\r

GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK
LETO II. LJUBLJANA, NOVEMBER 1962 ST. 11
Tlepuffliki
Z iskreno radostjo, l zadovoljstvom Ù* z jasno zavestjo, tla jc bila trnova obnove razdejane domovine, elektrifikacije in industrializacije zaostale •iezele, ki je terjala in še vedno terja, nas vseh vsestranska odjiovedova-h]®, pravilna in edina možna pot, na-rodov, ki ljnI)ijo svobodo in pa neod-''^nost, praznuje tudi letos, tokrat že praznujemo 19-Iet3iico rojstva nove Jugoslavije.
Cas, ki smo ga prehodili, vse tja od skromnih začetkov, ko smo si z gren-Kobo v srcih, rezali svoj kos kruha, do od časa, ko smo se ozirali za "^abrisnimi sledovi, ki jih je povzro-*7? grozodejstvo fašističnega jarma, vidimo in z nenehnim prisluhom obču-P^Uj da je bila jwt naših ljudi, vselej •*® Basii, pot ljudi, ki jim ni bilo nikoli V8eeno, kdo jim bo odločal o njihovi *,8uJi in kdo jim ho odmerjal peščico radosti, tistega tihega in skromnega človekovega zadovoljstva, ki ga je moč ebcutiti le v srcu naših ljudi, le v srcih jjpravljaloev, le tam, od koder odseva S®"> naših rok, naših stremljenj in pa *9®, za srečnejši jutrišnji dan.
Letošnji Dan republike, je v tem še Posebej svečan. Praznujemo ga namreč prav v Času, ko je svet stal pred svo-311® koncem, ko sta si grozodejstvi, ki ®i vselej, vse tja, ko so ljudje obču-‘di moč orožja in uničevalnih sredstev, ,8h drug p<> drugem. Naš največji praznik doživljamo namreč v času, ko je svet oddahnil od novih pošasti, novih uničevalnih vojn, od svojega Popolnega Uničenja. Kaj težko je v teh “krontno pisanih besedah zajeti vse, r občutimo oh naši novi obletnici, oh pazniku nas vseh, vseh tistih, ki so in 3e ostanejo zvesti vsem tistim ide-v orn’ k* so prevevali in ki še nrevevajo 8rcu naših ljudi, v srcih skromnega r’°o®> v srcih 19 milijonov, nas vseli. L. .Dzrinio se nazaj. Devetnajst let je • ka doba v našem življenju, \endar ”, n®dvse bogata z \sem tem, kar smo ®ko kratkem času, ustvarili za sebe, “'«s vse...
to obdobje [>a je nadvse zua-Zn \ 'se naše družbeno dogajanje.
talno šc temlxilj, ker je iz|K>poI-j^caio z bogatimi zakladi bi izkušnjami, ko 8rn° ll8tv®r'li skorajda čez noč, UUtk'|l° 8' V	človekovih tre-
nič J ' ^rilPÌ‘ svojo usodo sami in si iz .Ustvarili blagodati, na katere nismo l^msni le mi. Ponosni so tudi vsi tisti, onstran naših meja z odločnostjo ^iejo, <la smo si .Jugoslovani, tista (ili	peščica delovnili rok, ustva-
J* n* primere v svetovni b'>< ovini. Ustvarili smo si tisto, kar ^ud še iščejo in se ne morejo ju, kakšno pot bi izbrali za svoj Li ■i'Ì- ■ÌllÌri*1j' 'Lui- za vse tiste dni. vJn jU(lje nesluteno spremljamo z zavestjo in s skrbjo, da o svoji odločajo le sami ..
Lcaji 'iv r<s,1',n,>, devetnajst let je že v j . ‘ 'cvetnajst let, «d trenutka, ko je
db'JrirIU,v[r' ^»"‘hmju U’NOJ-a pi-< okončina odločitev. Odločili smo
ediiia Z™**1"™ P01’ “ I*01’ ki je *n r* I l>z:!la' /Jl lK>t <lružl>eiie ureditve ' crativne Jugoslavije. Zbrali smo
NA LETNI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV
Komunisti naj postanejo zavestni nosilci pri izgrajevanju socialističnega sistema gospodarjenja in upravljanja
RAZPRAVE SE ,IE UDELEŽIL TUDI CLAN IK CK ZKS STANE KAVČIČ
27. oktobra je bila v dvorani Fakultete zìi tekstilno tehnologijo v Ljubljani letna konferenca Zveze komunistov viške občine, ki sta ji prisostvovala tudi član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKS Stane Kavčič in predsednik OO SZDL inž. Mitja Rode.
Referat o nekaterih izkušnjah in bodočih nalogah ZK s posebnim ozirom na pospešeno rast Zveze komunistov in njeni nadaljnji poglobljeni vlogi v gospodarjeaiju v podjetjih, je podal sekretar Občinskega komiteja ZKS inž. Slavko Jakofčič.
Iz idejno-političnega poročila in poročila o gospodarjenju v naši občini povzemamo nekatere najvažnejše misli.
DECENTRALIZACIJA UPRAVLJANA — POGOJ ZA ROLJSE GOSPODARJENJE
v pozdrav
se v času najhujšega sovražnikovega pritiska z vseh strani in enkrat za vselej zapisali odločen korak v našem življenju. Prav v tem času majhujših borb, neizprosnega mučenja, tiranij, uničevanja, požiganja, grozodejstev, uničevanja ljudi od Triglava do Djev-djelije, smo si izbrali pot, po kateri hodimo in bomo še bodili, pot, ki je bila edina in edinstvena v vsej človeški zgodovini.
Čas je hitro šel mimo nas. Toda korak z njim smo šli tudi mi vsi. Ustvarili smo si pogoje, prav tiste skromne načine izbire vsega tistega, kar smo pogrešali poprej in kar naj; bi bilo vodilo v našem novem ižvljenju.
Pot je bila jasno začrtana. Prav socialistična družbena ureditev, ki smo jo utemeljili in ji začrtali pot na zasedanju v Jajcu, j e d a lii našemu člov ek u nesluten razmah v njegovem osebnem udejstvovanju na vseh področjih družbene ureditve in graditve. Ustanavljanje delavskih svetov, njihovo utrjevanje in prenašanje pravic v gospodarjenju z osnovnimi sredstvi neposredno na delovnega človeka — upravljalea, je potrdilo vse to, kar smo želeli in kar si še želimo. Potrdilo je namreč, da delamo in ‘ustvarjamo za sebe in za družbo, da gredo vsi napori delovnega človeka samo v njegovo korist. Prav z razširjanjem pravic delovnega človeka — proizvajalca, da sam neposredno odloča o tem, kar proizvede, da odloča o svojem višku, je postavilo našega proizvajalca v položaj, kakršnega še ni bilo nikdar v zgodovini.
Skrb, ki jo vlagamo za našega človeka, za našega upravljalea, je posledica humane zavesti naših ljudi. Prav za človeka, za edinega, za vse, ustvarjamo socializem, za človeka, gre vse kar vlagamo v svoje delo in za njegov dobrobit, za njegov lepši in srečnejši jutrišnji dan.	i
Republika slavi svoj praznik. Le s skromnimi besedami pa ni moč zajeti ysega, kar občutimo v teni trenutku. Občutimo [mi zavest, da srnjo si z vsem delom, ki ga lahko pokažemo vsakomur, ustvarili pogoje za nadaljnjo krepitev družbenih odnosov in vseh sil, za ustvaritev vsega tistega, za kar smo si postavili in utemeljili ter potrdili svoje odločno mnenje pred devetnajstimi leti, ko smo začeli krojiti naš sistem, našo družbo in našega človeka.
V mirnem sožitju, ljubezni, med-sefx>jin izmenjav i izkušenj in uspehov, ki so jih ustvarile naše roke, pa si tudi tokrat nazdravimo: „Srečno in z voljo do premagovanja novih ovir h končni zmagi, k srečnejšemu jutrišnjemu <hie-vu nas vseh ...
Ivan Yr i r n i k
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET
V prvem obdobju po občinski konferenci je bila aktivnost Zveze komunistov usmerjena v izoblikovanje najustreznejših kriterijev za delitev čistega dohodka in za delitev osebnih dohodkov. Z uvajanjem novih ekonomsko bolj upravičenih kriterijev delitve dohodka na sedanji stopnji razvoja našega socialističnega gospodarstva, se je
OBČINSKI KOMITE LMS ZVEZA ZB NOV OBČINSKI ODBOR RK DELAVSKA UNIVERZA
Zveza komunistov preko svojih članov borila /n decentralizacijo upravljanja v obliki ekonomskih enot, kar je nujen pogoj boljšega gospodarjenja in uprav-I jan ja.
Pri uveljavljanju sprememb so se pojavljale najrazličnejše težnje po ohranjevanju starega. Začele so se tudi kazati razne malomeščanske lilierali-stične, individualistične tendence, ko so posamezniki ah tudi določene skupine ljudi skušale zlorabljati svobodnejšo delitev sredstev v premalo razvitem sistemu samoupravljanja, hoteč zadovoljevati individualen interes po neupravičeno visokih osebnih do ho d kili in raznih «fragili materialnih ugodno-Nadaljevanje na 2. strani.
Ob' DNEVU REPUBLIKE čestitajo vsem delovnim ljudem nase občine in jim želijo pri njihovem d«Iu no vili uspehov
Komunisti na) postanejo zavestni nosilci pri izgrajevanju socialističnega sistema gospodarjenja in upravljanja
Nadaljevan e s 1. strani
sti, pozabljajoč istočasno na potrebo za nadaljnjo krepitev in razvoj ekonomske osnove na •e družbe. Takih pojavov je bik) tudi v nasi občini precej.
S potrebo po madaljnem razvoju samoupravljanja k čiinvečji socialistični demokraciji tudi Zveza komunistov me bi mogla preko osnovnih organizacij ZK, oIk'inskega komiteja in drugih organizacijskih oblik delovati skladno s takim razvojem, če ne bi opuščala di-rektivnega in operativnega poseganja v delovanje samoupravnih organov, družbeno-po li tieni h organizacij in ne Uveljavljala svojih stališč in sklepov z delovanjem članov Zveze komunistov samih.
VEČ ŽIVLJENJA V DELO OSNOVNIH ORGANIZACIJ
V delovanju osnovnih organizacij ZK se je med drugim pokazalo, da sekretariati osnovnih organizacij Zb običajno le pripravijo dnevni red ses.an-
to reševali Ina strokovnih kolegijih ab pa kar individualno.
Zaprtost nekaterih osnovnih organizacij ŽK, ki so se izživ ljale le v organizacijskih in mogoče še študijskih sestankih je demobilizacijsko vplivala na aktivnost Zveze komunistov' v organih upravljanja, v sindikatih oziroma v družbeno - političnih organizacijah na terenu.
