SLOVEN IAN INCOMING WORKSHOP 2008 -• 7. junij 2008 lnspire your senses. Taste it. Slovenska turistična organizacija vabi na 11. slovensko turistično borzo, ki bo v Termah Čatež od 5. do 7. junija 2008: ne zamudite največjega poslovno-turističnega dogodka v Sloveniji, ki tudi letos prinaša nove priložnosti za številna poslovna srečanja in nepozabne družabne trenutke. Več informacij in prijavnico najdete na www.slovenia.info/siw2008. Prijave zb iramo do 25. aprila 2008 oziroma do zapolnitve prostih mest, zato pohitite s prijavo! 18\ TERME ČATEŽ , Vsebina UVODNIK INVESTICIJE ZNAMKA RAZVOJ INOVACIJE TUJI TRGI STATISTIKA EKOLOGIJA DAN TURIZMA INTERVJU DRUŽBOSLOVJE POSLOVNE FUNKCIJE NA LEPŠE PORTAL JUDOVSKI GOSTI NOVICE TUR!ZEM &lnformativno glasilo Slovenske turistične organizacijee lzdaja Sloven- ska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana M Tel. 01/5891840, e- mail: info@slovenia.info (>J Glavna in odgovorna urednica: livija Kovat Kostanti- novič Fl Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem B Priprava za tisk: Zi)loiba Ka- pital, Maribora Tisk: Tiskarna Schwa12, Ljubljana " Ministrstvo za kulturo RS je iz- dalo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 s Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, na urednis- tvo@slovenia.info M Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Tomin Vučkovič), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodar- ska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodarsko promo- cijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univma v Ljubljani - Ekonomska fakulteta (dr .. Tanja Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turizem in go- stinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komunici- ranja (dr. Zlatko Jančič), predstavniki turističnega gospodarstva in predstavniki Slovenske turistične organizacije. Mag. Dimitrij Pi c iga, dire ktor Slovens ke turi s ti čn e organi zacij e Dve prelomnici, · dve odlični priložnosti S lovenijaje s koncem preteklega leta oz. z začetkom letošnjega leta prestopila dve pomembni ločnici: vstop v skupni šen genski prostor in nastop predsedovanja Evropski uniji. Danes imamo evro in smo del šen genskega prostora Evrope, kar turistom nudi priložnost za prosto prehajanje meja in tako dejan- sko doživetje Evrope brez meja. Z vstopom v šen gensko območje smo prispevali k širitvi notranjih meja Uni- je in se še tesneje povezali z dosedanjimi članicami, saj se z novimi povezavai:ni z Unijo okrepi tudi občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru . Hkrati smo s prestopom praga 'novega leta kot prva med no- vimi članicami prevzeli tudi naloge predsedujoče države Evropske unije. Leto, ki je za nami, je bilo leto in- tenzivnih priprav na čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji, prvo polletje letošnjega leta paje čas intenzivne predstavitve naše države evropski in svetovni javnosti. Predsedovanje pomeni za Slovenijo in za slovenski turizem veliko priložnost, da se evropski javnosti in javnosti na t.i. prekomorskih trgih pred- stavimo kot država , vpeta v osrednji in jugovzhodni evropski prostor. To priložnost bomo izkoristili, da se v 26 tednih predsedovanja predstavimo v 27 državah Eyro pe na 27 izbranih dogodkih. Predsedovanje Slo- --..\{enije Evropski uniji s tem predstavija največjo priložnost letošnjega leta in hkrati tudi največjo obvezo za odl1čno predstavitev naše države v očeh evropske in svetovne javnosti. Predsedovanje Uniji pa ni zgoij enotirno "razmede" med našo državo in Unijo. Gre za dvostransko razmede, kjer obstajajo določena pričakovanja s strani Unije tudi do Slovenije. Katera so ta pričakovanja na področju turizma? V prvi vrsti je to prispevek k obli- kovanju vse boij enotne in celovite destinacije "Evropa". Sodobni turisti se namreč ne ustavijo pred regijskimi ali državnimi mejami - na svojem oddihu že lijo v času, ki so si ga utrgali za potova nje in kije iz dneva v dan drago- cenejši, doživeti čim več in čim intenzivneje. Oblikovanje edinstvene in enovite destinacije, ki prestopa državne meje , igra pri tem odločilno vlogo. Slovenija je na tem področju v zadnjem času naredila velike ko rake naprej , tako pri povezovanju v osrednji ter jugovzhodni evropski turistični prostor - med zadnjimi naj izpostavimo vkijučitev v skupni šen genski prostor in aktivnosti v začrtani smeri udejanjanja modela destinacijskega menedžmenta kot rdeče niti razvoja in trženja slovenskega turizma. Slovenija tako v evropskem in globalnem turizmu ni samo vse pomembnejši igralec v boju za t uriste, ampak slovenska turistična ponudba postaja vse pomembnejši del osred- njeevropske turistične ponudbe. Z vkijučitvijo naše turistične ponudbe v evropsko povečujemo tudi atraktivnost Slovenije za goste s prekomorski h trgov. V sk ladu s splošnimi gospodarskimi trendi se konkurenčno tekmovanje med evropskimi destinacijami vse boij umika sodelovanju med njimi. Predsedovanje je tako enkratna priložnost, da ostali Evropi in svetu pokažemo, da vkijučevanje naše turistične ponudbe v celotno evropsko turistično po- nudbo le-to bogati na edinstven način . Slovenski turizem , za katerega sem dve števi lki nazaj v naslovu zapisal, daje v "trendu", pri tem prav zaradi upoštevanja aktualnih in pričakovanih trendov na področju turizma lahko nastopa kot enakopravni partner turistične ponudbe ostalih evropskih turističnih destinacij. Cenjeni bralci pu- blikacije Turizem! Ker podobo naše dežele in nj enega turizma oblikuje sleherni med nami , vas vabim, da priložnosti, ki nas ob še tesnejši povezavi z Unijo čakajo to leto, skupaj čim boije izkoristimo in Slovenijo ter njen turizem sve- tu predstavi mo kot deželo, ustvadeno za doživetja. Mag. D im itrij Piciga www.slovenia .info • Investicije v turizem so v trendu Brez napredka ni kakovosti in brez investicij ni napredka. Če sodimo po trendu investicij, slovenski turizem na poti napredka oz. razvoja stopa z velikimi koraki. V nadaljevanju naj izpostavimo nekaj izstopajočih investicij preteklega leta in investicije, predvidene za letošnje leto. Slovenska zdravilišča so v lanskem letu izvedla šte- vilne investicije, mnoge so predvidene tudi za letošnje leto, pravijo na Skupnosti slovenskih naravnih zdra- vilišč. Med investicijami, predvidenimi letos, naj iz- postavimo le nekatere: ·5-zvezdični hotel v Rogaški Sla- tini ter 4-zvezdična hotela v Termah Zreče in Zdravi- lišču Laško, nova hotela v Termah Čatež in v Termah Dolenjske Toplice ter apartmajsko naseije v Termah To- polšica. Ob tem pa bo nadaije prenovijenih in z novo ponudbo posodcibijenih več hotelov, med njimi Ho- tel Terapija v Radencih in Grad Otočec (Terme Krka). V Termah Olimia, Termah Čatež in Zdravilišču Laško bodo izvedli tri večje novogradnje v obogatitev ko- pališke in wellness ponudbe. Nov hotel v Termah Dolenjske Toplice ga upravijajo Terme Krka, so obnovili vse hotelske sobe, 10 dvoposteijnih in 6 apartmajev, nudili pa bodo V Termah Krka v letošnjem letu načrtujejo gradnjo no- , udobje najvišje kategorije petih zvezdic. Naj omeni- vega hotela v Termah .Dolenjske Toplice. Hotel bo mo še razširitev golfskega igrišča na 18 igralnih poij umeščen v prostor ob sedanjem hotelu Kristal in bo v letu 2008. povezan z vsemi obstoječimi objekti. Pomembna pridobitev Term Dolenjske Toplice bo tudi ste- kleni povezovalni hodnik, ki bo skozi park po- vezal novi hotel z Wellness centrom Balnea . V hotelu bo na razpolago 62 sob in apartmajev s 116 posteijami, v kategoriji 4 zvezdic superior. Nudil bo udobje v skladu z najnovejšo tehno- logijo, a bo hkrati prijetno domač, z ve liko svet- lobe in naravnih materialov. V hotelu bo še ape- ritiv bar v več nivojih , gostinska terasa, dvorana za seminade, otroška igralnica, družabna soba, nočni bar in razgledna terasa za sončenje. Ob- novili in povečali bodo restavracijo ter preno- vili sobe v treh nadstropjih hotela Kristal: So- doben hotel bo v Terme Dolenjske Toplice pri- vabil nove goste in si utrdil ugled privlačne in prijetno domačne turistične destinacije s kakovostno ponudbo . Na novo se bodo na trgu uveijavili kot de- stinacija za kongresni turizem, saj je v bližini hotela zgrajen nov kongresni center. V Termah Krka dajejo velik poudarek vkijučevanju ponudbe okoija, saj želi- jo gostom, zlasti tujim, ponuditi integralen turi- stični proizvod . Investicija je vred na 14 milijonov evrov. Terme Krka računajo na sofinanciranje prot kta s strani Evropske skupnosti in države, saj so se s·pro- jektom prijavile na razpis za pridobitev sredstev Ev- ropskega sk lada za regionalni razvoj. V Termah Šmarješke Toplice (v sklopu Term Krka) načrtujejo gradnjo Preventivnega in rehabilitacij- skega športnega centra, ki bo prvenstveno namenjen celostni pripravi posameznikov za doseganje boijših športnih rezultatov, preventivi pred poškodbami ter rehabilitaciji poškodovanih športnikov. V Krkinem obmorskem centru Talaso Strunjan bodo z dograditvijo in nadzidavo prostorov v zdravstve- nem oddelku pridobili 180 m prostorov in sicer pet V Termah Topolšica načrtujejo dve ve liki investiciji v letu 2008 in sicer gradnjo apartmajskega naselja Oce- pek**** (100 dodatnih ležišč) in gradnjo wellness centra v neposredni bližini hotela Vesna. Za obe in- vesticiji so tudi pridobili veijavna gradbena dovoije- nja in ustrezno finančno spodbudo s strani Ministr- stva za gospodarstvo RS. Predvideni pričetek gradnje je v prvi polovici letošnjega leta. Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo, d.o.o. ( oz. Medi- cal Center Rogaška) v letošnjem letu načrtuje in za- kijučuje več investicij: V decembru 2007 bo za kij učena investicija, s katero_ -"'-iirijo osnovno dermatološko dejavnost. Širitev je usmer}ena na področje kozmetologije in estetske plastične kirurgije . Za nadgradnjo dermatološke dejavnosti bodo obnovili 350 m2 površin. Predvidena vrednost investicije znaša 700.000 evrov. V Zdravilišču Rogaška - Zdravstvo bodo nakupu novega aparata za ultrazvočno diagnostiko namenili 200.000 evrov. Za obnovo prostorov za izvajanje kolonoskopij bodo na- menili 100.000 evrov, nakupu novih aparatur za iz- vajanje gastroenterološke diagnostike pa dodatnih 80.000 evrov. V Zdravilišču Rogaška - Zdravstvo, d.o.o. razen tega investirajo v izgradnjo skupne krovne blagovne znamke ter enoten nastop in promocijo na ravni de- stinacije Rogaška. V letu 2008 bodo tako za pro- mocijo doma in na kij učnih tujih emitivnih trgih pod skupno blagovno znamko namenili znaten del sred- stev. Načrtujejo tudi ureditev lastnega zunanjega iz- gleda - fasade hiše. Predvidena vrednost investici- je znaša cca. 1,200.000 evrov. Podjetje Hotel Sava Rogaška, d.o.o. bo v letu 2008 po uspeli prijavi na evropski razpis za pridobitev fi- nančnih sredstev pričelo z gradnjo novega hotela ka- novih ambulant ter večjo seminarsko sobo. tegorije 5* . V začetku letošnjega leta je goste Term Krka v novi obleki pričakal tudi grad Otočec. Na gradu Otočec, ki Družba Terme Čatež, d.d. v letošnjem letu načrtuje - www.slovenia .info za nove investicije nameniti približno 10 milijonov evrov. Med večjimi investicijami izpostavijamo na- slednje: • Nadaijevanje gradnje nove, tretje kupole zimske Ter- malne riviere. Pod njeno streho bodo kopalci že v dru- gi polovici leta 2008 lahko uživali v vrsti novih vod- nih in adrenalinskih atrakcijah, ki bodo razveseijevale kopalce vse dni v letu: drči - skakalnici, toboganu ka- mikazi, black-hole toboganu, progi za deskanje, ki je namenjena deskanju/surfanju na vodi, otroškem ba- zenu s piratsko ladjo ... Celotno dogajanje se bo od- vijalo okoli razgibane gore s slapovi, na vrhu katere je vu lkan , ki bruha lavo. Gora bo ra.zdeijena na tri etaže, kjer se bodo na robovih nahajale galerije - plaže, prostor v votlina h pa je predviden za sprostitveni pro- gram: solarije, relaksarije, masaže ... Z novo prido- bitvijo bodo še dodatno okrepili svoj položaj med zim- skimi kopališči. Projekt obnove in gradnje nove, tre- tje kupo le zimske Termalne riviere je vreden 6,4 mi - lijona evrov in bo v višini 1,5 milijona evrov sofi- nanciran s strani Evro pskega sklada za regionalni raz- voj - ESSR. • V začetku leta 2008 so zaključili s prenovo slaščičarne Urška v Čatežu, ki je s svojo novo podo- bo in razširjeno ~o nudbo idealno mesto za jutranjo • kavo, popoldanska druženja kot tudi rojstnodnevne zabave oz. praznovanja. • Predvidoma junija letos bodo lahko kopalci preiz- kusili tudi novo atrakcijo na poletni Termalni rivieri. V letošnjem letu načrtujejo zakijučiti prenovo Savna parka, adaptacijo sanitarnega objekta v kampu, pre- novo restavracij, mini casinoja in izgradnjo novega puba, posodobitev igral na otroškem bazenu pri počasni reki, v pripravi pa je tudi izdelava projektne dokumentacije za gradnjo novega hotela v Čatežu ... V letu 2007 so v Termah Čatež za kij učili naslednje in- vesticije: • novo družinsko atrakcijo na poletni Termalni ri- vieri - GUSARSKI STOLP z desetmetrskim prostim pa- dam; • prenovili Center zdravja in lepote v hotelu Ter- me****: wellness programom so tako namenjeni novi, sodobno opremijeni prostori: sproščujoče sobe za iz- vajanje masaž, prenovijeni prostori edinstvenih rim- sko-irskih kopeli, kozmetični salon za nego obraza in Nova družinska atrakcija na poletni Termalni rivieri Term Čatež telesa, prenovljene savne s povečano teraso in re- laksarijem ter nova savna na prostem. Programe iz- vajajo vrhunsko usposobljeni maserji, mojstri spro- stitvenih tehnik in kozmetičarke ; • zaključili so s prenovo sanitarij v kampu, kar je pri- spevalo k dvigu kakovosti storitev ter prekategorizaciji kampa iz treh v pet zvezdic (kamp*****). V okviru Skupine Terme Čatež so v začetku lan skega leta v h čerinski družbi Marina Portorož, d. d. zaključili z gradnjo aparthotelov z luksuznimi apartmaji, ki soji h poimenovali Residence Marina****. Ti"gostom omogočajo bivanje v treh tipih luksuznih, sodobno opremljenih apartmajev. Ce lotno naselje obsega se- dem aparthotelov s 70 apartmaji in s skupno 280 os- novnimi posteljami. V načrtuje tudi zaklj uče k grad.., nje manjšega we llness centra. Počitniške dni v novem apartmajskem naselju lahko gostje preživijo na križarjenju, kopanju in v športnem centru. Z novimi namestitvami ob kapacitetah v Žusterni in Ko- pru Skupina Terme Čatež vstopajo v obdobje realiza- cije projekta Marina City Center. Pri tem bodo nove vsebine sovpadale z obstoječo ponudbo, predvsem pa omogočile učinkovitejše poslovanje v zimskih mese- cih in pospeševale prodajo namestitvenih kapacitet. V Sarajevu nadalj uj ejo z aktivnostmi v okviru