljamo protestno resolucijo našemu CK KPJ v Beograd s sledečo vsebino: Delovni kolektiv Elektrarne Trbovlje, zbran na masovnem sestanku dne 1. IX. 1948, ostro obsoja vse klevete drugih Partij in neomajno zaupa v naš centralni komitet s tov. Titom na čelu. Vse klevete, katere so iznesene proti naši Partiji, državi, narodom Jugoslavije, kakor tudi državnim voditeljem, so izmišljene, ker ne temeljijo nn dejstvih, temveč na golih lažeh. Kolektiv Elektrarne Trbovlje sc dobro spominja, kakšne ostre borbe je vodila KP v bivši Jugoslaviji ter ni krenila s poti intcrnaeionaliznia. za kar je doka/, oborožena borba v letu 1941 in herojske žrtve, katere so padle, ne samo za zmago jugoslovanskih nnroitov. temveč za zmago interesov svetovnega protelariata. Zato delovni kolektiv odobrava note naše vlade, ki so bile poslane Ljudski republiki Albaniji. Madžarski in Romuniji. Obenem izjavlja, da je nemogoče prenesti take trditve in smatra, da je to početje netovariško in nedemokratično od demokratičnih držav, katere imajo prijateljsko pogodbo o skupnem sodelovanju in medsebojni pomoči. Tako na ostuden način klevetati državo, kot je Jugoslavija, katera je dlala 1,”00.000 žrtev za skupno stvar zmage demokracije, je obsojanja vredno. Delovni kolektiv Elektrarne izraža neomajno zaupanje v Centralni komitet s tov. Titom na čelu in obljublja. da bo s svojim delom dokazal neresničnost teh klevet, sc še bolj moralno in politično strnil okrog KP, voditeljice delovnega razreda in prvoboriteljiec za mir ter z zmagami v planskem gospodarstvu dokazal neresničnost teli trditev. Elektrarna Trbovlje Centralnem a komiteju KPJ, Beograd Delovni kolektiv tovarne stekla v Hrastniku, zbran na masovnem sindikalnem zborovanju dne 2. septembra, pošilja Centralnemu komiteju Komunistične fiartije Jugoslavije svoje borbene pozdrave. Z ogorčenjem protestiramo proti kJevetniški kampanji, katero vodijo proti -mrisemu vodstvu in našemu delovnemu ljudstvu razni predstavniki sosednih demokratičnih držav. Nemo-fomo razumeti, da blatijo našo Partijo tisti, katerim je naša Partija v najtežjih dneh naše skupne borbe nudila prijateljsko roko in so se noši borci ravno tako borili za njihovo lepše življenje kakor zn naše. Nikakor ne moremo itj preko teh nesramnih klevet, ne moremo in ne bomo dovolili, da se blatijo nn tako Sramoten način oni ljudje, katerim so naši narodi poverili popolno zaupanje. Zato ves naš delovni kolektiv v z,nak protesta proti tem krevetam obljublja Centralnemu komiteju, da. ne bo našegn^ stališča in odnosa do dela pri ^gradnji socializma omajala nobena se tako podla kleveta vlad .sosednih demokratičnih in drugih držav. Vsem tem, ki širijo te klevete, pa povemo, da nas s temi klevetami ne bodo mogli zadržati pri graditvi socializma v naši državi, ne bodo nam omajali zaupanja v naše vodstvo, , r,M katorogn se bomo sedaj še bolj strnili in z njim na čelu šli po poti graditve _ blagostanja in socializma. Naj živi Centralni komitet Komunistične partije Jugoslavije! Naj živi naš voditelj tovariš Tito! Delovni kolektiv steklarne Hrastnik Centralnemu komiteju KPJ, Beograd Glavnemu odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije, Zagreb Delovni kolektiv Kemične tovarne Hrastnik, zbran nn masovnem sindikalnem sestanku dne 3. septembra, odločno zavrača vse klevete, ki jih širijo časopisi raznih sosednjih demo- kratičnih držav proti našemu Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije in našim največjim državnim voditeljem. Mi clido v ni ljudje smo v celoti spoznali njih klevetniško kampanjo, ki nuna nobene podlage in ki služi le razdiranju mednarodnega ilelavskgea gibanja in vojno-hujskaškim imperialističnim ciljem. Iz, politike, ki jo po teoriji Marxa in Engelsa dosledno vodi naš voditelj maršal Tito, je vsakemu popolnoma jasno, da Komunistična Partija Jugoslavije ni krenila s poti, ker je dokazano, da je zn časn narodno