SKRB ZA PREUDARNEJsE GOSPODARJENJE
Gospodarski uspehi komune v zadnjih letih so plod ne samo aktivnega in požrtvovaInega dela komunistov kot proizvajavoev, temveč tudi njihovega političnega dela.
Podatki nam kažejo, da je bilo konec septembra ustvarjeno 74,3o/o od pla|na za leto 1962. narodni dohodek pa s 74o/o. Rezultati so ugodni in kažejo, da bo plan v celoti dosežen oziroma presežen.
Delegati med delom koml'erencr
temveč tudi sorazmerno nizka tehnična opremljenost, ki je posebno značilna v tistih gospodarskih organizacijah, kjer so se premalo ali sploh ne, ukvarjali z modernizacijo tehnološkega procesa.
Oh skromnih sredstvih za modernizacijo in razširjeno reprodukcijo, s katerimi razpolagajo kolektivi in občina, je treba izkoristiti vse vire sredstev, ki so dosegljivi. Tu naj bi se v večji meri izkoriščala srestva. dana za povečanje proizvodnje za izvoz in notranje rezerve. ki nedvomno obstojajo, naj na primer predstavljajo stroški v celotnem dohodku v industriji kar 73,3 o/o v letu 1961 oziroma 72.6o/o v prvem polletju 1962.
Kljub vsem uspehom, ki so bili doseženi v gospodarstvu, pa je še nešteto problemov in težav in to tudi subjektivnih vzrokov, ki jih ho nujno odpraviti oziroma doseči boljše rezultate.
Smatramo, da hi bilo nujno obravnavati samo najvažnejše izmed njih, ki so za nadaljnji razvoj uspešnega gospodarjenja in graditve socialističnih odnosov najvažnejših in to:	*t
1.	odnosi v podjetju;
2.	ekonomske enote;
3.	stimulacija in produktivnost;
4.	perspektivni razvoj in izvoz.
VSKLAJEVANJE OSEBNIH DOHODKOV S PRODI KTIVNOSJO
Perspektiv ni razvoj podjetij spada med eaio izmed zelo važnih vprašanj gospodarstva v naši dbčini. Zastareli obrati z obrtniškim načinom proizvodnje so karakteristike večine naše industrije. Podjetja morajo nujno tako glede sedanje proizvodnje kot tudi perspektive temeljito proučevati tržišče in to tako domače kot tudi zunanje.
Stanje oziroma iztrosenost osnovnih sredstev' nam jasno kaže, kljub upoštevanju objektivnih razlogov, pomanjkanja kreditov itd. da se komunisti v podjetjih premalo zavedajo teže gospodarskih problemov, ki bodo nastali, če ne bomo vprašanje perspektivnega razvoja podjetja in s tem v zvezi
nujnost formiranja skladov postavib v vsej odgovornosti na dnevni red svojega ile la.
V polni meri se moramo zavedati, da borba za vskladitev osebnih dohodkov z naraščanjem produktivnosti dela in za čimvečje odvajanje sredstev v sklade ni zagotovljena, če podjetje nima svojega pers[>ektivinega program« oziroma cilja trošenja sklada.
Več podjetij v naši občini se s tenu vprašanji kaj malo ukvarja. Podjetja kot je Žičnica (preko 700 milijoni let' ne proizvodnje), ki proizvaja pod sorazmerno težkimi pogoji v več raztresenih obratih kaj zahtevne izdelke, « katerimi že nastopa tudi na zunanjih tržiščih, bo težko vzdržala konkurenčni b(jj, če me bo smeleje reševala vprašanje svojega razvoja. V podobnem p)' ložaju se nahajajo še nekatere organi' zarije, predvsem tiste, ki so se razvile iz obrtnih organizacij: Tesarstvo, Vi-nooet, Splošno ključavničarstvo, Kovi-nolivarsko podjetje Galjevica in tako dalje. Takšna podjetja stagnirajo kakor na primer Tesarstvo in Vinooet ali s® vedno borijo za obstoj (Kovinolivar-stvo) ali pa seveda zaenkrat še rastejo (Splošno ključavničarstvo) ob meureje-mih notranjih odnosih in gospodarjenju iz ,.rok v ri>ko“.
Na drugi strani beležimo večja pri' zadevanja v kolektivih: Utensilla, Ko-vinska industrija Ig, Tobačna tovarna, Tovarna vijakov, Ljubljanske opekarne, LPI Podpeč. Ilirija itd.
Z izvozom v imuši občini ne moremo »iti zadovoljni kljub temu. da so bile »lanske naloge v osmih mesecih izvr-iene z 71,6o/o, ker znaša le 4o/o od istvarjenega celotnega dohodka (pr‘ em niso upoštevana podjetja in obrt, d izvažajo posredmo. slike bistveno n© »premeni). V letošnjem letu je bilo .Jožem» precej naporov za izvoz tudi »ri podjetjih, ki doslej niso izvažala, em lar zaenkrat nimamo v ečjih rezul-atov. Postavlja sc pa vprašanje ali »o nekatere organizacije kot na primer Jirija, Vedrog, Tolmčna tovarna, Ko-tinska industrija Ig in druge vložile lovolj naporov v tej smeri. Posebino ispešno v izvozu je podjetje LPI Pod-09 o/n rMv-nTWkflrrìrf*
NA OBČNEM ZBORU 01,SS
Mislimo ludi na
jutrišnji dan!
Prejšnji mesec je bi v dvorani Študentovskega naselja letošnji občni zbor Občinskega sindikabiega sveta, ki so sc ga udeležili minio mnogih delegatov iz go-sjiodarskih organizacij med gosti še tajniik OSS Ljubljana Jože Marolt, sekretar ObK ZKS inž. Slavko Jakofčič in predsednik ObO SZDL inž. Slavko Korbar.
ka, namesto ila bi se podrobneje dogovorili. katera vprašanja mora osnovna organizacija ZK obravnavati in da celotni sekretariat, ne samo sekretar, odgovarja za dejavnost osnovne organizacije ZK ter za izvajanje sklepov, sprejetih na osnovni organizaciji ZK.
Bolj pri terenskih in vaških osnovnih organizacijah ZK se je pokazalo, ■da so sklepi osnovnih organizacij ZK večkrat le deklarativni, da se zato stvari po več mesecev ne premaknejo naprej in ila se ne zaostruje odgovornost posameznih članov Zveze komunistov.
Pri orientaciji na samostojno delovanje osnovnih organizacij ŽK se je pokazalo, da so osnovne organizacije v večjih kolektivih in z bolj številnim ter kvalitetno boljšim sestavom članstva našle polno vsebino dela, medtem Ic ov nekaterih manjših osnovnih organizacijah ZK se niso uspešno spoprijeli z družbeno-politično problematiko sredine, v kateri delujejo.
Očitno je tudi, da se v takih osnovnih organizacijah ZK, kjer so bili sorazmerno visoki osebni dohodki in, ki so po svojem sestavu šibke, ,ni v zadostni meri gojila kritika in borba mnenj. Problem je bil v večini primerov v tem, da komunisti — vodilni (uslužbenci v upravah podjetij niso prihajali ata dan s kritiko svojega dela. niso seznanjali osnovne ora;anizaiije ZK v svojih' proolemih. ampak s> v ečkrat
Uspešnost gospodarjenja, merjeno z dohodkom gospodarskih organizacij na zaposlenega, v celoti sicer narašča, vendar pri posameznih organizacijah v letu 1961 ni dosegla ravni iz leta 1960. To je sicer lahko posledica spremembe sortimenta, vendar na splošno — v interesu celote in delovnih kolektivov — ne moremo dopuščati zniževanja uspešnosti gospodarjenja, ker to vpliva na trenutno stanje in bodoči razvoj.
Osebni dohodki se v povprečju gibljejo |na primerni višini. Povprečje za industrijo v prvem polletju pa znaša 26,805 din, medtem ko je bilo povprečje za isto obdobje v letu 1960 18.410 din in v letu 1961 23.410 din.
Kljub hitrejši rasti osebnih dohodkov na zaposlenega in produktivnosti smo v letu 1961 dosegli napredek v formiranju lastnih sredstev gospodarskih organizacij za akumulacijo, ker so se povsod delitvena razmerja spremenila v korist skladov na račun sredstev za osebne dohodke, razen v tistih podjetjih. ki jih je občutneje prizadel davek, na izredni gohodek pri doseženi večji produktivnosti dela. Tendenco večjega vlaganja sredstev v sklade bo tnel»a še nadalje krepiti, ker nam to pač narekuje stanje osnovnih sredstev, predvsem opreme, ki ie posebno v industriji izrabljena preko [»ovpnečja.
Rekonstrukcije tovarn pa ne terjata samo starost in zastarelost naprav,
Lansko pa tudi Ictašnje delo sindikatov v naši občini je bilo kaj |>cO n> in živahno, no, kljub vsemu, pa lahko i/. njihovega tlela in prizadevanj izluščimo mnogo perečih problc-mor, s katerimi »o se srečevale sindikalne podružnice.
Seveda pa je |H»polnoma jasno, kol je to med ostalim poudaril v svojem uvodnem referatu. tudi dosedanji predsednik ObSS Jože Mesarič, da bodo morale sindikalne podružnice v vseh go*|>odarskili organizacijah pri svojem liodočeni delu upoštevati |>otrebe z njimi pa nedvomno še vse ti,ti' majhne želje kolektivov in proizvajalcev sploh, da l«> njihovo delo zares tako, kot hi ga morali že v vsej osnovi nositi sindikalne organizacije kot osnovna celica v samem upravljanju in z nalogami, ki jih |>oslavlja pred njih <lmžl>ena odgovornost in skrb za jutrišnji dan naših delovnih ljudi. Predvsem mislimo pri tem na vse tiste bolj ali manj naj|>omemhncjše naloge, ki čakajo v prihodnjem letu vse naše •sindikalne podružnice, še |K»sci>ej pa o več j i skrbi za strokovno izobraževanje, ki ni doseglo niti uajosnmnej-šega namena, kaj šele, da bi o njem govorili na širši osnovi, pa vse od |M>gostejšega in vsestranskega obveščanja celotnih kolektivov kot nosilcev delavskega samoupravljanja. Misliti pa ho treba še na to. da ImhIo proizvajalci temeljitejše seznanjeni s kakršnimikoli investicijskimi vlaganji, enkrat za vselej pa Im» treba
*’ll
rešiti ozke okvire, ki ljudi le zavajajo in J" prc|mščnjo negotovosti. Tako !>odo morali hit* delavski sveti pri svojem delu tudi temeljiteje seznanjeni s proizvodnimi letnimi načrti, kef lahko le od tega pričakujemo jamstvo, «la l>o*l^ tudi realizirani in izpolnjeni v rokih. Plačibi» seznam naj postane javna listina za ves ko lektiv. prekiniti pa je treba s prakso skriv nostnih bojazni, kdo, kaj in koliko prejem*« kje so meje v višinah prejemanja osebnih do hodkov itd. Prekiniti pa bo treba še s prakso molčanja in bojazni, češ, jutri so nam Ito P* maščei alo.