Termalne riviere Ilidža, kije v 90-odstotni lasti Term Čatež, d.d. in 10-odstotni lasti Kantona Sarajevo. Z otvoritvijo ba- zenskega kompleksa Termalna riviera Ilidža vj uniju 2005je bila realizirana prva faza pred šestimi leti za- stavljenega projekta, ki gostom in obiskovalcem po- ---.. nuja na površini okoli 14,6 hekta~a 5.631 m' termalnih vodnih površin: notranji bazen nepravilnih oblik s 1000 m' vodnih površin in različnimi vodnimi efekti (vod- ni tok, drevo doživetja, whirlpooli, otroški bazen, masažna ležišča, masažne šobe, tobogan), zunanji ba- zen z valovi z 2850 m' termalnih vodnih površin in zu- nanji bazen nepravilnih oblik s 1781 m' termalnih vod- nih površin s tobogani, vodnimi igrali, vodno gobo, masažnimi ležišči in whirlpooli . V izdelavi je prq_iektna dokumentacija za drugo fazo kompleksa Il1dža, v okviru katere bo ob vod nem parku zgrajen hotelski komp leks (4*) s cca 380 ležišči ter kongresni in we lln ess center. Ob obstoječih vsebinah vodnih pro- gramov bo naložba postala ce lovita in v popolnosti mednarodno konkurenčna. V Termah Dobrna so ponudbo obogatili v lepotno masažnem centru Hiša na travniku. Z nakupom naj - sodobnejših aparatov za radiofrekvenco in vakuum so posodobili programe za boj proti celulitu in nego te- lesa. Odprli so nov sa lon za nego las, kjer uporablja- jo vrhunsko francosko kozmetiko . V hotelu Vila Hi- giea so uredili 5 sob po načelu Feng shuia ter iz- obrazili mojstre te starodavne znanosti in umetnosti za vodenje po energijskem parku, ki ima zastopane vse elemente Feng shuia . Poleg medicinskih in lepotnih l(ak_šna dežela! l(al~šni ljudje! Tolil~o potenciala! mag. Ma1jan Hribar, generalni direktor Direkto rata za turi zem na Ministrstvu za gospodarstvo RS T)oznam domala vsak kotiček Slovenije, vendar me kljub temu ta dežela vedno znova navdihuje. S svojo C lepoto, razgibanostjo, skrivnostnostjo .. . In ljudje! Samo mi lahko oplemenitimo to čudovito naravo. S svojim prispevkom jo naredimo i-esnično prijazno in toplo; kraj, kamor se domačini in turisti vedno znova radi vračajo. Prepričan sem, da imamo dovolj potenciala za razvoj kvalitetnega turizma, ki ga na ministrstvp za gospodarstvo tudi podpiramo. In že dolgo ne samo z lepimi besedami, ampak tudi z dejanji! Zavedamo se, da moramo, če pričakujemo razcvet turizma, poleg potenciala, ki ga premoremo, v turizem vložiti še veliko truda. Na ministrstvu za gospodarstvo smo aktivni na šte- vilnih področjih, sedaj bi se želel osredotočiti na najbolj aktualno - sofinanciranje investicij v tu- ristično infrastrukturo. V obdobju od 2004 do 2006 smo investicijam v turistično infrastrukturo na- menili 45 miltjonov EUR, medtem ko imamo v novi finančni perspektivi za dvig konkurenčnosti tu- rističnega gospodarstva namenjenih 145 milijo- nov EUR nepovratnih sredstev. Dva razpisa, na- menjena sofinanciranju turistične infrastrukture, sta že objavljena, razpis ministrstva za gospo- darstvo, namenjen sofinanciranju predvsem večjih investicij in investicij velikih podjetij v vred- nosti 70 miltjonov EUR, in razpis slovenskega pod- jetniškega sklada, namenjen investicijam malih in srednji h podjetij, v vrednosti 20 milijonov EUR. Rezultati prvega odpiranja razpisa ministrstva !a gospodarstvo so že znani, podprli bomo deset pro- jektov, od tega največ šest, s področja nastanit- venih zmogljivosti, dve investiciji se nanašata na povečanje smučarskih kapacitetin dve investici- ji na bazenske komplekse. Na razpisu ministrstva za gospodarstvo smo do sedaj izvedli tri odpira- nja v okviru katerih smo podprli 29 projektov, od tega največ s področja nastanitvenih zmogljivo- sti - 21 projektov, 3 projekti so s področja žični­ čarstva, 4 wellnessi in 1 golf. Na razpisu Sloven- skega podjetniškega skladaje bilo v okviru dveh odpiranj podprtih 28 projektov s področja nastanitvenih zmo- gljivosti . S podprtimi projekti v novi finančni perspektivi bo skupno ustva~enih 942 delovnih mest, 3.673 no- vih sta lnih ležišč, kjer bo v prihodnjih letih ustva~enih 887 .891 novih nočitev. Če dodam še podatke o ose- mindvajsetih, v prejšnjem obdobju podprtih projektih, pomeni, da smo prispevali k odprtju 1.696 delovnih mest, 6.998 novih ležišč - posledično k 1.595.221 novim nočitvam. Podprti projekti bodo, kot je razvidno iz teh številk, pomembno vplivali na nadalnjo rast turizma v Sloveniji. Na tem mestu pa želim poudariti, da si želimo podpreti raznolike projekte in tako vplivati na razvoj različnih segmentov turističnih proizvodov. Iztega razloga je razpis med drugim namenjen tudi investicijam v zabaviščne parke, v katerih sam vidim veliko priložnosti za popestritev privlačnosti naše ponudbe. Pa vendar se do sedaj noben tovrstni projekt ni niti prijavil na naš razpis! Ve~amem, da znamo in zmoremo, torej si tudi upajmo! Naj vam povem še o svoji viziji turizma. Slovenski turizem bomo gradili na naših vrednotah, kot so varovanje naše čudovite naravne in kulturne dediščine, ohranjanje avtentičnosti in aktivnega življenja, kijih bomo nad- gradili s povezanostjo vseh akte~evin stremljenjem k odličnosti. In nikakor ne smemo pozabi li na ljudi! V nas se zrcalijo lastnosti te zemlje, vode in sonca - smo odprti, topli, delavni, a včasih preveč samozadostni. Ven- dar se moramo zavedati, daje samo od naših rok in glave odvisno, v kakšni deželi bomo živeli. Želim, da de- lujemo s skupnim ciljem - uspehom in ka kovostjo -in daje dobro delo vsakogar tudi dobro nagrajeno. Čas je, da se povežemo v delu in žetvi uspeha, saj le kako bi se lahko veselili dobre letine, če se ne bi imeli s kom? • www.slovenia.info II programov razvijajo in svojim gostom ponujajo tudi nove poti na poti do zdravja. V Holističnem centru iz- vajajo zvočne kopeli z gongom, wu-wei bujnja, bioe- nergijske terapije in duhovno preobrazbo. V letu 2008 bodo tem novostim dodali še druge. Na področju hotelskih zmogijivosti bodo v letu 2008 popolnoma preuredili nastanitveni, gostinski in te- rapevtski del. Namenjen bo gostom, ki si želijo aktivnega oddiha (kolesarjenje, Nordic walking itd). Terme Lendava so po odprtju novega apartmajskega naseija Lipov gaj*** s 84 apartmaji in novega ba- zenskega kompleksa (600 kvadratnih metrov) s pla- valnim bazenom, otroškim bazenom in počivališči, v preteklem letu popolnoma ob- novili sobe in recepcijo v hotelu Lipa***. Novi in vsebinsko bogati programi na področjih športa, rekreacije, wellnessa in kulture so še do- datno obogatili že prej pestro ponudbo . V le- tih 2008 in 2009 bodo pristopili k novim veli- kim razvojnim projektom, ki obsegajo izgrad- njo pokritega olimpijskega plavalnega ba- zena, apartmajskega naselja za prodajo na trgu in razširitev ter posodobitev kampa. Terme 3000 Moravske Toplice so edine te'rme v Sloveniji, ki ponujajo namestitev v hotelu ·naj- Investicije Zdravilišča Laško v nov ter- malni wellness center in nov wellness hotel s kongresnim centrom predstavlja- mo posebej na strani 11. Na 10. strani posebej predstavUamo nov projekt Term Ptuj, Grand HOTEL PRIMUS. V Termah Ptuj so v celoti obnovili Termalni Park, ki sedaj ponuja 4.200 kvadratnih metrov termalnih " užitkov v 12 bazenih (zunanji in pokriti). Med njimi so 25- in 50-metrski plavalni bazen, bazen z valovi, počasna reka, masažni bazeni. Največji sistem tobo- ganov v Sloveniji se vsako leto dopolnjuje s kakšno za- nimivostjo, v letu 2006 so ga nadgradili s toboganom - skakalnico, ki je novost v slovenskem prostoru in drugje v Evropi. Kamp Terme Ptuj je povečal svoje kapacitete z nakupom 25 počitniških hišic. Oprem- ijene so z dnevnim prostorom s kuhinjsko nišo, dve- ma spalnima prostoroma za 4 odrasle osebe, TWC, TV in klimo. V jeseni 2008 načrtujejo širitev apart- , majskega naselja, s čimer bodo pridobili dodatnih 100 apartmajev in delno pokrivanje zunanjega Termal- nega Parka. Terme Radenci bodo po prenovi hotela Izvir**** in hotela Radin Standard* *** v letu 20.08 izvedli ob- novo najstarejšega hotela Terapija. V teku je projekt prenove hotela Radin Superior* ***, kije vkijučena v celovito prenovo energetskega sistema. Del investi- cij bo financiral Evropski strukturni sklad za regionalni razvoj. Prenova namestitvenega dela hotela Terapi- ja bo vkijučevala tudi prenovo restavracije ter prido- bitve novih površin v gostinskem delu in avli , ki po- vezuje hotelski kompleks s kopališčem in wellness cen- trom Corrium. Dela bodo končana predvidoma do ja- nuarja 2009. Tako bo prenovljeni hotel Terapija pre- stopil v višjo kategorijo treh zvezdic. Na 3200 m' bo_ višje kategorije, ponašajo pa se tudi s prvim -~a voij_o namestitev v štirih suitah, 58 dvoposteijnih petzvezdičnim hotelom na svetu z zdravilno črno termalno vodo v skoraj vsaki sobi - Hotelom Livada Pre- stige, odprtim jeseni 2006. Novost v wellness ponudbi hotela Livada Prestigeje Gold masaža - z edinstveno zlato masažo celega telesa, ki temeiji na oiju, obo- gatenim s čistim 24-karatnim zlatom. V Termah 3000 so svojo ponudbo v letu 2007 nadgradili z odprtjem diskoteke Cluba Alea v kletnih prostorih bazenskega kompleksa, v letu 2008 pa so v pripravi idejni pro- jekti za adaptacijo bazenskega kompleksa Terma[ z dograditvijo savn in razširitev ponudbe v kopa- liškem kompleksu Terme 3000 s postavitvijo edin- stvenega "AQUA-LOOPING" tobogana na svetu. - www.slovenia.info sobah in sedmih enoposteljnih sobah v negovalnem oddelku. Za bogato kulinarično ponudbo bo za ho- telske in dnevne goste poskrbijeno v prenovijeni re- stavraciji s 160 sedeži. V novi slaščičarni, ki bo ime- la tudi svoj vrt s 40 sedeži, pa bo sladokuscem na vo- ijo pestra ponudba domačih sladic. Za popolno spro- stitev in razvajanje bo osebje hotela poskrbelo spre- novijeno wellness ponudbo, ki se razprostira v štirih novih masažnih salonih, kjer bodo poleg masaže Ayurveda izvajali še masažo z vročimi in hladnimi vul- kanskimi kamni ter havajske masaže. Med drugim bo na voijo tudi Concerto vodno ležišče in različne koz- metične storitve. V Termah Olimia Podčetrtek poteka izgradnja novega kompleksa Terme Lux - z gradnjo so začeli letos. Le- ta bo umeščen med Wellness centrom Terma lija in Well- ness hotelom Sotelia. S tem bodo pridobili novo oro- dje, s katerim bodo lahko zadovoijili žeije tudi naj- zahtevnejših gostov. Arhitekturno bo novi objekt na zunaj med sabo povezal obstoječe programe. Pro- gramsko bodo Terme Lux sicer sledile modernim trendom v bazenski in savna ponudbi, vendar bodo s svojimi rešitvami odstopale in skušale biti drugačne od ostalih podobnih centrov. V enem objektu bodo združevale zunanji in notranji bazenski del z ra- zličnimi počivališči ter savna del, ki bo razdeijen na parni in suhi del z inovativnimi počivališči. Vrednost projekta je 7,795 .000 evrov. Del sredstev v vredno- sti 1,669.869 evrov so pridobili iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. V LifeClass Hotels & Resorts so v januarju 2008 za- ključili konsolidacijo vseh termalnih in Wellness produktov pod enotnim imenom Terme & Wellness LifeClass Portorož tako rekoč pod eno streho. 7 cen- trov dobrega počutja in 2 bazenska kompleksa tvori- jo najpopolnejšo termalno in wellness ponudbo vtem delu Evrope. V ta okvir sodijo : Ključne novosti investicije so uvedba revolucionarne tehnike za odpravijanje kožnih gub in celulita - ME- ZOTERAPIJA, masaža na plaži; na hotelski plaži Me- duza so pričeli z izvajanjem tajskih masaž pod av- tentičnim paviijonom, poleg masaž se izvajajo tret- maji za kožo pred sončenjem in po sončenju, uredi- tev Sončne terase na strehi Grand Hotela Palace 5*; na Sončni terasi lahko gostje uživajo v bazenu, tunelu doživetij, biserni kopeli ter edinstvenem razgledu na Piranski zaliv. V letu 2008 uvajajo nove holistične programe razstrupljanja telesa, Shakti Ayurveda cen- ter bodo obogatili ayurvedski terapevti iz Indije, uvedeni so bili tretmaji beijenja zob in vstavijanja zob- nih kristalov v Lepotnem centru, uvajajo tudi nove le- potne pakete storitev z inovativnimi tretmaji in masažami obraza in telesa, največja novost pa bo vrhunski Wellness center v sklopu renoviranega ho- tela Palace, gostje se bodo razvajali v razkošju "Rose" suit-e z eksotičnimi terapijami, vrhunskimi koz- metičnimi izdelki~in v bogastvu sveta savn. Terme Zreče in Klimatsko zdravilišče Rogla pred- stavijata enkratno kombinacijo termalnega in kli- matskega zdravilišča na razdaiji zgolj petnajstih ki- lometrov. Za dobro počutje in sprostitev so v letu 2007 občutno povečali in prenovili Savna vas. V spodnji etaži so namestili veliko energijsko savno, kije idealna za tiste, ki savna nje šele spoznavajo. Nova je velika fin- ska savna, ki je namenjena izvajanju programov, kot so peeling z domačimi zelišči, soijo ali s sladkor- jem in cimetom, obloge z medom in vrtinčenje zraka ter zvočna terapija. Savna bo spomladi 2008 boga- tejša za veliko finsko panoramsko savno. Njena po- sebnost bo steklena streha, ki omogoča dovoij nara- vne svetlobe in čudovit pogled na zvezdno nebo v večernih urah. Obnovljeni bosta tudi obstoječi turški savni, s čimer bosta še primernejši za izvaja- nje programov s soijo in medom. Gostje Term Zreče bodo bivali v popolnoma prenovljenih Vilah Terme, obkroženi s pomirjajočim zelenjem in blagodejnim mi- rom. V letu 2008 se bo začela gradnja Wellness & Spa hotela, ki se bo nahajal v prijetnem gozdiču v neposredni bližini Term Zreče. Gostu bo nudil raz- košje miru in sprostitve ob dotikih termalne vode, pod prsti izurjenih maserjev ter ob šumenju vetra in ptičjem petju. V Unior Turizmu posebno pozornost posvečajo dvi- gu kvantitete in kvalitete storitev ter infrastrukture za njihove najpomembnejše ciijne skupine gostov. Ker želijo športnikom zagotoviti optimalne pogoje za tre- niranje in s tem izboljšati športno ponudbo, so v so- delovanju s podjetjem.Slovenijašport-3T pričeli z iz- gradnjo nogometnega igrišča z najsodobnejšo umet- no travo v izmeri 64 x 4 m. To bo prvo igrišče v Slo- veniji z EPDM granulatom (posebna guma za športne namene ze lene barve, ki se ne segreva in nima ne- prijetnega vonja). Za športnike in rekreativce gradi- jo višinske sobe ter prostor za višinsko vadbo. V so- bah je možna regulacija kisika in dušika in s tem si- mulacija pogojev bivanja ter nadmorske višine od 1.500 m do 3.000 m. Za prihajajočo zimo bodo na Ro- gli zgradili poligon za deskanje in freestyle, ki bo eden največjih v jugovzhodnem delu Evrope. Poligon bo narejen po levi strani smučarske proge Mašin žaga, vzdolž celotrie dolžine, in bo v dolžino meril 1400 me- trov. V športni dvorani na Rogli so zgradili plezalni poligon. Nižja umetna pleza lna stena v izmeri 