Print Post Approved PP318852/0020
misli
THOUGHTS
LETO -YEAR 45
SEPTEMBER 1996
Stalna naslovna slika tega letnika predstavlja tri slovenska verska središča v Avstraliji: Melbourne, Sydney in Adelaido. Delo Zorke Černjak. Na fotografiji pa je ta mesec vrh očaka Triglava z Aljaževim stolpom ( 2863 m ).
+
P. TONETU se iskreno zahvaljujem, da je v moji odsotnosti uredil in razposlal tri Itevilke MISLI: majsko, junijsko in julij-avgustovo. Tako v času, ko sem bil zdoma, naročniki niste bili prikrajšani.
Ker naj bi p. Tone prevzel z novim letnikom uredništvo, so bili ti meseci urejevanja in upravljanja zanj vsekakor dobra Sola in dobra priprava. In izkazal se je vsekakor kot zrel urednik.
Pripravljen sem bil, da se od MISLI poslovim in najbolj prav se mi je zdelo, da bi novi urednik ne čakal januarja, ampak kar zdaj poprijel in nadaljeval z urejevanjem. Osebno bi se najraje umaknil zdaj, ko sem bil že tri mesece izven uredniškega dela. Žal mi je p. Tone prekrižal načrte: že na poti z letališča takoj po moji vrnitvi je odločno izjavil, da noče sprejeti uredništva. Julij-avgustovo Številko ima že v delu in jo bo končal, potem je skrb za MISLI spet na meni.. .
Pregovarjanje ni rodilo sadu in tako sem zopet v delu pri MISLIH, v uredništvu in upravi. Za kako dolgo? Do konca tega letnika ali Se naprej? Odgovora zdajle nimam. Vem le eno: MISLI so Še potrebne in morajo živeti, dokler bo Ho. Z velikim idealizmom in takorekoč brez sredstev sta jih pričela patra Klavdij in Beno pred skoraj pol stoletjem. Še vedno vršijo svoje veliko poslanstvo med slovenskimi rojaki pete celine.
—	Urednik in upravnik
&
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po poSti.
UČIMO SE SLOVENSKO - I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca - Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY PEADER) A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev.
MY HOUSE — Pesniška zbirka Toneta Kuntnerja “Moja hiša”, prevedena v angleščino. Cena deset dolarjev.
i'HE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE - Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. Za
nimiva Študija razvoja dogodkov 1941	1945 v Sloveniji. Spisal Stane
Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.)
ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. del. - Obsedno delo dr. J. Kolarifa, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (111. del) je 28 dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje.
STO RECEPTOV SESTRE N1KOLINE. — Kuharska knjiga o domačih jeden. Cena.prve knjige 11 dolarjev, druge pa 13 dolarjev.
PISMA MRTVEMU BRATU Topli spomini na brata Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev.
PRVA NACIONALNA ILEGALA - Štajerski bataljon - Ena izmed knjig argentinskega Slovenca Ivana Korošca. Cena petnajst dolarjev.
JESENSKO LISTJE in ZA PEST DROBIŽA sta pesniški zbirki ade-laidskega pesnika Ivana Burnika Legiša. Obe sta Še na razpolago, vsaka za ceno deset dolarjev.
mis
li
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE. 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel. (Q3)9853 7787-Fax (03)9853 6176 + Naročnina za leto 1996 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 20.- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and layout): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinctdon Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 -Tel.(03)9387 8488 - Fax: (03)9380 2141
Opomba: Ta Zahteva za vpis v volilni imenik mora biti na naslovu Volilne komisije RS en mesec pred volitvamf, torej do 10. okt. 96..
00
2
O
u
<
z
J-j
J
O rt-
		>	in
M	'E	<r	*-»
O E	+->	S >00	cn <D O
a.	>	H-H J 0Q	cd M C/5
c	_o	P	G
a>		CL,	>
E	rt Z	S	c/5
ov
VO
(N
m
m
VO
rt & c ^0 #?3 m ■§ -'J 8
8 * S tu
►-H
Z
ttJ
S
M H-H 2 ►J J O >
cn
M
CL,
>
2
m
H
N
D
c
O)
>
O
č/3
Jž
3
3
n.
S
>o
o
E
X)
o
rt
C
rt
>o
13
>
3
o
rt
M
oj
C
'rt
Ta
rt
E
'S
3
o"
■O
D
c«
O
S
rt
C
<u
rt
'c
rt
i/i
'S.
T3
O
Ou
3
>
O
3
C
E
D
C
<U
T3
4J
>
rt
c
'rt*
Im
O Ot) N
rt
C
rt
>o
o
'EP
a
rt
1. zahtevam, da me vpišete v posebni volilni imenik državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Moje zadnje stalno prebivališče v Sloveniji je bilo:
(naslov; v kolikor niste imeli stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, vpišite zadnje stalno prebivališče svojih staršev; če ga ne poznate, vpišite okraj, v katerem želite glasovati)
E
1
vO
Os
Os
'OJ • *—1 c a> > _o c/5
t|
3
3
ex
S
U,
rt
Sr	rt
•r
D.	S
3
>
D
a
03
23
3
ž
C/3
C
cd
J
u.
TD
O
cd
a
rt
■;—i
'o*
o
M
O
s
rt
Ž
s/l
G
rt
>1
u,
TJ
> O *—■ O «S0 3
rt
£
TJ
O
o
>
m
c
rt
>
rt
>N
O
C
■a
• »■h § rt
Ul
D
•*“>
rt
W)
D
rt
N
C
4)
E
3
M
O
-a
ao
3
Im
T3
C
rt
>
O
«5
rt
'ob
c
rt
■O
rt
C
C
u
>
o
c/5
1/3
‘a.
TJ
o
CL,
a
Z
<N
I 8-
Oh Jž D C
oC c
rt1 >
-C
rt 3 C
E o o >
rt
<U C
t/5
<
Q
Insert to Misli (PP 318852/0020), Sept. issue 1996.
6ofyie
§ mioli
3 H ) m.
1
Di
Leto
45
h
SEPTEMBER 1996
Bog naj blagoslovi Slovenijo!
- Iz papeževega poslovilnega
govora — stran 193 Ob papeževem obisku
- Alojz Rebula - stran 195 Razlogi, zaradi katerih se Slovenci po svetu in njih potomci ne odločajo za vrnitev domov
-Dr. Peter Urbanc - stran 196 "BH je prelomnica v zgodovini tržaške Cerkve'' + Škof Bellomi
— /. Željal, N. Glas — stran 198 Obram, črtica za Očetovski dan
— Karel Mauser — stran 200 Stalinov govor
— T. D. (Sv. Slov.) — stran 201 Triglavski koči, pesem
— Franc S. Finžgar - stran 202 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne -P. Tone- stran 203 Izpod Triglava — stran 206 Na poti do oltarja — Anton M.
Slomšek — K. M. — stran 208 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 210 Moje celice — zapiski iz zaporov
— JoŽko Kragelj — stran 213 NaŠe nabirke	—	stran	213
Slovenija je pred volitvami
— stran 214 Središče svete Družine, Adelaide
- P. Janez,- stran 216 Slovenske znamke — stran 217 Z vseh vetrov — stran 218 Kotiček mladih — stran 220 Križem avstralske Slovenije
— stran 221 Pa spet nekaj iz RS — stran 224 Priloga: Formular za vpis
v volilni imenik RS
BOG NAJ BLAGOSLOVI SLOVENIJO
BIVANJE med vami me je v teh kratkih dneh napolnjevalo z obilnim notranjim veseljem. Hvala za vaše gostoljubje in za vašo pozorno skrb. Imel sem priliko občudovati, kako je Slovenija domovina izrednih ljudi, ki s svojo vero in poštenim življenjem, z velikodušnostjo, znanjem in ustvarjalnostjo, oblikujejo duhovno in kulturno dediščino celotne narodne skupnosti. Predvsem pa sem mogel med bogoslužnimi slavji in ob drugih srečanjih opaziti, da je Slovenija hotela in znala ostati trdno ukoreninjena v svoji tisočletni zvestobi Kristusu in Cerkvi.
Eden izmed vaših pesnikov, ki je opeval lepote te dežele, je rekel, da ponuja podobo raja: spušča se k jadranski obali, se vzpenja po Krasu vse do vznožij zasneženih alpskih vrhov, krasi se z griči, ki jih pokrivajo rodovitni vinogradi, se razširja v plodne ravnine; bogata je z vodnimi tokovi in prostranimi gozdovi.
Ohranite nedotaknjeno obličje te čudovite dežele, ki vam jo je Bog zaupal; ne dopustite, da bi zamrlo plemenito državljansko in duhovno izročilo, ki je zaznamovalo zgodovino vašega ljudstva! Pogumno in vztrajno stopajte dalje po poti napredka, s seboj pa vedno nosite vrednote svoje bogate kulturne dediščine.
Slovenija, naj tujec, ki pride semkaj, uživa čist zrak tvojih gora in tvojih dolin, naj se odžeja z neonesnaženimi vodami tvojih potokov, naj se prenovi ob sproščenem občudovanju tvojih čudovitih pokrajin. Še bolj pa naj se duhovno okrepi v stiku z gostoljubno dobroto tvojih prebivalcev, s kristalno čistim poštenjem nravi, s sporočilom optimizma in upanja, ki izvira iz krščanske vere, živete v strogi preprostosti.
V	času tega mojega kratkega prebivanja med vami sem mogel opaziti napore, s katerimi si slovensko ljudstvo ne prizanaša, da bi uresničilo pristen napredek v blagor vsem. Sicer je res, da ni mogoče kar naenkrat rešiti gospodarskih težav, podedovanih iz preteklosti, gotovo pa je, da bodo s potrpežljivostjo, odprtostjo za pogovor, pripravljenostjo na odpuščanje in spravo vsi mogli z zaupanjem zreti v prihodnost. Skupaj se je namreč lažje soočiti z izzivi sedanjega časa in izdelati zadovoljive načrte za njihovo rešitev.
<M J _
c.fS—'
iv
m*.
Bratje in sestre v Sloveniji, bodite vselej enotno in složno j. r.*J\ />	ljudstvo, družina, sestavljena iz mnogih družin, med katerimi
vladata ljubezen in medsebojna pomoč. Družbene in kulturne ,<£>	spremembe sedanjega časa gotovo zadevajo tudi življenje in
9	navade v družinah, vendar te spremembe ne smejo imeti zanje
usodnih posledic. Da ne bi prišlo do tega, je potrebno, da se v ' +	vsakem domu trudite dosledno in prepričljivo ohraniti in
predajati dediščino vere in kulture, ki ste jo podedovali od svojih prednikov.
lr^~)	Kdo bi dejansko mogel podvomiti o odločilnem prispevku,
ki ga ima pri ustvarjanju cvetoče in medsebojno povezane z.	družine prav sprejem evangeljskih vrednot? Družina, ki
/'	Kristusa in njegovo besedo postavi v središče svojega
Življenja, najde v njem zanesljiv temelj za trdno in ubrano medsebojno razumevanje, ki je izrednega pomena za rast ''srečnih in dobrih otrok.
Tej državi in njenim državljanom simbolično zaupam svetilko vere, ki je bila prižgana preed 1250 leti. V vseh teh -—	stoletjih ta svetilka kljub dramatičnim spremembam ni nikoli
ugasnila, nasprostno, vzbujala je čustva in pobude, ki so v čast vašim prednikom. Slovenski kristjani, s to isto svetilko v rokah se zdaj pogumno napotite kot romarji upanja proti tretjemu krščanskemu tisočletju, da boste gradili med seboj spravljeno družbo, ki bo zagotavljala mir in slogo vašim otrokom. To je /	moje prisrčno voščilo, ki vam ga izrekam v tem tako
pomembnem trenutku. Izrekam ga vam, dragi otroci, ki se še z
-	^nedotaknjenim srcem čudite svetu in življenju; vam, fantje in
dekleta, ki gledatE proti prihodnosti z drhtečim pričakovanjem; vam, žene in možje, ki ste nosilni stebri slovenskega naroda; vam, ostareli, ki kljub opešanim močem še vedno lahko ponudite zaklade modrosti v blagor skupnosti; vam, bolniki, ki s soudeležbo pri Kristusovem križu prispevate k odrešenju sveta; in slednjič vam, Slovenci, ki ste prišli iz raznih koncev sveta, da bi me pozdravili v svoji rodni deželi in skupaj z mano proslavili Boga za znova pridobljeno svobodo.
Vsem iz srca hvala! Bog naj blagoslovi Slovenijo, njene prebivalce in njihov trud za pravičnost, solidarnost in mir!
JANEZ PAVEL II.
giiifii
OB
PAPEŽEVEN
OBISKU
"KATERI trenutek med papeževim tridnevnim obiskom Slovenije se ti je zdel naj lepši?"
Koliko možnih odgodorov na to vprašanje si lahko predstavljamo od tistih 250.000 Slovencev, ki so se osebno udeležili teh slavnostnih dni! In od drugih, ki so Stožicam, Postojni, Mariboru sledili po televiziji!
Poskusimo.
Trenutek, ko sem videl pristati njegovo letalo na Brniku.
Trenutek, ko ga je v Stožicah pozdravilo slovensko pritrkavanje, to presenetljivo slovensko ljudsko orglanje.
Trenutek, ko mu je petdesettisočglava množica v Postojni zapela "Na mnogaja ljeta".
Trenutek, ko je človek videl reke ljudi, ki so se na ravnini pod Pohorjem stekale v Orehovo vas.
Trenutek, ko je človek videl Janeza Pavla II. klečati pred podobo Marije Pomagaj z Brezij ali pred Slomškovim grobom v mariborski stolnici.
Ja, odgovorov bi bilo nešteto, med vsemi tistimi ljudmi, ki so slavnostne dni doživljali osebno ali po televiziji.
Tudi sam imam seveda svoj odgovor. Najlepše mi je bilo pri srcu, še preden sem papeža videl. Najlepše mi je bilo, ko sem v petek 17. maja nekaj pred peto popoldne v mali vasici sredi Posavja zaslišal zvon župnijske cerkve, ki je oznanjal njegov prihod. Eden od tisočev zvonov Slovenije, iz vseh njenih župnijskih in podružničnih cerkva, ki so se združili v veličastni broneni koral od Lendave do Kopra, od Sežane do Dobove. Vsi zvonovi svobodne Slovenije, ki so v zemeljski majski slavi pozdravljali enega velikih papežev katoliške Cerkve!
Drugo vprašanje:"Kaj ti je bilo najbolj všeč od tega, kar je Janez Pavel II. rekel v svojih nagovorih?"
Tudi tukaj bi bili odgovori najrazličnejši.
Verjetno bi se večina odgovorov poklonila kvaliteti njegove slovenske izgovorjave. Celi bloki besedi so mu tekli kakor iz slovenskih ust! Morda najtežje mu je bilo izgovoriti besedo, ki jo je nam najtežje živeti: spreobrnjenje.
Prva pot ivataga očeta z Brnika
ja vodila na Brazja pred Marijo Pomagaj
Mnogi so bili papežu hvaležni, da je v Stožicah izrekel besedo "komunistična revolucija" in tako označil določeno obdobje v slovenski zgodovini za to, kar je v svojem bistvu dejansko bilo.
Drugi so bili papežu hvaležni za vse tople besede, ki jih je izrekel Sloveniji.
Spet drugim je bila všeč poteza človeške skromnosti, ko je primerjal svojo izgovorjavo slovenščine z bleščečo izgovorjavo dr. Rodeta, ko je ta bral dele njegovega govora.
Mnogim zavednim Slovencem je bilo všeč, kako je mladino v Postojni, ki mu je pela svoj angleški "Happy Birthday", pozafrknil:"Kaj ste morda Amerikanci? Jaz sem pa mislil, da ste Slovenci!"
Komu je bilo všeč, da med pozdravi slovenskim škofom ni izpustil "naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča" in s tem dokazal, da Cerkev ni Partija, za katero si bil politično mrtev, če si izskočil iz njene linije.
Meni je šla najbolj k srcu beseda, ki je gotovo ni bilo v protokolu, ki mu je verjetno nihče ni sugeriral, ljudska beseda, ki jo je ta izredno dovzetni človek moral ujeti iz kakšnih slovenskih ust.
Ta beseda, izrečena mladim v Postojni, je bila:"KORAJŽA VELJA!"
Ali je mogel obenem izreči boljše geslo slovenskim kristjanom, še mlahavim od
petdesetletnih katakomb?
Še ene papeževe besede naj se spomnim: njegove zahvale Bogu za vreme.
Kot je znano, je bilo prav vreme, na koledarju obešeno na krilo mokre Zofke, ena največjih skrbi za organizatorje papeževega obiska. Saj bi bilo slabo vreme zakompliciralo vse, zmanjšalo obisk množic in vplivalo depresivno.
Zgodilo pa se je, da se je v treh dneh odprl sredi deževrfega obdobja oklepaj sonca, tako da je Slovenija ponudila papežu tudi svoje najbolj zakmašno nebo, tako da je lahko videl njene hribe in gozdove v sončni bleščavi.