osvo-liodilnc borbe kakor tudi po vojni v obnovi domovine dosegla že lepe uspehe nn poti v socializem. Njihove klevete niso in ne bodlo omajale v nas zaupanja v našo Komunistično Partijo s tovarišem Titom na čelu. kateremu obljubljamo, da bomo že z .večjo vnemo se lotili dela za čimprejšnjo izpolnitev petletnega plana, za čimprejšnjo dosego socializma v naši državi. Delovni kolektiv Kemične lovarne Hrastnik RESOLUCIJA Centralnemu komiteju KPJ, Beograd Člani sindikata »Izolit in Petn« v Radečah, zbrani na masovnem sestanku 2, IX. 1948, ogorčeno protestiramo proti klevetam, ki sc zadnji čas širijo protj naši Partiji in državi od strani držav ljudskih demokracij. Ostro obsojamo tiste, ki nas ščuvajo. da naj strmoglavimo sedanje državno vodstvo. . Obljubljamo, da bomo še bolj strnili svoje vrste za izgradnjo socializma' m da bomo naš petletni plan še pTod' določenim rokom izpolnili. Sc z večji111 zaupanjem se bomo oklenili naše Partije s tov, Titom na čeln. Centralnemu komiteju KPJ, Beograd Člani celice. vSeparacije, Trbovlje, zbrani na svojem rednem delovnem sestanku dne 1. IX. odločno protestiramo proti intrigam in klevetam, katere so v zadnjem času naperjene od strani Madžarske in Romunije proti naši državi in njenemu vodstvu. Izjavljamo, dla smo popolnoma predani naši Partiji z genialnim vodjem maršalom Titom na čelu in obljubljamo, da bomo napeli vse sile za izpolnitev našega prvega petletnega plana ter s tem pripomogli k učvrstitvi naše domovine na čelu s KPJ pod vodstvom maršala Tita. Naj živi CK KPJ! Naj živi herojski bratski narod SZ! Naj živi hrabra JA, zaščitnim naših meja! Tito — Partija! Centralnemu komiteju KPJ, Beograd Ob umazani nenačelni kampanji, ki jo vodijo v zadnjem času proti naši Partiji, njenemu CK in našemu državnemu vodstvu, ogorčeno protestiramo proti vsem lažem in obrekovanjem. ki nimajo nikake osnove, temveč so plod nezdravih in sovražnih stremljenj. Ali naj se Partija ali narod, ki si je s tolikimi žrtvami izbojeval svojo svobodo, ki s tako do- slednostjo premaguje vse težave na poti v socializem, odpove svoji doslednosti, svojemu partijskemu vodstvu, pod čigar okriljem smo dosegli neslutene rezultate, ki so porok še večjih nadaljnjih uspehov? Nikoli! Naj se ozro naši obrekovalci okrog sebe in, če imajo v sebi še količkaj čuta poštenosti, sc bodo prepričali o stvarnosti, o dejstvih, ki govore drugače, kakor pn njih blateča trobila, o dejstvih, na katero smo ponosni in ki so in bodo sigurno še nadalje kažipot v bodočnosti njihovih lastnih narodov. Mi gradimo svoj dom, stojimo na čelu nupredka. tisti pa, k fee smatrajo za poštene, prosimo samo, da govore o nns resnico. Pred žrtvami, ki jih je dal naš kraj v letih strahote, ki so zahtevale noše najboljše delovne ljudi in preti napori, ki nas vključujejo v t« čas, smo obvezani najostreje obsoditi vse te nesramne klevete. Naj živi CK KPJ! Na j živi tovariš Tito! Člani celice KPS Izake Obsodba klevet 2 krat udarne mladinske delavne brigade Mladinska delovna brigada Mihe Marinka, ki se je po svojem uspešnem delu vrnila iz gradnje Nove Gorice, je prišla v torek zvečer dne 31. avgusta v Trbovlje. Brigada si je pridobila časlni naslov dvakrat udarne brigade in je bila dvakrat pohvaljena. Pri odhodu iz Nove Gorice je poslala brigada predsedniku vlade LR Slovenije Mihi Marinku pozdravno resolucijo, v kateri brigadirji obljubljajo. da bodo tudi po vrnitvi na svoje domove in delovna mesta sastavih vse sile, za izgradnjo socializma. Obljubo, ki so jo dali ob odhodu v Novo Gorico, da se vrnejo kot udarna • brigada,, so tudi izvršili. Z velikim ogorčenjem so sprejeli vest, da se našo državo kleveta na najbolj nesramen. način in so ob povratku v Trbovlje poslali Centralnemu komiteju Madžarske naslednjo brzojavko: Ob priliki povratka XIV. Zasavske MUDB »Mihe Marinka« v Trbovlje, ki je prostovoljno delala na gradnji Nove Gorice dva meseca, sprejemajo „Mihe Marinka14 brigadirji z obžalovanjem klevete Vaših poedinih vodilnih ljudi, ki klevetajo našo Partijo, naš CK, kakor tudi naše funkcionarje. Obenem obsojamo predsednika madžarske mladinske organizacije, kateri se je v žaljivem, tonu izrazil po radiu, da se na naših akcijah vrši kasarn iški režim po fašističnem vzorcu ter da je naše.delo prisilno. Brigadirji in brigadirke najstrožje obsojajo te -klevete, ki zelo škodujejo našim prijateljskim odnosom, a so obenem zapadiiemu imperializmu v dobrobit za gasto proti delavskemu traizrada. sveta. Enako brigadi rji In brigadirke zavračajo klevete, ki so naperjene proti Ljudski mladini Jugoslavije, (la je delo, ki ga opravlja pri Izgradnji domovine, naslonjeno na prisilno delo. Naše delo je postavljeno na prostovolj»o bazo, naša mladina pa so na delovnih akcijah vzgaja v nove socialistične ljudi. Mi Titova mladina gremo danes skupno z vsem delavskim razredom Jugoslavije s parolo: S Titom v petletko, za boljše življenje v socializem! Tudi izseljenci in povratniki protestirajo Zagorje, 6. sept. V Zagorju so se dne 6. sept. zbrali v sindikalni čitalnici v Toplicah izseljenci in povratniki na protestnem zborovanju proti klevetam zoper našo državo. Na sestanku se je zbralo preko 70 izseljencev, ki so z zanimanjem sledili besedam člana okrajnega komiteja KI’ Trbovlje, kateri je v izčrpnem referatu nakazal uspehe socialistične graditve in poudaril delo V. kongresa KPJ. Podčrtal je note naše vlade vladam Madžarske in Romunije, s katerimi daje naša vlada odgovor na klevetanje našega vrhovnega vodstva. Prisotni izseljenci so odobravali politiko našega vodstv,a in izbrali iz svojih vrst tričlanski odbor, k; je izdelal sledečo resolucijo, katero so poslali CK KPJ: Bivši izseljenci — povratniki, ki smo se vrnili iz raznih držaljšali bodo kvaliteto premoga. 4. Neupravičene izostanke bodo zmanjšali na minimum. Napovedano tekmovanje je bilo sprejeto z odobravanjem in so spre- jeli še drnge obveznosti. V času do I. kongresa bodo izvršili na zadružnem domu v Praprotnem 2000 delovnih ur. Zajeli bodo v sindikalno organizacijo neorganizirane člane in dvignili število naročnikov na »Delavsko enotnost« in »Zasavski udarnik«. Redno bodo posečali študijske sestanke, na katerih bodo obravnavali delo V. kongresa KPJ. Ob zaključku uspelega zborovanja so poslali resolucijo CK KPJ z ozirom na klevete od strani Ronvunije in Madžarske in izrazili polno zaupanje našemu vodstvu CK KPJ s tovarišem Titom na čelu. V zgodovini rudarstva še ni naš radar imel tako urejenih svojih prejemkov, kakor to prinaša nova uredba o plačah rudarjev Na podlagi 1. člena zakona o pooblastitvi vlade FLRJ za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada FLRJ po pTed-logu ministra za delo FLR) 11RFDBO O PLAČAH RUDARSKIH DELAVCEV I. — SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Rudarski delavci prejemajo plačo po delu in vrsti dela, ki ga opravljajo. 2. člen Plača za posamezna dela se določi po delovnem učinku ali po času. Zaslužek se obračuna mesečno. 3. člen Povsod, kjer se da rudarsko delo meriti po učinku, se določi plača po delovnem učinku, dela pa opravljajo pio normah (norme delovnega učinka); z njimi -se določi, kolikšen naj bo delovni učinek določene kakovosti v določenem času. Norme v rudarstvu predpiše vsako podjetje posebej glede na specifičnost samega ležišča, na različnost rudnine in orodja, na način dela in Stopnjo mehanizacije, potrdi pa jih operativni upravni voditelj. Plača po delovnem učinku se obračuna po merilni enoti delovnega učinka. 