2,90 me- Unior Turizem veliko investira predvsem v ponudbo za aktivni oddih traje namenjena otrokom in začetnikom, višja paje v izmeri 9 ,00 metrov, ki je izziv za rekreativce in pra- ve plezalce. Poligon za teke na smučeh bo namenjen rekreativcem in profesionalnim športnikom ter za pri- pravo svetovnega prvenstva. Zasnovali so ga tako, da ga bo mogoče um etno zasneževati. Obnovili so tudi vstopni del hotela Planja. V Termah Zreče bodo in- vesti rali v pridobitev dodatnih prenočitvenih kapacitet. V letošnjem letu bodo pričeli z izgradnjo novega ho- tela, kategorije štirih zvezdic in s tem pridobili do- datnih 200 ležišč. Za na še goste pa bodo obn'ovili in razširili tudi Savna vas v Termah Zreče, s čimer bodo gostom omogočili še kvalitetnejšo ponudbo progra-"" mov za savna nje. Ponudbo bo obogatil nakup najno- vejšega denzitometra- naprava za me~enje kostne go- stote. Omogočal bo skeniranje celotnega telesa z naj- sodob nej šo tehnologijo - z rentgenskim snopom (fan-beam), slikanje - ocena fraktur vretenc terana- lizo sestave telesnih tkiv celega telesa. Omogočal bo tudi natančno izmero odstotka maščevja , kostne in mišične mase. J V zadnjih letih je med kij učnimi ustanovami', ki se v Idriji ukvarjajo z idrijsko čipko - čip karska šola, me- stni muzej, društvo klekijaric idrijske čipke in festi- val idrijske čipke , dozorelo spoznanje, da bi bilo smi- selno že obstoječe povezovanje in sode lovanje for- malizirati in nadgraditi v tako imenovanem Centru idrijske čipke. Namen Centra je zas ledovati številne dolgoročne ciije, med katerimi je najpomembnejši ta, da se prične uporabijati tržno znamko idrijska čipka - Idria Lace za promocijo celotne regije , mesta Idri- ja, njenih dosežkov, sodob ne industrije in turizma . V okviru Programa pobude skupnosti INTERREG IIIA Slo- ve nija - Italija, Projekt Land of art and wine seje leta 2006 investitor Občina Idrija odločila za ureditev kle- tnih prostorov v obstoječem objektu današnje čip­ karske šole - poslopje nekdanje osnovne šole. Ob- stoječe prostore seje uredilo v večnamensko učilnico Center idrijske ~t_pke podpira uporabo tržne znamke idrijska čipka z internetom, televizijo, ozvočenjem in projektorjem ter pisarne s pripadajočimi sanitarijami. Vrednost in- vesticije je bila ocenjena na 108.693 evrov, od tega je 75 % financirano s strani INTERREGA - prispevek Skupnosti in 12,52 % prispevek INTERREGA -javno fi- nanciranj e na državni ravni. Preostali del financira- njaje prevzela Občina Idrija. Slavnostna otvoritev Cen- tra idrijske čipke je bila junija 2007 v okviru 26. Fe- stivala idrijske čip ke. strani (severna stran reke Mure) tervkijučevalo 37 lu- kenj (27 Slovenija in 9 Avstrija). Obe igrišči bi pove- zoval pohodniško - kolesarski most čez reko Muro , ki je sad dobrega sodelovanja med obema državama ozi - roma sosednjih lokalnih skupnosti. Mostje bil zgra- jen s pomočjo evropskih sredstev v letu 2005. Del rea- lizacije omenjenega projekta oziroma ideje je tudi n u- denje hotelskih kapacitet za goste. Za potrebe ho- telskega turizma je predvidena revitalizacija že ob- stoječih objektov in sicer mlina Meinl na Štajerskem (Avstrija) ter gradu Mainl v Pomurju (Slovenija) pod imenom Gollfhotel s 4 zvezdicami. Grad Negova ima približno 800 let staro stavbno zgo- dovino, svojo temeijno obliko je dobil v 17. stoletju, zapisi gradu Negova pa so danes eden najboij ohra- njenih in najobsežnejši fondov zemijiških gospostev v Sloveniji. Leta 2006 je Ministrstvo za kulturo pri- stopilo k celoviti stavbni prenovi gradu Negova, ki je razdeijena na tri za kij učene in medsebojno neod- visne faze revitalizacije: 1 • faza (2006 - 2007) - prvi krog izgradnje (pristava, stražni stolpi, grajski obrambni zid, grajski parter) za namembnost: TIC, sušilnica zelišč, sejna soba, po- V letošnjem letu so Sava Hoteli Bled na blejskem strežna kuhinja, sanitarni prostori za obiskovalce, pro- igrišču za golf za kij učili obnovo in širitev vadbišča, daj ni del, kije potekala od novembra 2006. Po načrtih britan- • faza (2006 - 2008) - drugi krog izgradnje Vrednost prenove Apartmajev Golf na Bledu se b.o začela še to jesen, vrednost investicije pa je 3,1 ' milijona evrov skega golfskega arhitekta Howarda Swana so bile zgra- jene tri nove zelenice za bližanje, čip in pič udarce, dve veliki travnati uda~ališči za dolge udarce na obeh straneh vadišča in ciijna zelenica. Celotna vrednost investicije je znašala 160.000 evrov. Prav tako so za- kijučili pripravo projektne dokumentacije za preno- vo Apartmajev Golf, ki bodo preurejeni v hotel, pri- lagojen družinam z otroki. Ta bo obsegal 96 sob in 14 apartmajev. Prenova naj bi se pričela jeseni leta 2007, vrednost investicije pa je ocenjena na 3, 1 mi- lijona evrov. Projekt so prijavili tudi na razpis Mini- strstva za gospodarstvo za sofinanciranje naložb v tu- ristično infrastrukturo. V pripravi sta tudi projekta za prenovo tri- zvezdičnega hotela Jadran ter gradnjo apartmajske hiše na igrišču za golf, ki se bosta pred- vidoma pričela v letu 2008. Kot uspešno nadaijevanje poti v skupno Evropo naj bi nastal v obmejni regiji na avstrijskem štajerskem in na območju Pomurja v Sloveniji "turistični in re- kreacijski center", ki bi omogočal čezmejne šport- ne aktivnosti na področju igranja golfa. Celotno igrišče je zasnovano tako, da bi se raztezalo na slo- venski strani (južna stran reke Mure) in na avstrijski (Novi grad , grajski hrib) za namembnost: pre- nočitvene kapacitete, kongresni turizem, go- stinski del, vinoteka, • faza (2009 - 2011) - tretji krog (stari grad, širše grajsko okoije) za namembnost: pre- nočitvene ka.pacitete višje ga sta ndarda, možnost welln~ss ponudbe. Gradbena sanacija obsega vsa zunanja in no- tranja dela do 4. gradbene faze , tako da stra- teški partner zagotovi opremo in vsebino ob- jektov. Negova in njena okolica sta z naravovarstve- nega vidika ter trajnostnega razvoja pomem- bno območje. Naravna in kulturna dediščina omogočata povezovanje v turistično atraktivno območje . Turizem je na območju Pomurja ena izmed najpo membnejših razvoj nih priložnosti, zato mu je pas večena posebna pozornost. Stari Špitalje kulturn; dediščina in spada med grajene ali drugače oblikovan, objekte kot rezultat ustvarja lnosti človeka in njega vih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in do gajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovensken in širšem prostoru. Celotna sanacija objekta Stari Špi talje bila dokončana leta 2006, vendar je notranjos objekta v tem trenutku še neopremijena, urediti je po trebno manjši park, ki se nahaja v neposredni bližin omenjenega objekta. Investitor, občina Gornja Rad gona, si prizadeva v sodelovanju s Pokrajinskim mu zejem Murska Sobota za postavitev stalne muzejsk zbirke v Špitalu in ureditev okolice z muzejskim par kom. Namera bo zagotovila ohranitev kulturn dediščine in tako predstavitev edinstvene zgradbe n tem območju in širše ter bo nasploh izpričevala ev ropski pomen nepremične kulturne dediščine . Na membnost samega objekta in projekta je opredeije na kot ohranitev pomembne kulturne dediščine te uporaba omenjenega objekta v vzgojno-izobraževa ln in protokolarne namene. www.slovenia .info 1 Hoteli Posodobitve in povečanje kapacitet so predvideli tudi slovenski hoteli , nekateri nenazadnje zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji in v zvezi s tem povezanih dodatnih potreb po kakovostnih name- stitvenih kapacitetah. Tako Hotel Park v Ljubljani v letošnjem in prihodnjem letu načrtuje celotno obnovo dveh nadstropij hote- la in hkrati povečanje hotelskih kapacitet, investicijska Hotel Park Ljubljana je posodobil in povečal nočitvene kapacitete vrednost teh del pa znaša 350.000 evrov. Sle- dile bodo še dodatne investicije, kot sta iz- gradnja zimskega in letnega vrta, s čimer bodo povečali kapacitete restavracije ter izgradnja kongresnih dvoran (slednje v investicijski vred- nosti 200.000 evrov) . City Hotel Ljubljana, obnovljen na zemljišču ne- kdanjega Hotela Štukelj (kasneje Turist), od lan- skega julija že sprejema goste v novih in pre- novljenih prostorih in z novimi sobami. Novost, na katero so v hotelu najbolj ponosni , je 197 raznovrstnih sob in 3 luksuzni apartmaji / ki se med seboj razlikujejo ne samo po velikosti ; šte- vilu leži šč, opremljenosti, temveč tudi po ud- obju, mirnosti in razgledu. Poleg telefona, ka- belske televizije, sobnih sefov, kartičnega vstopa in dostopa do svetovnega spleta (kar nudijo že obno- vljene sobe) se nove sobe ponašajo z veliko prosto- ra, klimo, hladilniki ter centralnim nadzorom nad de- lovanjem tehničnih sistemov. Poskrbljeno je tudi za goste s posebnimi potrebami , saj je v vsakem nad- stropju najbližje dvigalu po ena soba prilagojena go- stom s posebnimi potrebami. Družinam so na volj.p po- vezane sobe. Nov je tudi konferenčni center, ki pokriva ce lotno površino nekdanjega letnega vrta, katerega so preselili na teraso nad konferenčnim centrom. Ve- Hotel Ljubljana s prenovljenimi prostori in novimi sobami - www.slovenia.info lik doprinos k ponudbi hotela je tudi 25 parkirnih mest, ki so namenjena gostom v hotelski garaži, knjižnica, računalniški kot in nenazad nje igrivost pri izbiri barvin opremi prostorov. Vse s ciljem ustvariti gostu prijazno in prijetno okolje. Aparthotel Epicenter je nov hotel, ki se nahaja na obrobju Postojne inje le dobra dva kilometra odda- ljen od naravne znamenitosti - Postojnske jame. V ho- Aparthotel Epicenter , teluje na voljo 23 apartmajev in 17 dvoposteljnih sob, vse so opremljene s klimatskimi napravami, kabelsko televizijo, te lefonom in brezplačno internetno po- vezavo. Gostje se lahko odločijo za nočitev z zajtrkom, lahko pa tudi sami kuhajo. Epicenter se razteza na 10.000 kvadratnih metrih površine i!l pod eno stre- ho združuje poleg aparthotela tudi nakupovanje , gurmanske užitke, zabavo, šport, sprostitev v wellness in fitness centru in prijetno druženje v bowling cen- tru. Na voljo je tudi možnost najema klimatizirane kon- gresne dvorane, ki lahko sprejme več kot 100 gostov. Hotel Creina v Kranju je v začetku letošnjega leta začel z izvajanjem večjih gradbenih del in sicer z adapta- cijo hotelskega pritličja (recepcije, kuhinje, aperitiv bara, restavracije) v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov ter z gradnjo novega poslovnega prizidka v skup: --...n i vrednosti 2 milijona evrov. Načrtujejo, da bo ho- telski del adaptiran do začetka letošnjega oktobra, po- slovni del pa naj bi bil dograjen do koncajanua~a pri- hodnjega leta. Konec leta 2007 so načrtovali v sklopu Grand hote- la Bernardin začetek nove naložbe v center dobrega počutja. Končana je bila do letošnje velike noči . Športni center Pohorje bo v letošnjem letu pričel z razširitvijo hotela Arena. Tako se bo objekt namesto sedanjih 3* razširil na 4*. Pridobili bodo novih 72 ležišč , tako da bo skupaj cca. 110 ležišč , ležišča Hotel Arena na Pohorju bo razširjen in posodobljen bodo večjih dimenzij od klasičnih, saj bodo prim er- na tudi za športn ike. Hotel bo imel srednje veliko seminarsko dvoran o, manjši wellness center brez bazena, investicija pa bo predvidoma končana do decembra 2008. V primeru pridobitve sredstev na javnem razpi su Slovenskega podjetniškega sklada bo večja investicija izvedena v hotelu Jezero. Na hotelu bodo opravlje- ne adaptacija, dozidava in nadzidava hotela Jezero; prenova pritličja , kuhinje, skladišča, garderobe, ape- Hotel Jezero načrtuje investicijo v višini 2,2 milijona evrov ritiv bara, pokritje terase in nadzidava 3 nadstropij sob (25 sob - 54 ležišč), dvigalo za ~oste in transportno dvigalo, varčni program prezračevanja (Menerga) -iz- raba toplotne energije hladilnih naprav in sončne energije. Predvidoma bo obnova in širitev projekta tra- jala od letošnjega novembra do junija 2008. Vrednostinvesfa:ijeje 2,200.000 evrov. • Sava hoteli Bled so pričeli z obnovo Apartmajev Golf, ki bo predvidoma trajala šest mesecev. Po prenovi bodo Apartmaji Golf preurejeni v prvi družinam prijazen ho- tel v Sloveniji . Trizvezdični hotel bo imel 90 sob in 14 apartmajev s skupno 218 ležišči. Opremljen bo z mobilnim pohištvom, tako da bodo sobe lahko hitro prilagodili potrebam družin z otroki. Hotel bo imel tudi tri otroške igralnice, kjer bodo izvajali animacijske pro- grame. Novost bo zapolnila vrzel ponudbe kvalitetne nastanitve srednjega cenovnega razreda na Bledu. Ho- tel bo dobrodošla dopolnitev programov sprostitve in aktivnih počitnic, namenjen pa bo tudi poslovnim go- stom. Hoteli Bernardin, d.d. iz Portoroža so pred poletno turistično sezono osvežili, prenovili in ozelenili podobo hotelskega naselja. Z obnovo mandrača in prenovljeno luko je na rejen velik estetski premi k v ho- telskem naselju. Novo urejeni so privezi za plovila, ki Hoteli Bernardin so prenovili okolje hotela, razširi pa so tudi nekatere kapacitete oz. ponudbo hotela so namenjeni predvsem hotelskim gostom. Zabava za goste se bo odvijala na novi, s plesiščem urejeni te- rasi restavracije Taverna Mediteran. V granit in ste- klo je odeta recepcija Hotela Vile Park, ki se ponaša še z zadnjo v celoti obnovijeno Vilo Galeb z 32 soba- mi. 30 let staro betonsko konstrukcijo je zakrila opečnato rdeča fasada hotela Histrion, v katerem so bili na novo zgrajeni trije apartmaji na sončni legi z enkratnim pogledom na portoroški zaliv, namenjeni predvsem družinam . Pod Grand hotelom Bernardi nje sticij: Hoteli Bernardin, d.d. so se od lo či li za oboga- titev svoje ponudbe tudi z igralnim salonom in za- baviščnim centrom z 200 igralnimi avtomati , elek- tronskimi ruletami, igro bingo in kabare ter cocktail bar. Pri tem gre za razširitev ponudbe za goste ho- telskega kompleksa in širše tudi za vse turiste na slo- venski obali. Park hotel Ptuj je prvi ptujski hotel s štirimi zvezdi- cami, ki so ga odprli konec avgusta 2007. Hotel iz leta posodobijena plaža. Beton na plaži je zamenjan zre- 1513je si nonim za bogato arhitekturno dediščino in liefnim barvnim tlakom, del plaže je urejen s peščenim zgodovino. Nahaja se na koncu Prešernove ulice v sta- prodom, proti odprtem morju pa so nameščeni trije rem mestnemjed'ru Ptuja. Njegova podoba, hotelski leseni pomoli. Navedene investicije so bile izvedene ambienti in programi so najtesneje povezani z lokal- v obdobju januar - april 2007, skupna vrednosti nimi tradicijami sveta in umetnostjo . Park hotel Ptuj znaša štiri milijone evrov. Kratek pregled vseh inve- je moderen in romantičen art & heritage hotel s šti - Hotel Palace v Portorožu se znova odpira V Portorožu se po dveh