Trije veliki, milostni, nepozabni dnevi, ki naj bi se zarezali v zgodovino in dušo Slovenije.
ALOJZ REBULA
Razlogi, zaradi katerih se Slovenci po svetu in njihovi potomci ne odločajo za vrnitev v domovino
Predavanje na 3. taboru Slovencev po svetu
/Nadaljevanje in konec/
Znane so težave z dvojnim državljanstvom. Danes je dvojno državljanstvo povsod dovoljeno, izjema je Nemčija, pa še tam načrtujejo, spremembo. V RS levica in njeni privrženci grozijo, da bodo možnost dvojnega državljanstva odpravili.
Domala vse demokratske države imajo zgledno urejene volitve svojih državljanov v diaspori. Na konzulatih vodijo register državljanov, ki na dan volitev volijo na konzulatu ali kakih drugih krajih. RS si je dovolila posebnost - norčevanje iz ljudi in ustave - z volitvami po pošti. To je zapleteno in tako neučinkovito, da večina teh glasov propade. Za leto 1992 sem skušal zvedeti koliko nas je volilo, prišel sem do števila 3.000. Pri poštnih volitvah je praktično vsak nadzor s strani stranke nemogoč. Izgovor je preprost - ni prispelo... Če bodo letošnje volitve izpeljane po pošti in ne preko prestavništev, je to zadosten razlog, da se razglasijo za neveljavne. Razumem, da se SDS na tem področju trudi za izboljšanje.
Enako države z množičnim izseljenstvom določijo za diasporo pravico izvoliti v nekaterih okrožjih na tujem lastne poslance. Tako ima Italija
za diasporo rezerviranih 20 mest, Hrvaška 8, prav tako Poljska in druge države. Slovenija ima dve poslanski mesti za manjšini (manj kot 3.000 Italijanov v Kopru in manj kot 8.000 Madžarov v Lendavi). Za izseljence, med katerimi je verjetno še kakih 200.000 oseb, ki imajo še slovensko državljanstvo, RS ne preskrbi nobenega mandata. Demokratična ustavna pravica za izseljence, voliti in tudi kandidirati, ne obstoji. Nas - v posmeh demokraciji - v državnem zboru ne zastopa nihče. Ostajamo kot pod enoumjem objekt, o katerem odločajo drugi.
Za uspešno povezavo diaspore z domovino morejo veliko napraviti naši konzuli, veleposlaniki. Do teh morajo Slovenci imeti zaupanje, spoštovanje. Politični položaj tak, kakor je, ne more povsem izločiti levice. Vendar je očitno zgrešeno imenovati skoraj vse naše predstavnike iz okvira levičarskih diplomatov. Ti isti ljudje še do leta 1990 niso bili naklonjeni večini izseljencev. Ne samo to, bili so vedno in povsod v pomoč Udbi, da je ta mogla učinkoviteje delovati. Izseljenec s takimi ljudmi preprosto ne more priti do kakega intenzivnega prisrčnega sodelovanja. To nas ne
navdušuje, da bi se vrnili.
Kot dodatna spodbuda vlade, »naj se izseljenci puste pri miru«, so konzularne tarife RS. Te so v primerjavi z drugimi ^ržavami naj višje na svetu. Preprosta overitev podpisa stane 25, potni list 85 dolarjev. Tarifa za potni list v višini 8.500 tolarjev kaže oči vidno diskriminacijo med državljanom doma in s tistim iz diaspore.
Poprava krivic. Marsikaj bi se lahko popravilo, celo danes, po petdesetih letih. Za časa enoumja, posebno v prvi fazi, so bili nešteti vrženi iz stanovanj, posebno v Ljubljani. Niti najmanj se ni nihče potrudil, da bi ti ljudje dobili kakšno nadomestilo. Ne vračajo v naravi kmetij beguncev, hiš, ki so bile v lasti družin skozi stoletja. Izgovor, da ne smejo povzročati novih krivic, je nesmisel. Od nekdaj so se ukradene stvari vračale pravemu lastniku. Ce je po sredi kak novi lastnik, ki »ni vedel«, da so stvari ukradene, naj se njemu plača odškodnina, ne pa okradencu.
Mnoge krivice grejo na rovaš raznih naših »zastopstev izseljencev«. Pri Slovenski izseljenski matici, ki je igrala takšno žalostno vlogo skozi desetletja, ko ni bila samo v pomoč raznim državnim organom, ampak je to bila partija sama, smo zdaj upali na večjo objektivnost in razumevanje. Prva leta je kazalo dobro, zdaj pa smo spet na starem. V njihovih akcijah oziroma razmerju do dela izseljencev spet čutimo, da nismo pravi. Stali smo na napačnem bregu zgodovine... Večina izseljencev odklanja SIM. Nekatera nova društva, ki delajo med domovino in diasporo, so prav dobra, a ti rednih fondov ne dobe. SIM dobi večino sredstev, četudi ne more napraviti veliko.
Pritožb glede diskriminacije, blokiranja izseljenstva, je veliko. Naj omenim samo še eno, ki več kot jasno kaže načrtno diskriminacijo izseljencev. Gre za komunikacijo. Ta je zanesljivo najpomembnejša za izseljence. Vse domovinske zadeve: državljanstvo, nacionalizacija, pokojnina, vrnitev... se nujno urejajo po pošti. Skorej neverjeten, edinstven na vsem svetu je vladni nalog, da se mora v poslovanju z izseljenci uporabljati navadna pošta. Tako traja menjava pisem z Argentino, Kanado, Avstralijo in ZDA tudi po dva meseca. Še malo hujša klofuta sta izjavi prvakov LDS in ZLSD, ki sta emigrantom preprosto dejala -ostanite zunaj ali se tja vrnite.
Za konec omenim primerjavo razmerja drugih držav do izseljenstva:
V	Avstriji poznajo dvojno državljanstvo. Izseljenci volijo na predstavništvih.
Češka. Poznajo dvojno državljanstvo. Izseljenci so posebej vabljeni domov, še posebej poslovneži.
Teh se je vrnilo 6.000, med drugimi lastnik podjetja BATA. Premoženje so prav na hitro vrnili vsem Čehom in tujcem, izjema so Sudetski Nemci na njihovih območjih.
Baltiške države, Ukrajina. Vabijo izseljence. Sposobne vzamejo v najvišje državne službe celo kot ministre.
Italija. Imajo dolgo izseljensko zgodovino. Na vse načine jih povezujejo v domovino. V tujini imajo svoje kulturne ustanove. Politično angažirajo izseljence. Na konzulatu je izseljenec pravi priviligiranec, za storitve plača malo ali nič.
Hrvaška. Vse od dneva samostojnosti vabijo celotno izseljenstvo domov. Nekateri povratniki so zasedli ministrska mesta. Veliko diplomatov (Nobilo) so Hrvati potegnili neposredno iz izseljenstva. Volitve v tujini so od prvih volitev naprej organizirane prek predstavništev. Diaspora se odzove. Na posameznih nastopih Tudmana v Avstraliji, Kanadi ga je poslušalo več kot 10.000 ljudi hkrati. Diaspora je kupila RH veleposlaništva v Kanadi, Avstraliji in ZDA! Podpora diaspore domovini je ogromna.
Irska. Za izseljence povratnike domovina omogoča zdravstveno zavarovanje zastonj, transport zastonj, celo nekaj elektrike in goriva. In še pokojnine iz inozemstva so oproščene davka.
Položaj slovenskega izseljenstva je v smislu povezave z domovino, v smislu stalne vrnitve šibak. Statistika, da se je slovenskim oblastem od 200.000 izseljencev naših državljanov po moji zadnji informaciji prijavilo samo 20.000, pove vse. Niti denacionalizacija niti certifikati nas niso zbudili. Ostajamo folklora, turisti in nič več, točno po načrtu »organizacije«.
Naj gledam še toliko optimistično, ne morem mimo dejstva, da smo lep del, mogoče večji del našega izseljenstva v teh šestih letih izgubili. To, česar ni mogel napraviti komunizem, je uspelo skoraj v polni meri strankam, ki delujejo pod novimi imeni. Oton Župančič bi zapisal: vzela nam jih je nova »svoboda«.
Kaj nam ostane? Nekaj bi se še dalo rešiti. Rešiti mislim v smislu stalne vrnitve ali vsaj intenzivne povezave z domovino. Kako bi mogli to ustvariti? Načina sta dva, celovita sprememba duha pri starih silah, te so nam bile več kot 50 let nenaklonjene, ali prodor novih političnih sil.
DR. PETER URBANC
SPOMINI NA ŠKOFA BELLOMIJA
"BIL JE PRELOMNICA V ZGODOVINI TRŽAŠKE CERKVE"
OD srede, 28. avgusta, počiva škof LOVRENC BELLOMI v grobnici tržaške stolnice. Od njega se je na veličastnem pogrebu poslovila velika množica Tržačanov.'
Tržaški Slovenci smo se v velikem številu od njega poslovili v ponedeljek 26. avgusta, z občuteno mašo v stolnici sv. Justa. Obred, pri katerem so sodelovali tržaški slovenski duhovniki, skavtinje in skavti, narodne noše in pevci, je vodil dosedanji škofov vikar za tržaške Slovence msgr. Franc Vončina. Prisoten je bil tudi koprski škof Metod Pirih.
Msgr. Vončina se je v svoji pridigi spomnil pokojnega škofa tudi s temi besedami:"Ko je prišel k nam iz svoje Verone, je hotel najti stik s celotno stvarnostjo naše družbe, naše škofje, našega mesta. Želel je postati vsem vse. Hotel je razumeti vsakega človeka, se srečati z njim iz oči v oči. Tako se je zavedal, da bo razumel našega človeka le, če se bo naučil našega jezika. (...)
Pokojni tržaški škof LOVRENC BELLOMI je bil rojen v Veroni dne 3. januarja 1929. — V duhovnika je bil posveten 8. julija 1951. - Prva tri leta je služboval v kraju Peschiera del Garda in v Veroni. — Nato je prevzel službo Škofijskega tajnika naprej v Veroni, potem v Livornu in v Gorici. — Petnajst let je bil ravnatelj srednje Sole Don Mazza, obenem pa župnik in veroučitelj. —
Od leta 1971 do 1977 je bil generalni prokurator katoliške univerze presv. Srca Jezusovega v Milanu. — Dne 17. oktobra 1977 je bil imenovan za tržaškega Škofa ter je 27. novembra v Veroni s posvetitvijo prejel Škofovsko oblast. — Tržaško škofijsko stolico sv. Justa je prevzel 8. decembra istega leta. Skrbno je vodil tržaške vernike brez razlike narodnosti do svoje smrti dne 23. avgusta letos.
Preživeti je hotel počitnice v Sloveniji, da bi bolje razumel našo kulturo, naše navade in našo zgodovino. Meja ga ni ločila, ne državna ne jezikovna in niti ideološka. Pripravljen je bil pogovarjati se z vsakim, razumeti je želel vsakega človeka, biti koristen vsem."
O rajnem škofu smo se pogovarjali tudi s predsednikom Slovenske prosvete Marijem Maverjem, z odvetnikom Petrom Močnikom, ki je bil več let tajnik škofijskega pastoralnega sveta, in s slovensko predstavnico v škofijski komisiji za mladinsko pastoralo Giorgino Pisani.
Marij Maver:"Pokojnega škofa Bellomija se spominjam izredno dobro. Nanj imam tudi zelo lepe spomine. Ko je prišel v Trst, me je presenetil s svojo slovenščino. Presenetil me je tudi s svojo veliko širino, preprostostjo, z veliko srčno dobroto in razumnostjo. Večkrat sem ga srečaval v našem društvu in na Dragi, ko je predaval. To je bil človek izrednega znanja. Ni se spuščal v malenkosti, zaqj so bili važni samo pogledi naprej in bistvene stvari. Z njim smo Slovenci izgubili velikega prijatelja, velikega človeka in velikega kristjana. V tem me potijuje tudi dejstvo, da si moral v nedeljo dolgo čakati v vrsti, da si ga lahko pokropil. Zares, upam si reči, daje bil to svetniški človek."
Peter Močnik:"Škof Bellomi je bil po mojem
prelomnica v zgodovini tržaške Cerkve. Z njim sem dvanajst let sodeloval v škofijskem svetu, zadnjih pet let kot tajnik; zato sva bila v tesnem stiku. Bil je izredno kulturno dobro pripravljen. Bil je tudi pripravljen sprejemati vse razne odtenke tržaškega življenja. Zato je bil tudi pripravljen toliko bolj sprejemati Slovence. Zanj smo namreč bili šibak člen; kar pa je imel za šibko, je bilo zanj vredno zaščite in pozornosti. Zato smo z njim, tudi če smo si kdaj kaj rekli, vedno našli pozitivno izhodišče ob težavah, ki so nastajale, tako da smo lahko tudi ovrednotili prisotnost vseh komponentov v tržaški škofiji."
Giorgina Pisani:"Škof je stalno spremljal delo komisije in se zanimal za njegov potek. Prišel nas je večkrat obiskat in je tudi posegel. Njegova želja, ki je nismo še uspeli uresničiti, je bila, da bi imeli v Trstu skupno zborovanje ne samo verujoče, ampak tudi neverujoče mladine. Čutil je namreč tesnobo, ki je prisotna v mladih, to, da ima mladina velik potencial, a da je zapuščena. V škofu Bellomiju sem videla poosebljeno edinost. Lahko rečemo, da sta se v teh letih njegovega škofovanja v Trstu slovenska in italijanska mladina veliko zbližali. V spominu mi bo ostal njegov poseg na svetovnem mladinskem dnevu in na binkoštnem bedenju, ko je rekel:"Vsi ste moji otroci!" Kar pa nas je
maloštevilne Slovence, ki smo bili tam prisotni, presenetilo, je bilo to, da je takrat škof molil očenaš pol v italijanščini in pol v slovenščini. Čutil je z nami. Tudi takrat, ko je čutil, da se bliža koncu, je vztrajal, da bi bil z nami, z mladimi. Trdno si je želel nastopiti in maševati na srečanju animatorjev mladinskih skupin, ki bo 14. in 15. septembra."
Gornjemu članku Ivana Žerjala v goriškem Novem Glasu naj dodamo, da je prerana smrt škofa Bellomija pretresla tudi avstralske Slovence, zlasti bivše vernike tržaške škofije. Melbournski Slovenci se še dobro spominjamo prijaznega srečanja s pokojnikom, ko se je leta 1987 med obiskom Tržačanov in naseljencev iz Julijske Krajine oglasil tudi pri nas. V cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew je imel 18. julija mašo in pridigo, vse v slovenščini. Pridigo, v kateri nas je spodbujal, naj ohranimo svojo narodno in versko dediščino, smo objavili kot uvodnik v avgustovi številki 1987 MISLI.
Naj pokojnemu tržaškemu nadpastirju, kristjanu velikega srca, ki je kot oče objemal brez razlike italijanske in slovenske vernike, Bog podeli zasluženo plačilo miru in večne sreče! Mestu Trstu pa želimo, da bi stopal naslednik škofa Bellomija po njegovih stopinjah, v blagor celotnega božjega ljudstva.
/I’i~0-
£o.
;
j A£<.
■U-tV ~£tp tscuuu . £*Ll
Tržaški škof Ballomi Je pred svato mašo v slovanski carkvi v Kew (18. julija 1987) sprajel v pozdrav slovanski šopek rdečih nageljav.
/ Iz pokojnikovega pisma zahvale za sprejem v Melbournu/
TČLtK
OBRAM čaka sina.
Naj starejšega. Volbenka.
Vsa vas to ve. V tovarno se je udinjal. Naveličal se je hribi in dolge poti do fare in Železnice. Kar v glavo mu je planila blodna misel in ga držala kakor na vrvi.
Kakšno je bilo tisti dan! V začetku je Obrani prosil in rotil. Volbenk je komaj poslušal.
"Zemlja ni prava, povsod sam hrib. Kaj naj se ubijam po teh zaplatah? Do smrti bi si ne opomogel. Kruh je odmerjen, krompir preštet. Nikoli ni preveč, pa naj bo letina še taka. Nekaj jerbasov češenj in jabolk prodamo, to je vse. "
Obram je zrasel.
"Fant, pa ješ vsaj svoj kruh, ki si ga sam vsadil. Krompirja nisi še stradal - in za praznik si imel pogačo. Pozimi je bilo suho meso večkrat na mizi.
-	Ni to res?"
"Ne bom rekel, da ni. Pa mi povejte, ali je pri nas sploh kaj počitka? Od prve zore do trde noči garaj, vso pomlad, celo poletje do jeseni, prav tja do snega. In ko sneg nakosmata, nas zapahne od vseh strani, da vidimo samo v zrak. Vso zimo smo v samih gazeh."
Trdo postavlja Volbenk besede. Ne misli se vdati.
Obram čuti, da je fant v sebi že odločen. Z govorjenjem mu raste jeza.
"Počitka res ni veliko, toda sreče je dovolj. Do
le-sem še ni prišel mestni hudič, ki nam je že tri speljal iz tega gnezda. Vorenc je umrl za grdo boleznijo. Peklajev Matija se je zapil in izgubil. Mežnarčkov pa je od stradanja zašel v jetiko. Vse si poznal in ti si četrti. "
Obramu se trese glas.