4. člen Plača po času se obračuna po delovnih urah. 5. člen Rudarska dela se delijo v tri kategorije: a) jamska dela, b) zunanja dela in c) eksploatacijska vrtanja in eksploatacija nafte in zemeljskega plina. Vsaka kategorija je razporejena na devet skupin glede na strokov, no izobrazbo oziroma sposobnost, ki je potrebna za njih opravljanje, ter glede na težo, pogoje in odgovornost dela. Dela razporedita v skupine minister za rudarstvo FLRJ in minister za težko industrijo FLRJ v soglasju z ministrom za delo FLRJ. ' 6. člen Delavce razporeja na ustrezna dela direktor podjetja oziroma oseba, ki jo ta za to pooblasti, glede na njihove strokovne oziroma pridobljene kvalifikacije. Zoper razporeditev ima delavec pravico pritožbe na višjega vodjo oziroma na direktorja. II. - PLAČA, DODATKI IN PREMIJE 1. Plača Višina plače za posamezne skupine del 7. člen Plača po merilni enoti delovnega učinka se za posamezne skupine del določi po naslednjih obračunskih Postavkah: Jarnika dola Zunanja dola Elc&ploatacijaka virtn-nja in eksploatacija nafto in zemeljskega plina skupina din skupina | din skupina din ' I 15— i 13,- i 14— II 16— n 14,- n 15.50 III 20.50 m 16— m 18— IV 23.— IV 18— IV 20— v 25.— v 20— v 24— VI 29,— VI 23— VI 25.50 VII 31,— VII 25— VII 27— VIII 34— VIII 27— VIII 29— IX 36,— IX 28— IX 31 — Jamska dola na uro Zunanja dola na uro Eksploatacij skjt vrta lija in eksploatacijo nafto in zenici jakega plina na uro »kupi na din skupina din skupina din I 13— i 10— i 12— II 14— 1! 11 — n 13— III 15— 111 12— m 15— IV 17— IV 13— IV 17— V 19— V 15— v 20— VI 22— VI 18— VI 22— VII 25— VII 20.50 VII 24— Vlil 28— VIII 23,— Vlil 26— IX 30,— IX 25— IX 28— j Plača po merilni enoti delovnega učinka sc dobi, če se obračunska postavka skupine, v katero je razporejeno določeno delo, pomnoži z 8 in dobljeni znesek deli z ustrezno normo delovnega učinka. Plača po času znaša za posamezne skupine del: 8. člen Ce opravljeno delo po delavčevi krivdi nc ustreza določeni kakovosti, se delavcu zmanjša plača za tisti čas. ko je bila kakovost dela slabša, vendar največ za 20% 9. člen Minister za delo FLRJ predpiše po predlogu ministra za rudarstvo FLRJ s pravilnikom način progresivnega plačevanja delavcev, če presegajo norme. Plača preddelavca 10. člen Preddelavcu, ki poleg te službe opravlja dela svoje skupine, pripada dodatek po 2 din od ure, če njegova skupina delavcev izpolni normo. Če pa njegova skupina delavcev preseže normo, pripada preddelavcu ta doda-,tek_ poleg progresivnega povečanja plače po 9. členu. Plača med prekinitvijo dela H. člen Cc se prekine delo brez delavčeve krivde, delavec pa ne more biti zaposlen pri drugem delu, n.u pripada /0% ustrezne plače po času, vendar največ za 80 ur v posameznem mesecu. Med prekinitvijo dela je delavec dolžan opravljati drugo delo, h kateremu ga razporedi vodja podjetja. Če traja prekinitev dela daljši čas, sme operativni upravni voditelj začasno premestiti delavca v drugo podjetje. Če se v takem primeru delavcu do. deti delo nižje skupine, se mu plača obračuna v nezmanjšanem znesku po tisti skupini, v katero je razporejeno njegovo dotedanje delo. Plača ob premestitvi 12. člen Ob (premestitvi ima delavec pravico do plače po času za delovni cas, ki ga je zamudil na ooti, vendar največ za osem ur na dan, kakor tudi pravico do povračila potnih stroškov po veljavnih predpisih za pot v nov delovni kraj. 2. Dodatki Dodatek za nepretrgano zaposlitev 13. člen Delavcem, ki so nepretrgano zaposleni pri istem rudarskem podjetju, pripada dodatek, in sicer: a) delavcem pri zunanjih delili, pri eksploatacijskih vrtanjih in pri eksploataciji nafte in zemeljskega plina P? enem letu 1 din, pa treh letih 2 din, po petih letih pa 3 din na uro; b) delavcem pri jamskih delih po enem letu 2 din, po treh letih 4 din, po petih letih pa 6 din na uro V nepretrgano zaposlitev iz prednjega odstavka se všteje tudi zaposlitev pri drugem rudarskem podjetju. če gre za premestitev po delovni potrebi. Dodatek po tem členu se obračunava po delovnih urah tudi tedaj, če ie delavec sicer plačan do delovnem ucin-ku. Ta dodatek ne pripada delavcu za Usti mcscc, v katerem ne izp j ni planiranega števila mezd; vanje se vračunajo tudi opravičeni izostanki. 