O neopravičenih izostankih z dela, o ** bom kabinelskem pogovarjanju pa tulli o n® črtnem, smi «dnem in treznem združevanju, j1® pametni materialni osnovi, bodo morale s»11 kalile organizacijo močneje in jasneje kot v |M>prej. stopiti na pol odločnega činilelj® življenju gospodarske organizacije.
Se o marsičem in podobnem, o jtroblim ki se znova iu znova |>08tavljajo pred sin ^ kalne organizacije v naših podjetjih, j«-govora tudi v razpravi. Kaj več o tem mor kdaj drugič, ko nam prostor ne Imi tako s I odmerjen, [n še novica oh koncu.	i
Za novega predsednika ()l>činskega kalnega sveta je plenum imenoval 1'“	_ _
jupu, ker je dosedanji predsednik	0
sarič nedavno tega prevzel novo H^IIZ dolžnost.
Živafina razprava o predosnuku nove ustave
Na 90 razpravah je samo doslej sodelovalo okrog 5000 občanov
Naš« oleina je bila inrd prvimi, kjer go **' začele množične razprave o predosnutku nove /.vezne ustave. Izvršni odI>or ObO SZDI. je obširno razpravljal o tem, kako Ih mio seznanili s prcdosmitkom nore ustave čim širši krog občanov in pri tem vodili z njimi razprave, na katerih IkmIo občani sproščeno izražali svoja mnenj« in predloge o »io\i ustavi ter zastavljali tudi vprašanja. V to široko akcijo l'c j® aktivno vključil širok krog družbeno-l>olitičnih delavcev v občuti ter zunanjih predavateljev, ki so sposobni s primernim uvod-n*m predavanjem voditi razprave ter odgovarjati državljanom na vprašanja. Težnja, da bi ° °9nutku zvezne in republiške ustave, razpravljali čim liolj povezano, z vsem družbe-attn dogajanjem pri nas, je bila uresničena s tem, da so bila predavanja in same razprave, vsebinsko prilagojene področjem dejatnosti državljanov, za katere je bila javna razprava organizirana. Tako smo prilagojeno interesom občanov votlih razprave o ustavi v [vodjetjih, ’aznih ustanovah, zavodih in šolah, kmetijskih zadrugah ter krajevnih skupnostih na vasi in v mestu.
Ustavna razprava je v resnici tudi pri nas l'ostala ena najltolj množičnih političnih akcij v zadnjem času, kar dokazuje živo zanimanje občanov za nekatera temeljna vprašanja naših družbe no-ekonomskih odnosov, prav tako pa v duini ustavnih stališč obširno razpravljajo 0 problemih, ki so najbližji njihovemu vsak-danjernu življenju. Tako so |k> vaseh, razči-žžcvali vprašanja kmetijske proizvodnje za-^bnih proizvajalcev in sodelovanja z zadrugo, vPrasanja lastninskih odnosov itd. Drugje pa 8m° 'nnogo razpravljali o delu in vlogi krajevnih skupnosti, proizvodnih problemih v pod-
jetju, organih delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja, politiki šolstva, zdravstva in socialnega zavarovanja, nikjer ne omejujejo na golo informiranje in
Tako sc razprave o novi ustavi skoraj pravno tolmačenje posameznih določb, ali celo enostransko razpravljanje o posameznih problemih, temveč prehajajo v zrelo razpravo o vseh najpomembnejših ekonomskih in druž-beno-političuiih odnosih, ki so značajni za ustvarjanje socialističnih odnosov v naši državi
Do sedaj so sc te razprave že vršile za področja organizacij SZDL, v večini krajev |>o vaseh in terenih naše občine. Ponekod so občani želeli razpravljati o novi ustavi »a dveh ali treh sestankih, predvsem pa se težnje po smotrnejših in poglobljenih' oblikah razprav, ki bodo trajale daljši čas, pojavljajo v delov nih organizacijah, kjer se razprave tesno [h>-vezujejo z vsebino statuta naše občine in statuta delovnih organizacij.
Do sedaj je bilo v naši občini 50 razprav v okviru krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti, preko 4P razprav pa sc jc vršilo v podjetjih, šolah ter raznih drugih ustanovah in zavodih. Na teh razpravah je sodelovalo okrog 5000 državljanov.
Številna mnenja, predlogi, razna vprašanja in pobude, ki jih občani izražajo na razpravah, potrjujejo, da Ivo ustava s svojimi načeli, preko statuta občine in statutov delovnih organizacij, zaživela na vseh jvodročjih družbenega življenja in obenem predstavljala uspešno sredstvo za nadaljnje razvijanje socialistične demokracije in krepitev socialističnih odnosov.
D. P.
1017
"> visokem vrhu Krima so pretekle dmi odprli novo turistično postojanko. Otvoritve-
,„|h —ti, ki je bila minulo soboto, so se udeležili tudi predsednik Okrajnega ljudskega ^ttvk*' kjubljane Stane Mikoš, predsednik Obl.O Ivan Home. predsednik ObO SZDL inž. kcnui	predstavniki tiska in ostali predstavniki množičnih in družbenih organizacij
h>m (\|'	^0<a’ ki stoji na samem vrhu, je bila zgrajena več ali manj s prostovoljnim dr-
optem-v turističnega društva z Rudnika. Gradnja sama je veljala komaj 19 milijonov, ponici | *'a ^ s,alu nekaj okrog dva milijona dinarjev. Samo zdaj je vrednost tega nadvse '■ari ''"K1* turističnega objekta za naše področje, dosegla že vrednost 25 milijonov di-J<,v- Postojanka ima ito
Vsekak ”OS<°V’ ' sP“<b>jih prostorih pa je moč improvizirati še °r hova postojanka, ki so jo nedavtno tega odprli
v /grujih prostorih okušam urejeno restavracijo, ki lahko sprejme.
šest zasiliiDh ležišč.
šen il,.!	*■<>*« postojanka, ki so jo neaavfno trga oilprli na Krimu, prispevala precej-
po,l	^ pospešeni rasti turizma na našem področju. Za vsakogar, ki ga ho pot zane»la
. l>a naj velja opozorilo in želja da se povzpne še nekoliko vlije in se odpočije.
saJ nm
"c bo manjkalo raznoterih užitkov, pač takih, ki si jih bo tudi sam želel.
Seminar za člane organov
samoupravljanja v Tobačni tovarni
V	ponedeljek, 12 .novembra, sc je v To-bocni tovarni pričel seminar za vse člane organov samoupravljanja. V predhodnih skupnih razgovorih z Delavsko univerzo, komisijo Izobraževalnega centra v tovarni, s predstavniki sindikalne podružnice in upravo podjetja, so proučili potrebe, ki na jbi dale vsebino temu seminarju.
Čeprav organi samoupravljanja v kolektivu uspeSno odigravajo svojo vlogo, se je v marsičem pokazalo, da bi primeren seminar z ustreznim programom v marsičem koristil članom teh organov ter jili bolje usposobil za opravljanje zaupanih jim dolžnosti v delavskem svetu in upravnem odboru. Na seminarju bodo v desetih predavanjih in razpravah, ki se bodo vraile vsak ]>onede!jek, podrobneje obravnavali ustavne temelje našega družbenoekonomskega sistema, ekonomska načela poslovanja in organizacijo |H>djetja, probleme produktivnosti in rentabilnosti, razvoj in sistem delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja, formiranje in delitev dohodka, oblikovanje in merila osebnih dohodkov, funkcijo vsebine in sistem dela organov samoupravljanja, medsebojne odnose in odnose med organi v podjetju, mesto in vlogo sindikalne organizacije v podjetju itd.
Delovni kolektiv Tobačne tovarne je že vsa prejšnja leta posvečal vso skrb izobraževanju in družbenemu usposabljanju članov svojega kolektiva.
D. P.
Klubsko žfvl)en]e na] najde svoje pravo mesto
V	zadnjih nekaj letih so se začeli v našem kulturnem življenju uveljavljati klubi kot nove oblike samostojnih, enakopravnih kulturnih ustanov. 2al pa ti klubi v veliki večini niso zavzeli takega obsega v našem kulturnem življenju, kot jim sicer tudi pripada. Tako životarijo brez organiziranega vodstva in sistematično izdelanega programa, kar pa je za uspešno uveljavljanje klubov pač najvažnejše. V mnogih klubih je glavna veja dejavnosti učenje kakega odrskega dela ter gledanje televizijskih oddaj.
V	naši občini je okrog deset klubov, ki delujejo pod okriljem občinske Zveze Svobod in Prosvetnih društev. O delu in življenju v teh klubih, raje ne bi govorila, ker jc vsak posebej poglavje zase. V posameznih krajih se mladina srečuje z najrazličnejšimi problemi in nasprotovanji starejših.
25. oktobra je bila otvoritev novega klubskega prostora v Podpeči. Soba, ki je namenjena klubskemu življenju Podpečanov je bolj majhna, vendar okusno, toda skromno opremljena. Seveda imajo tudi televizor.
Pri otvoritvi so člani kluba Barje ter člani kulturno-umetniškcga društva „Francc Prešeren" izvedli odlomek iz Shakespearove komedije „Sen kresne noči“ in odlomek iz „Upora“. ^ Srečanje, po vrhu vsega pa tudi razpoloženje, jc bilo nadvse prisrčno. Presenetilo pa me je, da [>o končanem programu ni nihče Spregovoril, o programu in vodstvu noto ustanovljenega kluba.
Vprašamo sc, ali bo klub našel pravo [ml in se uspešno uveljavljal med prebivalci v Podpeči ali pa bo životaril na ta način, kot ostali klubi?
A. B.
Inž. SLAVKO JAKOFČ1Č IN JANEZ RANT PONOVNO IZVOLJENA ZA SEKRETARJA OZ. ORG. SEKRETARJA ObK ZKS
Občinski komite Zveze komunistov je neposredno po konferenci na svojem prvem zasedanju ponovno i/volil iz svojih vrst za sekretarja OhK ZKS biž. Slavka .lakofeiča, Janeza Rantu, dosedanjemu organizacijskemu sekretarju pa so tudi tokrat zaupali to odgovorno delovno mesto.