Volbenk zamahne z roko.
"Dela sem navajen in poštene ljudi povsod obrajtajo!"
Zdaj šele Obram zraste.
"Ne poštenjaki, barabe imajo prva mesta. Kdor ima ubov hrbet, ta napreduje. Volbenk, v grapi si zrasel in če prej ne, na starost se boš vrnil v grapo, morda občini v breme in mojim kostem v sramoto. "
Pod strop je zrasel Obram in dvignil roke.
"Tako ti povem: ne zapiram ti vrat, vsak dan te bodo čakala, podnevi in ponoči. Niti v nočeh ne bom potegnil zapaha prek njih. Vsako uro bi lahko prišel..."
Še pred košnjo je Volbenk odšel. Obram je zjutraj zgodaj vstal. Samo da ne bi bil pri slovesu.
V	gmajno se je zaril, sedel na štor in glasno zavekal.
Tako odhaja njegova kri v mesto, v to prekleto gnezdo, brezno mladih ljudi. Petkrat v življenju je bil Obram v njem, pa vselej je pljunil, ko je prišel med polja. <;
Zdaj mu sin sili med zidove, za katerimi stoje dimniki in ropotajo stroji.
Kakor pijan je zvečer odtaval domov. Nič ni jedel, naravnost v čumnato je zavil in legel. Kakor da misli umreti. Še je povsod dišalo po Volbenku,
Po tlovaniki kmsfiki hiši ta je tožilo PrsSsrnu in ta toži danes Se marsikomu v iztaljanttvu
po najstarejšem Obramu, ki hoče zatajiti zemljo.
Se v sanjah je prosil Obram, a Volbenk trmast odhaja.
Hudič ga je obsedel.
Obram čaka. Zadnji lega, da kdo ne zapahne vrat. Da bo mogel vstopiti Volbenk, če morda pride ponoči, naskrivaj.
Jesen je, a Volbenka ni. Trikrat je pisal. Dvakrat je Obram odprl pismo, dvakrat je šel v gmajno vekat.
"Tu je lepše, oče. Svoje ure napravim in sem -gospod."
Tretje pismo je zapečateno vrgel v peč. Torej gospod hoče biti. Iz grape doma, bi rad jedel bel kruh. Več mu je za mesto, kakor za zemljo. "
Vendar Obram čaka.
Po snegu diši od Kriške gore, a Obram še čaka. Peč je zakurjena, v čumnati pa je gašperček. Da bo
Stalinov g
V	tajnih sovjetskih arhivih so odkrili Stalinov govor, ki ga je imel pred Politbirojem dne 19. avgusta 1939, malo pred pričetkom druge svetovne vojne. Po raznih časopisnih poročilih v začetku letošnjega avgusta je Stalin dejal:
"Problem vojske ali miru je za nas sedaj prišel v kritično fazo. Če se sporazumemo s Francijo in Veliko Britanijo, Nemčija ne bo napadla Poljske in bo prisiljena v nekako sožitje z zahodom. Na ta način vojske ne bo, kar pa lahko postane nevarno za nas."
Če pa bo Sovjetska zveza sprejela nemške predloge in podpisala nenapadalni pakt z Berlinom, bodo Nemci gotovo napadli Poljsko. V tem primeru pa bi bili Francija in Velika Britanija prisiljeni vmešati se v vojno. "Gotovo bo tedaj velika negotovost in zmešnjava v zahodni Evropi. Naše perspektive, da ostanemo izven vojne, bodo velike. Tako bomo lahko počakali na primeren trenutek za vstop vanjo."
Stalin je priznal, da kot so lahko ugotovili v preteklih letih, komunizem ne more prevzeti oblasti v zahodni Evropi, če vlada mir. "Diktatura stranke je samo možna kot posledica vojne. Zato moramo sprejeti nemške predloge in vljudno prositi anglo-francosko misijo, da se vrne domov... Prva prednost, ki jo bomo dobili, bo uničenje Poljske... in proste roke v baltskih
Volbenk lahko zakuril, če pride...
Ko pade prvi sneg, Obram obupuje. Če Volbenka ne bo do prvih zametov, ga letos ne bo.
Kadar otroci ne vidijo, stopi na prag, zasloni oči in gleda po belini. Nikogar ni.
"Pa se vendar v resnici ni zavrgel," veka v sebi Obram.
V	svojo kri veruje, kakor v sveto pismo. Prišla bo ura, ko bo Volbenk odprl vrata, sedel za mizo in tiho spregovoril:
"Oče, prav ste imeli. "
Tega hipa čaka Obram.
Čuti, da ga bo dočakal, kajti Volbenk ne piše več.
Morda na pomlad, ko bo grapa zelena in bodo bregovi svetli od rož kot večerno nebo.
Tedaj je grapa močna, kakor deklič, ki se mu zbudi mlada kri.
KAREL MAUSER
državah." Od Nemcev bi poleg tega dobili proste roke v Romuniji, Bolgariji in Madžarski, le za Jugoslavijo da še ni jasno.
Morebitni nemški poraz v vojni bi gotovo pripeljal v njeno sovjetizacijo in bi ne bil nevaren. "Zato pa je naloga vodstva vzpodbujati Nemčijo, da se vojskuje z zahodnimi silami čim da^j časa je mogoče." Sovjetska zveza bi morala ostati nevtralna in počakati na pravi trenutek. Medtem bi morala širiti komunistično propagando v Franciji, kajti če bi se njena vojska sesula, bi bilo lažje doseči, da bi se Nemčija sovjetizirala in za njo pozneje še Francija.
Stalin je dejal, "da se izvedejo ti načrti, je potrebno, da traja vojna čim dalj." Vse komunistične stranke v Evropi in na Balkanu (!) bodo vprežene v to politiko.
Če pa bi slučajno zmagala Nemčija, bi težko obvladala Francijo, Anglijo in ostale ogromne
teritorije, Sovjetska zveza pa bi lahko podtalno agitirala med zasedenimi narodi in pripravljala svetovno revolucijo.
"Tovariši! V korist Sovjetske zveze je, da se prične vojna med nemškim rajhom in anglo-francoskim blokom. Moramo storiti vse, da dosežemo, da ta vojna traja dolgo časa in se tako obe strani med seboj čim več izrabita."
Kot je pokazala zgodovina, je bif Stalinov predlog sprejet: štiri dni pozneje je nemški zunanji minister Ribbentrop podpisal z Molotovom v Moskvi nenapadalni pakt. .
Ta dokument je zelo zanimiv za poznanje svetovne zgodovine, kjer lahko ugotovimo, kako sta Sovjetska zveza in komunizem že dalj časa pripravljala svetovno revolucijo. V ta namen sta uporabila vsa sredstva, tudi vojno, da dosežeta svoj cilj - ne glede na trpljenje in žrtve, ki bi jih vojna prinesla. Sicer pa od tirana kot je bil Stalin, in mrzlega načrtovalca revolucije Lenina, ki sta pospravila v grob več desetin milijonov nedolžnih žrtev direktno in še več indirektno, kaj drugega ni bilo pričakovati.
Posebno vrednost pa ima ta dokument tudi za nas Slovence in za razumevanje stališča in delovanja slovenske Komunistične partije.
Najprej je jasno, da je bil komunistični načrt,
doseči oblast partije med vojno z revolucijo, že od vsega početka pripravljen in preštudiran.
Potem je jasno, zakaj so bili v začetku komunisti na strani Hitlerja, zakaj so ustanovili takoimenovano Antiimperialistiaio fronto (kot se je imenovala ob ustanovitvi kasnejša Osvobodilna frona. Op.ur.). Saj je bil pakt Stalin - Hitler v glavnem podpisan, kot se vidi iz tega dokumenta, da se zahod in rajh v vojni medsebojno izničita in je tako komunizmu pot do oblasti odprta.
Jasno je, da je bilo vse delovanje naše slovenske (jugoslovanske) Komunistične partije usmerjeno v korist Sovjetske zveze in njenih geostrateških in ideoloških komunističnih namenov ter jim za narod ni bilo mar.
Še to: slovenski komunisti še sedaj očitajo protikomunistom, da niso takoj stopili v boj proti Hitlerju, ampak da so čakali na "pravi trenutek"... Sami pa so delali isto in so tudi čakali nanj. Seveda pa je bil njihov "pravi" trenutek - "pravi" le za Sovjetsko zvezo in komunizem.
Počasi se odkrivajo novi viri in novi dokumenti. Tako se podoba resnične zgodovine ter vzroki revolucije in naše tragedije počasi jasni. Čakamo še na druga odkritja, predvsem iz Slovenije in partijskih dokumentov, da bo tudi prikaz slovenske zgodovine končno pravilen.
TD (Svobodna Slovenija)
TRIGLAVSKI KOČI
Visoko stavi gnezdo ptica siva, sokolje gnezdo vrh pečine bele, da sokoliče mlade in vesele pred tata drzno roko varno skriva.
Iz gnezda rod sokolji razmotriva svoj dom: gorovja glave osivele.
Po njih zahrepene peroti smele, razpne jih drzno in prostost uživa.
Sokolje gnezdo si — Triglavska koča: zavetje varno vsakemu ti bodi!
Za rod slovenski več se ti naroča:
Razkaži rodu zemljo nam odtodi, da vname zanjo se mu želja vroča, da zanjo se bori, kjerkoli hodi.
FRANC S. FINŽGAR
Prvotna Triglavska kota na Kredarici /2515m /
Danes je na njenem mestu mogočni Triglavski dom
Tokrat sta bila v knjigo novokrščencev vpisana Henry VVilliam Van de Laak in Mia Angelique
Van de Laak. Dečka sta h krstu prinesla starša Pierre Simon Van de Laak in Jacquiline Maria, rojena Ferenckcn, deklico pa Adriaan Edward Van de Laak in Colleen Marree, rojena McNamara. Henry in Mia sta bratranec in sestrična, po stari mami Heleni pa imata slovenske korenine. Krščena sta bila v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra 1996. Iskrene čestitke staršem, novokrščenca pa naj spremlja božji blagoslov.
Novoporočenim parom sta se že pred meseci pridružila John Janez Golja in Deonetta Tromp. Poročila sta se 30. marca 1996 v cerkvi sv. Brendana, Lakes Entrance. Janez se je rodil v družini Lojzeta Golje in Marije, rojene Mukavec. Družina živi v Nevvborough v Gippslandu. Deonetta izhaja iz holandske družine.
Dne 24. avgusta 1996 sta se v naši slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda poročila Andrew Macdonald Steele in Jožica Anna Šerek. Jožica se je rodila v Argentini v družini Eligija Šereka in Emilije, rojene Košir.
V	cerkvi apostolov Petra in Pavla v South Melbournu sta se 31. avgusta poročila Mario Marjan Car in Julieanne McDonald. Mario se je rodil v Ljubljani v družini Josipa Cara in Kristine, rojene Kuhelj.
Vsem trem zakonskim parom iskreno čestitamo z željo, da bi vztrajali na začeti poti.
Dne, 8. avgusta 1996 je v Bethlehem Hospitalu v Caulfieldu umrl RINO STARC. V bolnici je bil dobra dva tedna, prejel je zakramente in se pripravil za odhod v večnost. Pred štirimi leti je zbolel za tuberkulozo, pred dvema letoma pa ga je napadel še rak. Pokojni Rino je bil rojen 1. maja 1937 v Kubedu v Slovenski Istri. V Avstralijo je prišel preko italjanskih taborišč okoli leta 1958. Za njim je priša njegova življenjska družica Olga Grdina iz Movraža, s katero se je poročil by proxy v Izoli, v Avstraliji pa cerkveno v kapeli Baragovega doma v Kevvju v aprilu 1962. Rodili so se jima štirje otroci: Oriana, Walter, Robert in Sonja. Rino je bil kamnosek. Za njim sta to delo prevzela sinova. Robert je lepo obnovil naše skupne grobove na Keilorju. Živeli so v Craigieburnu, drugi dom pa so si uredili ob obali v Rye. Tako je bila pogrebna maša za pokojnega Rina 13. avgusta v podružnični cerkvi v Rye, po maši so ga pokopali na tamkajšnje pokopališče. Pokojni ima še eno sestro v Kubedu, enega brata v Sežani in enega v Švici.
SV. CIRIL in METOD MELBOURNE
Fr. Tone Gorjup. O.F.M.,
Fr. Basil A. Valentine. O.F.M.,
SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission,
Baraga House. 19 A 'Beckett St., Kevv. Vic. 3101 Tel.: (03) 9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 015 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home 11 — 15 A'Beckett St., Kevv, .Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 9853 1054
V petek, 16. avgusta 1996, je v svojem stanovanju v West Footscrayu umrl LEOPOLD KIRN. Rodil se je leta 1934 v družini Antona Kirna in Pavle, rojene Tone v Čelju na Primorskem. V Avstralijo je prišel iz Trsta leta 1953. V Melbournu ima še brata Ivana in sestro Marijo, doma pa dve sestri. Rožni venec za pokojnega smo imeli 21. avgusta zvečer v naši cerkvi, naslednji dan po pogrebni maši pa smo ga pospremili do krematorija v North Altoni, kjer je bil upepeljen. Žara z njegovimi posmrtnimi ostanki je bila pokopana na naših skupnih grobovih na Keilorju 11. septembra 1996.
V ponedeljek, 19. avgusta, je Bog iznenada poklical k sebi IVANA in JOŽO HANŽELIČ. Življenje sta izgubila v prometni nesreči pri kraju Eumundi na Sunshine Coast v Queenslandu. Pokojni Ivan je bil rojen 16. decembra 1936 v Ormožu. Žena Joža, rojena Kovačič dne 1. januarja 1943, je bila doma iz Podčetrtka. V Avstralijo je prišla leta 1964, Ivan pa leto dni kasneje. Tukaj sta se poročila in si v Femy Creeku uredila dom z vrtnarijo. Vrtnarijo sta imela tudi v Queenslandu, kjer sta občasno živela. V zakonu sta se jima rodili hčerki Nataša in Metka. Zadnje slovo od pokojnih je bilo v kapeli pogrebnega zavoda Le Pine v
11
Femtree Gully 24. avgusta. Trupli Ivana in Jože sta bili upepeljeni.
Pokojne vam priporočamo v molitev, vsem domačim pa izrekamo sožalje.
Na praznik Marijinega vnebovzetja se nas je pri večerni maši zbralo kar lepo število, kar kaže na to, da nam ta praznik la nekaj pomeni. Med mašo smo se s posebno molitvijo posvetili Mariji in izročili v njeno varstvo, po maši pa zapeli litanije Matere božje.
Dan po velikem šmarnu smo v Melbournu doživeli izredno slovesnost: ker se je dosedanji nadškof Francis Little zaradi zdravja odpovedal službi, je bil za novega nadškofa slovesno umeščen dosedanji pomožni škof George Peli. Za slovesnost so izbrali Royal Exhibition Building v Carltonu, ker je stolnica sv. Patrika zaradi obnovitvenih popravil notranjosti zaprta. Razstavni prostor so preuredili v veličastno katedralo. Nad trideset* škofov, več sto duhovnikov, predstavniki oblasti, sodniki v svojih plaščih in z belimi lasuljami, profesorski zbori univerz v uniformah, razne bratovščine in kakih osem tisoč zbranih vernikov... tega ne doživiš vsak dan.
V	nagovoru med mašo je novi nadškof poudaril, da bo posebno skrb posvečal priseljencem. In kljub krizi duhovniških poklicev ne bo pustil župnij brez duhovnikov. Če bo treba, jih bo povabil od drugod. Dotaknil se je tudi moralnih vprašanj našega časa.
Te slovensosti sva se udeležila tudi midva s p. Bazilijcm in kar nekaj naših rojakov je bilo zraven.
Da resno želi upoštevati etične skupnosti vernikov, je novi nadškof kmalu po umestitvi
U čanci Slomškov« šole v Kew s tvojo igrico o miškah na naši Očetovski protlavi
pokazal s tem, da je med svoje svetovalce povabil tudi emigrantskega duhovnika.
Prvo nedeljo v septembru smo praznovali dan očetov. Po deseti maši smo se zbrali v cerkveni dvorani. Otroci Slomškove šole z učiteljicama Veroniko in Mary so pripravili igrico o miškah. Maš, ki tako rad sedi v kopalni kadi, je porinil prst v pipo in ga ni mogel več izvleči. Po dolgem času je miškam, ki so prišle na pomoč, le uspelo rešiti Maša. Marko Cek je priskrbel pravo banjo s pipo. Nastopilo je še nekaj mladih, za konec pa sta sestri Marija in Zorka zapeli venček narodnih. Sledila je pogostitev, Štirje očetje pa so bili izžrebani za dobitke, ki jih je pripravilo Društvo sv. Eme. Hvala vsem, ki ste pri prireditvi kakorkoli sodelovali, posebna zahvala velja gospodinjam, ki so prinesle dobrote za naše skupne mize.