desetletjih letos ponovno odpira hotel Palace. Novi Pa- lace sestavijata dva dela, in sicer stari, obnovijeni in restavrirani del ter nano- vo zgrajeni del. Glavna zamisel prenove hotela, ki se udejanja na vseh ravneh, je torej združevanje njegove zgodovi- ne in tradicije slovenskega primorja ter sodobnosti današnjega časa. Pre- novijeni hotel Palace na svetovni ra- vni spada v segment luksuznih hote- lov in bo kot tak tudi prvi v Sloveniji. V načrtuje 185 vrhunsko opremijenih sob, kulinarična ponudba s speciali- tetami celega sveta, edinstveni, t.i. aromopatski center dobrega počutja, sodobni kongresni center, obnavijata pa se tudi spominsko zaščiten hotel- ski park ter Kristalna dvorana. rimi zvezdicami. Na voijo je 15 individualno oprem- ijenih sob s skupno 30 leži šči in vrhunsko urejenimi kopalniškimi prostori in najsodobnejšo komunikacijsko tehnologijo. Na voijo so enoposteijne in dvoposteij- ne sobe ter dvoposteijni apartma. Hotelske prostore krasijo izbrana umetniška dela sodobnih umetnikov iz Slovenije in tujine kot tudi umetnine starih mojstrov. V kletnem prireditvenem centru Kronos nudijo bogat samopostrežni zajtrk, prirejajo klubska druženja, Park hotel Ptuj kulturne dogodke, seminade, poslovne in protokolarne dogodke. Celotni hotel s prireditvenim centrom je možno tudi individualno zakupiti. Osebje v hotelski kavarni in prireditvenem centru Kronos ob pestri gostinski ponudbi svoje ~oste razvaja z odličnimi kavami , čaji, pivi, izbranimi vini. Konec lanskega leta je Slovenija postala bo- gatejša za še eno investicijo: Eskimsko vas Krvavec, ki pon!lja nov in inovativen koncept preživijanja pr~stega časa v zimski naravi. Tako je v okviru vasi postavijen Iglu hotel s 35 ležišči v 7 spalnih iglujih, Iglu Restavracija, kjer pod snegom strežejo kosila in večede, Iglu Bar, ki je namenjen počitku in sprostitvi med smučanjem in po smučanju in Iglu Wellness s finsko savno pod snegom. V okviru vasi ponu- jajo različne programe za družine, otroke, po- Eskimska vas Krvavec slavne skupin e ... Projekt je med seboj povezal več lo- kalnih ponudnikov (RTC Krvavec, penzion Tiha doli- na). Projekt je nastal v podjetju Koren Sports. • Spoštovani turistični ponudniki! Vabimo vas, da nam posredujete investi- cije, ki jih izvajate, načrtujete ali katere ste oz. boste kmalu ponudili domačim in tujim gostom. Z veseijem jih bomo pred- stavili bralcem Tur!zma. www.slovenia.info • 1 Terme Ptuj odprle štirizvezdični Grand Hotel Primus Terme Ptuj, d.o.o., ki delujejo v okviru blagovne znamke Panonske terme, so jeseni 2007 po letu dni od pričetka gradnje odprle vrata novega štirizvezdičnega Grand Hotela Primus. Hotel predstavlja pomemben prispevek k dopolnitvi dosedanje vrzeli na področju pomanjkanja namestitvenih kapacitet in turistične ponudbe v Spodnjem Podravju. jan Maček, direktor za finance , Terme 3000, d.d. Hotel, kije dobil ime po Marcusu Antoniusu Primusu, vplivnem rimskem generalu, vladarju Rima ter mojstru retorike, se razprostira na skupno 13.493 kvadratnih metrih in ima 250 ležišč, od tega so trije luksuzni pred- sedniški apartmaji, ki imajo na razpolago vsak svoj džakuzi in savno. Gostom je na voljo najsodobnejši Va- lens Augusta wellness center, ki ga sestavljajo trije sklo- pi: najsodobnejši center dobrega počutja Imperium, ki se razprostira na 700 kvadratnih metrih, sklop termalne kopeli in savne Flavia ter sklop bazenov Vespasianus, O krog 20 milijonov evrov vreden hotel je lanska naj-večja naložba v Poslovni skupini Sava in v slo- venskem turizmu . Dobra 2 milijona evrov je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Naložbo je vodilo investicijsko podjetje SAVA IP, d.o.o., na čelu z direk- torjem Jožetom Kavčičem, ob tesnem sodelovanju z vod- stvom družbe Terme Ptuj, d.o.o. Grand Hotel Primus so 27. septembra 2007 , na Svetovni dan turizma, slav- nostno odprli mag. Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo, dr. Štefan Čelan , župan Mestne občine Ptuj Janez Bo- horič, predsednik Uprave Sava, d.d., mag. Andrei Šprajc, direktor dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, d.o.o., in Mar- Okrog 20 milijonov evrov vreden hotel je letošnja največja naložba v Poslovni ~ --- ---. skupini Sava in v slovenskem turizmu. S prepletanjem bogate rimske dediščine in vrhunske hotelske ponudbe predstavija Grand Hotel Primus ambiciozno zastavijen turistični projekt, ki je tako po opremi kot vsebini edinstven v Sloveniji. Zgodbe, ki so čakale več kot 2000 let, da jih nekdo pove, so tako po- novno oživele in našle svoj poseben izraz v arhitekturi ter notranji opremi hotela. V hotelu je na razpolago 250 ležišč, od tega 30 enoposteijnih sob, 75 dvoposteijnih, 11 apartmajev in 3 luksuzni apartmaji. Vse sobe so sodobno opremijene s kabelskim LCD-televizotjem, WLAN-prikijučkom, telefonom, trezotjem in mini barom. Večina sob ima balkon, vse sobe, ki so opremijene s kadjo, pa imajo tudi izvir nizko mineralne natrijeve-hidrogen-karbonat- ne termalne vode. Na vrhu hotela se nahajajo trije luksuzni predsedniški apartmaji, Mar- cus, Antonius in Primus, ki so veliki 80 kvadratnih metrov, vsak pa premore še 150 kvadra- tnih metrov veliko zunanjo teraso. Apartmaji so edinstveni v Sloveniji, saj ima vsak izmed njih svoj džakuzi in savno, obenem pa vrhunsko bivanjsko izkušnjo bogati še izjemen raz- gled iz apartmaja na ptujski grad in Ptuj. - www.slovenia.info ki vsebuje kombinirani notranje-zunanji bazen, otroški bazen in dva whirlpool bazena. S ponudbo kongresnega oz. poslovnega turizma Grand Hotel Primus zapolnju- je vrzel v siceršnji nezadostni ponudbi tovrstnih·sto- ritev na širšem območju Ptuja in Spodnjega Podravja. V hotelu je na voljo več dvoran, namenjenih najra- zličnejšim poslovnim srečanjem, vsi prostori pa so opremljeni z najmodernejšo multimedijsko tehnologijo. Hotelska ponudba je prilagojena tudi golfistom, saj se 1 le 300 metrov od novega hotela razprostira golfsko igrišče z 18 igralnimi polji, do koder iz hotela vodijo ure- jene poti. Za bogato kulturno dogajanje bo v okviru ho- tela skrbel Klub Gemina XIII, ki bo na voljo tako ho- telskim gostom kot tudi zunanjim obiskovalcem, sta- rim nad 21 let. Ob lanskem svetovnem dnevu tu~zma, 27. septembru, je za vabljene goste Poslovne skupine Sava v Grand Ho- telu Primus potekal Rimski večer in slovesna večerja. Slavnostnega dogodka so se poleg mag. Andreja Viz- jaka , ministra za gospodarstvo, in mag. Marjana Hri- barja , generaln ~ga direktorja direktorata za turizem pri ministrstvu ta gospodarstvo, udeležili tudi vele- poslaniki, poslanci, župani občin, v katerih deluje Po- slovna skupina Sava, predstavniki institucij slovenskega turizma, največji delničarji Save, d.d., direktorji iz- branih medijev, člani nadzornega sveta Save, d.d. in člani sveta direktorjev Poslovne skupine Sava, partnerji ter drugi prijatelji Save. Gradnja hotela seje začela 15. avgusta 2006, ko so Ter- me Ptuj , d.o.o. , zemljišče predale izvajalcu, podjetju SCT, d.d. Naložbo je vodilo investicijsko podjetje SAVA IP, d.o.o ., ob tesnem sodelovanju z vodstvom družbe Terme Ptuj, d.o .o. V spremstvu mag. Andreja Vizjaka, ministra za gospodarstvo, so 6. septembra 2006 v Termah Ptuj slavnostno položili temeljni kamen, s katerim so naznanili začetek gradnje novega Grand Hotela Primus, že 15. marca 2007 pa so na sleme no- vega hotela nasadili smrekico in tako simbolično za- znamovali dokončanje tretje gradbene faze, končni teh- nični pregled paje bil opravljen 10. septembra 2007. Grand Hotel Primus so zaposleni pred uradnim odprtjem tudi testirali, kar je bil edinstven tak primer v Slove- niji, s l. oktobrom 2007 pa je hotel tudi uradno od- prt za širšo javnost. Odgovorni projektant hotela je ar- hitekt Fedor Špacapan, tehnično dokumentacijo je iz- delalo podjetje za projektiranje Elite, d.o.o ., iz Krškega, kije med drugim projektiralo več hotelskih in turističnih objektov v Sloveniji. Med njimi so tudi Terme Ptuj in Hotel Livada Prestige, del Term 3000. Skupna površina Grand Hotela Primusje 13.493 kva- dratnih metrov, od tega je 4.147,80 kvadratnih metrov kletnih prostorov, 3.934,85 kvadratnih metrov pritličja, tri etaže in streha pa skupaj obsegajo 5.410,55 kva- dratnih metrov. Hotelski objektje urejen z vrhunskim ~odobnim informacijskim sistemom. • Največja investicija V "'"riellnessMag. Roma11 Matek, l' l' 1 tajnistvo@zdravilisce-lasko.si V Zdravilišču Laško so sredi februarja odprli Termalni Center Wellness Parka Laško. Z investicijo so pričeli oktobra 2006. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije. Pred računska vrednost celotnega projekta Well-ness Park Laško znaša 70 milijonov evrov, od tega je 28,5 milijona vredna investicija v Termalni Cen- ter, približno 22 milijonov investicija vWellness ho- tel, preostalih 20 pa gradnja Kongresnega hotela in kongresnega centra. Investicija je pomembna tudi za lokalno okoije, saj med drugim pomeni približno šestdeset v prvi fazi, skupaj pa 200 novih delovnih mest. Izgradnjo prve faze sta v višini 4, 17 mio EUR so- financirala Evropski sk lad za regionalni razvoj in Mi- nistrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Gre za največjo naložbo z wellness vsebino do sedaj, ki naj bi do konca leta 2008 privabila 230.000 obiskovalcev na kopališče in v savna center. Investicijo so v Zdra- vilišču Laško zasnovali z lastnim znanjem. Termalni Center z 2.200 kvadratnimi metri vodniR površin lahko naenkrat sprejme približno 1.300 obi- skovalcev. Je kartrikratvečji od obstoječih notranjih in zunanjih bazenov Zdravilišča Laško. Pod stekleno kupolo so na voijo bazen z valovi, trije whirlpooli nad bazenom, Kneippova pot, otroško vodno zabavišče, rekreacijsko masažni bazen s slapovi in talnimi izvi- ri, hitra reka, tobogan ter povezava s celoletnim zu- nanjim bazenom. Na zunanjih površinah so na voljo rekreacijsko-plavalni in otroški bazen, vodna drča in zunanji tobogan ter zunanji masažni bazen v obliki kri- stala. Termalno ponudbo dopolnjuje tudi gostinska po- nudba samopostrežne restavracije, bara pod kupolo in na terasi zunanjih bazenov. Največja atrakcija Termalnega Centra je steklena pomična kupola, ki pre- kriva bazenski kompleks in je prva tovrstna iNedba strehe v srednji Evropi. Druga posebnost Termalne- • finsko savno, ki ponazarja naravni element zemije. Ponudbo savn dopolnjujejo tri počivališča , hladen no- tranji in topli zunanji bazen ter bar za osvežitev. Nafrto~aneinvesticije Odprtju Termalnega Centra z notranjim bazenskim kompleksom pod odpirajočo stekleno kupolo, z zu- nanjimi bazeni, savna centrom in podzemno garažo bo konec leta sledilo še odprtje wellness hotela s 104 sobami, wellness spa centra in restavracijskih prostorov. Za kongresni hotel z 88 sobami , eno večjo in petimi manjšimi dvoranami bodo financira- li tudi iz evropskih sredstev Regionalnega razvojne- ga sklada na razpisu Ministrstva za gospodarstvo. Well- ness hotel, ki bo imel trenutno enega največjih in naj- sodobnejših wellness spa centrov, bodo odprli pred- vidoma avgusta letos . V njem bo na voijo 25 sodob- no opremijenih prostorov za različne wellness tera- pije, fitnes ter prostori za rekreacijo. Gostom bodo na voijo priijubijene storitve za izboij šanje počutja te- lesa in duha, ki v svetu temeijijo na različnih filozo- ga centra je prozoren tobogan, ki je prav tako novost. -""' a..;.;.:..;... _________ .:..;; Posebnost so tudi masažni bazeni v obliki skodelic nad bazenom z valovi. Četrta zanimivost je zunanji masažni bazen v obliki kristala na sotočju Rečice in Sa- vinje. V njem bo moč uživati v različnih aromatičnih in barvnih kope lih v kombinaciji z vodnimi masažami. Znanstvena raziskava, ki so jo v Zdravi li šču Laško iz- vedli v sodelovanju z Inštitutom Bion iz Ljubija ne, je pokazala, da termalna voda v Laškem sodi s pozitiv- nimi biološkimi učinki med termalne vode z ~ogato vzpodbujeva lno energijo in kvalitetnim biopoijeril. Nje- na dobrodejna ionska sestava in pravilne oblike vod- nih kristalov že 150 let skrbijo predvsem za ponovno vzpostavitev zdravja in ohranjanje dobrega počutja. Savna center se razprostira na 675 kvadratnih metrih, v njem pa bodo gostje lahko obiskali šest savn, zgra- jenih v sodobnem slogu s pridihom okoija in zgodo- vine Laškega: • veliko finsko savno v ob liki "hiše" Kozjanskega, ki je namenjena približno 60 obiskovalcem in je ena večjih v tem delu Evrope, • parno ali turško savno v obliki kotla za varjenje piva, • infrardečo savno v obliki vagona Orient Ekspres -vla- ka , ki je v preteklosti vozil skozi Laško, • Laconium z aromo lipe, • finsko savno, ki ponazarja element ognja, ter fijah: švedski, tajški, indijski, kitajski. Princip centra bo holističen. Za razširitev programa oskrbe in varstva starejših so pripravijeni idejni projekti za gradnjo objekta Ma lič ter sprejeli ureditveni načrt, ki omogoča postavitev objekta v prostor in pričetek grad- nje. Za gradnjo hotela v Celju je pridobijeno zemijišče, v za kij učni fazi je izdelava PGD - PZI projektne doku- mentacije, z gradnjo pa bodo pričeli v prihodnjem letu. Hotel Ceije s predračunsko vrednostjo okrog 25 mio evrov predstavija obogatitev wellness in hotelske po- nudbe v mestu Ceije in razširitev in dopolnitev de- javnosti Zdravilišča Laško. Hotel bo imel 152 sob ozi- roma 266 ležišč, bogato wellness, seminarsko in go- stinsko ponudbo . Rezultati leta 2007 Zdravilišče Laško ima med slovenskimi zdravilišči največ nočitev .realiziranih na področju zdraviliškega zdravljenja, obnovitvene rehabilitacije in drugih zdravstvenih programov. V letu 2007 so iz tega naslova realizirali 59.884 nočitev kar je 6,5 % več v primer- javi z letom 2006. Število oskrbnih dni zdraviliškega zdravijenja v letu 2007 seje v primerjavi z letom 2006 zmanjšalo za 5 %, če pa to primerjamo z letom 2003 , pa kar za 44 %, ko smo opravili doslej največ - 57.716 oskrbnih dni zdraviliškega zdravijenja. V letu 2007 so v zdravilišču zabeležili 96.920 nočitev , kar je 2 % manj kot v letu 2006. Še vedno največ nočitev - 40.097 opravijo gostje na zdraviliškem zdravijenju , 26. 