14. člen Delavcem, ki so pri istem ali pri vee rudarskih podjetjih nepretrgano zaposleni deset ali več let. pripada vsako leto poleg dodatka iž 13. člena: a) polovica njihove povprečne mesečne plače v zadevnem letu, če so vse leto delali stalno pri zunanjih eksploatacijskih delih, pri eksploata-cijskih vrtanjih ali pri eksploataciji nafte in zemeljskega plina; b) cela povprečna mesečna plača v zadevnem letu, če so vse leto stal. no delali pri jamskih delih. Izjemoma imajo delavci, ki so morali med letom zaradi bolezni preiti od jamskih del k zunanjim delom, eksploatacijskem vrtanjem ali eksploataciji nafte in zemeljskega plina, za to leto pravico do cele svpje povprečne mesečne plače. V osnovno izračunanje povprečne mesečne plače ne spadajo dodatki iz 13. člena Dodatek za delo, ki se opravlja ob posebno težkih pogojih 15. člen Ce nastanejo med delom okoliščine. ki v precejšnji rceii otežkočijo delovne pogoje, se sme dati delavcem dodatek od 1 do 4 dinarjev na uro. dokler trajajo take okoliščine. Minister za rudarstvo FLR) in minister za težko industrije FLRJ predpišeta v soglasju z ministrom za de. lo FLRJ s pravilnikom, v katerih primerih pripada dodatek iz prednjega odstavka in koliko znaša. 16. člen Strokovnim delavcem v rudarskih podjetjih, pri katerih so zaradi večje oddaljenosti od naseljenih krajev življenjski pogoji posebno težki, se sme dati posčben dodatek od 25 do 40 dinarjev na dan. 7 a dodatek ne pripada delavcem za tis’e dni, ko po svoji krivdi niso delali ali niso delali poln delovni čas. O dodatku iz tega člena od'oča pristojni zvezni minister v soglasju z ministrom za delo FLRJ. Terenski dodatek 17. člen Delavcem v rudarstvu pripada terenski dodatek po posebnih predpisih Dodatek za nadurno delio 18. člen Rudarskim delavcem pripada po-leg plače, ki jo prejemajo po delovnem učinku al! po času, za vsako uro_ nadurnega dela še dodatek, ki znaša 50% od plače po času. Dodatek za delo na dan tedenskega počitka 19. člen Rudarskim delavcem, ki po zahtevi podjetja delajo na dan tedenskega počitka, pripade poleg plače, ki jo prejemajo po delovnem učinku ali po časd, še dodatek v znesku 50% od plače po času. Ce dela delavec na dan tedenskega počitka čez redni delovni čas, mu pripada peleg dodatka iz tega člena tudi še dodatek za nadurno delo (18. čfen) Dodatek za otroke 20. člen Dodatek za otroke se izplačuje rudarskim delavcem po veljavnih predpisih. Obračunavanje dodatka za nepretrgano zaposlitev in dodatka za delo ob posebno težkih pogojih 21. člen Ce_ se prekine delo ob pogojili iz 11. člena te uredbe, prejema delavec dodatek za nepretrgano zaposlitev kč kor tudi dodatek iz 16. člena te uredbe v nezmanjšanem znesku. Kolikor zaradi Prekinitve dela delavec ni delal na drugem delovnem mestu, kakor to določa drugi odstavek 11. člena, mu pripada dodatek za nepretrgano zaposlitev, vcpdar največ za 80 ur 3. Premije 22. člen Rudarskim delavcem se lahko da posebna premija: a) zn prihranek pri materialu ob predpisani kakovostr, b) za boljšo kakovost dela (na de. lališčih, v separacijah). c) zn posebno prizadevanje in uspeh pri delu. č) za poseben uspeh pri strokovni povzdigi učencev in tečajnikov. Natančnejše predpise o dajanju premij izdasta minister za rudarstvo FLRJ in minister za težko industrijo FLRJ v soglasju z ministrom za delo FLRJ. III. - DRUGE DOLOČBE Redni delovni čas 23. člen Redni delovni čas traja v rudarstvu osem ur dnevno, lahko pa je tudi krajši od osem ur, če tako zahtevajo pogoji in teža dela. Minister za delo FLRJ odredi, pri katerih delih se redni delovni čas skrajša in koliko traja Če je redni delovni čas krajši od osem ur, se plača po času oziroma obračunska postavka za delovni uči. nek dobi, če se ustrezna plača oziroma obračunska postavka jz 7. člena pomnoži z 8 in deli s tolikim številom ur, kolikor traja skrajšani redni delovni čas. Enako se izračuna tudi dodatek za nepretrgano zaposlitev. Nadurno delo 24. člen Nadurno delo v rudarstvu je dovoljeno v naslednjih primerih: a) če je treba ob višji sili (ob poplavi, požaru in pod.! zavarovati podjetje (rudnik) pred škodo ali odstraniti ovire za normalen potek de. Ja ki jih je povzročila višja sila; b) pri delih, ki se morajo po svoji naravi opraviti brez prekinitve v izmenah, če ni zadostnega števila strokovnih delavcev za ustrezno število izmen; c) če tako zahtevajo izredne potrebe. 