Zadnjo nedeljo v septembru bo pri deseti maši prvo sveto obhajilo. Letos imamo le tri prvoobhajance. Od začetka šolskega leta so prihajali k verouku in spoznavali osnovne resnice o Bogu, Jezusovo življenje, sveto mašo in zakrament spovedi, se učili molitvic... Prav je, da jim stojimo ob strani z našo molitvijo.
Prihodnji mesec je tudi maša narodov. Ta bo v nedeljo, 20. oktobra ob pol treh popoldne. Ker stolnico sv. Patrika obnavljajo, bo maša v cerkvi sv. Ignacija v Richmondu (Church St.). Tokrat naša slovenska skupnost sodeluje pri prinašanju darov in pri molitvi rožnega venca pred mašo. Kot ponavadi, bomo tudi letos sodelovali pri procesiji z našimi banderi in narodnimi nošami.
Mladiski koncert v priredbi slovenskih verskih središč, že dvaindvajseti po vrsti let, se hitro bliža. Bo 5. oktobra ob šestih zvečfir na Planici (Springvale). Prijavnice za nastop na koncertu že prihajajo. Tako bodo na prireditvi sodelovali mladi iz Adelaide, Canberre, Sydneya in iz domačega Melbourna. Za naslov koncerta smo si izbrali papeževe besede mladim v Postojni: Korajža velja. Naslednji dan, na Frančiškovo nedeljo, se bomo zbrali k deseti maši v naši domači cerkvi in skušali podoživeti papeževo srečanje z mladimi. Na koncert in tudi k nedeljski maši ste vsi prav lepo povabljeni.
Naj omenim, da bomo imeli na koncertu tudi srečolov z lepimi dobitki.
Med najlepšimi molitvami, ki je znana po vsem svetu, je poleg očenaša zdravamarija. To molitev lahko zmolimo neštetokrat, ne da bi se utrudili. Če jo molimo s premislekom, nam pove vsakič nekaj novega. Je izraz ljubezni in zaupanja do Marije, ki nas posluša.
Preprosti ljudje so že od nekdaj izkazovali spoštovanje in ljubezen do Marije tudi s tem, da so krasili njen kip z rožami, včasih spleti venec in rož (vrtnic) in ji ga dali na glavo. Rože in molitev so izraz spoštovanja in češčenja.
Sveti Dominik si je prizadeval, da bi se molitev k Mariji čimbolj razširila.V njegovem času se je izoblikovala molitev, ki ji danes pravimo rožni venec. Bila je nadvse prikladna za preproste ljudi, ki niso znali brati in jim svetopisemski psalmi tako niso bili dostopni. Namesto 150 psalmov so molili
Pavški zbor IGNACIJ HLADNIK iz Tržiča, ki ja bil nadavno mad nami in je pal na vsah slovanskih verskih središčih.
ravno toliko zdravamarij. Za preštevanje pa so se posluževali kroglic, ki so si jih nataknili na vrvico in to petkrat po deseti. Ker nam ta priprava pomaga pri molitvi, so ji včasih pri nas rekli tudi molek. Med posameznimi desetkami so pridigarji seznanjali množico o dogodkih iz Jezusovega in Marijinega življenja. Tako smo dobili veseli, žalostni in častitljivi del rožnega venca, pa še nekaj drugih, n.pr. serafinski (frančiškanski) rožni venec.
Sodobni duhovni pisatelj Romano Guardini pravi pravi o rožnem vencu tudi tole: Za rožni venec je potrebna živa vera, predvsem pa sposobnost, da utihnemo in se ob stvari pomudimo. Moliti ga je treba počasi in s premislekom. Kadar nimaš časa, da zmoliš vsega, vzemi le en del. Bolje en del dobro, kot vse slabo.
Komur je postal rožni venec domač, temu bo kakor spokojna, skrita dežela, kamor se bo odpravljal in se umiril, ali kapela, katere vrata so vedno odprta, da lahko tam odlaga, kar doživlja.
Mesec oktober je posvečen molitvi rožnega venca. Zakaj se ne bi v tem mesecu bolj potrudili, da ta molitev postane del našega dneva!
V	zadnji številki Misli ste lahko brali, da delamo novo kopalnico. Stanko in Zora Kirn sta položila še ploščice in tako končala z delom. Štefan Cek je pobelil notranjost in vse ostalo, sin Marko pa je napravil še omaro. In tako je delo gotovo. Društvo sv. Eme je poravnalo nekatere račune. Bog povrni vsem za vse.
P. TONE
 o—.
IZPOD TRIGLAVA
VELIKI ŠMAREN, praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta, je letos pokazal, da smo Slovenci še Marijino ljudstvo. Vseh 412 Marijinih svetišč po slovenski zemlji je imelo ta dan dosti obiskovalcev. Še večje množice so se zgrnile na Brezje, Ptujsko in Sveto goro, v Novo Štifto in Turnišče. Na osrednjih božjih poteh so bogoslužje vodili škofje. Vsaj na štiridesetih krajih so imeli posebne slovesnosti: procesijo z Najsvetejšim, procesijo z lučkami, pete litanije, blagoslov cvetja in zdravilnih zelišč... Povsod so obnovili tudi posvetitev Materi božji. Slovenski narod se tako dostojno pripravlja, da stopi z Marijo v tretje tisočletje.
V DRUŽINI sem v rubriki Mimogrede bral tudi tole: Gospod zunanji minister: pred tedni me je obiskal star znanec iz Londona (Anglež). Teden dni je bil v Sloveniji, pa sem ga vozil naokoli, poskušal mu vsaj malo razkazati Slovenijo.
V Kopru mu je vzbudilo pozornost, da so imena vseh ulic pa trgovin itd. tudi v italijanščini. Vprašal me je, koliko je Italijanov v Kopru. Nisem vedel, pa sem se zanimal tako na občini kakor tudi pri nekem policistu. Na občini sem zvedel, da okoli 3000, od policista pa da 2000. No, ko sva dan
Tobin Brothers
■ Viktorijikim Slovencem ne uslugo v če»u želovenje
Head Office: 189 Boundary Road
NORTH MELBOURNE			9 328 3999
BERNVICK	9 796 2866	MOORABBIN	9 555 9088
CRANBOURNE (059)96 7211		NOBLE PARK	9 558 4999
DONCASTER	9840 1155	PAKENHAM	(059) 40 1277
EAST BURVVOOD	9886 1600	RINGVVOOD	9 870 8011
ESSENDON	9 331 1800	ST ALBANS	9 364 0099
FRANKSTON	9 775 5022	SUNSHINE	9 364 8711
CARDENVAIE	9 5% 2253	VVERRIBEE	9 748 7900
GLENROY MALVERN	9306 7211 9 576 0433	Frances Tobin A Associates	9596 8144
TOBIN BROTHtRS PTYLTD
kasneje s kolegom bila v Gorici (znanec ve, da tam živijo tudi Slovenci) in ni videl niti enega slovenskega napisa (razen, oprostite, KMEČKA BANKA), pa sem mu potem še povedal, da je v Gorici 6000 do 8000 Slovencev, me je vprašal, kako torej mi urejamo "vprašanje reciprocitete", kar se dvojezičnosti tiče. Nisem vedel, kaj odgovoriti, sklenil sem pa, da Vam pišem pa Vas vprašam, ali nas imajo Italijani za bedake, ali pa sami to hočemo biti. Vdani... (S.P.)
120 LET MINEVA LETOS, odkar je na griču blizu župnijske cerkve sv. Miklavža pri Ormožu kot četrti otrok Tomažičeve družine privekal na svet četrti naslednik svetniškega škofa Antona Martina Slomška na mariborskem škofijskem sedežu. To je bil dr. Ivan Jožef Tomažič. Ob tej obletnici so se mu rojaki želeli obdolžiti za njegovo življenjsko delo. V farni cerkvi so vzidali spominsko ploščo in pred cerkvijo postavili doprsni kip svojemu zaslužnemu rojaku. Oboje je 11. avgusta blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Škof Tomažič je bil začetnik procesa za Slomškovo beatifikacijo.
OB PARTIZANSKEM NAPADU v maju 1944 na Žužemberk se je župna cerkev sv. Mohorja in Fortunata spremenila v kup razvalin. To "lepotico iz 18. stoletja" je popolnoma uničil ogenj z vso notranjo opremo vred. Kakor po čudežu pa se ogenj ni prijel lesenega Marijinega kipa. Marijo so farani potem rešili iz še gorečih ruševin. Cerkev je ostala v razvalinah vse do konca enoumja, zdaj pa se je dvignila iz njih ter spet zbira farane pod svoje oboke. Po 52 letih se je končno tudi Marijin kip vrnil na svoje nekdanje mesto. Na Rokovo nedeljo, 18. avgusta, so ga prenesli iz podružnične cerkve sv. Roka, kjer je našel zatočišče, nazaj v obnovljeno farno cerkev. Slovesnost je vodil škof Alojz Uran, zbralo pa se je okrog trideset duhovnikov in nepregledna množica Marijinih častilcev s pevci, godbo, gasilci in narodnimi nošami. Žužemberško Marijo so na kilometer dolgi poti pozdravljali zvonovi in s cvetjem ter svečami ozaljšana okna sleherne hiše, mimo katere je šla procesija. Veselje ob snidenju pa so najlepše razodevale molitve, pesmi in prošnje vernega ljudstva, ki je dolga leta doživljalo nešteto krivic in ponižanj, pa je v zvestobi Mariji le dočakalo dan njene vrnitve.
ZNANO JE, da ima naše primorsko zamejstvo močno organizacijo, ki se trudi ohranjati slovensko mladino versko in narodno. Letos je Slovenska
zamejska skavtska organizacija za svoje najmlajše člane priredila tabor v Selah pri Borovljah na Koroškem. Udeležilo se ga je 45 volčičev in veveric ter 14 članov vodstva, ki so skrbeli, da se nihče udeležencev ni dolgočasil. Večina otrok je tokrat prvič slišala zgodbo o kralju Matjažu, ki spi pod goro Peco in čaka čas, ko se bo s svojo vojsko oddolžil sovražniku. Tabor se je uspešno končal 11. avgusta, mladi taborniki pa so se vrnili v tržaško zatohlost, ki da slovenskim pljučam komaj dihati.
O POSTAVITVI KRIŽA na Škrlatici, kjer so starega po vojni nasilno odstranili neznani storilci, so Misli že poročale. Novi križ, visok 5.40 m, je prav takšen, kot je bil prejšnji. K poročilu bi zdaj dodal še to, da je znano, kam v prepad so takrat vrgli ostanke prvega križa. Ob postavitvi novega so planinci napravili sklep, da bodo ostanke strarega za vsako ceno dvigmili iz groba pozabe. Shranili jih bodo, najbrž v Aljaževi stalni razstavi v Dovjem. Tam bo razbiti križ obiskovalcem pričal o veri neprijazni povojni dobi in o prostaškem dejanju neprijateljev božjega znamenja.
TUDI NA BRANI v Kamniških alpah že od lanskega 14. oktrobra ponovno stoji križ -nadomestek za prvega, ustoličenega 14. oktobra 1934 in odstranjenega po vojni. Letos 17. avgusta ga je blagoslovil župnik Tone Berčan ob navzočnosti štirih duhovnikov in tristoglave množice. Križ stoji v spomin vsem pokojnim planincem, lovcem, pastirjem, gorskim reševalcem, oskrbnikom doline Kamniške Bistrice in ljubiteljem kamniškega gorskega kraljestva. Postavili so ga domačini iz župnije Stranje.
PETI BOGOSLUŽNI SHOD pri obnovljeni kapeli Triglavske Matere božje na Kredarici pa je bil letos 21. avgusta. S škofom Alojzem Uranom je somaševalo še štirideset duhovnikov, planink in planincev pa se je zbralo kar nad dva tisoč. Navzoče je ob začetku maše pozdravil radovljiški dekan Martin Erklavec in se zahvalil kmetu ter umetniku-samouku Rudiju Dolžanu z Brega pri Žirovnici. Ta je za kapelo naredil lesene reliefe sv. Jožefa, apostola Jakoba starejšega, sv. Bernarda Menthonskega in sv. Frančiška Asiškega. Sv. Jožef je zavetnik družin, mož, rokodelcev in obrtnikov, sv. Jakob romarjev ih popotnikov, sv. Bernard gornikov in prebivalcev gorskih območijh, sv. Frančišek kot ljubitelj narave pa zdravega in čistega okolja.
Letos praznujemo stoletnico Triglavske koče na Kredarici, prihodnje leto pa stoletnico postavitve
LJUBLJANA ima hud problem s parkiranjem, ki postaja domala nemogoče. Saj pripelje v mesto dnevno 320.000 avtomobilov. Kje najti prostor za vse? Že so izdelani načrti za dvanajst velikih parkirišč blizu mestnega središča, a začetek del se bo vlekel še gotovo pet let. Do takrat pa naj bi prišlo vsaj do kratkoročne rešitve: v izboljšanem javnem prometu in zaprtju središča za vozila.
V	TREBČAH je umrla zadnja sorodnica diktatorja Tita s slovenske, torej materine strani. Sestrična Ana Kostanjšek je dočakala 97 let.
SLOVENCI V MISIJONIH 1996 je naslov brošure, ki jo je izdalo ob priliki papeževega obiska Misijonsko središče Slovenije. Njeni podatki pričajo, da trenutno deluje v raznih misijonskih deželah sveta 105 slovenskih misijonarjev. Raztreseni so po 31 državah. Največ jih deluje na Madagaskarju - dvajset po številu. Sledi Zambija s petnajstimi našimi rojaki. Misijonarka z najdaljšo dobo delovanja je sestra Konradina Resnik, ki živi v Bombayu v Indiji že od leta 1928.
Med našimi misijonskimi delavci je 9 škofijskih in 34 redovnih duhovnikov, 4 redovni bratje, 45 redovnic in 13 laiških misijonarjev.
(»»»»>»»»	m	m	mm	#»»»<-
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
i
Tiskarna za broSure, knjige in barvna dela
1
'
164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488
>, rrrrrrrrrrrrrrrrrr —r................r-rrrr----------*
c^niak^^ John & Zorka
Odprto od 11 »m do 11 pm, v petek in soboto do ene ponoči.
Ob nedeljah zaprto. Domača hrana. Dobra, postreiba posameznikom in skupinamI
137 Bank Street SOUTH MELBOURNE Tel: (03)9690 5148
prve, nasilno porušene Marijine kapelice. Za obe je bil zaslužen dovški župnik Jakob Aljaž. Gotovo je letos iz večnosti z veseljem sledil, kaj se je dogajalo na Kredarici.
A
1HAŽEN12&* ^NTON MARTIN
Vrli Slovenci! Ne poz^e> da ste sinovi matere Slave; naj vam bo drago materinsko blag0- sveta vera in pa materina beseda! Prava vera vam bodi luč, materin Je*ik vam bodi ključ do zveličavne omike.
_	A.	M.	Slomšek
OTROŠTVO NA PONIKVI ANTON MARTIN SLOMŠEK je zagledal luč sveta dne 26. novembra 1800 na Ponikvi pri Grobelnem - na kmečkem posestvu Slom v Unišah, danes ob progi Maribor - Celje. V krstni knjigi je zapisano po takratnem pravopisu in ponikovskem izgovoru Anton Slomscheg. Otroku so segli po ime v koledarju daleč naprej, dali so mu za imenjaka sv. Antona Puščavnika (17. januar). Pripovedujejo, da je bil ob njegovem rojstvu nad hišo nek poseben sij, zanimivo pa je tudi, da se nihče ne spominja, da bi Slomovino kdaj pobila toča, čeprav okolico večkrat obišče.
Bil je prvorojenec kmečkih staršev Marije Zorko in Marka Slomška, ki sta imela za njim še sedem otrok: štiri deklice in tri dečke, od katerih je eden kmalu po rojstvu umrl. Tako je Tonček odraščal v toplini velike družine. Kot najstarejši otrok je moral kmalu poprijeti za različna dela in pomagal staršem skrbeti za svoje mlajše sestre in brate, a imel kljub temu na otroštvo lepe spomine. Tako vsaj bi lahko sklepali po njegovi znani pesmi Preljubo veselje, ki jo takole konča:
Oh, blažena leta nedolžnih otrok!
Vi ’mate veselje brez težkih nadlog,
Oh, kako vas srčno nazaj si želim,
Al’ ve ste minula, zastonj se solzim!
Večkrat omenja, kako mu je mati pripovedovala mične povesti in prepevala pesmice, zato je tudi sam imel za petje in glasbo dobro uho. V svojem spisu o pomenu lepega petja pravi:
"Čedne pesmi so otrokam prva dušna paša. Mati, ki otroku lepo poje, njemu žlahtno serce goje
-	z milimi glasovi mu občutljaje žlahtni. Kdo bi pozabil vse svoje žive dni ljubeznivega petja ljube matere, ali pa skerbne pesterne, ktero dete željno posluša, pa tudi hitro poskuša, poprej ko ateja ali pa mamo izreče. V naročji matere je perva - ino pa za človeka nar imenitnejša šola; detetu se to v mehko, nežno serce vtisne, kar storilo bo nekdaj moža... Veliko soncov se je od tiste srečne dobe v večnost potonilo; še me mladostno petje veseli."