Na svoji zadnji seji so odborniki obeh zborov ObLO izvoliti tov. Eda Klanska /a novega podpredsednika našega Občinskega ljudskega odbora
Začeli so se zbori volilcev
V naši občini so se začeli pred dnevi prvi letošnji jesenski zbori volivcev, na katerih državljani razpravljajo o osnutku občinskega statuta in novih temeljnih dokumentih v našem družbenem življenju. Na zborih pregledujejo tudi uspehe in neuspehe realizacije občinskega družbenega [dana v prvih devetih mesecih letošnjega leta, ugotavljajo pomanjkljivosti in dajejo svoja mnenja k tem in podobnim primerom. Na zborih bodo volilci pregledali še delo krajevnih skupnosti in njihove načrte za prihodnje leto.
Prav od prvih jesenskih zborov volilcev si moremo obetati marsikaj, saj bodo državljani na svoji najširši družbeni tribuni dali mnenja in predloge o pomembnih družbenih dokumentih, še prav posebej o osnutku občinskega statuta in njegovih osnovnih načelih, ki ga je dal nedavno tega v javno razpravo naš občinski ljudski odbor.
IVAN GORJUP
novi predsednik ObSS
Rodil sc jc 27. februarja 1927 kot sin delavske družine. Po končani osnovni in tedanji meščanski šoli se je pri „Sa-lusu“, sedanji „Kemofarmaciji“, izučil za drogerista.
V KNOJeu jc bil leta 1950 sprejet v Zvezo komunistov.
So od služenju kadrovskega roka se je leta 1951 zaposlil v Tovarni zdravil Lek — obrat Mengeš kot farmacevtski pomočnik — pripravnik na različnih delovnih mestih v proizvodnji. Ves čas službovanja je sodeloval v družbeno-rolitičnih organizacijah, v podjetju in na terenu, kjer je bil tajnik KSS .Mengeš.
Leta 1955 ga je podjetje „Lck“ poslalo preko Mednarodne organizacije dela v Ženevi na strokovno izpopolnjevanje v Svico. Željan tika, ki ga po osvoboditvi ni mogel pridobiti zaradi aktivnega političnega dela, mu je podjetje „Lek‘‘ omogočilo obiskovanje dvoletne mojstrske šole na TSS — kemični oddelek, ki ga jc končal leta 1959 z odličnim uspehom.
Dve leti zatem se je zaposlil v „Ve-drogu“ — obrat Lavrica na delovnem mestu pomočnika obratovodje in se nadalje aktivno udejstvoval kot družbenopolitični delavec. Bil je predsednik delavskega sveta in sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov.
Lani je uspešno končal večerno politično šolo, na letni konferenci komunistov viške občine je bil izvoljen za člana OhK ZKS, zadnji plenum Občinskega (dndikalnega sveta pa ga jc iz svojih vrst imenoval za novega predsednika ObSS.
Z OBISKA V MLADINSKEM OKREVALIŠČU NA RAKITNI
Dobili so svoj drugi dom
•	Dan se je že nagnil čez polline. Življenje v Mladinskem okrevališču na Rakitni sc je od vij al» po dnevnem redu. Malčki in deklice — vsi oblečeni v plave trenirke — so ec ob tem času odpravljali k popoldanskemu počitku.
Vendar življenje v	domu	ni	zamrlo. Na
dvorišču je bilo se vedno živahno. Kupi peska, opeke in drugega gradbenega materiala so obiskovalcu povedali, da so na Rakitni »e Bredi	gradbene sezone.	Okrevališče urejajo,
dozidujejo . ..
* *	*
•	Mladinsko okrevališče na Rakitni je bilo
ustanovljeno pred osmimi leti. Njegov namen je bil, zdraviti mladino od 2 do 15 let. Vsa ta leta	od ustanovitve do	danes	je	okrevališče
dobro služilo svojemu namenu, saj sc je v njem uspešno zdravilo že na stotine otrok.
V okrevališču na Rakitni sprejemajo mladino z najrazličnejšimi obolenji, kot so: tuberkuloza, skrobuloza, obolenja ledvic in jeter, ohromelost, duševna zaostalost in drugo.
• Kot povsod drugje, imajo tudi na Rakitni predpisan dnevni red, po katerem se morajo ravnati vsi otroci. Za red skrbijo vzgojiteljice in negovalke.
Za starejše otroke se začne dan ob pol osmih zjutraj, za mlajše pa ob osmih. Po zajtrku odidejo mlajši na sprehod, kjer se razgibljejo z raznimi športnimi igrami. Šoloobvezni otroci pa se zberejo v učilnici pri pouku. Cas kosila je od 12. do 13. atte. Po bosilu odidejo vsi otroci v spremstvu vzgojiteljic k obveznemu popoldanskemu počitku. Zberejo pa se spet pri malici.
Ob le|>em vremenu gredo predšolski otroci na krajši sprehod, ob slabem vremenu pa se zadržujejo v dnevnih prostorih, gledajo televizijo ali pa se igrajo.
Starejši ot oci se po malici nekoliko sprehodijo, potem se zberejo pri pouku, ki traja do pol 7. ure zvečer. Kmalu po večerji — okoli 11. ure — gredo mlajši spat, šolski otroci pa ostanejo uro dlje pokonci. Nekateri izkoristijo ta čas za ogled televizijskih oddaj, drugi
Kapaciteta okrevališča je okrog sto postelj, vendar poleti sprejme tudi do 120 otrok. Bolne otroke sprejemajo v okrevališče le z zdravniškimi napotnicami. Na zdravljenju pa ostanejo od enega do šestih mesecev — kakor pač predpiše zdravnik. Čeprav je bilo ob ustanovitvi okrevališče zamišljeno kot okrajna Ustanova, je zdaj že preraslo ta okvir, saj se v njem zdravijo otroci iz vse Slovenije. Celo bolniki iz dragih republik se zanimajo za zdravljenje na Rakitni. Razen rednih bolnikov pa okrevališče sprejme poleti tudi otroke na občasno okrevanje, ki pridejo na Rakitno z zdravstvenimi kolonijami.
Kot smo zvedeli v okrevališču, je najboljša terapija za njihove bolnike zdrava, kalorična hrana in višinski zrak. Z 884 m nadmorske višine prištevamo okrevališče na Rakitni med srednjevišinska. Seveda pa pri terapiji ne smemo prezreti zdravniških pregledov ter zdravljenja z zdravili in obsevanjem.
* * *
• Okrevališče bi lahko uvrstili med najbolj vzorno urejena okrevališča v Sloveniji. Pri tem ima nedvomno največ zaslug prav njegovo vodstvo. Razen lepo urejenih spalnic, igralnic in drugih dnevnih prostorov ima okrevališče tudi svojo ambulanto, v kateri zdravnica dvakrat tedensko pregleda otroke. Ostalo zdravniško pomoč pa lahko nudita bolnikom dve stalni medicinski sestri. Razen njiju pa skrbita za bolne otroke še dve vzgojiteljici, dve negovalki in šest strežnic.
Imajo pa tudi osnovno šolo, ki jo obiskujejo med zdravljenjem vsi šoloobvezni otroci. Ker je med bolniki tudi precej takih, ki jim zdravniki predpišejo dietično hrano, , imajo svojo kuhinjo in pekarno. Čeprav je oskrbni dan nizek — le 1180 din, resnična dnevna oskrba pa znaša 1570 din — pokrivajo razliko Batno z dobrim iu temeljito premišljenim
gospodarjenjem.
pa pripravljajo pod nadzorstvom domače naloge za naslednji dan.
* * *
•	Čeprav poteka življenje na Rakitni po določenem dnevnem redu, njegovi bolniki kljub temu ne poznajo dolgočasja. Dopoldanske sprehode spremenijo največkrat v krajše izlete ali pa jih popestrijo z najrazličnejšimi športnimi igrami. Ob slabem vremenu pa sc preselijo v igralnice.
Tudi pozimi, ko že zapade sneg, ne opustijo dnevnih sprehodov. Ker ima okrevališče na Rakitni izredno milo jsoduebje, omogoči povrh vsega še prirejanje smučarskih tečajev.
* * *
•	Kot smo omenili na začetku, so na Rakitni sredi graditene sezone. Kmalu ImhIo uredili ležalno lopo, ki l>o povezovala upravno zgradbo s spalnicami in dnevnimi prostori. V njej laido namestili luči za obsevanje. Tako se bodo lahko otroci v lopi igrali ali pa sedeli v ležalnih stolih ter se obenem tudi obsevali. Za okrevališče bo to prav gotovo velika pridobitev iu pomoč pri zdravljenju raznih lajlezni. Gradnja lope bo veljala 24 milijonov dinarjev, sredstva zanjo pa je prisjteval Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani.
Načrtov za gradnje pa je še veliko! Okrevališče bo prihodnje leto dobilo tudi novo igrišče. Kot pravijo na Rakitni, laido uredili tudi plavalni bazen iz plastične mase — seveda, če bo za vse dovol jsredstev. V načrtu pa imajo tudi gradnjo svoje trafopostajc, ki jo bodo začeli graditi morda že prihodnje leto.
* * *
•	Ker postaja okrevališče spričo vse večjih potreb skoraj pretesno, je treba vedno kaj dozidati. Tako imajo za prihodnje leto predvideno tudi ureditev nove |>ckarne. Že letos pa so začeli z gradnjo sprejemnic za starše, ki pridejo enkrat mesečno na Rakitno obiskat svoje otroke.
STROJI BRNIJO
Vožnja z avtomobilom od Kočevja do Ljubljane zahteva določeno mero poguma, morda tudi iznajdljivosti, saj je cesta zaradi številnih kotanj skoraj ze prešla v pregovor. Ovinki, klanci, ozko cestišče, vse to je odbijalo voznike. Kdor je moral v Ljubljano, se je skoraj raje odločil za sicer počasni in ne veliko boljši vlak . . .
pri Velikih Laščah, pred kratkim je zahrumel buldožer pri Dolenji vasi nedaleč od Ribnice, največji živžav pa je vsekakor na Turjaku. Tu ro|iotajo stroji od jutra do večera, buldožerji grizejo zemljo, premikajo hribe, podirajo drevje, planirajo, kompresorji sekajo kamen, la) tu in tam jih zmoti jesenski dež ali pa okvara na stroju. Toda vsi se dobro zavedajo, da je čas dragocen, da l>odo vsako uro težko nadomestili, kajti oktober sc nezadržno približuje!