1 Delovni čas iz točke b) se sme podaljšati največ za 4 ure r.a dan, ven. dar največ za 12 ur v tednu. Prepoved nadurnega nočnega dela 25. člen Prepovedano je nadurno in nočno delo delavcev pod 16. letom, nosečih žensk po četrtem mesecu nosečnosti in doječih mater do vštetega osmega neseca dojenja. Za do,eče matere se sme po zdravniškem mnenju trajanje te prepovedi podaljšati. IV. - PREKRŠKI 26. člen Direktor podjetja oziroma druge odgovorne osebe, ki prekršijo predpise o višini plače in dodatkov po tej uredbi, se kaznujejo zaradi prekrška z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev, kolikor ni kršitev sodno kaznivo dejanje. Kazen izreče republiški minister za delo po predlogu inšpekcije delo; postopek izvede uslužbenec, ki go za to določi minister V. - KONČNE DOLOČBE 27. člen Dodatek iz 17. in 20. člena in premije iz 22. člena se ne vračunajo v osnovo za obračun prispevkov za socialno zavarovanje. 28. člen Minister za delo FLR) je pooblaščen, da izda po potrebi natančnejša navodila za uporabo te uredbe. 29 člen Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu Federativne ljudske repu..4ike Jugoslavije, po njej po se bo plačevalo od 1. septembra 1948. 7. uveljavitvijo te uredbe prenehajo veljati predpisi uredbe o zvišanju zaslužka rudarskih delavcev (Uradni list FLRJ št. 46/47). Beograd. 27. avgusta 1948 Predsednik vlade FLR) in minister za narodno obrambo, maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito s. r. Festival mladine trboveljskega in krškega okraja Je pokazal visok kulturni nivo mladine V nedeljo 5. septembra se je vršila v Trbovljah medkrajevna mladinska kulturno prosvetna revija med okraji Trbovlje in Krško. Revija se je zaradi slabega vremena vršila, namesto na prostem, v dvorani Delavskega doma ob veliki udeležbi trboveljskega prebivalstva. V bogatem in izbranem programu so nastopili moški pevski zbor iz Senova, pionirka Alenčica, solorecitator Gregorij Stanko, literatka Stana Kolšek je brala svo-jo črtico »Sprava«. Trboveljski okraj pa so zastopali: Mladinski pevski zbor iz Trbovelj, mladinski orkester, pihalni kvartet, soioharmonikar Skoberne Dorko, Folklorna skupina in solo-recitator Nevenka Dolanc. Vse točke so bile izvajane brezhibno. Mladi umetniki pa so pokazali, da bodo z uspehom nastopali na fes-slivalu v Ljubljani, ki bo izbiren za mladinski festival v Beogradu. Kdor poje, lepo In dobro misli Po dolgem času se je oglasil pevski zbor sindikalnega drušlva »Loški glas« in prikazal delovnemu ljudstvu, iz katerega je zraslel, uspeh večmesečnega vztrajnega dela. Posebno agilen je bil zbor v avgustu, ko je v kratki dobi naštudiral s pomočjo pevovodje tov. D. Korošca program, ki je zajel umetne, partizanske in narodne pesmi. Dobra volja in ljubezen do lepe pesmi premagata dnevne težave in utirala notranjemu ču-slvu pot do nadaljnjega dela. Pregovor — kdor poje slabo ne misli — prihaja do izraza pri pevcu, ki ljubi vse kar je domače slovensko, slovansko. in to lepo čustvo delovnega človeka so prikazali s koncerti pevci dne 15. avgusta ob 15. uri popoldne na Izlakah. Občinstvo jih je nagradilo z lepim obiskom in odkritim aplavzom. Isti dan je zbor odpel drugi koncert v Domu prosvete in kulture v Kisovcu, kjer je občinstvo napolnilo dvorano. Zbor je obakrat izvajal program brezhibno v glasovnem, dinamičnem in ritmičnem pogledu. Da bi prinesli uspeh svojega dela širšemu kolektivu rudarskega centra, je v