Še pozneje, že kot knez in škof, se ni sramoval s ponosom priznati, da ga je "kmečka mati rodila in na slamo položila V neki pridigi je pripovedoval, kako ga je mati v otroških letih svarila pred grehom, razlagajoč mu podobe na prižnici v domači župnijsla cerkvi. Med drugimi je bila tam tudi podoba nesrečne smrti nespokorj enega grešnika. Mati mu je rekla: "Glej, moj sin, tak strašen konec čaka vsakega, kateri se greha ne varuje."
Ko so potekla prva otroška leta, je kot najstarejši otrok, ki ga je oče namenil za svojega naslednika na Slomu, moral pomagati pri
gospodarstvu. Na gričku pri cerkvi sv. Ožbolta je pasel čredo svojega očeta. Njegovi vrstniki so pozneje Slomškovemu življenjepiscu Kosarju pripovedovali, da so že takrat imeli pred njim neko posebno spoštovanje. Hodil je najrajši sam, vendar ni bil kak mrk samotar, ampak je v družbi svojih tovarišev rad zapel. Včasih so šli z njim na dom, pa jim je mati postregla s kruhom in sadjem. Ko so pasli okoli Ožboltove cerkve, je Anton stopil včasih na stopnice, Id so vodile v zvonik in jim pridigoval, da so ga z ganotjem poslušali. Tako se je že v Zgodnji mladosti kazal bodoči cerkveni govornik.
Starodavna župnija Ponikve takrat še ni imela redne šole, pa je bil k sreči od 1811 do 1815 tam za kaplana in potem do 1818 za provizorja za vse dobro vneti Jakob Prašnikar. Ta mož je tedaj v svoji tesni kaplaniji (v starem obrambnem stolpu iz turških časov, ko je bil okrog cerkve utrjen tabor) zbiral ukaželjne dečke in jih učil brati in pisati. Zaradi tesnega prostora je bilo mogoče sprejeti le petnajst dečkov, med katerimi je bil tudi Slomškov Tonče, takrat star enajst let. V poletnem času so imeli šolo pod košatim orehom sredi vasi. Ko se je število učencev namnožilo, so se preselili v cerkovnikovo hišo in kasneje v župnišče.
Prašnikar je bil učencem vzoren, očetovski učitelj. Da bi napravil otrokom veselje in starše čim bolj vnel za šolo, je ob koncu šolskega leta pod košatim orehom napravil javno slovesno skušnjo, katero je počastil sam okrožni glavar Ziernfeld z drugo odlično gospodo svetnega in duhovskega stanu. Po sveti maši so se vsi zbrali pod senčnatim orehom, začelo se je izpraševanje. Otroci so odgovarjali gladko, a vse je prekosil Slomšek in dobil prvo nagrado: lepo vezan molitvenik in srebrn denar. O njem kot šolarju je najlepše povedal sam Prašnikar v pridigi pri novi maši:
"Čez poldrugi mesec bode že trinajst let, kar
sem tebe kot mladega fanta spoznal; ti si bil, kateri si vsak dan, če je le mogoče bilo, pol ure daleč pritekel, da si mi pri daritvi svete maše stregel; ti si bil, kadar se cerkvenim služabnikom ni ljubilo, da si Z menoj šel k bolnikom, naj je bilo vreme kakršnokoli, lepo ali dež in sneg, če si tudi čez kolena sneg gazil, šel si vendar z menoj k bolnikom. Ti si bil prvi med vsemi otročiči, ki si z veseljem k mojemu nauku pritekel in zvesto vsak dan zahajal v šolo dve in pol leti. "
Pobožna mati je opazila njegovo nagnjenje, ga gojila in spodbujala, kakor je mogla in znala, saj je v njenem srcu tlela vroča želja, da bi šel njen prvorojenec v šole in nekoč stopil pred oltar. Oče Marko pa je imel v njim drugačne načrte - da ga bo nasledil na posestvu. Ko je nekoč pri oranju gonil očetu živino, je skrivaj potegnil iz Žepa hijižico in pogledal vanjo. Oče je to opazil in se je tako razjezil, da bi ga bil skoraj pretepel. Zatulil je nanj: "Kmet boš tukaj in delal boš; knjige nosijo s seboj le mestni gospodje; nikdar več ne smeš vzeti knjig na delo!" Med gospodarsko mislečim očetom in blago materjo je nastal boj zaradi Antona, v katerega je posegel modri in blagi Prašnikar. Dosegel je, da je oče, čeprav nerad, privolil, da gre Anton v šolo v Celje. Ob tej priliki je izrekel Prašnikar preroške besede:
"Ljubi starši! Verujte mi, vaš Tonče bo še enkrat velik gospod."
POT K UČENOSTI
Za veliko noč leta 1814 se je Slomšek poslovil od domačega kraja in v Celju nuj prej obiskoval tretji razred osnovne šole ter ga kljub začetnim težavam z nemščino končal z "odliko in nagrado". V jeseni istega leta se je tako lahko vpisal v prvi razred celjske gimnazije in bil ves čas med najboljšimi dijaki. V drugem razredu pa ga je zadel strahovit
udarec: nenadoma mu je po hudem porodu umrla mati. Že umirajoča je milo prosila Prašnikarja, naj skrbi za njenega Toneta, potem rada in lahko umrje. To ji je slovesno obljubil in je besedo tudi držal. Kljub žalosti Slomšek pri študiju ni popustil, čeprav se je podpora od doma še posebej skrčila, ko se je oče leta 1818 znova oženil. Prašnikar je sicer storil zanj, kar je mogel, a bil je tudi sam siromak. Tako je dijak Slomšek večkrat stradal in si pomagal z nehvaležnim poučevanjem slabih dijakov. Leta 1817 je opravil celo tečaj za domačega učitelja učencev nižjih šol in si tako služil kruh.
V	petem in šestem razredu gimnazije je bil njegov profesor govorništva Anton Zupančič, ki je poleg Prašnikarja najbolj vplival na Slomškov duševni razoj. Slomšek sam ga takole opisuje:
"Bil je Zupančič za tisto dobo iskren Slovenec, ki je prvi dramil svoje učence, naj se lotijo materinega jezika, ki je zapuščen spal v prahu. On je dal prvi v peti in šesti šoli citati slovenske Vodnikove in Jarnikove pesmi, katerih učenec in prijatelj je bil. (...) Akoravno učitelj lepoznanstva, ni zatajeval krščanstva, ni preveč povzdigoval poganstva, kakor je pri mnogih hudobna šega. Ena beseda iz ust učitelja, ki je nosil sicer posvetno suknjo, pa o cerkvenih rečeh govoril pohvalno, nam je več izdala kakor cela nedeljska govorica duhovnega gospoda. V takih letih omahljive mladosti je učitelju prav lahko podreti mladeniču z nekoliko besedami sveto vero, pa jo tudi globoko vsaditi v srce, da je nobena, še tako velika nevihta ne omaja."
Po končani celjski gimnaziji je Slomšek v jeseni leta 1819 v Ljubljani nadaljeval študij modroslovja ali filozofije. S slovenskim pesnikom Francetom Prešernom, prav tako rojenim leta 1800, sta bila sošolca in postala sta dobra prijatelja. Nekaj časa je, prav tako z odličnim uspehom, študiral tudi v Senju, kjer se je seznanil s hrvaškim in italijanskim jezikom. Študij modroslovja je končal leta 1821 v Celovcu, medtem pa mu je doma umrl oče.
Z očetovo smrtjo in s koncem latinskih šol je zaključeno prvo obdobje Slomškovega življenja. V tem času so izdelali njegov značaj in določili smer nadaljnega življenja in delovanja trije činitelji. domača hiša, duhovnik Prašnikar in profesor Zupančič. Od očeta in matere je prejel globoko vernost, resnobo ter ljubezen do dela in reda, pri Prašnikarju se je navzel vneme za šolo in ljubezen do mladine, Zupančič pa ga je naučil ceniti in gojiti materin jezik. Ko je enaindvajsetleten stopil v bogoslovje, je bil po svojih nazorih ze zrel mož•
Pripravila K. M.
/Nadaljevanje prihodnjič/ 209
SV. RAFAEL
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Raphael Sl ovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 fP.O.Box 280, Merr/tands, N.S.VV.2160)
Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre ■ frančiškanke Brezmadežne St. Raphael C on ven t,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 Telefon: (02) 682 5478
V nedeljo 4. avgusta 1996 jc v bolnišnici v Liverpoolu umrla VIDA MARIA ROSA KRAJNIK r. Umer. Rojena je bila 9. maja 1930 v vasi Babiči (Marezige) kot hči Antona Umerja in Roze r. Krmac. Leta 1948 je s starši emigrirala v Peru. Tam se je v juniju 1956 poročila z Emilom Krainikom, ki je doma iz Volč pri Tolminu. Rodila se jima je hčerka Vera. Družina je nekaj časa živela v Kanadi, nato spet v Peru, potem v Trstu, leta 1969 pa je prispela v Avstralijo, kjer je dobila še prirastek, sina VValterja. Zdaj so živeli v Casuli, kjer je bila pokojna Vida zaposlena kot čistilka v bližnji šoli. Rada je prihajala k nam v slovensko ccrkev, kadar je imela prevoz, sicer pa je obiskovala krajevno župno cerkev. Poleg moža, hčerke in sina zapušča pokojnica brata in sestro v ZDA: brat Toni živi v Miami, Florida, sestra Vilma pa v San Diegu, Kalifornija. Vilma je prišla na njen pogreb, ki smo ga imeli 8. avgusta po maši zadušnici v naši cerkvi. Pokopana je bila na drugem delu slovenskega pokopališča v Rookvvoodu.
V četrtek 8. avgusta je v Fairfield bolnišnici umrla MARIJA VERKO r. Potočnik. Bila je najmlajša med sedmimi otroki družine Jožeta Potočnik in Antonije r. Perko. Rodila se je 10. aprila 1916 v Bevkah na Notranjskem. Leta 1958 je prišla z možem Francem v Avstralijo. V Leppingtonu sta imela farmo paradižnikov za prodajo na trgu. Rodila sta se jim dva otroka: prvi je bil Marjan, ki pa je žal že od leta 1981 med pokojnimi. Druga je Marta, ki živi v Wakeleyu, poročena z Lojzom Magajna. Tam je zadnja leta živela tudi pokojnica. Ko je bila še pri zdravju, je bila zelo aktivna. Deset let je bila predsednica Community centra pri sydneyskem klubu Triglav. Ta organizacija je skrbela za predstavitev naših dejavnosti v javnosti, kakor tudi za pomoč šolam.
Bila je tudi članica Slovenskega šolskega odbora za N.S.W., kakor tudi dramske skupine pri Triglavu. S pešanjem zdravja je čutila, da se ji življenje izteka. Nedavno me je prosila, naj ji preskrbim knjižico Tomaža Kempčana (Hoja za Kristusom), ki jo je poznala in ji je bila njena vsebina najljub.ša premišljevalna snov. Dan pred smrtjo je prejela zakrament sprave in svetega obhajila, ki je bilo njena popotnica v večnost. Poleg hčerke Marte zapušča tudi sestro Francko, ki živi v Šentvidu, kakor tudi več vnukov in vnukinj. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v torek 13. avgusta, grob pa je dobila med rojaki, ki že počivajo v Rookwoodu.
V torek	13.	avgusta zvečer	je	v	Domu
onemoglih sv. Hedvike v Blacktownu umrl JANEZ ŠKRABAN. Rojen	je bil 12. junija	1924	v	Murski
Soboti. Leta	1944	se je prav tam	poročil	z Ano
Bežek, po rodu iz Gornje Bistrice, župnija Crenšovci. Po prihodu v Avstralijo so živeli v Wodongi, nato v Coomi in končno v Sydneyu, kjer je pokojnik	vodil	mesarijo, nazadnje	v	okraju
Carramar. Zena Ana je umrla 16. septembra 1983. Pokojnik je bil bolan nekako štiri leta. Morali so mu odrezati nogo. Večkrat je bil v bolnišnici v Liverpoolu, kjer je prejel zakramente sprave, obhajila in maziljenja. V Domu svete Hedvike, ob nemškem verskem središču v Blacktovvnu, je preživel komaj teden dni. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v petek 16. avgusta ob velikem številu rojakov in pokojnikovih poslovnih znancev. Pokopan je bil v grob žene Ane na staren} delu našega pokopališča v Rookvvoodu.
Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je v Queen Victoria bolnišnici v Pictonu, NSW, umrla ZORA ULJANIČ r. Noč. Njen oče Jože je bil uslužben na železnici v Zagrebu, kjer je bila rojena 2. avgusta 1921. V Avstralijo je prišla leta 1958. Družina je živela na raznih krajih, nazadnje so imeli majhno posestvo na Old Glenfield Road, Crossroads (Prestons, NSW). Pokojnico je dvanajst let mučila rakova bolezen ter se je večkrat zdravila v bolnišnici. Svoje trpljenje je izredno pogumno prenašala in bila vedno dobro razpoložena. Imela je globoko pobožnost do Matere božje in kar lahko rečemo, da jo je Marija sprejela v nebesa prav na svoj praznik. - Pogrebne molitve za pokoj Zorine duše so bile opravljene v Pinegrove krematoriju, Eastem Creek, v torek 20. avgusta. Vnukinja Sherry Hajsinger je napisala pesmico, ki sem jo prebral ob krsti pokojne stare mame Zore.
V nedeljo 25. avgusta kasno popoldne je v "Phillip Nursing Home", Waverley (Sydney) umrl rojak DOMINIK MEDVEDEC. Rojen je bil dne
28. septembra 1927 v Črnem vrhu nad Idrijo v družini Jakoba in Marije r. Kumerica. Leta 1951 je prispel v Avstralijo. Začel je v Queenslandu na sekanju trstike, nato je bil šestnajst let kuhar v sydneyski očesni bolnišnici, tri leta pa je bil zaposlen v Bunnerong Hostelu za novodošle. Nekaj časa je delal tudi v Melbournu. Dvakrat je obiskal Slovenijo. Zadnja leta pa mu je zdravje začelo pešati. Zdravil se je v St. Vincent bolnišnici, a zadnjih devet mesecev je preživel v domu onemoglih. Dominik zapušča tu brata Franca ter sestro Mileno, doma pa sestro Pepco in Francko, a brat Viktor je umrl v Belgiji leta 1986. - Pogrebna maša je bila opravljena v cerkvi sv. Križa, VVoollahra, v petek 30. avgusta, grob pa je pokojnik dobil med pokojnimi rojaki na pokopališču Rookvvood.
KRST - Thomas Butera, Casula, NSW. Oče Saverio, mati Majda r. Korva. Botra sta bila Dominik in Angela Agostino. - Sv. Rafael, Merrylands, 11. avgusta 1996. - Iskrene čestitke!
POROKA - Frank Lončar, North Parramatta, NSW, sin Franja in Helene r. Gmajner, rojen v Celju, in Silvia Martha Kužnik, Blacktown, NSW, hčerka Rudija in Marije r. Vindiš, rojena v Sydneyu in krščena v cerkvi sv. Patrika, Sydney. Priči sta bila Tony Tomažin in Olga Kužnik. - V slovenski cerkvi sv. Rafaela, Merrylands, v nedeljo 25. avgusta 1996 med poročno mašo.
Novoporočencema iskrene čestitke z željo po obilici božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
OKTOBER bo že pred vrati, ko boste brali te vrstice. To je	izziv	za	nas vse,	da obnovimo
ljubezen do molitve svetega rožnega venca. Pa tudi kip Fatimske Matere božje bo romal po naših družinah, da se	bodo ob njem zbrali	družinski člani
ter sosedje in	znanci	k	molitvi rožnega venca.
Pomagajmo Mariji reševati svet pred grobim materializmom, radi sklepajmo roke k tej častitljivi molitvi, saj si	bomo	z	njo tudi	zase pridobili
blagoslov in lepo razumevanje po naših družinah. Dobili bomo moč za vdano prenašanje križev in težav ter naših bolezni. Pomislite to zlasti vsi, kjer je po družinah prepir in kletev; namestite kletev z molitvijo rožnega venca, pa se bo v družino naselil mir.
PROŠČENJE bo letos prav na god našega cerkvenega zavetnika sv. Rafaela in ostalih dveh nadangelov, Gabrijela in Mihaela - v nedeljo 29. septembra. Istočasno bo tudi praznovanje zakonskih
jubilejev. Zato vas vabimo, da se prijavite vsi, ki imate letos važne obletnice porok.
NEWCASTLE pride na vrsto za slovensko mašo na isto nedeljo, ko praznujemo sv. Rafaela. Torej se bomo srečali v stolnici Srca Jezusovega v Hamiltonu na nedeljo 29. septembra ob šestih zvečer. Pred mašo bo prilika za zakrament sprave, po maši pa se spet zberemo v cerkveni dvorani na čajanko.