Letos bo, kakor smo zvedeli, cesta končana od Lašč do kamnoloma pri Malem Isičniku, onstran Turjaka; del od Turjaka do kamnoloma bo tudi asfaltiran, če bo vreme ugodno. Ravno na tem odsclcu je sedaj v gradnji naj večji in najtežji objekt, ne le na tem odseku, ampak na vsej trasi, to je most, ki 1)0 občutno skrajšal pot (okrog 800 do 900 metrov). Most bo dolg 53 metrov in l«> stal na štirih stebrih; najvišji ho visok
Stara in porajajoča sc nova cesta
Toda tudi zveza Kočevja z Ljubljano, republiškim in okrajnim središčem, bo kmalu lioljša, sodobnejša. Sc slnlm leto in Kočevsko bo povezoval z Ljubljano ■ širok, asfaltni trak. Z velikimi upi pričakujemo oktober prihodnjega leta, ko bo v Kočevju veličastna proslava 20-let-nice zgodovinskega Zbora odposlancev slovenskega naroda. Tedaj bo dokončno j asfaltirana cesta od Škofljice do Kočevja, tedaj se l>odo tudi na široko odprla vrata turizmu, ki ima v naših krajih najlepše pogoje, vendar je ravno slaba cesta preprečevala večji dotok tu-' ristov ... Tedaj bo, končno, .tudi odzvonilo staremu ,,aj/.enponu“, ki že nad 60 let vdano prevaža potnike; marsikdo se bo odločil za avtobus, za udobno in pa hitro vožnjo ...
Kočevje loči od Ljubljane nekaj nad petdeset kilometrov. Od tega je asfaltiran že precejšen del; leta 1957 so asfaltirali okrog 10 kilometrov dolgi odsek pri Ribnici, pred dvema letoma pa skoraj enakega pri Kočevju. Delavci ]>od-jetja Slovenija-ccste že dve leti delajo na Turjaku, oziroma od Lašč do Turjaka, kjer so letos tudi že položili asfalt.
Vsa še neasfaltirana trasa ceste sc je že spremenila v veliko gradbišče. Delavci in stroji cestnega podjetja iz Ljubljane so sc zarili v serpentine pri Retjah
Most tl a Turjaku, najtežji objekt na cesti Ljubljana—Kočevje
13 m, dejanska višina (od tal do mostu) pa bo 16 metrov. Temelji so globoki 1,70 m, oporniki pa so preko 5 m pod zemljo. Most bo iz armiranega betona in bo širok 9,40 m, vozišče pa 7,20 m in ga bo mogoče kasneje, če bo potrebno, tudi razširiti.
Stroji brnijo svojo enolično pesem, razkopavajo in gradijo, asfaltni trak pa se vedno bolj približuje Kočevju. Z dograditvijo t ■ ceste pa se ne bo razmahnil le razvoj turizma, ampak, v [»er-spektivi, tudi gospodarstva, saj bo vodila tu, |Kitem ko bo dograjena cesta še od Kočevja do Delnic, najkrajša pot do Reke . . .
F. Grivcc
T • T
■ OBAiNA Mo\
OBAČNA ■OVARNA H-JUBLJANA
m«, £-
zadovolji vsakega kadilen
(■E
■li
«I
/ijjphni
m
r tk
Delovni kolektiv
Tobačne tovarne Ljubljana
čestita za PRAZNIK REPUBLIKE
♦ * *
ALBIN STRITAR SE JE POSLOVIL
Kadar nas zapusti drag prijatelj, ki si ga dolga leta poznal in cenil, čutimo, kakor da se je od našega lastnega srca •tokaj odlomilo, zdrobilo.
Tako smo čutili v tistem otožnem popoldnevu ko smo do groba spremljali našega Albina Stritarja. Ko je ležal v krsti obdan z brezštevilnimi venci rdc-nageljnov, poklonjeni!) od njegovih dragih ter od organizacij, kjer je vrsto lot prizadevno delal, smo mnogi skoraj npali, da bo odprl oči, sc nam nasmehnil in segavo spregovoril kakor tolikokrat. Zaman smo upali. Naš Albin sc je ** V8elcj poslovil. Legel je, da sc Im po neutrudnem delovnem dnevu končno le odpočil v naročju svobodne domače zem-Ue> ki jo je imel vedno tako rad.
Nič več ne bo prihajal na sestanke terenskih organizacij poln delovne \-ne-tec. Ne bomo ga več srečali na cesti, v*dno vedrega, šegavega. Takoj po osvoboditvi sc je vključil v delo organizacij •ta	terenu	ter aktivno	delal	vse	dokler
Ra ni bolezen priklenila na posteljo. Imel Je	vrsto funkcij. Več	let je	bil	tajnik
terenske organizacije Zveze borcev NOV ^ Rožne doline, nato pa je v organiza-prizadevno delal kot predsednik ko-ki	je skrbela	za otroke	padlih
borcev. l.cp je njegov delovni delež tudi v ostalih terenskih organizacijah ter v “banskem	odboru ZB	NOV.
Ob zadnjem slovesu od tega prepro-kremenitega moža je njegov živ-Jmjski lih očrtal predsednik terenskega «jdbora Zli NOV iz Rožne doline. France ecelj, hi se je poslov il od njega v enu terenske organizacij)' in občin-“krgu odbora ZB NOV.
Albin Stritar je bil po poklicu učitelj lo v najlepšem pomenu te besede. ,a 191)4 je v Ljubljani maturiral, nato P* služboval \ raznih krajih Slovenije.
,logo se je udejstvoval tudi na kulturno-Prosvetncm področju, zlasti kol zboro-
°dja si j,, pridobil sloves odličnega kovu j aha. Med prvo svetovno vojno ^ K moral z družino umakniti v Bruck 01 kit vi, kjer sc je ves posvetil delu ** slovenske begunec. Ustanovil je šolo ,a O<teascajočo mladino, mladinski tnm-
b»i raški
^nsh
*hor, pomagal pri ustanovitvi
« obrtne sole itd. Med drugo sve-Op"0 'ujuo se je takoj vključil v delo za ..J	]<■ član vojaške trojke za primer
m oboroženih spopadov, v njegovem . 'tov en ju m se shajali ilegalci, skrival
®pe<kr* narod"n kcr,,jav rhiral je pri-za borce, opravljal številne pro-gandue akcije, ter tako s številnimi videz drobnimi a jvomembnimi dejanji l’®! graditi pot za veliki dan domo-e"	je bil preganjan. Zaprli »o
^ ^‘tnpetersko vojašnico. Pozneje pa '•itolT .!|'*l1,l'k kot nezanesljivega prisilno
^j^Alhin Stritar se je poslovil. Tiho in ojvP’"0 kakršen je bil v življenju, je 0|* nas. V srcih vseh, ki smo ga
od
Panali,
«Uisel
l'a bo ostala .topla in nanj.
svetla
I. S.
Gospodarska poslopja našega kmečkega doma
se spreminjajo
Gospodarska poslopja slovenskega kmečkega doma dobivajo v zadnjih letih povsem drugačno podobo. Seveda proces spreminjanja ni enakomeren v vseh naših pokrajinah. Kmetijstvo nasploh je doseglo v povojnih letih velik napredek: hektarski donosi so se zaradi mehanizirane in bolj skrbne obdelave, uporabe umetnih gnojil in agrotehničnih ukrepov in pa zaradi ugodnejših tržnih razmer močno povečali. Povečali pa so se hitreje v okolici industrijskih središč, kajti tu je bilo povpraševanje večje, pa tudi sodobnejši načini obdelovanja zemlje so sem hitreje prodrli. Pogoj za napredek kmetijske proizvodnje, čigar posledica je tudi spreminjanje kmečkega doma, predvsem njegovega gos|K>darskcga dela, torej ni izključno le zemlja, primerna za obdelavo, ni le določena kvota zemljiškega fonda. V okolici Kranja in Ljubljane je hitreje prišlo do sprememb v načinu obdelovanja kot v nekaterih drugih predelih Slovenije, kjer je sicer obdelovalne zemlje več in je tudi primernejša zn obdelavo, kamor pa med zasebne kmete niso tako hitro prodrli novi načini obdelave in kjer tudi ni tako ugodnih pogojev za vnovče-nje tržnih viškov in seveda zato tudi ne tolikšnega prizadevanja za povečanje proizvodnje.
Gospodarska poslopja so začela dobivati drugačno podobo že v letih pred zadnjo vojno, vendar le v majhnem obsegu. Do večjih sprememb je prišlo po vojni, največ zaradi zgoraj naštetih vzrokov, delno pa tudi zato, ker je bilo med vojno precej naših kmečkih domov porušenih in požganih in jih je bilo treba obnoviti. In če se že gradi novo, sc gradi drugače kot recimo pred st oleti, ker to zahteva drugačen proizvodni proces. Tudi naši predniki so svoja poslopja že prilagajali takratnim zahtevam proizvodnega procesa (ki pa jc do začetka 20. stoletja doživljal le majhne in počasne spremembe).
PROSTORI, PROSTORI...
Kaj sc pravzaprav še sploh da zapisati o marljivem kolektivu viške Glasbene šole, ko je bilo napisanega že toliko, da hi lahko iz \seh časopisnih izrezkov sestavili domala že zajetno knjigo. I spelli, ki jih je šola pod vodstvom svojega profesorskega zl>ora dosegla v zadnjih letih pomenijo, da se prav med temi stenami na vrhu viške občinske hiše, |>orujnjo dostojni poslanci glasbene kulture. Da trditev ni brez vsakršne osnove, naj pripišemo še to, da so sc gojenci Glasbene šole na Viču uvrstili prav v teli letih v vrb slovenskih glasbeno-vzgojnih ustanov in si v njem izoblikovali svojsko zavidljivo mesto. Kaj več o tem, prizadevanjih, naporih in ne nazadnje še tistem kar sledi obema, uspehom, smo sc ondai) pogovarjali z ravnateljem Matijem Terčeljem, Iz pogovora pa smo izluščili vse, kar vas bi utegnilo ob tako prijetnem kramljanju, kot sva ga bila oba deležna, tisti dan v njegovi sobici, nadvse zanimati. Čeprav sva sedla za mizo. iskreno [>oveduiio oba nepripravljena, ravnatelj, pa kaj bi o tem sploh še govoril, zaradi česa ne, kot zaradi zavzetosti pri svo-svojem ivedagoškem delu in jaz; sicer pa kdaj novinarji sploh še mirujejo. No, kaj kmalu sva našla skupen jezik in pogovor je postajal čedalje zanimivejši. . .
..Že več let zapored, vidimo, da postaja glasbeno življenje pri nas močna podpora skoraj vsemu dogajanju. Kako je bilo vsa ta leta s slanjein glasbene kulture nasploh?”