soboto 4. septembra zvečer priredil zbor tretji koncert v Fizkulturnem domu v Zagorju. K sodelovanju se je rade volje odzval operni pevec tov. Lado Korošec, ki je žai izostal radi nenadnega obolenja. Iz naklonjenosti do pevcev se je odzval povabilu na sodelovanje operni tenorist tov. Franzi iz Ljubljane s klavirskim spremljevalcem tov. Koblerjem. Koncert je uspel v zadovostvo publike. Zagorjani želimo, da bi nam sindikalno pevsko društvo nudilo še večkrat prijeten užilek. Fizkullurn in šport FD Naita (Dal. Lendava) : SFD Rudar Za drugo prvenstveno tekmo jesenskega nogometnega prvenstva je moštvo Rudarja moralo na dolgo pot v Dolnjo Lendavo. Fo uspehu Rudarja proti Udarniku iz Kranja je bilo pričakovati tudi dober rezultat v Lendavi, posebno pa še ko je Nafta preteklo nedeljo z velikim rezultatom 5:1 Izgubila proti mariborskemu Železničarju. Vendar je proti Rudarju enajslorica Nafte zaigrala veliko bolje kakor proti železničarju. V Lendavi je težko zmagati. Tega so se dobro zavedali trboveljski nogometaši. Na igrišču v Lendavi sta se sodniku Jančiču iz Maribora predstavili moštvi v naslednjih postavah. FD Nafta: Sabjan, Jošt, Hc-gedin, Vajda, Vidak, Gcringcr I. Rožman, Lebar, Gcringer II., Šjiftar, Kulčar. Moštvo Rudarja pa je nastopilo v sledeči postavi: Lindič, Kos, Sore II, Polc, Vodišek, Blatnik, Opresriik, Klančišar, Koncilija, šorl, Iludarin. Vreme je bilo deževno in teren spolzek. Kratek potek igre. Početni udarec ima Nafta, ki takoj nevarno prodre pred gol Rudarja, vendar ni brezupešno. Pri moštvu Rudarja je opaziti nesigurnost, vendar sc igra v 10. minuti umiri. V 15. minuti doseže srednji napadale Nafte gol in Nafla vodi z 1:0. Gol je bil dosežen na ta način, da je Gcringcr odvzel žogo ležečemu vratarju Rudarja in jo plasiral v mrežo. Tri minute kasneje strelja Koncilija iz 16 metrov daljine prosti strel neubranljivo v desni kot. Rezultat je 1:1. Toda v 30. minuli dosodi sodnik 11-metrovko proti Rudarju in Nafta vodi z 2:1. Enajstmetrovka je bila dosojena preveč strogo, ker roka ni bila namerno izvršena. Igra sc razvija naprej, Nafla, olir.-brcna z golom razlike, napada in prosti strel v 40. minuti proti Rudarju pretvori Vidak v sigurni gol. Nafta vodi z 3:1. S tem rezultatom se je k očal prvi polčas. Drugi polčas začne Rudar s ostrimi napadi, toda brez uspeha. Po izmenjavi moštva, ko gre Kos v napad, Šorl za Ilalfa in Polc v obrambo, je prihajala vedno bolj do izraza premoč Rudarja, katere pa premehak na-l»ad ni znal izkoristili. Šele v 22. minuti Kos krasno plasira žogo mimo vratarja in zmanjša rezultat na 3:2. Napadi se vrstijo drug za drugim. Desno krilo Iludarin večkrat lepo poda v sredino, toda brez uspeha. Moštvo Naflc prične zavlačevati igro, toda v 39 minuti dobi žogo Opresndk, ki doseže tretji gol it; postavi končni rezultat 3:3, to je bil obenem tudi najlepši gol dneva. V zadnji minuti ima Rudar možnost da poviša rezultat, vendar je že prepozno, sodnik Jančič je zaključil tekmo. SFD Proletarec : SFD Gregcrčlč (Jesenice) 5:2 (4:1) V nedeljski prvenstveni nogometni tekmi proti SFD Gregorčiču je SFD Proletarec dosegel lepo in zasluženo zmago in s tem dokazal, da si je zasluženo priboril vstop v II. Slovensko ligo. Tekma sc je odigrata ob deževnem vremenu in jc bil teren za igro težak. Moštvo Proletarca je nastopilo v sledeči postavi: Anžur, Kokalj, Zupančič, Ogrin-šek, Rep-ovž, škrabajna, Vipotnik, Drnovšek, Kurent, Rupnik, Dorriik. Tekma je bila zelo živahna. V vodstvo je prišel Gregorčič v 13. minuti prvega polčasa, dve minuti kasneje je Rupnik izenačil na 1:1 in nato v presledkih povišal Kurent na 2:1, 3:1 in 4:1. Z rezultatom 4:1 se je zaključil prvi polčas. V drugem polčasu je bil zopet uspešen Kurent, ki je povišal na 5:1 in v zadnji minuti jc levo krilo gostov znižalo na 5:2. Tekma je bila tipično prvenstvena in rezultat popolnoma odgovarja igri. Zmaga Proletarca je povsem zaslužena. Razpored prvenstvenega tekmovanja zasavske skupine V zasavskem skupino spadajo Proletarec I, Zagorje, Rudar L Trbovlje, Hrastnik, Bralslvo — Hrastnik, Cankar — Sevnica, Krško, Razlag — Brežice, Dobova. Tekmovanje se jc pričelo 29. avgusta in so za jesenski del tekmovali izžrebani naslednji pari: b) zasavska skupina: 1. Cankar : Krško, P rolet- : Bratstvo, Hrastnik : Rudar, Razlag : Dobova. 