FIGTREE je tudi letos na sporedu za oktobrsko pobožnost vse srede ob sedmih zvečer: molili bomo rožni vcnec in imeli sveto mašo. Pridite in si izprosite božji blagoslov ter Marijino varstvo. Poleg osebnih zadev pa je veliko skupnih namenov, za katere naj bi molili: za mir, za ustavitev nasilja, za svetega očeta, za državne voditelje, posebej za naše slovensko vodstvo z ozirom na letošnje volitve v Sloveniji. Pa tudi naše druge domovine Avstralije ne smemo pozabiti. Bolniki, ostareli in osamljeni rojaki so še prav posebej potrebni naših molitev, kakor tudi dejanske pomoči.
Redni nedeljski maši v Figtree v oktobru pa sta na 13. in 27. oktobra ob petih popoldne. -ZEGNANJE bomo spet praznovali na prvo novembrsko nedeljo, 3. novembra, ob petih popoldne.
SVETA MAŠA V ROOKWOODU za naše pokojne rojake bo na prvo novembrsko nedeljo ob deseti uri v kapeli Srca Jezusovega, Bamet Avenue. Pri maši bo prepeval naš mešani zbor. Po bogoslužju bo blagoslov slovenskih grobov, najprej na novem delu našega pokopališča, nato na starem. Poskrbite, da bodo grobovi očiščeni in okrašeni!
"NAMESTO CVETJA..." Včasih žele sorodniki pokojnika, da namesto cvetja darujete v spomin rajnega v dobre namene. Cvetje je lepo, vendar je kmalu po končanem pogrebu obsojeno za smetnjak. Če pa darujete za misijone, za lačne, za maše za pokoj umrlega, ali namenite vsoto za raziskovanje raka ali srčne bolezni ali v kakšen drug dober namen - bo koristilo veliko bolj kot cvetje, ki tako hitro ovene.
NAŠE RADIJSKE ODDAJE so tu za nas, da nas povezujejo med seboj s tem, ko nas obveščajo o naših dejavnostih in sploh o življenju (in smrti) naših rojakov. Prepričan sem, da je radio odlično sredstvo obveščanja in bi morali biti zanj hvaležni. Menim, da so tisti, ki slovenskih oddaj ne poslušajo, za marsikaj prikrajšani. Velikokrat se izkaže, da je rojak zvedel za kako prireditev, ko je
bila že mimo, ali zvedel za smrt prijatelja, ko je bil že mesece pod rušo... in se čudi, da "mu ni nihče o tem povedal". Če bi poslušal slovensko oddajo, bi za zadevo lahko pravočasno zvedel.
Rojaki, ki žive oddaljeni od naših verskih središč, društev in klubov, znajo veliko bolj ceniti slovensko besedo po radiu. Vsi bi se morali zavedati, da se staramo in da bomo vedno bolj potrebovali povezanost z našo skupnostjo: v tujem svetu je to res velike važnosti. Srečujemo se ob pogrebih, pa mi včasih ta ali oni rojak pove, da že petindvajset let ali več ni videl pokojnega prijatelja. Gotovo bi ga bil pokojnik veliko bolj vesel, ko bi se srečala pred smrtjo ob prijateljskem obisku, ob prijaznem kramljanju in kozarčku vina ter obujanju spominov, kakor šele pri grobu. Če bi pokojni mogel govoriti, bi marsikomu rekel:"Kje pa si bil dosedaj?..."
Vabim vas, da ključite svoje sprejemnike: v Sydneyu ob nedeljah in torkih ob osmih zjutraj za slovensko oddajo na SBS, 2EA. Za druge kraje pa poizvedite telefonsko pri SBS. Tudi Wollongong ima slovensko oddajo na zasebni postaji: 2 VOX FM. 106.9 vsako nedeljo od 10 do 11 ure dopoldne. Oddajo vodita družini Rudolf in Kropich. Prisluhnite!
SVETOGORSKA KRALJICA je naslov glasila prijateljev in dobrotnikov Svete Gore. Nedavno smo prejeli avgustovo številko. Poleg člankov duhovne vsebine poročajo naši sobratje frančiškani, varuhi svetogorske božje poti, o napreku pri obnovi
romarskega doma. Najnovejše je to, da bo treba napeljati na Sveto Goro vodovod. Dosedaj je samostan uporabljal deževnico, a za potrebe romarskega doma deževnice ne bo dovolj. Zato priporočamo, da se z darovi spomnite tudi tega namena. Kot doslej bodo MISLI z veseljem posredovale darove predstojniku na Sveto Goro. Vsem, ki se boste odzvali prošnji, že v naprej Bog plačaj! Obenem zahvala vsem, ki ste doslej darovali za obnovo romarskega doma.
"KJE JE NAŠ SIN?" Kar številna vprašanja te vrste dobivajo rojaki iz domovine od sorodnikov pogrešanih. Navadno se obrnete na slovenskega duhovnika, na Misli ali na društva. Zal nam primeroma redko uspe najti pogrešanca, ker se v mnogih primerih ne pusti najti, ali pa je že med pokojnimi. MISLI objavljajo njih imena in prosijo sodelovanje bralcev pri iskanju. Samo pri nas imamo seznam kakih petdeset imen pogrešanih.
Težava je v tem, ker Avstralija nima centralnega matičnega urada, kjer bi lahko zvedeli, če je pogrešani med pokojnimi. To pomeni, da je treba iskati informacije v vseh sedmih državah, kar je zamotano in združeno z velikimi stroški. Poleg tega so nekateri pogrešani spremenili ime, kar pri iskanju zmanjša možnost uspeha. Naredimo pač, kar moremo.
Tisti pogrešani, ki nočejo stika s svojimi, naj to vsaj sporoče. Saj imajo do tega pravico. Vendar: ali jih prav nič ne gane bolečina njih svojcev???
P. VALERIJ AN
Otroci
Slomškove šole pri Sv. Rafaelu v Sydneyu so pozdravili očete na njihov praznik — na prvo nedeljo v septembru
Jožko Kragelj
Dragi Marijan, Marijan zlati, zdaj obhajamo Tvoj god in ker nočeš tu ostati naj bo to še za odhod.
2.
Kakor ptica si selivka, ki v jaseni odleti; kot se skrije reka Pivka, skril se boš nam tudi Ti.
3.
Če Tvoj ciy bo Šmarna gora, le zadihaj polnih pljuč, pot naj modra bo, ne nora, da ne prideš spet pod ključ.
4.
Tu od dolgega so časa misli na pretekle dni, kot razdražil bi modrasa, sikale od vseh strani.
Zdaj vsaj bežno preletimo dolgo to življenjsko pot.
Kar poučno bo, sprejmimo, kot bi sladek bil piškot.
6.
Tvoja rojstna domovina zgodovinski je Šentvid, kjer so taka sladka vina, da bi pil jih še Ovid.
7.
Tam si grozdje zobal, stiskal, mošt pretakal iz soda v sod, če kdaj pil si ga, si vriskal ter se mami skril na pod.
8.
Oče Te poslal je v šole, ker pač nisi bil zabit, mož zares imel ni smole, saj postal si minorit.
NASE nabirke
TISKOVNEMU SKLADU PATRA BERNARDA ZA NAŠE “MISLI”:
$40,— Štefanija Smole; $30,— Pavla Vohar, Frank Smerdely; $25,— Vinko Repp; $20,— Marija Hosino-vi?, Ivan Kolačko, Alojz Kastelic; $15.— Mila Vadnjal, Jože Gjerek; $10,— Vinko Lavri?, Alojz Žagar, Marija Judni?, Karel Knap, Janez Primožič, Frances Namar, Ivanka Štavar, Josip Burlovich, Marija Dolenc, Viktor Šenkinc, Franc BoziČ, JoSe Novak, Marija Bosnič, Matevž Jereb, AnaSutej, Slavko Koprivnik, Marjan Jonke, Jože Bedernyak; $5.— Anamarija Mršnik, Albin Kurinčič?, Matija Cimerman, Paul Rob, Amanda Namdur, Alexander Bole, Ivo Bavčar, Lidija Puc; $4,— Vinko Ovijat; $2.—Jože Blažič.
ZA MISIJONE
IN NAŠE POSINOVLJENE
MISIJONARJE:
$100,- N. N.; $20,- Alojzija Gosak, Berta Žele, Slava Maver (namesto cvetja na grob J. Judniča) - vsi trije darovi za lačne; $10,— druž.Ja-nez Lah (za lačne).
ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE:
$100,— Mila Vadnjal (v spomin pokojne Zlate Abram); $20,— Slavko Koprivnik.
V POMOČ BOŽJI POTI NOVA ŠTIFTA PRI RIBNICI: $50.— Kristina Car.
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTETO POVRNI!
V //■
/CELICA 153/
Drugi je prišel na vrsto pater Marjan, ki je obhajal god in se pripravljal na odhod, ker mu je potekel čas zapora. Njemu sem 10. oktobra 1953 zložil tele verze:
PATRU MARJANU ZA GOD 1.	5.
SLOVENIJA
JE PRED VOLITVAMI
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je dne 5. septembra podpisal odlok o razpisu letoSnjih državnozborskih volitev. Volitve bodo 10. novembra, na Martinovo nedeljo. Rok za volilna opravila — po domače rečeno: za volilno kampanjo - se pričenja z 11. septembrom.
To tudi pomeni, da bodo letošnje novembrske volitve potekale po starem volilnem sistemu. Kar osemindvajset političnih strank — toliko jih je zdaj v Sloveniji registriranih — se bo potegovalo za oseminosemdeset poslanskih sedežev. Dva od njih pripadata italijanski in madžarski narodni skupnosti na slovenskem ozemlju, dotim za Slovence po svetu doslej še nismo uspeli, da bi med poslanci imeli svojega zastopnika. Razprava o tem predlogu v parlamentu Se ni končana, zato Se vedno upamo, da bomo končno le uspeli.
Referendumi za novi volilni sistem so predlagani Štirje, a na letošnje volitve Se ne bodo vplivali. Zaenkrat tudi Se ni gotovo, kdaj bodo razpisani.
Volilno pravico ima vsak slovenski državljan, ki je dopolnil osemnajst let To velja tudi za Slovence po svetu.
Pred Štirimi leti je volilo približno 800 slovenskih državljanov, ki živijo v Avstraliji. Volilne liste je dobil samo tisti, ki je prej izpolnil in poslal v Slovenijo zahtevo za vpis v volilni imenik. Ta zahteva mora biti poslana za vsake volitve posebej Za letošnje volitve mora
9.
V	šolah Te učil je Kotnik, moder mož, učen in strog, kakor med vojaki stotnik; zate bil je mali bog.
10.
Nova maša Ti prinesla vseh duhovnih je dobrot; strela pa Te je pretresla, ko je treščila v nek plot.
11.
Bil pastir si čudni čredi jagnjet, ovnov, ovc in koz, moško stopal si v njih sredi, da zašle ne bi pod voz.
12.
Krvoločni so Te Nemci z brati tirali na Jug; čreda je ostala v senci brez vodnika sredi kug.
13.
Ko biriči so zbežali, boigi hram je bil podrt.
Vsi nad njim ste žalovali, a pogum vaš ni bil strt.
14.
Bog skalil je Tvojo srečo, ko si romal v Maribor.
Tam spoznal si prvo ječo in zašel med čuden zbor.
15.
Srečal mlade si in stare, polne spletk, nakan in muh. Zanje nisi imel prevare, ampak le vsakdanji kruh.
16.
Ko si srečal spet sobrata, ki ime mu je Andrej, gledal si kot tele v vrata, ker debel je bolj kot prej.
17.
Skupaj sta prišla v to sobo, kjer se dobro vsem godi.
Tu prebil si kratko dobo, že se Ti domov mudi.
18.
Le odleti čez poljane, preko gričev, gor in trav; srečal boš obraze znane, vsem izroči naš pozdrav.
19.
Ne pozabi na Hajdino, kjer je znani Vekoslav, ki Ti dal bo piti vino.
Topel zanj velja pozdrav.
20.
Jozafata še pozdravi.
Naj lepo skrbi za dom, naj prav nič sam ne zapravi, saj je dober ekonom.
21.
Če bo z vlakom dobra zveza, pride na obisk v Ptuj stari znanec, dobri Jeza.
Koš pozdravov mu nasuj.
22.
Če boš rabil pometača, k Tebi pride naj Tomaž, ki je spreten kakor kača, a za dobro, ne za laž.
S-
lovenski stani, ki slovensko znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne učijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom domačo reč zapravijo — slovenski jezik, ki so jim ga njihovi dedi izročili.
Tetki očetje in matere so podobni slabim gospodarjem, ki svoje očetno gospodarstvo prodajo, drugo kupujejo, nazadnje pa beraško palico najdejo.
/Anton Martin Slomiek/
23.
Naj preljubi naš Tomažek bo pri Tebi dober gost!
Naj pocuka ga kak glažck zdaj, ko srečen je in prost.
24.
Že sinica Ti je pela na topolu: Cicifuj! in Ti z veje je želela:
Pridi Marjan, prid’ v Ptuj!
25.
Zdaj še mi Ti vsi želimo, da se rešiš teh zidov in sc s Tabo veselimo, ker greš v torek spet domov.
29.
26.
Hodi mirno, modro, varno, s Tabo naj bo ljubi Bog, da boš delal vse preudarno in sc iznebiš nadlog.
27.
Skrbi za telo in dušo, to sta važni dve stvari, ker sicer boš prej pod rušo,« kot želeli bi Ti mi.
28.
Vse te težke kilograme, ki si tukaj jih zgubil, če boš jedel sir, salame, boš kaj kmalu pridobil.
Ko tako boš spet pri moči, moli, pridiguj in poj ter nas Bogu priporoči, da prišli bi za Teboj!
Trije, katerim naj bi izročil pozdrave, so bili Vekoslav Skuhala, župnik na Hajdini, p. Jozafat Jagodic, minorit, in pater Tomaž, trapist. Vsi trije so bili z nami zaprti in so že odslužili. Z njimi smo sc srečali na Zalah in v Novem mestu. Dobili so le nekaj let zapora. Čeprav smo vsakomur privoščili prostost, nam je bilo kar hudo, ko so se poslavljali. Zapor namreč ustvarja tesne notranje vezi in je težko odhajajočemu, še bolj pa tistim, ki ostanejo.
Po Marjanovem odhodu smo ostali nekaj časa štirje, kmalu pa je prišel med nas sotrpin Nace Škoda, s katerim sem presegal normo na Žalah. Nace je bil poliglot. V zaporu se je naučil več jezikov. Knjige je naravnost žrl. Bral je neverjetno hitro. Prav tako naglo je govoril. Imel pa je tudi poseben dar čudenja. Karkoli si mu povedal, je sprejel z značilnim: A, bejš no!! Ko je videl, da sem se lotil pisati neko črtico, me je vprašal: Ali si že napisal kakšno knjigo?
- Knjige ne, sem mu odgovoril, samo nekaj črtic.
- Jaz pa sem napisal že trinajst knjig, je rekel.
Začudil sem se mu, ker nisem nikjer bral njegovega imena.
Gledal me je in se zasmejal. - Jaz nisem pisal povesti in romanov, spisal pa sem že trinajst oznanilnih knjig, mi je rekel.
Malo je manjkalo, da ga nisem sunil pod rebra.
- Kdaj jih boš pa izdal? sem mu vrnil. - Katera založba jih bo sprejela?
- Moje knjige so samo za arhiv. Žal, jih bo le malokdo pogledal.	/Nadaljevanje	prihodnjič/
Dva samotna pelikana
na raki Murray
biti zahteva za vpis na Republiški volilni komisiji v Ljubljani gotovo. mesec dni pred volitvami, torej do
10.	oktobra.
Formular zahteve za vpis v volilni imenik lahko dobite na vseh treh verskih in kulturnih slovenskih središčih: v Sydneyu, Adelaidi in Melbournu (tu so na razpolago v Baragovi knjižnici). Prav bi bilo, da bi bili na razpolago članom tudi po natih organizacijah. Saj nobenemu Slovencu v svetu ne sme in ne more biti vseeno, kako se razvijajo politične razmere v rodni domovini. +
Za konec pa se beseda o LASTNINSKIH CERTIFIKATIH. Rečeno je bilo, da čas za vlaganje poteče ob koncu septembra. Kakor pa smo zvedeli, bo vlada te dni seznanila javnost, da je čas za vlaganje CERTIFIKATOV podaljšan do konca našega leta.
To na znanje vsem, ki zadnji Sas sprašujete, kako je s CERTIFIKATI. Roka torej le Se niste zamudili.
 D—i
SVETA DRUŽINA
ADELAIDE ,
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51 Young A ve, W. Hindmžrsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, VVelland, S. A., 5007)
Tel.: (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487
NAJ pričnem z našimi pokojnimi. Kar dva imamo tokrat:
Dne 11. avgusta je v Modbury Hospitalu umrl ANTON ZRIM. Nedolgo tega je, ko so zdravniki odkrili zahrbtno bolezen, nato je dobil še srčni napad. Okrepčan s svetimi zakramenti za umirajoče se je poslovil s tega sveta. Tone je bil rojen 3. marca 1930 v Doliču v Prekmurju in je prišel v Avstralijo 20. marca 1955. Poročil se je v juliju 1966. Pogrebni obredi so bili v pokopališki kapeli v Enfieldu na praznik Marijinega vnebovzetja, mašo zadušnico pa smo imeli v naši cerkvi naslednjo nedeljo. Ko smo cerkev gradili, je pomagal tudi pokojni Tone kot zidarski strežnik: vsa opeka in malta	je	šla skozi njegove	roke. Tako je	spomin
nanj med	nami še bolj živ	in bo hvaležno	ostal. -
Ženi Loni, hčerkama Sandri in Sheryn ter polbratu Štefanu Kolmanu in njegovi družini izrekamo iskreno sožalje. Pokojni Tone pa naj počiva v božjem miru. Priporočam ga v molitev.