729 je bilo nočitev individualnih gostov, 10.307 pa agencijskih gostov. Ostale nočitve so realizirali iz naslova obnovitvene rehabilitacije. Z realiziranimi nočitvami so dosegli 72 % zasedenost nočitvenih ka- pacitet Zdravili šča Laško. Povprečna zasedenost v slo- venskih zdravili ščih v letu 2007 je bila 62 %. Pošte- vilu nočitev smo se v letu 2007 med petnajstimi zdravilišči uvrstili na 12. mesto. Zarapi zmanjšanja na- potitev na zdraviliško zdravijenje seje zmanjša l ob- seg zdravstvenih storitev za 6 %, obseg ambulantne s pecialistične fiziatrije pa beleži 1 % rast. Sicer pa so številke o dnevnih obiskovalcih že kar zavidijive: več kot 100.000 vstopov v bazen, 26.000 obiskovalcev savn, 28.000 prodanih wellness storitev, tako da že močno primanjkuje parkirnih prostorov v okolici zdravili š ča. Veija ocena, da so kapa- citete skoraj optimalno zasedene, medtem ko povpraševanje po wellness storitvah še vedno narašča . V programu varstva starejši h so rea- lizirali 58 .942 Gs krbnih dni , kar je za 4 % več t kot leta 2006 , za 13 % več pa je tudi storitev nege. S tem so dosegli tudi planirano zasede- nost oskrbovanih stanovanj. Obseg gostin- skih storitev izven penzionske oskrbe se je povečal za 4 %. Ocenjeni poslovni prihodki Zdravilišča Laško v letu 2007 znašajo 13,3 mio EUR in so za 10 % večji kot leto poprej . V strukturi prihodkov pred- stavijajo nočitve in penzioni 34 %, zdravstve- ne storitve 24 %, kopališke in wellness storitve 11 %, oskrba in varstvo starejših 17 %, gostinske storitve 9 %, 5 % pa je drugih prihodkov. Kopališke in well- ness storitve ter oskrba in varstvo starejših so v strukturi pridobili po eno odstotno točko . V Zdravilišču Laško bodo za leto 2007 realizirali 600.000 EU R dobička, kar je za 40 % več kot v prete- klem letu. Plan poslovanja za leto 2008 Plani za leto 2008 so ambiciozni, a so glede na nove pridobitve v okviru Wellness Parka Laško ter novih pro- gramov v okviru obstoječih kapacitet Zdravilišča Laško in Doma starejših zelo realno zastavljeni. Načrtujejo skupno 126.500 oziroma 30-odstotno po- rast nočitev, skoraj potrojitev oz. 290.000 obiskovalcev termalnih bazenov, 90 % porast oz. 50.000 obisko- valcev v savnah ter 70 % povečanje prodaje oziroma 47 .500 prodanih wellness storitev. Tako načrtujejo v letu 2008 dobrih 19 milijonov EUR poslovnih pri- hodkov, kar je 44 % več kot lani, ter 50 % večji dobiček, kar pomeni 900.000 EUR dobička. ■ www.slovenia .info III Turizem v novi finančni p e rs p e kti vi 2 O O 7-2 O 13 Mojca Patern oste, Stich, mojca paternostoc@go, s; V novi finančni perspektivi je za turizem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj na razpolago nekaj manj kot 145 mio EUR. Večina sredstev je namenjenih sofinanciranju projektov zasebnega sektorja, manjši del za javne investicije. Osrednji finančni instrument za črpanje sredstev strukturne politike za področje turizma v Slove- niji je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Je eden od glavnih finančnih instrumentov regionalne politike EU, ki prispeva k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami znotraj EU, vzpodbuja uravno- težen in trajnosthi razvoj regij in predstavija dodaten vir za financiranje projektov. Programsko obdobje 2004-2006: podprtih 36 projektov V prvem programskem obdobju, od vstopa Slo- venije v EU do konca leta 2006, smo imeli na mi- nistrstvu za gospodarstvo za ukrep Spodbujanje razvoja turističnih destinacij na razpolago 44 mio EUR sredstev, ki smo jih v okviru treh javnih raz- pisov tudi v celoti razdelili in z njimi podprli 36 projektov, od tega 28 infrastrukturnih in 8 s po- dročja razvoja organizacijskih struktur. Večina projektov je že uspešno zakijučenih, preostali (3) pa bodo za kij učeni v prvi polovici leta 2008. Turizem v novi finančni perspekti"vi Koncept delitve sredstev strukturne politike v novi finančni perspektivi 2007-2013 je opredeijen v opera- tivnih programih. Za sredstva ESRRje to Operativni pro- gram krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Zno- traj operativnega programa so določene razvojne pri- oritete, ki so nadaije razdeijene v prednostne usmeri- tve. Turizem je umeščen v razvojno prioriteto Povezo- vanje naravnih in kulturnih potencialov. Ta razvojna pri- oriteta združuje tri prednostne usmeritve, in si cen Dvig 'i konkurenčnosti gospodarstva (Ministrstvo za gospo- darstvo), Mreženje kulturnih potencialov (Ministrstvo za kulturo) in Športno rekreacijska infrastruktura (Mi- nistrstvo za šolstvo in šport), katerih skupna sinergija bo imela izrazito pozitivne učinke na nadaynji razvoj slo- venskega turizma ter ostalih storitev kakor tudi na oživyanje ter ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje in trženje biotske raznovrstnosti. Razvojna prioriteta se pretežno usmerja v investicijske projekte nacionalnega pomena, in sicer v turistično go- spodarstvo, v kulturne spomenike oziroma objekte kulturne dediščine, druge kulturne objekte ter v šport- no-rekreacijske objekte. Učinki spodbujanja tovrstnih investicij bodo vidni predvsem preko razširitve, pope- stritve in dviga kakovosti turistične ponudbe v turističnih destinacijah, v možnostih oblikovanja integralnih tu- rističnih, kulturnih in naravnih produktov, nastanku no- - www.slovenia.info vih delovnih mest in povečanem številu prihodovturi- stovin drugih obiskovalcev. Posredno bodo opazni tudi pozitivni vplivi na boyšo prepoznavnost Slovenije v sve- tu, ki sedaj ni na dovoy visoki ravni. Na vo~o 144,9 mi lij ona evrov Turizem je umeščen v prednostno usmeritev Dvig kon- kurenčnosti turističnega gospodarstva. V okviru te prednostne usmeritve so tudi zagotovyena sredstva za , področje turizma v višini 144,9 milijona evrov, kar pred- stavija kar precejšnje povišanje glede na prejšnje ob- dobje, ne glede na to, da je nova finančna perspekti- va precej daijša od prejšnjega programskega obdobja. Večina razpoložyivih sredstev bo namenjena sofinan- ciranju predvsem investicijskim projektov zasebnega sek- torja, manjši del pa bo namenjen za javne investicije. Pomembne spremembe Na področju dodeyevanja sredstev zasebnemu sektor- ju, ki imajo značaj državnih pomoči,je v novi finančni perspektivi kar nekaj spremenjenih predpisov glede na predhodno obdobje. Najpomembnejše spremembe so na področju maksimaln~ .,..,,višine dodeyenih nepovratnih sredstev za velika pod- jetja, ki seje s 40 % znižala na največ 30 %. Za mala in srednja podjetja ni večjih sprememb, pomembna paje sprememba pri določitvi velikosti podjetij, ki se prija- vyajo na razpise, ki imajo praviloma različne maksimalne stopnje sofinanciranja projektov glede na velikost pri- javiteija. Vsekakor je ena od bistvenih sprememb tudi določilo, da prijaviteiji na razpise - potencialni pre- jemniki sredstev za sofinanciranje - ne smejo pričeti z izvajanjem projektov do prejema sklepa o sofinancira- nju. Določilo izhaja iz predpostavke, da mora biti pra- viloma finančna konstrukcija projekta zaprta pred začetkom izvedbe in da mora imeti sofinanciranje re- snično spodbujevalni učinek. V primeru že zaprtih fi- nančnih konstrukcij pred odobrenim sofinanciranjem, ali začetka izvajanja del pred dovoyenim, spodbujevalni učinek ni zagotovyen. Razvoj desti nacij Celotna prednostna usmeritev Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva je namenjena -kot izhaja tudi že iz samega naziva - dvigu konkurenčnosti in kakovo- sti slovenskega turizma ter spodbujanju razvoja turi- stičnih destinacij. Še posebej bomo spodbujali inve- sticijske projekte v turistično infrastrukturo, ki bodo ime- li izrazito pozitivne učinke na nadaijnji razvoj turizma v turistični destinaciji, prav tako bomo spodbujali raz- voj organizacijskih struktur, s poudarkom na izboyšanju kakovosti in povečanju obsega promocije posameznih turističnih destinacij. Zasebni sektor Za področje zasebnega sektorja sta bila objavijena že dva javna razpisa za sofinanciranje turistične infra- strukture. Prvega je objavilo ministrstyo za gospodar- stvo in je namenjen predvsem večjim investicijam, ka- terih prijaviteyi so lahko tako velika kot majhna in sred- nje velika podjetja. Drugi razpis je bil objavijen v okvi- ru Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in je na- menjen manjšim investicijam (do 2,5 evra upravičenih stroškov), katerih prijaviteiji pa so lahko zgoy mala in srednje velika podjetja. Višina razpisanih sredstev na razpisu ministrstva je 50 milijonov evrov, na razpisu SPS pa 20 milijonov evrov. Oba razpisa sta namenjena in- vesticijam v turistično infrastrukturo, pri čemer je raz- pis SPS namenjen zgoy investicijam v nastanitvene zmo- gyivosti, medten;i ko je razpis ministrstva nekoliko širši in zajema še fnvesticije v bazene in bazenske kom- plekse, izgradnjo in prenovo žičnic in umetno za- sneževanje, igrišča za golf in zabaviščne parke. Pri obeh razpisih je bilo predvidenih več odpiranj. Med pogoji za kandidiranje so med bistvenimi pravnomočno gradbe- no dovoyenje, ki mora glasiti na prijaviteya in prijavyeno investicijo, višina upravičenih stroškov, izjava o ohra- nitvi investicije v regiji za obdobje 5 let po zakyučku in izjava, da se investicija še ni pričela izvajati. Poleg naštetih pa morajo prijaviteyi seveda izpolnjevati tudi vse ostale pogoje, navedene v razpisih in razpisnih do- kumentacijah. Na razpisu Ministrstva za gospodarstvo so bila do sedaj izvedena tri odpiranja, četrto odpiranjejevteku. Do se- daj je bilo na tem razpisu potrjenih 29 projektov. Skupna vrednost vseh potrjenih projektov znaša cca 255 mio EUR, vrednost sofinanciranja pa 64 mio EU R. Gle- de na nizka še razpoložijiva sredstva za četrto odpira- nje, bo predvidoma razpis po zakijučku četrtega odpi- ranja zaprt. Na razpisu Slovenskega podjetniškega sklada sta pili do sedaj izvedeni dve odpiranji, na katerih je bilo potrje- nih 28 projektov v skupni predračunski vrednosti 43,2 mio EUR, višina sofinanciranja pa znaša 14,2 mio EUR. Trenutno je v okviru tega razpisa v teku tretje odpiranje. Naslednje odpiranje je predvideno v mesecu juliju, se- veda le v primeru, če bo po zakyučku tretjega odpiranja na razpolago še dovoy sredstev za izvedbo še enega od- piranja, v nasprotnem primeru, se bo razpis zaprl. Trenutno na Ministrstvu za gospodarstvo pripravijamo javni razpis, ki bo spodbujal razvoj organizacijskih struktur predvsem na regionalnem nivoju in pa podla- ge za pričetek sofinanciranjajavnih investicij, ki se bo pričelo izvajati v letu 2008. • Uspeh slogana je odvisen tudi od l~omunik_acijsl~e strategije državeooc d,. Maja Looočnik, mag Potrn Lapajne Zasnova in. izvajanje tržne znamke države sta bolj kompleksna od zasnove in izvajanja tržnih znamk izdelkov in storitev predvsem zato, ker tržno znamko države izvaja veliko bolj pestra, pogosto pa tudi številčnejša skupina ljudi, kot je to v navadi pri izdelčnih ali storitvenih tržnih znamkah. Za samo snovanje tržne znamke države to pomeni, da morajo biti vanj vkgučeni predstavniki vseh ra- zličnih področij, ki so v državi prisotna (npr. turizem, go- spodarstvo, politika, šport, kultura itd.). Tržna znamka države mora v končni fazi predstavgati to, kar neka država je, ter kar je pomembno in vega za vsa omenjena področja. Pri snovanju tržne znamke države paje potrebno poiskati tudi tisti razlikovalni trenutek, ki državo ločuje od dru- gih držav. Ta razlikovalni trenutek mora prav tako biti pre- , nosgiv na vsa področja države. Vse skupaj pa mora biti potem sporočano skupaj s samim bistvom države različnim javnostim, tako domačim kottujim. Tržno znamko države izvajajo prav vsi prebivalci neke države, čeprav je res, da so nekateri vkgučeni bog, dru- gi manj. Izvajanje tržne znamke države ne pomeni le od- nosa, ki ga s tujim turistom vzpostavi turistični delavec, temveč tudi (ne)točnostjavnega prevoza, dejavnosti, v katere se država odloči, da bo vlagala, ter kulturna udej- stvovanja, kijih država spodbuja. Prvi potrebni pogoj za sodelovanje prebivalcev pri izvajanju tržne znamke države je strinjanje prebivalcev z identiteto države, kot je zapisana v znamki. Prav zato so predstavniki ra- zličnih področij, vkgučenih v proces snovanja tržne znamke države. Drugi potrebni pogoj za izvajanje znam- da pritegne poslušalca (bralca), lahko identiteto države predstavi na sicer dagši, a vseeno privlačen način, ki bo poslušalca (bralca) pritegnil, da posluša (bere, se o državi pozanima) dage. V primeru zgodbe frekvenca stika s po- slušalcem ni več tako pomembna, kot je v primeru slo- gana. Namreč, poslušalec je bil že tekom enkrat slišane zgodbe v kontaktu z državo dge časa, v zgodbi je nani- zanih veliko več dejstev, ki lahko poslušalca (bralca) bog pritegnejo kot jedrnat slogan. Slovenija je v preteklosti komunikacijo s cig ni mi javnostmi izvajala izkgučno preko sloganov in logotipov. Leta 1986 je bila izvedena akcija "Slovenija - moja dežela". Po- sebej za domači trg je bil v okviru te akcije razvit slogan ke države pa je, da jo prebivalci poznajo ter da so·z njo seznanjeni. Kg učno vlogo pri posredovanju tržne znam- _..,. ke države prebivalcem ima ravno komunikacija tržne znam- Primernost komunikacije države iz- kijučno preko slogana in logotipa je po- gojena z izbiro komunikacijskih kanalov in orodij. Osredotočenost komunikacije države na oglaševanje se danes umika boij uravnoteženemu konceptu iskanja najboij optimalnih komunikacijskih ka- nalov z vidika izbranih ciijnih skupin, njihovega pomena za državo ter učinkovite porabe sredstev, ki so pred- videna za promocijo države. ke države prebivalcem te države. Komunikacija tržne znamke države lahko poteka na ra- zlične načine, kijih narekujejo cigi, kijih s komunikaci- jo želimo doseči, in cignajavnost. Vidno vlogo pri izbi- ri komunikacijskih kanalov in orodij pa igrajo tudi sred- stva, kijih ima država na vogo za komunikacijske aktiv- nosti. Komunikacija predvsem turističnega področja države cignijavnosti preko televizijskega oglasaj? sicer res (bila) popularna oblika komunikacije neke države, ven- dar pa zahteva velik vložek s strani oglaševalca - torej države. Taka oblika komunikacije pa ni nujno najbog učinkovita. Ponavadi lahko precej cenejši odnosi zjav- nostmi v določeni cigni publiki dosežejo veliko večji od- ziv. Slogan kot ena izmed oblik komuniciranja tržne znam- ke države je uporaben predvsem pri uporabi tipičnih oglaševalskih prijemov v komuniciranju države. Njegov namen je, da predstavi identiteto države na zgoščen in relevanten način, saj oglas ponavadi traja le nekaj sekund. Slogan mora tako v nekaj besedah predstaviti bistvo države. Pri uporabi drugih kanalov komunikacije, npr. v odnosih z javnostmi, pa slogan ni nujno naj bog primer- na komunikacijska oblika. Bog kot ponavganje slogana je lahko učinkovita privlačna zgodba, namenjena cigni javnosti. Ker ima govorec (ali članek) na vogo več časa, "Turizem smo gudje", za tuje trge pa slogan "Na sončni strani Alp". Oba slogana je vizualno podpiral lipov list. Akcija je med Slovenci doživela velik uspeh, kije bil ver- jetno večji od uspeha vseh akcij, ki so se pojavile kasneje. Razlog za tovrsten