,. Odgovor na to vprašanje, vsaj z našega stališča, lahko posredujem, Realno oceniti stanje glasbene vzgoje, ki zadevo še povrh vsega sodelovanje naše Glasbene šole, pa jc povsem druga stvar. Prikaz dejavnosti osnovnih šol na področju glasbene vzgoje, lahko v idinio z vsakoletnimi revijami na koncu šolskega leta. ■Prav te revije pomenijo odločilno merilo za
ne[K>sredno združen hlev; v hiši je bila kuhinja za prašiče, shramba za nekatere pridelke (žito) in včasih celo shramba za manjše orodje (na primer pod stopnicami na podstrešje ali v prvo nadstropje).
— Pod (skedenj, gumno) povsem izgublja svojo funkcijo. Mlačev s cepci je že skoraj povsem izginila, s tem pa je pod zgubil funkcijo, zaradi katere je nastal. Nova gospodarska poslopja še imajo osrednji večji prostor, ki se tudi včasih še imenuje pod, ki pa služi povsem drugim namenom kot pod vča-
sili (izdelovanje rezanice — škope, shrambi zt vozove in stroje, začasni shrambi nekaterih pridelkov, na primer krompirja, preden ga prodajo itd.); tudi celotno novo poslopje včasih še imenujejo pod, včasih pa tudi štala in pogosto (Ig in okolica) „cisper“. Skedenj (pod,
ocenjevanje kvalitetnega napredka iz leta v leto in primerjave uspelosti v nastopih vseh zdorov. Letos bomo morali še posebej misliti na dobro organizacijsko pripravljenost in pove-
zavo, po ]>otrel>i pa organizirati seminar, ki naj bi bil namenjem zborovodjem |>evskih zborov po osnovnih šolah, kjer hi pregledali izbor programa, takorekoč nadaljevanje vsega tistega, kar smo imeli pred dvema letoma. Tu gre predvsem za organizirano obliko. Pri tem hoče naša Glasbena šola nuditi vso potrebno |>omo<' in sodelovanje. Važno vlogo pri tein igra tudi Zavod za prosvetno-pedagoško službo, zlasti še njegov aktiv za glasbeni pouk. Omenil bi še,
gumno), za katerega je bil značilen lesen in od zemlje nekoliko dvignjen pod, da so ut njem lahko mlatili s cepci, pa izginja — T novih gos]>odarskih poslopjih ga ni več.
— Nova gosjiodarska poslopja imajo široko nastrešje, ki služi shrambi za vozove in stroje in delu doma, predvsem mlačvi z modernimi velikimi mlatilnicami. To nastrešje ima skoraj redno tla betonirana, da se lahko očistijo, je pa na tisti strani novega poslopje, ki je orientirano na dvorišče, tega pa ne drugi strani zapira hiša.
A. Triler
Čevljarska zadruga „ M I V K A “
LJUBLJANA, MIVKA 25
popravlja in izdeluje vse vrste obutve naj novejših modelov po želji potrošnika
da ne gre tu izključno za revijo samo, kot globje za vsebino dela na področju glasbeno vzgoje na šolah. Lani smo priredili povrh vsega še 14 komentiranih koncertov na šolah in sicer na I. in II. osnovni šoli, osnovni šoli „Oskarja Kovačiča” na Vrhovcih in v šoli „Majdc Vrhovnikove“. Ti koncerti, ki jih posredujemo na svojevrsten način našim najmlaj-šim poslušalcem, postajajo že tradicija, saj jih imamo že iz leta v lcto.“
„Jc letos v jnjej vpis večji od lanskega?«
Letošnji vpis pa je presegel naša pričakovanja in je večji od lanskega. Tako se je letos vpisalo 390 gojencev, od tega za posamezne instrumente: 33 za harmoniko, za godala 67, za solo petje 20, za pihala in trobila
41, za klavir 197, za nauk o glasbi 11 in T razred cicibanov 21.“	, *
l
,,S kakšnimi težavami sc bori Šola?* 4i.
„Naj začnem kar s tistimi, ki jih slišimo, vsak dan. To so prostori. Kot vidite gostujemo zdaj v občinski hiši, prostore pa nam je ljubeznivo odstopil ObLO, tako, da sc mu moramo tudi po tej strani zahvaliti za njegovo razumevanje in vsestransko skrb. Načrti za novo Glasbeno šolo so sicer že izdelani, manj-
ka še fiksna lokacija, kjer naj bi stala nova zgradba. Gradnja sama ne bi bila tako draga, vprašanje pa je v času. Udajj se !>o ideja oziroma v tem primeru že zasnova uresničila. Sicer pa se moramo zadovoljiti, vsaj za sedaj s tem, kar nam jc na razpolago, za prihodnje pa bomo videli kaj bo, saj jc ua šoli videti i/. leta v leto vidnejši napredek,“ je končal najin razgovor ravnatelj Matija Terčelj.
-(iv)
Glasbena šola v novi sezoni
»9
IZ POPOTNE BELEŽNICE
Med Budimom in Pesto do Blatnega jezera
(Nadaljevanje)
Ob ogledu delavskega naselja smo lahko videli, da je sistem gradnje sovjetski, to je blokovni — montažni. Enoličnost blokov celega naselja vpliva neprijetno, zlasti še, ker so bloki |>orazdeljeni po natančno simetričnem zakonu. Enosobno stanovanje stane 150 forintov ali 2700 dinarjev. To je mnogo, ee upoštevamo, da so stanovanja grajena in tudi opremljena po komunalnem sistemu. Enosobno stanovanjc nima predsobe, niti kopalnice, ponekod celo ne vode v stanovanju in stranišča, pač pa je skupna vodovodna pipa in stranišče v vsakem nadstropju za vse stranke. Pri|x>mnim naj, da nam je madžarski vodja ob ogledu znamenitega hotela, ki je po kvaliteti tretji v Evropi povedal, da je kultura kopanja na Madžarskem mnogo višja, kot v Franciji ali Italiji, kljub temu, da imajo tam dovolj morja. To je zatrjeval s podatkom, da samo Bjudimpešta razpolaga z okoli 70 odprtimi bazeni s termično vodo. Ko smo ga pa ob ogledu delavskega naselja vprašali, kako si zamišlja stanovanje delavcev brez kopalnic, pa mu je bilo
Ob dvodnevnem bivanju v Budimpešti je ostalo odprto vprašanje, zakaj nam niso pokazali vsaj eno od tovarn in nam dali možno t videti proizvodni proces, pogovarjati se z delavci in zvedeti, kakšen vpliv imajo delovni kolektivi na proizvodnjo in upravljanje. Ker smo sc zavedali, da tako jko zapustimo Budimpešto, kjer je sedež vse industrije, ne Iaiuio več imeli možnosti tega videti, smo to tudi povedali spremi je va vcem in izrazili željo, da nam hi omogočili ogled vsaj ene pa čeravno majhne tovarne. Kljub temu, da je v programu bil predviden ogled nekaterih tovarn poleg kulturno-zgodovinskih spomenikov, pa so nam odgovorili, da bi to željo morali izraziti dan preje, ker je sedaj že prepozno, pa tudi program kaj takega ne predvideva.
29. junija smo se poslovili od glavnega mesta in z avtobusom krenili na 12-dncvni oddih ob Blatnem Jezeru. Pri poslovilni večerji v hotelu ,.Palaee“ so nam toliko opevani madžarski cigani |>olcg ostalega zaigrali: „Ta-mo daleko, daleko kraj mora, turno je selo moje“ in pa „Ti s’ Marička moja . .čemur je sledila kopica govorjenja.
Del moderne galerije na prostem
nekoliko nerodno. Najhržc je, ta visoka kultura kopanja, samo pri mali peščici ljudi.
Plansko gospodarstvo je v državah Vzhodnega bloka, več ali manj centralistično. To je plan proizvodnje. Tako so nam povedali, da so pri njih doslej proizvajali televizijske in radijske aparate, medtem ko so v letošnjem letu proizvodnjo radijskih sprejemnikov prepustili Bolgariji, sami bodo pa proizvajali samo televizorje. Verjetno je takšna porazdelitev proizvodnje koristna, in je v določeni meri vezana na skupni načrt.
Vožnja z avtobusom n<l glavnega mota do Blatnega jezera je bila kar prijetna, cesta pa izredno lepa. kar je tudi razumljivo, saj je sicer ne edina, toda glavna vez med glavnim mestom in znamenitimi letoviškimi kraji okoli Blatnega jezera.
V domu, kjer smo preživeli 12 dni, so nas hranili sicer z dobro, toda hotelsko hrano. Ob upanju, da smo se v Budimjiešti poslovili od sladke solate smo bili zelo razočarani, saj so nam jo servirali že pri prvem kosilu.
Za kratek čas smo sc ustavili tudi v Inarodnein muzeju
Dom je bil oddaljen od jezera le 150 m, plaža pa bogato opremljena s senčniki, ležalnimi stoli, blazinam)'-, s čolni in špoitnimi objekti. Ce so že imenovali Blatno jezero, potem [so to popolnoma pravilno, ker je v resnici zares zelo blatno.
Morda se žili neverjetno hi vendar je res, da je jezero dolgo kar 76 km, širok opa 13 kilometrov. Najv cčja globina je 13 m. Pred II. svetovno vojno je bilo samo 36 lastnikov, ožjega pasu obale okoli jezera in samo ti so koristili ali pa dali v najem izredno le|>c domove in vile tudi drugim. Promet po jezeru je zelo razvit. Razpolagajo s )M)tniškimi ladjami, kot so na primer naš .,Ko ta Hacin41 ali pa „Ivan Cankar44, ki so namenjene za obalni promet.
Okoli jezera je speljana železniška proga in prihrumi povprečno vsake pol ure potniški vlak, ki pa je skoraj vedno prazen. Verjetno zaradi previsokih cen. "Potniški vlaki so izredno dolgi, s kar 20 potniškimi vagoni. Jezero je ostanek nekdanjega panamskega morja z razliko, da ni niti peščice soli v njem. Tovariši so nam povedali, da je površina jezera 100 m nad površino Ponave. Tako imajo speljan od jezera do Donave v Builim[>ešti prekop z zapronicami, s [lomočjo katerega <>d-premljajo manjše ladje v ladjedelnici oh jezeru v Donavo. Ce bi ta prekop odprli, bi bilo jezero v pičlih dvajsetih urah po|>olnoma prazno.
Ogledali smo si tudi Tihani, ki je lepo letoviško mesto. Na izlet smo zo|>et odšli s Cehi, Poljaki in z Nemci. Poleg tega smo imeli izlet v Badaron, kjer raste trta znamenitega tokajca. Na hribčku so nam prvič |>o-btregli » svojim paprikašem. Pri kosilu so nam igrali madžarski cigani in sicer tako |km1 uho kot znajo samo oni. Po izdatni meri izpitega tokajca smo se kar dobre volje odpeljali proti večeru na drugi konec jezera v mesto Keštenj. Tu je bila otvoritev 10-dncvnega festivala klasične glasbe, ki sc je je udeležil tudi Janoš Kadar, predsednik madžarske vlade.