Kar teden zatem, 18. avgusta, je spet sestra Smrt obiskala našo skupnost. V Domu za intenzivno nego	v	Woodville West	je zaključila	zemsko
življenje PAVLA FLAJNIK r. Škapin. Rojena je bila	24.	aprila 1927,	Veliko Polje,	občina
Podnanos. V Avstralijo je prišla preko Italije leta 1955 in se kmalu poročila s sedaj že pokojnim Francem Flajnikom, doma iz Bele krajine. Ves čas je živela v adelaidskem okraju Ottoway, kjer sta si s Francem postavila svoj dom. Že nekaj let je bolehala na srcu in zdravniki so ji svetovali operacijo, katero pa je pokojnica odklanjala. V začetku letošnjega avgusta je imela spet močan napad, ki je oslabil srce ter je končno podlegla. Smrt jo je rešila trpljenja. - Rožni venec smo molili ob krsti v torek 20. avgusta v mrtvaški kapeli na Port Rd., pogrebna maša pa je bila naslednji dan v naši cerkvi, od koder smo pokojno Pavlo pospremili k večnemu počitku na pokopališče Cheltenham, kjer že počiva njen mož. Hčerki Viki in njeni družini ter sinu Petru izrekamo iskreno sožalje, pokojnico pa
priporočam v molitev. Naj pri Bogu najde mir, ki ga je v tem življenju zaman iskala.
Na prvo nedeljo v septembru smo praznovali Dan očetov, kot je to navada v zapadnem svetu. Po maši smo imeli kulturni spored, ki ga je s sodelavci pripravila gospa Stanka Sintič. V uvodnem govoru je povedala tole:	"Oče. Beseda, ki jo vsi
izgovarjamo neštetokrat. Beseda, ki ima v sebi toliko vrednote in smisla, ki ga ne more nihče, tudi najboljši pisatelj, enakovredno prenesti na papir in jo opisati... Oseba, ki nam je dala življenje... Časi so se spremenili, veliko je v letih drugače, toda očetovska ljubezen je vedno, ne glede na čas danes in v preteklosti, enako velika in močna, pa naj bo izražena ali ne - vedno je prisotna. Tako se danes spominjamo vsak svojega očeta; zahvalimo naj se jim za vse, kar so za nas storili. Za materialne dobrine, za lepe besede, za vso pomoč in predvsem za neizmerljivo ljubezen. - Naj vam prečitam kratek odlomek o očetu kralju in njegovih treh sinovih. (...) Sestavek nam je povedal, da ljubeznine • moremo kupiti in da na svetu ni dragocenejše stvari, ki bi našim staršem pomenila več kot naša ljubezen do njih..." Vsakdo prisotnih se je zamislil v govor, ki ga je pripravila Stanka, pa si gotovo tudi spraševal svojo vest. Smo staršem dovolj hvaležni za vse, kar so nam podarili?...
Po končanem sporedu smo bili vsi možje povabljeni v našo dvoranco. Žene so postregle današnjim slavljencem z dobrim kosilom, mladi pa so prvič pekli meso na žaru ter s tem pokazali svojo hvaležnost očetom. Lepo jih je bilo videti.
Vsem, ki ste kakor koli pomagali, da je bil letošnji očetovski dan tako doživet, iskrena hvala! Bog naj povrne vsem!
V	mesecu oktobru, ki je mesec rožnega venca, bomo imeli vsak petek večerno mašo in molili bomo rožni venec, to priljubljeno Marijino molitev. Naše molitve bodo za slovensko skupnost širom Avstralije, da bi ostali zvesti Bogu in narodu.
P. JANEZ
Svatogorika bazilika
Domačija na Slomu, kjar je bil rojen in je
preživljal
svojo
m ladost
Anton
Martin
Slomšek
JL \dor.
dor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje svojega rodu in ne jezika materinega. ‘Brez jezika in naroda bi bila se tako rajska dežela Žalostna puščava. (Anton Martin Slomšek)
so res nosilke zgodovinskih sporoi.il in sodobnih novic, kot slovenske znamke pa nas Se povezujejo z rodno domovino. Tako je napisala gospa Maura Vodopivec ter nam poslala kopije najnovejših slovenskih znamk, ki so izšle ta mesec.
Štiri so po Številu. Prva predstavlja eno umetnin slovenskega slikarja Jožefa Tominca, druga nas spominja stoletnice sodobne kardiologije, tretja visoke obletnice novomeške gimnazije, ki so jo pred 250 leti pričeli oo. frančiškani, četrta pa seže v naravo, v Škocjanske jame. Zato ji ne zamerimo, da je temna za naše oči — vsaj kopija, dobim je originalna znamka v barvah gotovo boljša.
^VtNIjA §
Gospe Mauri Vodopivec za pošiljko iskrena zahvala!
UMM
Z VSEH VETROV
Četrti svetovni simpozij za
zborovsko glasbo je bil letos v avgustu v Sydneyu. Na njem so se predstavili vrhunski zbori: ženski zbor Elektra iz Kanade, Filipinski madrigalisti, zbor Brighamske univerze iz Amerike, komorni zbor danskega radia, komorni zbor iz Stuttgarta in drugi. Istočasno je te dni Musič Expo nudila udeležencem simpozija vse, kar potrebuje nekdo, ki se ukvarja z zborovsko dejavnostjo.
Simpozija se je udeležilo 18 Slovencev, med njimi Damijan Močnik in njegova soproga Irma, ki ju je urednik Misli srečal v slovenskem verskem središču v Sydneyu. Irma poučuje glasbo na osnovni šoli v Cerkljah pri Kranju, Damijan pa je profesor glasbe na škofijski gimnaziji v Šentvidu in tudi priznani skladatelj. Ob papeževem obisku Slovenije smo peli njegovo kompozicijo himne, pripravljene posebej za to priliko.
Prvi svetovni simpozij za zborovsko glasbo je bil leta 1987 na Dunaju, drugi leta 1990 v Stockholmu, Talinu in Helsinkih, tretji pa leta 1993 v Vancouvru v Kanadi. Evropsko srečanje za zborovsko glasbo lanskega julija v Ljftbljani je vzbudilo zanimanje med Slovenci za to svetovno zadevo. Morda bo Slovenijo na petem svetovnem simpoziju, ki bo leta 1999 v Rotterdamu, zastopal tudi reprezentančni pevski sestav.
LJUDJE dajejo bajne vsote za vse, kar le malo diši po znanih filmskih zvezdah. Nedavno pa smo brali, da je šel v Ameriki na licitacijo avto, ki ga je vozil kardinal Wojtyla, sedanji papež Janez Pavel
II.	Avto sam kot tak je "stara škatla" brez vrednosti, kot bivši papežev avto pa je na licitaciji dosegel vsoto 130.000 dolarjev. Novemu lastništvu je bilo dodano tudi potovanje v Rim in srečanje s prvotnim lastnikom.
Izkupiček za avto je papež namenil za povečanje romarskega doma Poljakov v Rimu in za pomoč poljski katoliški univerzi v Lublinu.
TUDI SLOVENCI so se udeležili 6. mladinskega svetovnega prvenstva v atletiki, ki je bil v avgustu v Sydneyu ter je brez dvoma eden največjih športnih dogodkov v Avstraliji. Enajst slovenskih mladih atletinj in atletov se je borilo za odličja. Najbolj se jim je približala Anja Valantova, ki je v kvalifikacijah troskoka bronasto odličje zgrešila le za en centimeter.
Nič ne de, če tokrat še ni medalj. A tri peta mesta med svetovnimi atleti so lep dokaz, da smo v atletiki v samem vrhu ter smemo pričakovati še mnogo lepih uspehov.
Slovenski atleti so bili gostje Slovenskega društva Sydney in Kluba Triglav. Srečanje je potekalo v prijetnem domačem vzdušju.
TO LETO zaznamuje tudi smrt dr. Branke Sušnik, naj večje slovenske strokovnjakinje za indijanska plemena Južne Amerike. Pokojnica je bila doma od Device Marije v Polju pri Ljubljani. Na univerzi je končala študij modemih jezikov. Med revolucijo so ji komunisti pred njenimi očmi ubili očeta, ki je bil vodja orožniške postaje. Umaknila se je v Rim, nadaljevala študije in doktorirala iz orientalskih jezikov. Preko Argentine je prišla v Paragvaj in začela občevati z indijanskimi plemeni ter proučevati njih jezik, psihologijo in način življenja. O vsem tem je predavala na paragvajski univerzi in postala tudi redna članica Societad Cientifica del Paraguay. Končno je sprejela službo ravnateljice etnografskega muzeja v Asuncionu ter redne profesorice z muzejem povezane etnološke fakultete.
Dr. Branka Sušnik si je s svojimi znanstvenimi ekspedicijami, predavanji ter publikacijami pridobila svetovni ugled. Rojaki smo samo zunaj domovine vedeli zanjo, dočim je Slovenija pod enoumjem o njej žal molčala. Pa zasluži topel spomin vsaj zdaj po smrti.
SLO VEN! A N F11N ER A L SER VICE
Tel: 724 5408
A F c; A
//	Rataji	t/SS
Fax: 728 2253
Sydneylkim Slovencem v času žalovanja 14, ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri, A.C T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
JUŽNA KOREJA je z ozirom na število duhovnikov vsemu svetu najleši zgled. V zadnjih dvanajstih letih je bilo tam v duhovnike posvečenih nič manj kot 1345 bogoslovcev. To število je kar za dvesto več kot v celotnem obdobju domačega duhovništva na Koreji, od leta 1845 do 1983. Vprašanje je, kaj je vzrok tolikšnemu povečanju števila duhovnikov v zadnji dvanajstih letih? Korejski cerkveni krogi povezujejo porast z dogodkom v letu 1984, torej ravno pred dvanajstimi leti: tedaj je Cerkev razglasila za svete korejske mučence, 103 po številu.
Kri mučencev - seme novih kristjanov. Brez dvoma tudi novih duhovnikov. Upajmo, da bo tudi naši domovini v revoluciji prelita kri postala milost za mnoge trdne kristjane in tudi duhovniške poklice.
MATI TEREZIJA je hudo bolna - ta novica je nedavno presunila ves svet. Saj je ime te Nobelove nagrajenke, ki se v Kalkuti žrtvuje že toliko let za najrevnejše, znano povsod. Pri šestinosemdesetih letih si ne da počitka. No, zdaj si ga je morala vzeti, saj je v bolnišnici, vsa izčrpana od malarije in z zelo oslabelim srcem. Zdravniki ne napovedujejo nič dobrega, mati Terezija pa že sili domov, med svoje sestre in med uboge...
Red "Misijonark ljubezni", ki ga je m. Terezija ustanovila, se pripravlja na srečanje z izvolitvijo
novega vodstva.. Tokrat najbrž ne bo več izvoljena za glavno predstojnico m. Terezija, četudi bo morda tudi topot premagala bolezen in se pod zdravniškim nadzorstvom okrepila. Upajmo samo, da red pod novim vodstvom ne bo popustil v svoji gorečnosti v delu za najrevnejše.
"PADEC Berlinskega zidu je sprožil povečanje mafije v Vzhodni Evropi in tudi industrijo otroške prostitucije. Praga, Slovenija, Poljska, Romunija in Madžarska so nove seksualne Meke..." To so brali naši rojaki v Argentini nedavno med policijskimi Vestmi največjega jutranjega časopisa ("Člarin", 26. avg. 96). Težko jim je bilo, da z omembo Slovenije pade senca tudi nanje, saj skoraj nihče izmed njih doslej ni imel opravka s policijo.
fH»iHvunDm
\m mm \ m otom ao mpanv
V.F.L
A
MITSUBISHI
PANELCARE P/L
ACN 007 152 203
MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450
•"MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS ♦PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES "■INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE
A.H. Frank Kampuš - 560 5219
Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago.
G2
COLONIAl. MUTUAL
ArPROVKI)
HF.PAIRF.R
ST
306
dela
»o
pod
garancijo
Melbournskim Slovencem se priporoča« KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOi MEMORIALS
10 BANCEL CAMPBELL
; T•!.:
| 359 1179 • A .H.: 470 409S
a-
KOTIČEK NAŠIH MLADIH
1
DANES je v GALERIJI MLADIH na vrsti sin slovenske družine, ki JF/V/ v Melbournu: DAMJAN PlŠO-TEK. Oče Maks Pišotek je iz Vrhol pri Slovenskih Konjicah, mama Magda r. Plehko pa je bila rojena v Mariboru. Spoznala sta se tukaj in sklenila zakon v slovenski cerkvi si/. Cirila in Metoda v Kew. Damjan se je rodil leta 1972 in je bil kriien v slovenski cerkvi. Enako obe sestrici. Natasha zaključuje letos V. C. E. in se le pripravlja na univerzitetni hudi j, Marie pa obiskuje 9. leto v Mount Lilydale College, kjer je med učitelji tudi njena mama Magda.
Damjan je začel osnovni pouk s petimi leti in sicer v farni Soli si/. Petra Juliana, Mooroolbark. Obenem je obiskoval tudi slovensko tol o pri S. D. M. na elthamskem hribčku ter bil član folklotr\e skupine. Redni pouk je nadaljeval na Mount. Lilydale College in srednjo Solo uspeSno zaključil z f-T^.Č. Obenem je bil tudi učenec slovenske sobotne Sole v Box Hillu.
Po maturi je bil sprejet na univerzo — Svvinburne University of Technology v Havvthornu, kjer je po Štirih letih zaključil svoje Študije ter 30. avgusta
1995	prejel diplomo "Bachelor of Technology in Building and Surveying". Takoj po prejemu diplome
JL \arjt
ar je oče dobrega od svojih starih prejel, mora svojemu sinu zapustiti in kar se je mati od svoje matere hvalevrednega naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila.
CM at er in jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih dobili.
‘Dolžni smo skrbno ga ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti.
Anton Martin Slomšek
DVAINDVAJSETI
MLADINSKI
KONCERT
KORAJŽA
VELJA
v priredbi verskih in kulturnih središč v Avstraliji bo:
v soboto, 5. oktobra ob šesti uri popoldne v dvorani slovenskega društva PLANICA, Springvale (Melbourne). V nedeljo ob deseti uri dopoldne pa bo mladinska maša v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda, Kew.
jedo/pil tudi zaposlitev: postal je Building Surveyor/ Inspebtor za Shire of Yarra Ranges.
Damjan ima rad šport. Že kot dvanajstletni detko je igral tenis, nogomet in ukvarjal se je z atletiko ter si osvojil tudi nekaj lepih trofej. Zal je moral opustiti tenis, ker si je polkodoval hrbtenico. Je pa Se vedno pri nogometni skupini "Diamond Valley Slovenians", ki je ena Športnih aktivnosti S. D.M.
Damjan pravi, da mu slovenska beseda ne tele gladko. Rad pa se potrudi, da govori slovensko. Ko je med univerzitetnim študijem živel v Havvthornu pri stari mami, sta se prav dobro razumela s slovensko govorico. Upamo, da se mu bo spolnila želja in bo letos obiskal Slovenijo. Tam mu bo znanje slovenskega jezika prih o prav ter ga bo zlahka tudi izpopolnil.
VELEPOSLANIŠTVO
REPUBLIKE SLOVENIJE v Canberri uraduje vsak delovni dan od desete ure dopoldne do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite osebno ali po telefonu vse potrebne konzularne informacije.
Naslov slovenskega veleposlaništva je:
ADVANCE BANK CENTRE - Level 6
60 Marcus Clarke Street
CANBERRA CITY.
Številka telefona je (06) 243 4830.
Številka faksimila pa je (06) 243 4827.
Pisma in drugo pošto pošiljajte na poštni predal: EMBASSY OF SLOVENIA,
P.O.Box 284, Civic Square,
CANBERRA, A.C.T. 2608
ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov
SPOROČILO vsem avstralskim Slovencem:
Predsednik RS Milan Kučan je podpisal odlok, s katerim je določil datum 10. novembra
1996	za PARLAMENTARNE VOLITVE RS. Vsi avstralski Slovenci, ki ste državljani rodne domovine (Avstralija prizna dvojno državljanstvo) in vam ni vseeno, kako se razvijajo politični dogodki v Sloveniji, ste vabljeni, da se pismeno udeležite volitev.