uspeh je mogoče iskati tudi v ekspli- citnem cigu akcije, saj je bil primarni cig spodbujanje sa- mozavesti prebivalcev Slovenije pri razvoju in trženju svo- je države. Slogan "Turizem smo gudje" je bil izredno mo- tivacijski, kar je prebivalce spodbudilo k izvajanju tržne znamke Slovenije, vendar paje bila kampanja namenje- na prvenstveno spodbujanju turizma, ne pa tudi ostalim področjem države. Leta 1996 je logotip lipovega lista zamenjal šopek rožic, ki je Slovenijo prav tako predstavgal primarno na področju Komunikacija, ne glede na kanal, orodje ali svojo obliko, mora v primeru tržne znamke imeti še dodatno značilnost­ delovati mora motivacijsko. Zadosten pogoj za izvajanje tržne znamke države je šele motiviranost prebivalcev, da so- delujejo pri izvajanju znamke svoje države, in motiviranost tujcev, da obiščejo državo ali sodelujejo z njo. turizma, vendar paje bil med prebivalci mnogo manj pre- poznaven. Šti~e cvetovi - zelen, rumen, bel in rdeč, ki so se razprostirali čez moder okvir, naj bi spominjali na ger- manski red, panonsko širino in mediteransko gosto- gubnost. V času od leta 1996 do 2004 so logotip v obli- ki šopka rožic spremgali različni slogani: "Dragug v div- ' jini", "Evropa v malem", "Raj Evrope", "Zeleni dragug Ev- rope" ter, verjetno največkrat uporabgeni, "Zeleni košček Evrope". Leta 2004 je Slovenija dobila nov slogan, ki naj bi se uporabgal predvsem na tujih trgih, in sicer "Slo- venija poživga". Slogan je predstavgal prvi poskus upo- rabe enotnega slogana za vsa področja države in ne le za turizem. Vendar pa sejeta slpgan leta 2006 umaknil novemu sloganu "Čutim Slovenijo", ki ga uporab gamo tudi danes. Slogan bo v množici drugih sloganov in komuni- kacij svoj učinek dosegel le, če bo na eni strani priv- lačen, na drugi pa__ uporabgen dovog pogosto. Na (ne)efektivnostsfogana pa vpliva tudi dinamika spreminjanja sloganov. Slovenska javnost je tako upravičeno nezaupgi- va do vedno novih poskusov oblikovanja novih slo- ganov Slovenije. Slovenija s spreminjanjem slo- gana vsakih nekaj let in sočasno uporabo več ra- zličnih sloganov za ista področja (npr. turizem) za- gotovo ni doprinesla k prepoznavnosti slogana in posledično Slovenije doma, še manj pa v tujini. K dodatni zmedi so pripomogli še številni priložnostni slo- gani, ki so bili uporabgeni v posameznih trženjskih ak- cijah (npr. "Slovenija. Raznolikost, vredna raziskovanja." v oglasnem sporočilu na CNN v letu 2006). To ne pome- ni , daje slogan, ko je enkrat določen, nesmrten . Razvoj države, spremembe trga in cignihjavnosti ter njihovih na- vad vplivajo tako na identiteto države kot na komunika- cijski splet, to seveda vpliva tudi na poudarek, kijev ko- munikaciji dan sloganu, ter tudi na vsebino slogana. Komunikacija tržne znamke države se mora prebivalcev države dotakniti na čustveni ravni ter jih motivirati za ak- cijo. Povedano drugače, pravilno zasnovana komunika- cija bo prebivalce spodbudila k izvajanju tržne znamke države na način, skladen z identiteto države. V primeru eksterne javnosti pa bo primerna komunikacija tržne znamke države dosegla, da bo državo prepoznalo večje število tujcev ter da si bodo tujci o državi ustvarili takšno podobo, kot jo želi entiteta sama posredovati. Pri razmišganju o tem, kaj je primerna komunikacija države, so pomembna vprašanja, na katera bi morali odgovori- ti: Koliko sloganov tujih držav se spomnite? Ste se za potovanje v tujo državo že kdaj odločili na podlagi slo- gana? Koliko paje na drugi strani tujih držav, okate- rih veste povedati privlačno zgodbo? Skoraj prepričani smo, daje teh vprašanj še mnogo več. ■ www.slovenia .info III Razvoj turističnih Produlz-·to~ T mag. Maja Pak, ~ ' ~ razvoj@slovenia.info Slovenska turistična organizacija na osnovi produktnih strategij za pohodništvo, kolesarjenje in gastronomijo pospešeno izvaja razvojne in promocijske aktivnosti za omenjene produkte. V zadnjih dveh letih so bili oblikovani trženjski standardi za kolesarjenje in pohodništvo, pripravljajo se standardi za področje gastronomije. Specializirani hoteli in drugi nastanitveni obrati se vključujejo v aktivnosti pospeševanja prodaje in promocije, usmerjene v ciljne skupine turistov. Rezultat pospeševanja povezovanja specializiranih ponudnikov je novonastalo Združenje za pohodništvo. Naloge STO Med najpomembnejše naloge Slovenske turistične organizacije (v nadaljevanju STO) sodijo promocija države kot turistične destinacije , promocija turi- stičnih območij in turističnih produktov, razi- skave in analize, upravljanje z integ ralnim turi- stičnim informacijskim sistemom Slovenije, razvoj turističnih produktov ter spodbujanje vertikalnega in horizontalnega partnerskega povezovanja turistične ponudbe. Strategija trženja slovenskega turizma 2007- 2011 definira tri temeljne strategije. Strategija diverzifikacije narekuje razvoj novih turističnih pro- . duktov in razvoj novih trgov. Strategija diferen- ciacije pomeni razlikovanje ponudbe s pomočjo ja- '""'1 OJ N < S. sne identitete in krajevnih posebnosti. Stra- tegija partnerstev pa temelji na pospeševanju horizonta lne organiziranosti (nastajanje or- ganiziranih oblik ponudnikov določenih pro- duktov) in vertika lne organiziranosti slo- venskega turizma (udejanjanje destinacij- skega menedžmenta). Strategija trženja opredeljuje sistem turističnih produktov v Sloveniji, ki predstavljajo nabor vseh per- spektivnih turističnih produktov Slovenije. Na Aktivnosti STO na področju razvoja turističnih produktov v letu 2007 /2008 ,, Razvoj Novi produkti v razvoju Produkti v razvoju Zreli produkti Praviloma manjši ponudniki, Obstaja strategija trženja pro- Organizirani ponudniki v smislu niso organizirani v smislu dukta, praviloma manjši po- skupnega razvoja in trženja skupnega razvoja in trženja nudniki, niso organizirani v srni- (partner STO-ju) • Strategija razvoja in trženja slu skupnega razvoja in trženja • Skupno načrtovanje in izvajanje • Usposabljanje & izobraževanje .. • Aktivnosti za dvig kakovosti (TS) ~ aktivnosti • Promocija na krovni ravni • Usposabljanje & izobraževanje • Partnersko trže~e Mesta in kultura • Povezovanje ponudnikov/grozd • (Koordinacija) (Mladinski turizem, • Promocija na krovni ravni Kongresni urad, Ponudba za zahtevnejše) Pohodništvo SSNZitd. Kolesarjenje Gastronomija , t • J Raziskave in razvoj Vir: Strategija trženja slovenskega turizma, razvojna politika, STO, 2007 krovni ravni STO promovira 9 prioritetnih celostnih produktov, ki se delijo v posamične turistične produkte ( www.slovenia.info/ strategijatrzenja). Na osnovi strateških izhodi šč in prioritet STO določi letne politikei~ aktivnosti za področje razvoja in trženja posamez'nih turističnih produktov. V posa- meznih promocijskih aktivnostih se izpostavljajo določeni turistični produkti glede na ciljne trge; part- Sistem turističnih produktov v Sloveniji 1. RAVEN Krovna raven "lmage" raven 2. RAVEN (TURISTIČIIE) POKRAJINE SlOYEHIJE 1,,,.ge ,. .... kje s- Jll pon, tunsutno Ponudbo Pmno,w NOI/MJS,1-.:i Gori!J,n OilednjtS~ Goren~..i goff kolesa~enje pohodnlšh'O plonlna~enJe _....,.. rattieni tračni špartc Krovni koncept "lmage• splošna podoba In promocija Slovenije ~,~ ~ .. ((, ~ # -~- ~ ~ ~ ~ .... ~~ ~~r ~ ~or.; ~ql ~~ ~- • ,...,~(li • ,,.,,~ • • • CELOSTNI IM.IGETURISTIČNI PROIZVODI SLOVENIJE, KI NA "IM.IGE" RAVNI POJASNIUIEJO, 1W IN IWIO SIOVENIJA PONUJA 111RISTIČNO PONUDBO bo&i]ta ded1tbna stzinh me!-t in ugov. gradov In ccrkvil oclknvilnJc šeg in navad no U!'Jh in v mesllh srcdnJC'o'eško pnred1tve rltl trgih 111 v mes11h ter no grc1dov1h ra1hl:nost okusov 24 gostronomsklh reg,J s 141 1Jpičnimijedm1 pestwoblike sodobnih nadgrad1tt.>v 1ast1onomske dedi~im;· Zdravs1venl zdravlhški prowi,ml slovensllih ldravllllčln ldrMt1enlh Ustanov kongresi in konference YSloveniJi pO:SIO'ina in d1ulabnJ srečanja v SIO'ieniJi •incentJve• programi YSIO't'eniJi zabava In mbaVni PfflOllrnlVIO-lnieall zabm·a m obUke drulabnosll na veseliCDI "'mestih in na vaseh zabavne Igre oohtična in protol--oloma zabavna dndenja ~ksklUUVna ponudbo namestitve v Skrnudbo manjših plovil, navtične opreme in storitev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in drugih mednarodnih razstavijavcev. V sklo- pu sejemskega dogodka je potekala tudi novi- narska konferenca Direktorata za turizem na Mi- nistrstvu za gospodarstvo in Slovenske turi- stične organizacije, bili so predstavijeni re- zultati turističnega leta 2007 in aktivnosti v letu 2008. V okviru sejma je STO organizirala tudi semi nars ko-izobraževalna predavanja, na katerih se domači in tuji strokovnjaki predstavili svoja sta lišča in usmeritve o določenih tematikah kot na primer pred- sedovanje Slovenije Evropski uniji kot priložnost za promocijo države in njenega turizma; predstavitev pro- jekta Evropske destinacije odličnosti (ED EN) ; trajnostn: razvoj in ekološka ureditev ter posodobitev slovenski~ hotelov; gastronomija in strategija razvoja turizma n2 kmetijah . Na sejmu je bilo zabeleženih približne 26.000 obiskovalcev, ki so bili glede na rezultate an- kete, opravilo jo je Gospodarsko razstavišče, z obiskorr sejma zadovoijni (72 % vseh anketirancev). • Vse dneve sejma je potekal pester animacijski program www.slovenia.info m Vandranje po l(rošnjarski • p O t1Matjaž Pavlin, kompas.nm.matja,@siol.com Splavarjenje in odkrivanje čarobnega sveta čarovnic, dobrih vil in škratov, belih brez in Zelenega Jurija, skrivnostnih kočevskih gozdov. · Iz smeri Ljubija ne se lahko ustavimo že v Stični, kjer si v cistercijanskem samostanu ogledamo največji religiozni muzej v Sloveniji. Od samostanov ponuja Dolenjska še Kartuzijo Pleterje v Šentjerneju, kjer lah- ko občudujete tudi Skansen - muzej na prostem, ki predstavija 200 let staro domačijo, in nekdanji samo- stan v Kostanjeyici na Krki s prekrasno galerijo Boži- darja Jakca in kletjo, kjer postrežejo s cvičkom. Iz Stič­ ne priporočamo pot skozi Muijavo, kjer lahko obiščete lepo urejeno rojstno hišo Josipa Jurčiča, nato pa se odpeijete do izvira reke Krke. Ta dolenjska lepotica vas potem spremija skozi vso pot. Ob njeni dolini je bilo nekoč 65 gradov. Tudi danes so nekateri še vred n\ ogleda, med njimi vsekakor Žužemberk in Otočec, ki po žeiji ponujata prav poseben protokol, in Soteska s Hudičevi m turnom, ki razkriva svoje zgodbe in legende. Lahko pa se zapeijete do Trebnjega, kjer ne smete izpustiti Galerije likovnih samorastnikov. Vredni ogleda so tukaj čudoviti sakra lni objekti: Žalostna gora, Vesela gora, cerkev v Šentruper- tu, Mirni in na Zaplazu ter grad Speča lepotica, ki ga obnavija profesor Marko Marin . Pred krat- kim je svoja vrata odprla tudi Jurjeva domačija iz sredine 18. stoletja, kjer pripravijajo tudi raz- lične programe in delavnice. Središče Krošnjarske poti predstavija dolenjska presto lnica Novo mesto. Tu imajo od lani ,novo turistično atrakcijo - Rudolfov splav. Vožnja po o kij uku reke Krke je izjemno zanimiva, saj se pe- ijemo pod štirimi mostovi, mimo gradu Kamen in Novi dvor (ki je danes bolnišnica), vidimo stolno ra mestna jedra kot na primer Črnomeij , Metlika in Se- mič. Na metliškem-gradu si lahko ogledate Belokranj- ski muzej in film o Beli krajini, v grajski kleti pa lahko poskusite nekaj odličnih belokranjskih vin . V vinoro- dnih Drašičih se nahaja edina še delujoča soseska zi- danica v Sloveniji, kjer zbirajo vino iz cele vinske gori- ce. V Adlešičih je na ogled umetnost tkanja lanu in iz- delovanja belokranjskih pisanic, v Žuničih pa si lahko ogledate Šokčev dvor - kmečko domačijo z zaprtim dvoriščem. Tam so še domačije Raztresen, Stari trg ob Kolpi, Mitrej v Rožancu in pa najdragocenejši sakralni objekt- Tri fare v Rosalnicah. Po lepoti posebej izsto- pa cerkev Svete Trojice na Vinjem vrhu z obnovijenimi pozlačenimi oltarji. Ko govorimo o Beli krajini, nikakor ne smemo pozabi- cerkev Svetega Nikolaja , ki dominira na vrhu hriba, Rudolfov splav v Novem mestu občudujemo Breg - najboij priijubijeno mesto neštetih slikarjev, ki so ga z vese ijem upodabijali, frančiškan­ sko cerkev in samostan. Na sp lavu animatorji -grajska gospa in perica s Krke ter harmonikar - na zanimiv na- čin predstavijo sebe, Novo mesto in reko Krko .. za or- ganizirane skupine vozi sp lav po naročilu, za posa- meznike pa vsak četrtek in nedeijo ob 15. uri. Polspla- varjenju priporočamo sprehod skozi stari del Novega mesta in ogled stolnice z znamenito Tintorettijevo sli- ko ter izjemne zbirke Dolenjskega muzeja, ki po svo- jem bogastvu sodi med pomembnejše evropske muze- je. Od namestitvenih kapacitet so v ospredju Terme Krka - Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice in Otočec s Šport hotelom, bungalovi in motel in seveda grad. V Novem mestu sta na voijo dva hotela: Krka in Hotel pri Belo- kranjcu, na Otočcu pa Vila Otočec. Poleg tega je še ne- kaj zasebnih namestitvenih kapacitet, apartmajev in turističnih kmetij. Že kar nekaj časa pa bi radi k tem namestitvenim kapacitetam dodali še zidanice. Posebni biser Krošnjarske poti je dežela belih brez in Zelenega Jurija - Bela krajina. Zaznamujejo jo reka Kolpa, krajinski park Kolpa in Lahinja, izvir Krupe, sta- - www.slovenia .info ti na njihove kulinarične specia litete (belokranjska pogača kot dobrodošlica), odlična vina in bogato fol- klorno izročilo . Posebna pozornost gre mladim kuhar- jem v okviru projekta "Ku linari čni zakladi Slovenije", katerega ciij je predstaviti avtohtono kulinarično po- dobo ponudbe Slovenije. Dolenjsko in Belo krajino poleg rek in vinogradov zaz- namujejo tudi gozdovi - Gorjanci in Kočevski gozd. V Občicah si lahko ogledate Muzej Društva Kočevarjev staroselcev ali obiščete ostaline nekdanje kočevarske vasi, lahko se odpravite na Bazo 20 ali na ogled zeli- ščarske kmetije Plavica . Svet vil in čarovnic Sicer je Krošnjarska pot seveda dobila ime po kroš- njarjih iz Ribnice. Postanek na ribniškem gradu je vsekakor zelo zanimiv. Zakijučene skupine lahko sprejme Veronika Deseniška in ponudi ijubezenski napoj , s katerim je omrežila Friderika Ceijskega. Spoznali boste svet vil in čarovnic, saj je ravno v Ri- bnici potekal zadnji proces proti čarovn icam na Kranjskem. Lahko si ogledate muzejske zbirke v gradu, posebno zbirko suhe robe, po kateri Ribnica slovi daleč naokoli, ali obiščete lončarje. V neposre- dni bližini je na ogled tudi obnovijena Škrabčeva domačija . V Kočevju veija obiskati Šeškov dom, ·grad Fridrihštajn in kočevsko jezero, v Koste lu grad Ko- stel, slap Nežico in števi lne energetske točke ob Kolpi. Potepanje lahko za kij učite v veliko laški deže- li na Trubarjevi domačiji in gradu Turjak. Večina Krošnjarske poti se prekriva s projektom "Po ( poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine", ki zdru- žuje 28 naravnih in ku lturnih znamenitosti in del projekta "Od Idrijce do Kolpe" . Poleg naravne in kulturne dediščine ta prostor ponuja tudi izjemne možnosti aktivnega oddiha. Te med drugim ponuja tudi Dolenjski turistični grozd, katerega produkti so prav aktivne počitnice na Dolenjskem . Njihova po- nudba obsega vodne aktivnosti na Krki in Kolpi, lov in ribolov, foto-safari , panoramske polete z motor- nim letalom ali balonom, kolesarjenje, jahanje. Na voijo so tudi številni tradicionalni pohodi in različ­ ne pohodne poti , speijane po celotni Krošnjarski poti. Ponujajo vam tudi ?