2. Krško : Dobova, Rudar : Razlag, Bralstvo : Hrastnik, Cankar : Proletarec. 3. Proletarec : Krško, Hrastnik : Cankar, Razlag : Bratstvo, Dobova : Rudar, 4. Krško : Rudar, Bratstvo : Dobova, Cankar : Razlag, Prclotar. : Hrastnik. 5. Hrastnik : Krško, Razlag : Proletarce, Dobova : Cankar, Rudar : Bratstvo. 6. Krško : Bratstvo, Cankar : Rudar, Prolct. : Dobova, Hrastnik : Razlag. 7. Razlag : Krško-, Dobova s Hrastnik, Rudar : Proletarec, Bratstvo : Cankar. Igra se na igrišču prvoimenovanega. V finale se bosta plasirala 1. in 2. iz vsake skupine. Ta štiri drušlva bodo nato igrala med seboj na točke za prvaka. Moštva — ligašev, v kolikor bi se plasirata na 1. in 2. mesto za finalno tekmovanje ne pridejo v poštev. Društva gostujejo vsako na svoje stroške. Društvo, ki na prvenstveni lekmi nebo nastopalo, bo moralo nasprotniku povrniti vse efektivne stroške. Ligaška moštva smejo nastopili le z oninvi člani, ki ne sodelujejo v ligi. Poverjeništvo za nogomet v Celju Tabela nogometnega prvenstva I. nogometne lige po II. kolu FD Sobota 2 ( 1 0 5:1 3 FD Rudar 2 1 1 0 8:4 3 SD Kladi var 1 1 0 0 1:0 2 SFD Žel. (Mbr.) 2 1 0 1 5:2 2 SD žel. (Ljub.) 2 0 2 0 3:3 2 SSD Polet t 0 1 0 2:2 1 FD Nafta 2 0 1 1 4:8 1 SFD Udarnik 2 0 0 2 1:9 0 Ali že veste da jc ob priliki otvoritve nove planinske koče na Kumu bila koča popolnoma otvorjena. Kar so zgradile pridne roke planincev, so nekateri vročekrvneži pokvarili. da so nogometaši SFD Rudarja ob priliki nogometne tekme s FD Nafto v Dolnji Lendavi morali čakati celi dve uri, da so dobili kosilo, tako da so se še s polnimi žctodci plasirali na igrišču. da' je v zadnji številki Zasavskega udarnika glede dopisov, ki sc naslavljajo na bivšo Trboveljsko premogokop-no družbo od strani splošnega gradbenega podjetja Zidar, dogodila pomota, ker je bilo uredništvo napačno informirano. Pravilno je, da ne vedo, da trboveljske družb ni več, pač pa je to Okrajno gradbeno podjetje. Ta primer nam služi v opozorilo, da mora vsaka kritika biti točno preverjena. da se jc v Trbovljah vršil preteklo sredo prav lep pogreb. Nekoga psa je namreč povozil invalidski avto no ovinku pri Pašu, pa so mu pripravili dostojen pogreb in ga pospremili med vriskanjem in petjem proti Globšaku. Začuden sem gledal sprevod, misleč, da je pustni torek. da sc je miting na znpadnem obratu nadaljeval še v ponedeljek zjutraj z rokoborbo, ki pa se je končala nerešeno. V podaljšku popoldan ob pol dveh pa se jc borba končala z 1:0 v korist boljšega. da stopi v brivnico na Vodi, če hočeš biti obrit hitro — exprcss in na pol. Vsem krajevnim LO in KZ v območju okraja Trbovlje Na podlagi uredbe o odkupu krompirja v gospodarskem letu 194-8-49 (Uradni list LRS št. 36-194 z dne 24. avg. 1948.) in zagotovitve delovnega človeka s krompirjem prepovedujemo vsako prosto prodajo krompirja posameznikom ali izvoz Istega iz (kraja Trbovlje. Edjni pooblaščenci za odkup krompirja so kmetijske zadruge za vse območje okraja Trbovlje. Prepoved trgovanja s krompirjem traja od 5 septembra do 20. oktobra 1948, v tem razdobju bodo vršile od-kup istega samo KZ potom oibvezne oddaje in kontraliiranja. Kršitelje te blokade lx> kaznoval 01,0 Trbovlje na podlagi čl. 38 spl. zakona o ljudskih odborih in čl. 9. zakona o prekrških. Krajevni LO morajo o prednjem seznaniti vse prizadete na krajevno običajen nnčin IO 01.0 Trbovlje Uredništvo Trbovlje Uorava Zasavskih premogovnikov telefon 54 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovora urednik Šuštar Stane