Na koncu še kratka informacija. Madžarska meri 93.000 km2 in je 310-krat manjša
od SZ. Stanovalcev na 1 km2 odpade 107,7> medtem ko jih je pri nas 73. Članov sindikat* je 2,5 milijona in je B9,9o/0 od vseh zaposlenih vključenih v sindikalno organizacijo. Izdelovalne zemlje socialističnega sektorja j® 96,2<>/o, 3,8®/o pa v zasebni lasti. Zdravstven* služba sc še ni dovolj razvila. Podatki namreč povedo, da je leta 19.30 na 10.000 prebival cev bilo 12 zdravnikov, v tem letu p* zdravnikov na 10.000 prebivalcev. Zanimivo j® tudi to, da je bil sprejet zakon, <lu od narod nega vlohvxlka v nobenem primeru, ne smej* presegati sredstva v investicijska vlaganj*’ 25 o/o. Cene so skorajtla stalne in je vsak p®0 izvajalec dolžan na svoj izdelek, oziroma eni balažo tudi napisati ceno, razen seveda goatimtvu.
Besede na železniški postaji v Bcogradh’ „Dobrodošli dragi putitici 1“ so nam prijetne]® zvenele v ušesih, kot pa pred odhodom t1® Madžarsko.	Jože Mesaric
Mesto in vloga mladine v življenju komune
Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani kon^ ferenca mladine naše oličinc. Mimo preko delegatov vaških, šolskih, trenskih in h,'ar niških aktivov, so sc konference udeležili, tu član predsedstva Centralnega komiteja LÌ.’ ske mladine Slovenije Gojko Stanič, predsedni ObO SZDL inž. Slavko Korbar, podprcdsedW ObLO Edo Klanšek in organizacijski sckret*r
ObK ZKS Janez Rant.
O mestu in vlogi mladine v življenju komune, je poročal predsednik ObK *' Janez Praprotnik, referatu pa je sledila ** valuta in nadvse plodna in zanimiva razprav* Oh zaključku je konferenca iz svojih 'rb izvolila nov 15-članski občinski komite, ki 8 Ito še naprej vodil Janez Praprotnik.
Več o konferenci sami in njeni razpr*' > bomo poročali v prihodnji številki našega h
VEDNO V EC
DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE
NOV VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD
Ob Dnevu republike — 29. novembru, sc bodo odprla vrata novega vzgojno-varstv enega zavoda na Bičevju. Prvotnim šestim tovrstnim ustanovam v naši občini, se bo pridružil še sedmi zavod.
To je enonadstropna biša, stisnjena me<l novo zgrajenimi bloki, ki jo je že lani občinski ljudski odboor Vič-Hudnik dodelil za te namene Stanovanjski skupnosti „Milan Cesnik44. Zaradi objektivnih hi subjektivnih ovir pa ta potrebna ustanova, tako dolgo ni bila usposobljena. Društvo prijateljev mladine tega terena je že lani izvedlo anketo o potrebah takega zavoda na strnjenem naselju na Bičevju in ugotovilo, da je preko sto otrok, potrebnih varstva in vzgoje.
Na pobudo družbenih organizacij terena, predvsem pa Občinske Zveze prijateljev mladine in njihovo pomočjo je Stanovanjska skupnost prittopila k adaptaciji te stavbe.
Zavod bo sprejel v vzgojo in varstvo pred-jkdskc in šolske otroke z vsega terena. Cas
bivanja otrok v ustanovi bo prilagojen |>otre-bam staršev in pa tudi otrok samih. Poleg vzgojno-varstvenih nalog, bodo skrbeli tudi za fizični razvoj varovancev. Gojenci bodo lahko prejemali v ustanovi tudi ceneno malico in pa kosilo.
Vsem svojim naročnikom, bralcem in sodelavcem čestita ob DNEVU REPUBLIKE —
29. NOVEMBRU
Uredništvo in uprava ..NASE KOMUNE"
Občinska zveza prijateljev mladim Vič-Rudnik je od občnega zbora v lan skem Tednu otroka dalje že ustanovi* šest novih društev prijateljev mladine ut sicer: v Horjulu, Dobrovi, na Igu, E*'11 ri, v Polhovem Gradcu in n« Škofij'®1-Pripravlja pa ustanovitev društva na laserju. Tako šteje sedaj občinska zvez* 17 društev, ki prek svojih pionirski t starešinskih svetov skrbijo za vso- ìzm " šolsko dejavnost v šestintridesetih P10 ilirskih odredili.
Največ članov šteje društvo '	®11
vem in sicer 954, najmanj pa ' Ih*1 j'1
19 članov. V DPM je skupno včlanjenih 2600 članov, v pionirskih. odrr.H
pu 5500 pionirjev.
Društva razširjajo prek svojih komisij (pionirska, z* družino, zn h-Uivanj®’ socialna itd.) svojo dcjiinunt n* 1* roč j ih delu za mladino hi z* ve81,J staršev.
Kmetijska zadruga
»MOKERC« IG
poftilja borbene pozdrave ob
DNEVU REPUBLIKE
»
»ISAM FRAGMENTI IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA
Občutno pomanjkanje sredstev
Na eni zadnjih sej Občinskega ljudskega ^bora Ljubljana-Vič-Rudnik sla zbora med dtugim poslušala tuli |>oročilo Sveta za telesno vzgojo, iz katerega povzemamo nekaj najtehtnejših misli.
Prav zadnji čas postaja telesna kultura l^et močan družbeni faktor splošna in nmo-*tena potreba ljudi, zlasti še šolske in iz ven-eolske mladine. Prav iz teh ugotovitev pa je moč sklepati, da ne smemo telesne kulture gledati iz ozkih gledišč, temveč s širšega •nravstvenega, gos|>odnrsko-proizvodnega. moralnega in razvedrilnega gledišča. K teinu pa nedvomno še pomembnejša ugotovitev. K napredku, ki smo ga zabeležili na vseli pod-toejih v našimi družbenem življenju, še prav Posebej pa v gospodarstvu, kulturi in prosveti, tCazc’ la Imuiio morali večkrat bolj ali manj tnacehovski odnos do telesne »ekreacije, pa naj bo to v okviru delovnih kolektivov ali drugod ali pa ne nazadnje še na vseli oblikah telesno-kulturnih dejavnosti, vsekakor spremeniti. Prav to pa opozarja še na nekaj |*gega. Zadnje čase smo priča vedno širši ® irniuciji zgolj le na osnovi individualnih ^08c80v, medtem ko je množičnost ostala pri V8<^1 mleano-vzgojnih institucijah, in še Imlj društvih ob strani. Stare izkušnje pa ka-1° prav nasprotno. Dvig kvalitete jc mogoč , e z množičnostjo, kar je dandanes že 2®*< - Tak naj bi bil tudi v bližnji in J1 prihodnosti smoter v delu in prizade-'seli naših š[>ortiiili organizacij. Pa si S J1»« na kratko, kako je s stanjem v naši
_ poročila Sveta za telesno kulturo je j*zyidno. ,h, j,. Iia na^m področju trenutno sl^nih okrog 4000 aktivnih članov. Lan-' °	je bil poseben poudarek dan prav
Prič T Vzg0Ì* na šolali, kjer so sc namerč ^ organizirati šolska športna društva, j l^lo ni slonelo le izključno na šolskih ^rhiih društvih, velja omeniti k temu še °vanje naših šol v tekmovanju jugoslo-ftfšo^ ^'‘“'irskib iger, ki so tako dobile ^■lovo tudi v občinskem merilu.
Kljub uspehom in vsestranskim prizade-•o k'111' k* 40 ji'1 vložila naša sjiortiia društva _ ao se nazadnje tudi bogato obrestovala, «iti .?81a' problem kako priti iz neprijetne kamor jc naše š(>ortiic organizacije i la'0 IKunanjkanjc osnovnih investicijskih v v' Prav pomanjkanje investicij se je •Parsičcm obrazilo v skromnih delovnih pro-L ki so jih društva zasnovala prav na Panili proračunskih sredstvih, ki so one-SOcibi delo nu širši zasnovi.
in	31 kako je s stanjem društev
*>relPOrt,,ih objektov. Lani je bil dokončno Lile1*"	l)Mr'' „Svobode“. Zgrajene so
aiori80'^'10 urej<",,c garderolve s prliami, pro-Z* rekvizite, sejna dvorana in dvorani za menil'*	®rf<'!tva 211 dogriditev tega |h>-
hi|a .nega s|M>rtiiega objekta v naši občini »o in .J mivljeiia iz proračunskih sredstvev ObLO *lkol H.r<<'st<,v «krajnega sklaihi za pobijanje •0*0.'p *Znia' Seveda |ui kljub temu v parku kj '.,l He "’arsikaj. Tako bi bilo nujno urediti vcli .	1 'j« in ostala iiianjša opravila, ki bi
sDri* "kr«g 1.500.000 dinarjev. Park, ki pt®minja it
o,	»“ dneva v dan svojo |>od»bo, saj
Veos^ 11 '«-lijo nogometaši Svobode, člani slo-|ej0	c<'nske lige pa rokometaši, ki sodelu-
devoj	ligi in ne nazadnje še priza-
ter ^ at','ti' ki sodijo med najlioljše v državi slov(,iÌ*"Ul k,lrj1 Li se Imrijo med najboljšimi 'mi vršami. Med šolskim letom pa
«NASA KOMUNA«
OhO SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik
Izhaja mesečno
pl	' reja uredniški odluir
v»i*vni •
111 '«Igovorui urednik Ivan Virnik Ljoh|ja Naslov uredništva:*
Ti*ka ’ ' r'3'"lailinskib drlovuili brigad 7/II.
ar"a šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani
lahko opazimo še druge goste. Dijaki tehničnih srednjih šol so kaj pogosti gostje na Viču, z njimi vred pa tudi osnovne šole in športniki sindikalnih jiodružnic.
Na Koleziji, kjer so plavalci Ljubljane dosegli prav v letošnji sezoni nekaj odličnih uspehov in sc po večletnih prizadevanjih uvrstili v vrh jugoslovanskega plavanja, bo treba urediti še marsikaj, da bo kopališče ustrezalo vsem pogojem zn večja tekmovanja in prireditve. Za dograditev levega trakta in fasade, bi bilo potrebno še okrog šest milijonov dinarjev, ki jih pa vsaj za sedaj, še ni.