-dnevni pohodniški paket od Žužemberka, preko Dolenjskih Toplic, Novega mesta, Gorjancev, Šentjerneja do Kostanjevice na Krki (www.robinson-sp.si). Vse te produkte, zavite v razli čne zgodbe, najdete v posebnih doživijajskih izletih, kijih organizirajo na področju Dolenjske in Bele krajine. Kar devet takih izletov vam ponuja skrbnik Krošnjarske poti na spletni strani www.robinson-sp.si/splav.htm . Naj predstavitev strnemo s kratkim povabilom: po- dajte se na Krošnjarsko pot! Pridite na Dolenjsko in v Belo krajino , kjer je vse še tako naravno in pristno ter kjer se ijudje še vedno znamo smejati in vese liti majhnih vsakdanjih stvari. Veseli bodo vašega obi- s~a in z veseijem bodo ustregli vašim žeijam. • Primeri dobrih pral~s s l(rošnjarsl~e • p O t1 Matjaž Pavlin, kompas.nm.matja,@siol.com Rudolfov splav Rudo lfov sp lav že več kot leto dni prevaža turiste, obi - skovalce in poslovneže po okguku reke Krke, ki objema dolenjsko prestolnico Novo mesto. Že vožnja sama je iz- jemno zanimiva, saj pege pod štirimi mostovi, izpod no- vomeškega Brega, stolnice in frančiškanskega samo- stana. Po leg lepega mesta pa lahko občudujete tudi Gor- jance, ki zrejo na mesto ob Krki. Mesto in živgenje ob Krki na slikovit način predstavita grajska gospa z Me- hovega in perica s Krke, vožnjo pa popestrijo tudi har- monikarji, violinisti ali citrar. Hote li Otočec in Kulina- rični zakladi Slovenije poskrbijo za do lenjsko malico ali pa za prave gurmanske užitke. Seveda ne gre tudi brez splavarskega krsta - na vsaki vožnji se druščini splavarjev pridruži nov kandidat. Poleg programov za poslovne~e pa organizirajo tudi razne obletnice, rojstne dneve in celo poroke in koncerte. ;) •~·~~~ ~~~~.u . ·>-\;,.,.o:,~.J'?i,f--5{ -- -· fo P6 poteh de·d~~ .1~~~]el~~rt}:.o~~, Po poteh dediščine : Projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine ž_~ enajsto leto združuje dolenjsko-belokranjske občine (se- dajjihje že 16). Poleg občin sodelujejo v projektu tudi ra- zna ministrstva in Terme Krka. Projekt je združil 28 naj- bog atraktivnih točk kulturne in naravne dediščine ju- govzhodne Slovenije: samostan Stična, izvir Krke in Kru- pe, grad Žužemberk, dvorec Soteska in Hudičevturn, Do- lenjski in Belokranjski muzej, Ga lerijo likovnih samo- rastnikovvTrebnjem, cerkve na Zaplazu, Veseli Gori , Stop- nem, v Šentrupertu, pri Treh farah, Mirnopeško dolino, sta- ro mestno jedro Novega mesta, Metlike in Črnomya, Ko- stanjevico na Krki, Kostanjeviško jamo in Galerijo Božidarja Jakca, samostan Pleterje, Bazo 20, Mirno goro, Mitrovtem- pey, Stari trg ob Kolpi, Krajinski park Lahinja, Žuniče in grad Otočec. Več informacij: www.slovenia-heritage.net Dolenjski turistični grozd Dolenjski turistični grozd združuje šest članov: Skansen Pleterje, Konjeniški center Češča vas, Gostilno Pri gra- du v Žužemberku, Gostilno Marinčič v Škocjanu, Gostilno Javornik na Rakovniku in Kompas Novo mesto. Poleg ku- linaričnih užitkov člani grozda nudijo tudi jahanje in ogled 200 let stare domačije s šentjernejskega poya. Nji- hova ponudba sloni predvsem na aktivnih počitnicah: pohodništvo, kolesarjenje,jahanje, lovin ribolov, pa- noramski poleti z motornim letalom ali balonom, re- ca na Krki), Po poteh vinogradov in cvička (Otočec Grčevje in Trška gora). Večina poti se povezuje, za osta- le poskrbijo za transfer. Lahko se odločite za enodne- vni, vikend ali pa kar 7-dnevni paket. Več informacij www. robi nso n-sp .si/ po hod ne. htm Vinske kleti in zgodba o cviEku kreacija v športno-rekreacijskih in wellness centrih, raf- Bela krajina in Do lenjska nudita kar nekaj od ličnih ting ... Več informacij : www.grozd.webico.net. možnosti za ogled kleti in degustacijo vin. V Beli Pohodne poti Dolenjska je ena redkih pokrajin, kjer najdete 7-dnevno ponudbo pohodnih poti, očiščenih in označenih na te- renu in oprem genih z zemyevidi za vsak posamezni dan . Poleg tega najdete v zloženki tudi natančen opis poti ter opis znamenitosti, kijih lahko občudujete ob poti. Konec vsakega pohodnega dne vam v Dolenjskem turi - stičnem grozdu poskrbijo tudi namestitev. Pot je izjemno ra žgibana, saj pege po dolini reke Krke, čez Gorjance (celo del pragozda) in seveda po hribčkih, posejanih z vinogradi. Na vogo imate naslednje pohodne poti: Po dolini reke Krke (Žužemberk- Dolenjske Toplice), Po po- teh partizanov (Baza 20), Po sedmih gričih (Novo me- sto), Po sledeh lepe Gospodične in Po poteh menihov (Gorjanci), Skrivnostni podzemeyski svet (Kostanjevi- krajini lahko obiščete katerega od privatnih vi- narjev, ki v zad~jem času pobirajo odlične ocene: Prus, Kostelec,< Mavretič, Malerič, Šturm na gra- du Metlika, Pečarič v Rosalnicah, pa seveda vin- sko klet KZ Metlika, vinoteko v Črnomyu ali sosesko zidanico v Drašičih. Na Dolenjskem lahko degu- stirate v Kartuziji Pleterje, v kostanjeviški samo- stanski kleti, pri Jeleniču in Colariču v Kostanje- vici, pri Štembergerju v Šentjerneju, pri Brcarju in v Hiši vin Šentrupertu (Frelih). Novost je Ma- tjaževa domačija na Pahi nad Otočcem, kjer silah- ko poleg degustacije ogledate 150 let staro klet in mu tivizijsko predstavitev. "Zgodba o cvičku", kjer boste spe znali zgodovino vinske trte in sestavo cvička, se sezni nili s kulturo pitja ter pridelavo cvička od zgodnje pom la1 do pozne jeseni, zvedeli pa tudi, zakaj je cviček tako zel priyubgen in zdravilen ... • www.slovenia.info Največja izbira nastanitev v Sloveniji • apartmaji • turistične kmetije • mladinski domovi (Youth hostels) • hoteli Konkurenčne cene www.slovenia.info m Zadovoljstvo z www. s 1 oveni a .inf o G, egm Krnlj; grngodu,lj@slo,eniainfo Po rezultatih ankete med obiskovalci spletne strani www.slovenia.info spletna stran daje vtis ugledne organizacije in ustreza kriteriju ustreznega orodja promocije slovenskega turizma. TABELA 1, Zadovoljstvo z dobljeno informacijo Slovenska turistična organizacija je v lanskih pole-tnih mesecih s pomočjo spletne ankete podjetja Episcenter preverjala zadovoijstvo domačih in tujih upo- rabnikov spletne strani www.slovenia.info. V raziska- vi, kije bila opravijena v juliju in avgustu 2007 inje za- jela obiskovalce spletne strani v tem časovnem obdobju, je sodelovalo 3.1Q6 obiskovalcev sp letne strani, od tega 2827 tujih. Največ tujih anketirancevje bilo iz Evrop- skih držav, kar 83 %, 6 % respondentov je bilo .iz ZDA frekvenca Da, našel sem vse, kar potrebujem 182 Da, vendar ne dovoij 127 Ne, nisem našel, kar sem iskal 49 Skupaj 358 in Kanade, 5 % pa iz azijskih držav. Glede na različne vidike spletne strani www.slovenia.info se največji delež respondentov (približno 80 %) strinja oz. popolnoma strinja s trditvijo, daje oblikovana stran ustrezna za promocijo slovenskega turizma ter da je be- sedilo enostavno berijivo in razumijivo. Podrobnejša raz- delitev ocen po posameznih vidikih uporabnosti spletne strani je vidna na sliki št. l. spondentov obiskalo prvič, prav tako je prvič spletno stran obiskalo 48 % domačih respondentov. Več kot en- krat je sp letne strani obiskalo 20 % tujih ter 44 % domačih vprašanih. Kot vzrok za obisk spletne strani so navajali predvsem, da nameravajo obiskati Slovenijo, ali da razmišijajo o obisku in želijo pridobiti informa- cijo o deželi in različnih regijah . Večina vprašanih (33 % tujih ter 37 % domačih) infor- Ker se spletna stran nahaja pred grafično prenovo Slika 2: Vir informacij o spletni strani v skladu z uporabo znamke slovenskega turizma, nas je zanimalo mnenje obiskovalcev o grafični in slikovni podobi spletne strani. Privlačna gra- fična in slikovna podoba sp letnih strani turi- stičnih destinacij je zelo pomembna za 46 % vprašanih, za 22 % pa pomembna. Internetni iskalnik, bener - pasica, povezava z druge internetne strani Brošure, vodniki, katalogi Drugo Priporočilo Časopisni Članek, članek v reviji Oglas v časopisu +-+--+--+--+--+--+->---< Večina sodelujočih v raziskavi (7 4 % tujih in 59 % domačih) je za sp letno stran www.s lovenia.info izvedela s pomočjo spletnega iskalnika , banerja- pasice, ali s hiperpovezavo z druge sp letne ~tra- ni. Sledijo respondenti, ki so za sp letno stran iz- vedeli iz brošur, katalogov in vodnikov, na tret- jem mestu so anketirani, ki so za spletno stran iz- • tuji ■ domači 0% 20% 40% 60% 80% -"",. macije-išče 1-4 tedne pred začetkom potovanja, sledi- vedeli iz drugih virov. Spletne strani www.s lovenia.info je 70 % tujih re- jo respondenti , ki informacije iščejo en teden ali manj pred začetkom potovanja. Slika 1: Stopnja strinjanja s trditvami o različnih vidikih spletne strani www.slovenia.info Besedilo je enostavno berijivo in razumijivo Oblikovana stran je ustrezna za promocijo slovenskega turizma Strani se hitro nalagajo Strani dajejo vtis, da so strani ugledne organizacije Spletne strani so atraktivno predstavijene Navigacijski meni za iskanje po temah je hitro razumijiv Interaktivni zemljevidi so enostavni za uporabo Strani so dobro organizirane, informacijo najdem tam, kjer jo pri ča kujem Vsak t renutek natančno vem, kje na spletnih straneh se nahaja m Pot (število klikov z miško) do iska ne informacije je zadovoljivo kratka Dolžina in raznolikost ponujene vsebine na spletni h straneh sta zadovoljivi Posa mezne informacije, ki jih iščemo, je mogoče zelo enostavno najti 0,252 0,235 0,225 0,213 0,197 0,19 o, 167 0,174 0,172 0,159 0,156 0,146 0,581 0,57 0,499 0,487 0,498 0,484 11 0,491 .... 0,493 11 0,457 1 1 ,: 0,48 1 .. 1 1 0,52 1 ,. 0,449 1 ,. 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% • se popolnoma stri nja m • se strinjam O niti niti O se ne strinjam • sploh se ne strinjam - www.slovenia .info domači tuji odstotek frekvenca odstotek 51 1241 47 35 968 36 14 444 17 100 2653 100 Tuji respondenti na spletni strani iščejo predvsem splošne informacije o Sloveniji, le-teh je 57 %, infor- ' macije o nastanitvah išče 46 %, 40 % pa išče informa- cijo o tem, kaj početi v Sloveniji. Domači respondenti pa na ww.slovenia.info iščejo predvsem informacije o nastanitvi ( 40 % ) , približno tretji na pa išče i nfo rmaci- je o tem "Kaj početi v Sloveniji". Večino respondentov, ki iščejo informacije o tem, kaj početi v Sloveniji, naj- Slika 3: Pogostost obiska spletne strani www.slovenia.info prvi č sem obiskal te strani več kot enkrat pred obiskom samo enkrat pred obi skom o 0,7 r8 o 4:4 , 1 ~1 ~2 ~3 ~4 ~5 ~6 ~7 ~8 • tuji • domači boij zanimajo predvsem naravne znamenitosti (82 %), 64 % sodelujočih v raziskavi pa zanima kulturna dediščina. Približno polovica tako domačih kot tuj ih responden- tovje na spletni strani našla želeno informacijo, nekaj več kot tretji na je sicer našla nekaj informacij , vendar po njihovem mnenju ne dovoij. Med tistimi, ki želenih informacij na spletni strani niso našli ,je 17 %tujih ter 14 % domačih respondentov. Spletna stran www.slovenia.info je na 64 % sodelujočih v raziskavi, ki še niso obiskali Slovenije (le-teh je do- bra polovica tujih anketirancev), vsaj delno pomembno vplivala na odločitev o obisku Slovenije. 36 % respon- dentov pa meni, da spletna stran ni pomembno vplivala na odločitve, da obiščejo Slovenijo. Sicer pa bo v na- slednjih 12 mesecih Slovenijo zagotovo obiskalo 62 % tujih respondentov, 23 % pa verjetno. Ugotavljamo, da je spletna stran www.slovenia.info postala pomemben trženjski kanal za promocijo slovenske turistične ponudbe. Tudi v prihodnje bo po- trebno nameniti temu mediju stalno skrb in slediti svetovnim trendom na tem področju. Prvi izziv v tej smeri nas čaka vsled nove podobe slovenskega turi- zma ter posledično grafične prenove spletnega por- tala. • ,, I FEEL SLOVENIA - Judovsltl običaji in prazniltl - • 'V' ·1 h t 1· · pr1poroc1 a za o e 1r1eP, ua Zlatope,;grn,dhotd i@siokom Judi živijo praktično po vsem svetu in se prilagajajo svojemu okolju, skupno vsem pa je vera v njihove .običaje in zakone. Zato v tem prispevku ne govorimo o posebnostih judovskega naroda, temveč se nanaša na ponudbo in pomen hrane in pijače, običajev in verovanj. Judi so israeliti in izhajajo iz majhnega naroda, ki je pred 3.000 leti prišel iz Sinaia v Kanaan . Ime so dobili po njihovem vodji Judi . Judovstvo je od takrat oblikovalo vse kulture, od evropskih, azijskih do ameriških. V večini judovskih skupnosti se držijo tradicionalne definicije: Judje tisti, ki gaje rodila ju- dovska mati. V nasprotju z drugimi religijami so Ju- dje že z rojstvom postali pripadniki svoje vere. Šabat i, Kosher ,n tareff Pijače Kosher - dovoljene jedi so: sadje in zelenjava, jajca Prepovedane so samo pijače, ki so uporabijene za ne- od kosher živali, meso prežvekovalcev in kopitarjev judovski kultni namen - predvsem vino, razen vina, ki z razcepijenim kopitom, meso, drobovina in mesni iz- ga od stiska nja grozdja do na litja v steklenice nare- delki vseh dovoijenih živa li , ki so rezane kosherin nji- dijo Judi - s tem je njegov poganski namen izni čen. hovo meso ne vsebuje krvi , domača perutnina Te steklenice lahko pregleduje in odpira samo Masc- (piščanci, race, gosi), maščoba domače perutnine, vse hiach - zastopnik, pomočnik rabina. ribe, ki imajo luske in plavutke. Nekosher so vsi vinski destilati, M,artini Cognac, V osnovi prepovedana živila -tareff so: meso že mrtvih, Campari , vinski kis, Pernod, vsi likedi z brandyjem, ra- bolnih in najdenih živali, kri, nerazrezano meso (tudi od zen če so posebej označeni, da so kosher. Eno od temeijnih judovskih pravil oz. zakonov, ki se , dovoijenih živali), morske živali Ueguija, raki, rakovice, je ohranil pri vseh Judih,je ŠABAT. Vsak 7. dan pre- ostrige), insekti in plazilci (razen kobilicizvzhoda), oc- Judovski prazni ki kinejo z delom z namenom počastitve Stvarnika. To pravilo je v uporabi vsepovsod in je zelo po- membno v hotelih z judovskimi gosti in tur- izmu nasploh. Šabat se nikakor ne ujema s sedanjo misel- nostjo, poslovnostjo in produktivnostjo