Prvi korak je: Vaše ime mora priti v volilni imenik, ki ga sestavlja Republiška volilna komisija. V ta nemen morate izpolniti poseben formular: ZAHTEVO ZA VPIS V VOLILNI IMENIK. Formular imajo na razpolago MISLI in vsa tri verska ter kulturna središča. (Prav bi bilo, da bi jih vsaj svojim članom delile tudi naše organizacije.) En izvod bo priložen tudi tej številki MISLI. Če je potrebno, napravite kopije.
Na podlagi vpisa v volilni imenik boste prejeli (upam, da pravočasno pred volitvami!) uradne glasovnice na svoj naslov ter se pismeno udeležili volitev.
Uredništvo in uprava MISLI *
MELBOURNE, VIC. - BRIDGE-MOST. Kulturna predstavitev 1996 avstralskih Slovencev.
Izseljenski Svet je letos v aprilu, maju, juniju in juliju predstavil kulturna dela avstralskih Slovencev
K 8.1 Z£M
AVrrZAL iKt (LOUNUL
rodni deželi Sloveniji in zamejstvu v Italiji in Avstriji.
Ta predstavitev likovne umetnosti in literarnega dela je sad in prispevek našemu narodnemu izročilu, ki ga mi Slovenci ohranjamo na peti celini Avstraliji, deželi, ki nam dopušča našo narodno identiteto.
Prva razstava likovne umetnosti in literarnega zaklada slovenskega jezika od začetka priseljevanja v Avstralijo do danes je bila v Ljubljani v Narodnem muzeju. Odprl jo je predsednik slovenske države Milan Kučan, ob prisotnosti avstralskega veleposlanika z Dunaja, takrat v Sloveniji se mudeče avstralske trgovske delegacije, slovenskih konzularnih in poslaniških zastopnikov ter številne množice občinstva. Ta zanimiva prireditev avstralskih Slovencev je pritegnila v Sloveniji izjemno pozornost, ne samo v medijih, temveč v vseh krogih slovenskega življa doma. Prvič so se celostno v Sloveniji in slovenskem zamejstvu predstavili likovni umetniki iz Avstralije,
Three retum flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana
Trikrat na teden iz Melbourna in Sydneyo na Dunaj, v Ljubljano in nazaj *
LAUDA telefon: 1 800 642438 (bnzpitinipoklic)
The only airline d.rect to	.
the Heart ot Europe	UQd"č)ir
poleg tega pa smo skupaj s slikami in kipi dali na ogled še primerke naše celotne literarne in informativne dejavnosti (knjige, časopise, poročila o slovenskih ustanovah, radijskih oddajah...) in pričevanja o najrazličnejših drugih oblikah življenja in dela na naši peti celini.
Iz Ljubljane smo se preselili v Trebnje, majhno slikovito mestece na Dolenjskem, nato pa preko Maribora še med zamejske Slovence v Trst in v Tinje na Koroškem. Zadnji del te predstavitve pa je bil v Postojni za časa "Srečanja v moji deželi". Vsako otvoritev teh razstav je spremljal tudi pester in v srca segajoč kulturni spored. Skozi vsa ta kulturna shajališča pa je šlo preko dvatisočšeststo obiskovalcev.
Ob priliki vse te kulturne dejavnosti sta izšli tudi dve knjižici in sicer "Opisna bibliografija slovenskega tiska v Avstraliji" in "Pregled delovanja in organiziranosti Slovencev v Avstraliji".
Radi pa bi dali tudi slovenski skupnosti tukaj v Avstraliji možnost ogleda in ocenitve kulturne predstavitve "Bridge - Most", ko se je ta vrnila v našo sredo. Zato bo razstava likovne umetnosti avstralskih Slovencev in literarni zaklad slovemskega jezika ter prikaz delovanja naših slovenskih ustanov na ogled pri Slovenskem Društvu Melbourne v nedeljo 22. septembra 1996 od desete ure dopoldne pa do šestih zvečer. Ob treh popoldne se bodo predstavili številni sodelujoči umetniki in avtorji slovenskih literarnih del.
Pridite in oglejte si dejavnost našega slovenskega življa v Avstraliji. - Ivo Leber, koordinator
MOUNTAIN CREEK, Qld. - Pošiljam Vam naročnino za Misli in se zahvaljujem za redno dostavitev. Hvala Vam za ves trud, ki ga vlagate v to prijetno glasilo. Rad preberem vse. Vedno me pa pretrese, kadar najdem ime kakšnega znanca, ki je odšel v večnost. Sicer je to usoda nas vseh in je neizbežna, a kadar nas zapusti kdo sorodnikov ali dobrih znancev, je to za vse prizadete resnično
	
&SMALL	o o d s
Rojakom Vcy*~ v Sydneyu	M J J se toplo ■ rj/ priporočam!
| M-l J » 220 Burvvood Rd, Burvvood N.S.VV. 2134 f ( Phone: (02) 747 4028 )	
pretres, ki nam da misliti...
Ker sem prišel semkaj iz Viktorije in tam veliko ljudi poznam, mi prav Misli prinesejo novico o smrti kakega znanca. Tako na primer o Katici Hartncr, melbournski znanki in veseli Štajerki, ki je tako nenadoma umrla. Lepo poslovilnico je svoji prijateljici napisala mama Marcela Bole. Če pesem ne bi prišla v Mislih, ne vem, če bi to kje drugje bral. Zato hvala, da ste jo natisnili. Vsebina ni le mišljenje mame Boletove, ampak mišljenje marsikaterega, ki je Katico poznal. Tudi jaz sem jo imel zelo rad.
Kmalu bo prišel november in z njim v Mislih celoletna Matica naših pokojnih. Bodo v žal predolgem imeniku zopet tudi znana imena? Prav gotovo.
P. urednik, ostanite zdravi! Tople pozdrave iz tople, sončne dežele. - Marijan Lauko
AUBURN, N.S.VV. - Pošiljamo naročnino. Obenem bi rad povedal, da še vedno radi beremo in sledimo, kaj nam poročajo MISLI. Hvala za Vaš trud in zanimanje za našo slovensko skupnost, ki je žal vsako leto manjša.
Lepo pozdravljeni! - Frank Smerdely
DIMBULAH, Qld. - Pošiljam vam mali dar za Misli. Tako me je vedno veselilo brati in Misli sem komaj čakala. Zdaj pa ne morem več. Tako slabo
Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact Stan Krnel Dental Technician specialising in dentures and mouthguards.
147 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066
Mobile: 019 695 576
Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Krnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze.
Suite 7/14 Market St, Box Hill Tel: 9898 6293
Melbournski ansambel ZLATI ZVOKI nujno potrebuje pcvca - če mogoče, naj bi igral tudi kitaro, nujno pa ni. Kdor bi bil pripravljen za sodelovanje, naj pokliče telefonsko številko 97985 817 in se dogovori z mano.
SLAVKO KOPRIVNIK
vidim, da ne morem brati. Zelo mi je žal, a Misli mi ni treba ve5 pošiljati, četudi jih bom zelo pogrešala. Stara leta prinesejo človeku vsemogoče odpovedi, ki niso lahke. A življenje mora dalje, dokler dobri Bog hoče. - Dorica Ghidella
Takih in podobnih pisem dobivam vedno več in z vsakim je eno ime manj v imeniku naročnikov ter en naslov manj, kamor naj bi prihajale MISLI. Dodajmo fe vedno pogostejše smrtne primere med dolgoletnimi zvestimi naročniki. Upam, da ob vsem tem razumete mojo skrb za pridobivanje novih rojekov, ki bi podprli z naročnino našo avstralsko revijo ter ji s tem podaljševali življenje. Pomagajte mi med svojimi znanci in prijatelji, ki MISLI še nimajo, pa bi tako rade prišle tudi v njihove družinel — Urednik in upravnik
CROYDON PARK, NSW - Pošiljam naročnino in dar v Sklad ter se Vam obenem zahvaljujem za skrb, ki jo imate z izdajanjem lista. Misli zelo rada prebiram ter mi vedno povedo veliko lepega in zanimivega. Posebno rada imam Kragljeve Moje celice, saj sem isto tudi sama preživela v času vojne. - Lep pozdrav! Lojzka Macorig
KDO BI VEDEL POVEDATI...
... kje v Avstraliji je LOJZE BLAŽEK, doma iz okolice Postojne. Nazadnje sc je oglasil domačim leta 1962 iz kraja Carnarvon, W.A. Po njem poizveduje nečakinja Breda Može, Senožeče.
Rudolf Voda iz Ptuja pa išče svojega sina RUDOLFA VODA ml. Njegov zadnji naslov je bil 348A Bourke Street, Surrey Hills, Vic. 3127. Naprošamo vse, ki bi kaj vedeli o njem, da sporočijo uredništvu Misli, ali pa gospe Marizi Ličan (telefon 02 9728 3387).
Svojega brata išče tudi Marija Grobovšek iz Telč, p. Tržišče. ANTON ŠMID (Zaplotnik) je bil rojen 22. maja 1937 na Zgornji Kokri. Baje je živel v Sydneyu in Melbournu, gotovo pa ni. Menda ima ali je imel svojo trgovino. "Več ne vem o njem, zato vljudno prosim, da bi poizvedeli njegov naslov. V primeru, da ne živi več, pa Vas prosim tudi za to sporočilo," piše zakrbljena sestra.
Sleherno sporočilo o pogrešanem bo uredništvo rade volje posredovalo dalje.
THE GRRINRRV BRKE HOUSE
Phane 84« 7700
Melbournskim rojakom se' toplo priporočamo z raznovrstnim domačim pecivom, kruhom in šo drugimi dobrotami naše peči.
F. M. P. BRAČKO
1/110 JAM6S STR66T, T€MPl€STOUU€ 3106 ...___
Admiral Motor Inn
Vaša gostitelja sta M U R R A Y in FRANK BERIC Eno . dvo in trisobna odlično opremljena stanovanja.kopalni oazen.sončna terasa.pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji ...
Samo par minut hoje do plaže in središča mesta. Vprašajte za ostale informacijel 2965-2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
*•, j j j	r ff r j t r r f r f
Na dvorišču srednjeveškega gradu.
Vodnik turistom: "Tu pa je štiristo let star vodnjak. " — Eden turistqy:"Cudno, voda se mi zdi popolnoma sveia."
+
"Si /e kdaj videl belega slona?” vpraSa pijanček svojega vinskega bratca. — "Ne, Se nikoli. Veš, jaz pijem Šele eno leto."
Melbournskim Slovencem se priporoča	,
k^mnoseSko podjetje	;
GIOVANN1 VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.	\
85-87 Trawalla Ave., Thomastovvn, Vic.	j
Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474	J
Nagrobne spomenike izvrtujemo po dogovoru.	|
Garancija za vsako nale delol	»
   -»
A,
OFFICE:	MOBILE:	;
563 6095	018	107	305	;
Melbournskim rojakom	|
na uslugo za kleparska in instalacijska dela	,
DANNY S PLUMBING
J 17 Charles Street	DANNY	STIBIU	[
J East Bentleigh. 3165	ucence	no 33308 ►
Viktorijskim rojakom >s priporočamo za razna obnovitvena dala na grobovih in tudi nove spomenike na vssh pokopališčih Viktorija.
%&%9rf&ricnials(PtyLtd
ACNOOiSSia4
20 ReU Street
Cndgicbum VIC 3064 Mobile: Telephone: (03) 308 1652	018 348 064
Facsimile: (03) 308 1652	0) 8 531 927
&
%
Krajevni radio je o blagoslovitvi novih zvonov poročal takole:"Dva zvonova sta stala lepo okrašena pred cerkvijo. Zupan je imel govor, župnik je blagoslavljal. Potem so oba obesili."
*
"Sinoči sem sanjal o vaši ženi."
"In kaj vam je rekla?"
"Nič, niti besede ni spregovorila."
"Potem ni bila ona."
*
"Boris, ko boš očetu pokazal svoje spričevalo, bo od žalosti gotovo v trenutku osivel."
"Tega bo pa zelo vesel, gospod učitelj. Veste, zdaj je čisto plešast."
£2»
PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA IZ REPUBLIKE SLOVENIJE
+ D ral j e ko je življenje, bolj poceni je llovek.
+ Marsikatera pot v prihodnost je tlakovana z tortnimi kamni.
+ Tudi malemu Sl o veku ni telko zadajati nizke udarce.
+ Vsi politiki si prizadevajo, da bi pril/i v zgodovino navzlic slabi drulbi, ki jih tam taka.
+ Porazov ni. Poraz je napafno opisana zmaga.
+ Najbolj žalostno je, kadar je vse Sala.
+ Najboljše, kar moremo prinesti s počitnic, je zdrava kola.
+ V partijo sprejemamo delavce — pa ne gre nikamor. Kaj ko bi poskušali spraviti partijce v delavstvo?
+ Idiote imamo - manjka nam Dostojevski.
+ Ni je bolj zveste spremljevalke od naSe grde preteklosti.
+ Domiselni vodja proslavi vsak zastoj za cilj.
+ Za vstopnico v raj je prodal dušo hudiču.
+ Samo zgodovino lahko pišejo tudi nepismeni.
"Jože, kako lep avto imaš! Kaj si ga zadel na loteriji?" - "Ne, jaz sem loterijo organiziral."
+ + +
REŠITEV križanke prejšnje številke:
Vodoravno - 2. Jakopič; 7. Egon; 8. Meža; 10. šklepet; 11. akta; 12. Nato; 13. rženi; 14. hala; 16. K G B; 18. Mao; 21. Lenti; 22. vrana; 23. Karantanija.
Navpično - 1. melanholik; 2. Jošt; 3. Ankara; 4. opereta; 5. imenik; 6. četa; 9. Amor; 15. Lenart;
17.	granit; 18. Mirna; 19. ovčar; 20. bazar.
Rešitev so poslali: Jože Grilj, Lidija Čušin, Emilija Šerek, Ivanka Žabkar in Toni Ule. Izžrebana je bila Ivanka Žabkar.
+ + +
Križanka
/Marko Matjašič/
Vodoravno: 2. evropsko drevo z rdečimi plodovi; 6. pisalna priprava; 7. ime svetnika, ki ga upodabljamo z gosko; 10. okrajSano žensko ime; 11. okrajSano moško ime; 12. redovniki s pričetkom v Assiziju; 15. kitajska valuta; 18. stališče, izjava; 20. eno zgodovinskih obdobij; 21. Ignacij Kladnik: 22. brezzavestno stanje; 23. kraljica športov.
Navpično: 1. Sila odvodnica; 2. svetopisemska reka; 3. glavno mesto Italije; 4. okrajšano moško ime; 5. gora nad Igom pri Ljubljani; 8, utežna mera; 9. pogosta nalezljiva otročka bolezen; 10. glavno mesto Bolgarije; 13. avstralsko podjetje, ki lastuje Coca-Colo; 14.stan hišnega ptiča; 16. kratica za Združene narode (angl.); 17. grtko žensko ime; 18. vzhod-noafriška država; 19. zemska vdrtina.
REŠITEV pošljite na uredništvo d 5. oktobra!
OSTANI Z NAMI, GOSPOD! — Molitvenik za bolnike z lepimi molitvami v ta namen. Cena osem dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je pošla, druga je pravkar dospela. Cena: 15 dolarjev.
LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale oči. Cena 10 dolarjev.
VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev.
DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev.
VVHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. — Cena 10 dol. THE SNOWY - CRADLE OF A NEW AlJSTRALIA, to bo nova knjiga Ivana Kobala. Prednaročila sprejema avtor.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi-pisca Jožeta Kotnidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev.
ČASOMER ŽIVLJENJA Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev.
ŽIVLJENJSKI IZZIVI je naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izSla pravkar v Ljubljani. Cena je znižana na 15.- dolarjev.
JEZUS DOBRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. Jaklič — Z velikimi Črkami za slabe oči. - Cena 10 dolarjev.
0
MOŽJE S SNOWYJA. Slovenska izdaja knjige, MAN WI10 BUILT THE SNOWY, je še na razpolago. Naročite jo lahko pri Goriški Mohorjevi družbi ali pri avtorju Ivanu Kobalu (4 St. Andrcvvs PL, Rydalmere 2116, NSW). Cena brez poštnine je petnajst dolarjev.
HREPENENJA IN SANJE je nova pesniška zbirka, ki nam jo poklanja naš adelaidski rojak Ivan Burnik Legiša. Cena dvanajst dolarjev.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
AUSTHALMN
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
GROUPS FOR SLOVENIA
Book now for economical groups for Slovenia departing from Adelaide - Brisbane - Canberra - Hobart - Melbourne
and Sydney:
12/10/96 - 14/11/96 - 9/12/96 - 26/12/96 and 28/2/97 - 28/3/97 - 13/5/97 - 15/6/97 - 13/7/97
ABC CAR RENTAL SLOVENIA
We are now sole agents in Australia for the above Slovenian Car Rental Company. Please contact us for very economical rates.
SELF DRIVE HOLIDAYS FOR THE INDEPENDENT TRAVELLER
Spccial Long Term Car Rental Programme for to ur ing
Slovenia and Europe.	Lic.	No:
302 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH
POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1996
in 1997
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . .
'DON VALE TRAVEL
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ER1C IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel
1042—1044 Doneaster Road,
E A ST DON C ASTER, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666