Na Itudnikn se po petih letih ni premaknil« z mrtve točke. Načrti za gradnjo novega šjiortnega parka so sicer izdelani, gradnja pa bi veljala 135 milijonov dinarjev. Prav' ta mestni predel, ki sovpada v skorajda neposredno bližino ljubljanskega središča, nima
namenjenih le Ivorih pet milijonov hi 500 tisoč, ki pripadajo osmim partizanskim društvom, športnima parkoma na Viču in Hudniku, Savici, Odred—Krimu in PK Ljubljani ter šestim šolskim športnim društvom, kolikor jih je pač trenutno v občinskem okviru. Iz prvih podatkov letošnjega leta je razvidno, da imajo društva prek 2300 aktivnih članov od skupno 3000 vpisanih.
To pa je le v skromnih obrisih bežen prikaz stanja in težav v telesnovzgojnem življenju na področju viške komune. Za boljše uspehe in čim širšo agitacijo mladih z njihovim vključevanjem v športne in ostale te-lesnovzgojnc institucije, pa bo potrebno storiti še marsikaj, zlasti pa še pridobiti sredstva, ki ne bi bila v prihodnje tako skopo odmerjena kot doslej. Prav pri tem pa velja razmisliti, komu vse in v kakšni meri naj
Rokometaši ,.Partizan—Krima« so se s porazom z Dinamom v Pančevu (19 : 10) poslovili od letošnjega tekmovanja za jugoslovanski pokal. Uvrstitev med osem najboljših moštev v državi predstavlja doslej največji uspeh mladih rokometašev z Rakovtnika.
primernih niti igrišč, še manj pa rekreacijskih prostorov. Park, ki ga nameravajo zgraditi, naj hi imel igrišča za košarko, rokomet, odliojko, nogometno igrišče, igrišča za otroke z zvirali ter čolnarno, vrh tega pa bi v zimskem času uredili še skaklnicu. Za najnuj-nejš adela, predvsem še za ureditev'drenaž, pa bi nujno |M>trel>ovali okrog 15 milijonov, ki jih pa vsa jza sedaj, še ni moč dohiti. Kot vedno,
Im> kot kaže tudi sedaj potrebno |H>čakati odrešilnih klicev in miiostnikov iz zadnjih vzklikov obupa. Denarja pač ni in ni, pa naj si bo to za kakršnakoli dela.
Partizan v Podpeči: ta velja namreč že leta za eno izmed najboljših partizanskih društev v Sloveniji, je dobil le najnujnejša sredstva, s katerimi je začel z gradnjo igrišča, kjer so priskočili na [Kimoč s prostovoljnim delom tudi Mani društva. V VK ..Savici«, ki jc [mnesia ime Viča že daleč po svetu, nimajo primernih prostorov, kamor bi lahko spravili plovne objetke. Rešitev tega akutnega problema pa je navsezadnje navezana na čas, kot marsikak drug problem, ki čaka svojo dolgoletno rešitev.
Društva TVD Partizan na Igu, Brezovici, v Trnovem in na Niču že več let zapored opravljajo svoje telesnovzgojno posinn-tv n kot najboljša društva, čeprav z majhnimi sredstvi, ki skorajda ne zadoščajo niti najmanjšim potrebam. N iški Partizan pa je doletela huda nesreča, saj se je v telovadnici na naselila goba, ki uničuje tla, ki jih Imi treba čim prej odkopati ' in nabaviti material in obloge na stenah, denarja pa tudi tu. ko je odločilen korak skoraj brez olMitavljanja .ni.
Za zaključek morda še podatek o letošnjih sredstvih, namenjenih za vzdrževanje objektov. Poleg fuiikionalnih izdatkov je letos za vzdrževanje š|M>rtnih objektov v naši občini
veljajo sredstva, ki jih družba namenja za dvig telesne kulture nasploh. Kot kaže prav tu delamo še marsikod z zaprtimi očmi in prikritimi obrazi. Sle jko prej pa si bo treba natočiti tudi tu čistega vinai
Tovarna
vijakov
Ljubljana
Tomšičeva 2
O
se pridružuje čestitkam ob obletnici ustanovitve nove Jugoslavije
športni dogodki
Pretekli mesec so nas športniki naše občine mnogokrat presenetili z zelo lepimi uspehi. Povedati moramo, da so ▼ tem času sodelovali na tekmovanju ▼ republiškem in zveznem merilu, poleg tega pa še na svetovnem prvenstvu. Povsod so se zares dobro odrezali in nas lepo zastopali. To dejstvo kaže, da kvaliteta športa v naši občini vedno bolj raste kljub temu, da marsikje delajo T izredno težavnih pogojih. Zavedati sc i moramo, da s kvaliteto raste tudi kvantiteta, in bomo morali v bodoče bolj podpreti športno dejavnost v občini. Nc smemo dopustiti, da bi bili vsi ti odlični dosežki le enkratni samo zaradi enega pogoja — pomanjkanja materialnih sredstev, ki vsepovsod zavira še večje uspehe in tudi množičnost.
Ob vseh teh uspehih pa se nam vsiljuje dejstvo, ki so ga ugotovili naši strokovnjaki ob zaključku letošnjih Jugoslovanskih pionirskih iger. Ugotovljeno je namreč, da je visok odstotek naših otrok in doraščajoče mladine danes telesno zelo slabo razvit. In kaj jc temu vzrok? Prav gotovo je eden najvažnejših vzrokov pomanjkanje napra\ za široko rekreacijo mladine, pa tudi vseh naših delovnih ljudi. Na žalost moramo ugotoviti, da smo tudi v naši občini zelo na slabem s temi napravami. In ob tem nam pridejo na misel nekatere stvari, Id se dogajajo celo na mestnem področju občine. V Trnovem so iodprli novo osemletko — brez telovadnice; ob Dolenjski cesti jc v zaključni fazi gradnja nove šole — zopet brez telovadnice. To nam prav gotovo ne daje jamstva za izboljšanje telesne konstitucije naše mladine.
Sedaj si pa še oglejmo, kje, kako in kakšne uspehe so dosegli naši športniki ta mesec:
STRELSTVO: Naša strelca Jože Vrbinc in Lojze Mikolič sta sodelovala v državni reprezentanci, ki fe nastopila na XXXVIII. svetovnem prvenstvu v streljanju v Kairu. Oba tekmovalca sta dosegla v streljanju z vojaško puško, sijajen uspeh in izpolnila normo za zlato kolajnb. Vrbinc se je plasiral na četrto mesto.
NOGOMET: Po predzadnjem kolu slovenske nogometne lige sta naša predstavnika O. Krim hi Svoboda obtičala na lestvici takole: O. Krim zavzema tretje mesto, Svoboda pa nič kaj zavidljivo en as to mesto. O. Krim je namreč nadaljeval nekoliko slabše in so ga porazi e Ljubljano, Rudarjem (T) in Železničarjem, spraviki ob drugo mesto. V zadnjem kolu igrajo s Soboto iz Murske Sobote ^ in bodo v primeru zmage obdržali častno tretje mesto na tabeli. Nekoliko, drugače pa jc s SvoImmIo. Njene tri točke prednosti pred predzadnjim bodo verjetno zadostovale zn obstanek v ligi, * spomladi pa se ImmIo morali še bolj potruditi.
ROKOMET : Tekmovanje v republiški lig« se bliža zaključku, Svolioda pa se b» morala zadovoljiti s plasmajem v drugi polovici tabele. Se manj uspešno kot njihovi kolegi pa so se uvrstile igralke Svobode, ki so skoro na dnu tabele. Partizan Krim je medtem nastopil tudi v zaključnem tekmovanju za pokal FLRJ in se po borbeni igri z zmago nad prvoligašem Prvomajske iz Zagreba uvrstil med 16 najboljših v državi.
KOŠARKA; Košarkarji Svobode, ki nas zastopajo v republiški ligi niso uspeli jMipiaviti slabega starta v s|Munladanakem delu in so ob koncu prvenstva obstali ua sedmem mestu. Zaradi tega bodo morali prihodnjo sezono igrati v II. ligi.
S. Juvane
06 dnevu repuèlike - 29. novembru pošiljajo vsem delovnim ljudem naše oleine fiorfiene pozdrave in jim želijo pri izgradnji socializma še novifi delovnik zmag'in uspekov
Elektromontaža
elektroinstalacije, strelovodi, rekfamni napisi, servis za popravilo električnih bdjlcrjev
„Tiki“,
' LJUBLJANA,
TRNOVSKI PRISTAN 10
Elefctroprenos
podjetje za pronos električne energije
LJUBLJANA HAJDRIHOVA 2
Kmetijska zadruga Preserje - Preserje
LJUBLJANA • JUGO SLAVNA
«VELETRGOVINA IMPORT EXPORT
LJUBLJANA, AŠKERČEVA 3 8 poslovnimi enotami: „EMONA“,
Ljubljana, Borštnikov trg 3 „GRMADA«,
Ljubljana, Celovška 43
»HRANA«,
Ljubljana, Gerbičeva 7 »LITIJA«,
Litija, Valvazorjev trg 10
»LOGATEC«,
Dolenji Logatec 27
»ROŽNIK«,
Ljubljana, Titova 18a
»POLJE«,
Polje 70
»ŠPECERIJA«,
Ljubljana, Prisojna ulica 7
Čevljarstvo „R0ŽNIK“
LJUBLJANA
ROŽNA DOLINA, Cesta V/2
se priporoča cenjenim strankam
GOZDNO
GOSPODARSTVO
Ljubljana, Likozarjeva 13
UTENSILIJA
LJUBLJANA

podjetje za izdelavo žičnih, transportnih in drugih strojnih naprav
LJUBLJANA, TRŽAŠKA 49 telefon 21-686 in 22-194
Kvalitetne tkalske in predi (niške utensilije naročajte le pri tovarni tekstilnih potrebščin
»Utensilia«, Ljubljana
>1
izdeluje kvalitetne lesno-obdelovalne stroje in sušilnice za lesno industrijo in ostale sušilnice, klimatske in eksliavstorske naprave za industrijo, projektira, izdeluje in montira žičnice in naprave za eksploatacijo gozdov ter vliva vse vrste ulitkov iz barvnih kovin v kokilih in v pesku
u
Polkov Gradec Polkov Gradec
Elekfroprojekt
Ljubljana
Hajdrihova 2
Kmetijska zadruga Velike Lašče
v Velikih Laščah
LJUBLJANA
LAVRICA, DALJNA VAS 21/a telefon 23-836
proizvaja
parfumerijske, kozmetične in kemično-tehnične izdelke in se priporoča vsem svojim odjemalcem
Kmetijska zadruga Dobrova
Ljubljanske
opekarne
LJUBLJANA
BOKALSKA 18 s svojimi obrati:
»VIC«
»BRDO«
»OPEKA«
»DRAGA«
Gradbeno podjetje
»Tehnograd«
Ljubljana, Zbašnikova 24