126 Podučuo berilo xa mladost. XIV. 3. G1 a s. Vse, kar sliši uho, se imenuje glas. Slišimo, kedar šumlja, tuli ali žvižga veter in kedar germi; pa tudi slišimo potoček šumljati in reko šumeti, slišimo Ijudi govoriti in peti, slišimo innoge živalske glase i. t. d. Glas se naredi, če se kosčiki ali deli kake reči gosto tresejo. To sverčanje ali tresenje se pri nekterih rečeh celo vidi in čuti, p. pri struni, ako na njo brenkneš, in pri zvonu, ako nanj udariš in ga potem lahko potipaš, tudi čutiš, kako se trese. — Glas se na vse strani razširja, in sicer tako, da en sverčeči kosček zbuja drugega, ki gredo tudi v zrak, po kterih pride glas do naših ušes. I)a se glas širi, je treba zraka; pa tudi po mokrih ali tekočih rečeh se glas širi. Znanoje, da se topov strel hitreje in bolje.sliši, če se uho na tla pritisne; tedaj gre glas tudi po zemlji in sicer še hitreje, kakor po zraku. Tudi voda razširja glas. Ribe pod vodo dobro slišijo, če kaj zaropočeš ali udariš i. t. d. Glas pa potrebuje časa, da se širi od enega kraja do drugega. Pri strelu se vidi naj prej ogenj, in poteui se še le sliši pok. Tako je tudi pri blisku in groniu. Učeni so skusili, in zvedili, da glas preide po zraku eno sekundo 1050' daleč, in po tem se lahko marsikaj izštevili. Ako od bliska do groma preteče 5 sekund, je blisk še kakih 5200 čevljev ali pol ure daleč od nas; ako pa sta blisk in grom ob enem, imamo nevarnost prav blizo. Glas pa ni zmiraj enak, teniuč oslabuje in sicer po štirjaški meri, p. 4' daleč je 16krat slabejši, kakor en čevelj daleč. Večkrat se prigodi, da se glas ne more naravnost razširjati, ker ga ustavljajo druge goste reči, p. zidovje, skale, gojzdi, oblaki i. t. d. Kedar kaka taka reč nekoliko glasu ustavi, se ga mora nekaj verniti, in tak odvernjeni glas imenujemo oglas, razleg, jek ali odmev, ker nazaj k nam odmeva. Glas nam je zeld potreben in koristen. Brez glasii bi ne mogli eden drugega ne slišati, in ne eden drugemu povedati, kar čutimo in mislimo. Kakor je glas velika dobrota, pa tudi ušesom škoduje, če je premočen in prenagel. Zatorej ni prav, če se posebno majhnim otrokora in bolnikom preglasno govori na ušesa, ktere so še zeld občutljive.