za- hodnega in ameriškega poslovnega sveta. Jud, ki praznuje šabat, živi od sončnega zahoda v pe- tek do prihoda noči v soboto v svojem zaprtem svetu . Ta da nje vir moči, počitka in živijenjske radosti. Judi šabat razli čno praznujejo: • zelo verni izvajajo posebne šabat ceremoni- je kot praznične obroke s petjem in obiskom si- nagoge, • za pasivno praznovanje šabata se Judi'izo- gnejo produktivnemu delu. Da zadovoijijo vsem zahtevam, je potrebno upoštevati ve liko pravil. Verni Judi na šabat ne kuhajo, ne uporabijajo ničesar, kar je povezano z elektriko ali motornim pogonom, ne plačujejo, ne kadijo, ne pišejo; ne prižigajo radia in TV, ne hodijo v kinodvorane, g ledališče, ne igrajo kart, ne vozijo po avtocestah. Šabat ni navaden dela prost dan , temveč je verovanje in zavedna prepoved vseh aktivnosti , tudi najlažjih . J Za verne Jude bi bil judovski hotel pravi raj in atrakcija za Jude iz celega sveta. Celotna organiza- cija bi potekala pod drobnogledom rabina: na šabat v hotelu ne bi kuhali, ampak postregli vna- prej pripravijenejedi, gost bi plačal račun pred ali po šabatu , v hotelu bi bilo dvigalo, ki bi ga na šabat upravijalo osebje, ali pa dvigalo, ki bi se avtomatsko ustavilo v vsakem nadstropju (da ni potrebno pritiskati gumbov) , v hotelski sobi bi se luči prižigale in zapirale avto- matsko, jedi bi bile pripravijene po judovskih zapovedih . Judi živijo po zelo strogih pravilih prehranjevanja. Po Tori so bili vsi ijudje v začetku vegetarijanci, šele po vesoijnem potopu naj bi bilo na Noahovi barki do- voijeno jesti meso. - www.slovenia .i nfo virki in mast (razen perutninske), ribe brez lusk in pla- vutk, meso, drobovina in mesni izdelki prepovedanih živa- li , vsaka mešanica mesnih in mlečnih produktov. V času Pesacha (hebrejski datum med l)larcem in apri- lom) je strogo prepovedano uživanje naslednjih živil: žitni izdelki pripravijeni s kvasom (kruh, pecivo) , jedi iz moke: močnate jedi, sladice, kvašeni izdelki , živi- la, ki so povezana z vretjem tekočine. Daje meso kosher, mora biti izpolnjenih veliko po- gojev: govedina, jagnjetina in ovčetina morajo biti po- polnoma zdravi, brez kakršneko li telesne poškodbe. Svinjina spada med prepovedane živali. Žival zakoljejo po posebni pravilih "Schechita". Uboj živali lahko opravi samo za to usposobljen "Schocket" - mesar, ki ubije žival z enim samim re~_ ~ om -yrereže sapnik, grlo in žile z izjemno ostrim nožem. Pri tem takoj prekine dovod krvi v možgane, živalje takoj brez zavesti. Živila mlečnega in mesnega izvora ne smejo biti niti skupaj pripravljena niti uporabijena. Po uporabi "mesnega" - živil, ki vseb ujejo meso in živa lske maščobe - je treba čakati 4 ure, da se lahko dela z »mlečnim« - živili, ki v kakršnikoli obliki vsebujejo mlečne izdelke . Da se izognete stiku " mlečnega" in "mesnega", morate v hotelih in restavracijah upoštevati naslednja navodila: • uporaba dveh vrst pribora, krožnikov, posode in vse- ga, kar spada k pripravi jedi, • prt na mizi ne sme biti uporabijen za različne obroke, • so lin poper, ki so v odprti posodi, ne smejo biti upo- rabijeni za obe skupini živil, • uporabijati morate različna pomivalna korita ; čeje korito eno,je treba ločiti izdelke, ki so umetni (pla- stika) , od izdelkov iz naravnih materialov (leseni), • po delu z mlečnimi ali mesnimi izdelki sije treba roke umiti, preden začnete delati z drugo skupino jedi , • peč je treba pred uporabo druge skupine jedi očistiti in pustiti vkijučeno najmanj 20 min na najvišji vročini . Pri tem upoštevajte, da po mesni hrani nikoli ne po- nudite skodelice kave z mlekom, ampak vedno na- mesto mleka mlečni prah. Judovski prazniki v nekosherskih hotelih in restavracijah - praviloma mora vsejedi, ki se ne pr'lpravijajo v judovskih restavracijah, nadzorovati Maschiach - zastopnik rabi- na. Za dogovore o praznovanju izberite osebo v hote- lu, ki se z Judi želi dogovadati in se drži dogovorov. Pra- viloma želijo vsi judovski gostje za prireditev, kot je po- roka, rojstni dan, -zaroka ipd. določiti natančno vsebi- • no zapovedi in predpisov. Načeloma lahko judovsko praz- novanje organizira samo restavracija ali hotel, ki ima posebno - drugo kuhinjo (za banket). Večina praznovanja je po šabatu -v soboto zvečer. Pa- ziti morate na čas priprave, saj po začetku šabata ku- hanje ni dovoijeno, kar pomeni, da morate vso hra- no opraviti pred petkovim večerom. Rabin ali Masch- giach bo kuhinjo pred začetkom šabata najprej naredil kosher - prečistil. Potem bo delovne pulte pokril s pa- pirjem, da bo zagotovil čistost in mirovanje. Tudi jedi morajo biti pripravijene po navodilih Masch- giacha. Meso mora obdelati potrjen mesar ali preiz- kušen dobaviteij . Posebej pazite, da boste za judovske praznike uporabili poseben porcelan. Nekateri hoteli po svetu, zlasti v Ameriki, imajo za judovske praznike poseben porce- lan zjudovskimi zvezdami. Drugi hoteli nabavijo nov porcelan, drugačen od ob- stoječega, in ga uporabijajo samo za judovske pogo- stitve. Lahko zaprosite tudi judovsko skupnost v kraju, da vam posodi porcelan. Judovski prazniki so zelo glasni, veseli, z veliko ljud- mi in plesom. Pogosto pridejo na Bar Mizwa (praz- novanje 13-letnega sina za vstop v odrasli svet) ali na judovsko poroko sorodniki in prijateiji družine od vse- povsod, tudi iz Amerike in Izraela , in vsi stanujejo v hotelu. Praznovanje, na katerem je treba pogostiti in postreči več sto gostov, niso nikakršna redkost. Ho- telirji, ki želite pogostiti judovske goste na kosher judovskem slavju, morate razumeti in upoštevati pravila, ki jih postavi organizator. Enako velja tudi za vaše osebje. • Viri: Izraelsko združenje v Mi.inchnu Oinah Zen ker; Za revijo Turizem pri redila: Pe- tra Zlatoper, samostojna svetovalka v turizmu Slovenski turistični forum Na 10. jubilejem Slovenskem turi- stičnem forumu, ki je med 6. in 7. de- cembrom 2007 potekal v Rogaški Sla- tini, so se zvrstila predavanja z ak- tualnimi tematikami kot so predsedo- vanje Slovenije Evropski uniji, nova znamka Slovenije in v njenem okviru znamka slovenskega turizma, zlata obletnica Skupnosti slovenskih narav- nih zdravilišč in številni primeri domačih in tujih dobrih praks. Na forumu je STO premierno podelila naziv Amba- sador/ Ambasadorka slovenskega tur- izma 2007, in sicer ugledni oseb- nosti , državijanu tuje države, znani v Sloveniji in v tujini kot osebnost s posebnimi zaslugami stavila kot država partnerica na naj- večjem madžarskem turističnem sej- mu Utazas v Budimpešti . Rdeča nit predstavitve so bile aktivne počitnice s poudarkom na smučanju. Na dogodku, kjer seje predstavilo 50 držav s petih kontinentov, je bilo okrog 75 tisoč obiskovalcev. Lani smo z Madžarske zabeležili za 17 % več gostov kot leto poprej, pozitiven trend števila madžarskih gostov po pričakujemo tudi v prihodnje. Hkrati na splošno vturiz-,, mu beležimo krajšanje časa, ki ga turi- sti namenijo za oddih, in zato vse po- gosteje povprašujejo po bližnjih desti- nacijah in med bližnje destinacije Madžarske sodi tudi Slovenija . Vse več gostov z Madžarske odkriva in se nav- dušuje nad slovensko kulinarično po- nudbo, zato je vse dni sejma na slo- venski stojnici potekala degustacija slovenske tradicionalne hrane in iz- branih vin. Okusiti Slovenijo pri najbo~šem sosedu ijem in prehranskimi surovinami, ki so lahko nadaijevanje bogastva kulturne dediščine ali iskanje novih rešitev na teh bogatih temeijih. Slovenija na borzi ITB Berlin Med 5. in 9. marcem 2008 seje Slove- nija in njena turistična ponudba pod okriijem Slovenske turistične organi- zacije na največji svetovni turistični bor- zi ITB Berlin predstavila kot stičišče Ev- rope, kot nova članica šengenskega prostora ter kot predsedujoča država Ev- ropske unije . Med turističnimi produk- ti je bila posebna pozornost namenje- na predstavitvi ponudbe slovenskih naravnih zd ravilišč, ponudbi wellnessa, kulinarike, aktivnega oddiha in prire- ditev. Nastop Slovenije na omenjenem dogodku je predstavljal dobro pri- ložnost za boijšo prepoznavnost in promocijo naše dežele, saj Nemčija predstavija tradicionalno pomemben emitivni trg slovenskega turizma. Bor- za, na kateri seje letos na 160.000 kva- dratnih m_etrih razstavnih površin pred- stavilo 11.14 7 razstavijavcev iz 186 na področju večanja prepoznav- V okviru projekta Okusiti Slovenijo ob držav, veija kot pomembno mednarod- nosti in ugleda Slovenije v tujini. koncih tedna v Mercatorjevih centrih po no stičišče turistične ponudbe in pov- Prejel ga je Italijan Marca Pian- Sloveniji potekajo pokušine slovenske praševanja, saj več kot tri četrtine vseh giani iz podjetja Extempore Viag- PIIB~iil razstavijavcev prihaja iz tujine. gi. Na dogodku je bila premierno lansirana tudi novost- Turistična tiskovna agencija (TTA), prva spletna turistična tiskovna agen- cija v Sloveniji, kot novost na po- dročju informiranja slovenskih in tujih novinarjev ter vseh, kijih zanimajo novice s področja slo- venskega turizma . STO na turističnem forumu letno podeijuje tudi Sejalce, na- grade za ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu, predstavijeni pa so bili tudi rezultati enoletnega poslova- nja Banke turističnih priložnosti Slo- venije (BTPS) . Slovenija partnerica sejma Utazas Slovenija seje med 28. februarjem in 2. marcem 2008 s turističnim gospodar- stvom na 105 kvadratnih metrih pred- - www.slovenia.info gastronomije in spoznavanje slovenske kulturne dediščine. Projektje pripra- vijen na osnovi knjige dr. Janeza Bo- gataja "Okusiti Slovenijo", ki predsta- vlja prvi popolni prikaz gastronomske razpoznavnosti Slovenije, 24 gastro- nomski h regij in 170 izbranih jedi teh regij./_ Izbrane jedi odražajo stoletja zgodovinskega razvoja, vplive sosednjih kulturnih svetov, lokalne razlike, pred- vsem pa sto letno in sodobno poveza- nost naših ijudi z zdravim naravnim oko- EU marjetica za Terme Snovik Direktorat za turizem na_Ministrstvu za gospodarstvo je pripravil Program in pri- ročnik ekološke ureditve in posodobi- tve slovenskih hotelov, na podlagi česar je turistično podjetje Terme Sno- vik postalo prvo slovensko turistično podjetje, ki je pridobilo znak za okoije EU za turistične namestitve (EU marje- tica), ki je uradni znak Evropske unije za okoiju prijazne turistične namestit- vene obrate. Znak za okoije EU za turi- stične namestitve lahko pridobijo pod- jetja, ki si prizadevajo za nižje one- snaževanje zraka, bolj varčno rabo energije in drugih naravnih virov, Novosti projekta "Na lepše" Slovenska turistična organizacija letos že sedmič zapored pripravija največji pro- jekt promocije slovenskega turizma "Na lepše - Stranske poti so zapeijivejše od glavnih", s katerimi želi tako domače kot tuje goste spodbuditi k doživijajskem potepanju po šestih slovenskih tematskih turističnih poteh. Tudi v letošnjem letu bodo izšle tri zloženke (po ena zloženka za dve tematski poti), letošnja novost zloženk paje vris pohodniških poti. Kot vsa leta poprej bo posebna pozornost na- menjena tranzitnim gostom, katerim bodo zloženke deijene že ob vstopu Slovenijo oziroma ob izstopu iz nje , in sicer zaradi šen genske meje le na mejnih prehodih s Hrvaško. Ob tem naj navedemo še novost, da bodo zloženke poleg angleške, nemške in italijanske letos na voijo tudi v madžarski in hrvaški jezikovni-različici. manjše onesnaževanje okoija in okoli- ce ter v ponudbi prehrane uporabijajo organsko pridelano hrano . Slovenski indeks turističnega . zaupanJa Slovenski indeks turističnega zaupanja je prva študija o pogledih različnih skupin zasebnega in javnega sektorja za razvoj turizma v Sloveniji, ki kvartalno na podlagi ocen panela turističnih stro- ko11,njakov kaže pričakovanja na po- • dračju razvoja slovenskega turizma za prihodnje obdobje. Prvi indeks kaže, da je slovenski turizem v letu 2007 dose- gel nadpovprečne rezultate, nadpov- prečna pa so tudi pričakovanja za leto 2008. Pričakovanja o prihodnjem raz- voj u turizma v letu 2008 so v Sloveniji boij pozitivna kot v evropskem in sve- tovnem merilu. Po izsledkih ankete je predvsem predsedovanje Slovenije Ev- ropski uniji možen vi r dodatnega za- gona slovenskega turizma . Slovenija v prilogi NGT Meseca maja letos bo v reviji National Geographic Traveler (NGT) v 850.000 iz- vodi h izdana posebna priloga o Slove- niji . Obsegala bo 18 stra ni. V evropski ediciji publikacije bo posebej izšla pri- loga o Sloveniji na 12. straneh. Članke bodo prispeva li šti rje pisci s fotografi- jami treh fotografov, od katerih bo vsak preživel v Sloveniji vsaj sedem dni . V pripravo člankov bo vkij učenih tudi šest internih raziskovalcev NGT. V sklopu promocije bo STO v sode lova nju z NGT priredila tudi posebna predsta- vitvena dogodka s kulturnim progra- mom in slovenskimi glasbenimi izvajalci ter slovensko ku linariko in vina , ki bo- sta potekala 30. in 31. maja 2008 v New Yorku. National Geographic Traveler bo na dogodek povabil kijučne part- ne~e. Razen omenjenih dveh večernih dogodkov bo STO organizirala tudi tu- ristično delavnico za najpomembnejše ameriške organizatorje potovanj in agente ter predstavitev Slovenije kot tu- ristične destinacije za vplivne pred- stavnike newyorških medijev. Oglasi o dogodku bodo objavijeni v napovedni- kih kulturnih dogodkov v časopisih Time 0ut New York, The Village Voice in The New York Times. Koledar ijanje objavijenih novic in koledarTTA. RSS omogoča spremijanje novosti, ob- javijenih na sp letni strani, v realnem času. Tako lahko novice še hitreje in učinkoviteje pridejo do vaše ciijnejav- nosti. Kanal je dosegijiv na spletni strani www.tta.si na skrajnem spodnjem desnem delu ekrana v znači lnem logo- tipu za RSS funkcijo pod nazivom "TTA news". Konferenca FEMIP V okviru turistične borze ITB Berlin 2008 birnih postopkih na državni ravni v prihodnjih mesecih izbrale evropske države, je bil letos omenjeni naslov prvič podeijen tudi izbrani slovenski de- sti naciji. Ci ij projekta je poudariti raz- no~ kost bogate evropske nesnovne dediščine in izpostaviti nastajajoče tu- ristično manj obiskane destinacije, ki skozi turizem. krepijo pomen specifične lokalne nesnovne dediščine . Strokovna komisija je 20. marca 2008 na osnovi 16 prijavijenih destinacij na podlagi kri - terijev iz razpisne dokumentacije izbrala tri fina listke, ki so dosegle največje šte- vilo točk: destinacija Dolina Soče z do- godkom Zgodbe Soče, destnacija Idri- pri reditev 2008 in spremijevalnih konferenčnih dogod- Z "uvedbo šen gena" se je za našo jaz dogodkom Festival Idrijske čipke in kov je 6. marca 2008 potekala tretja FE- državo odprla nova priložnost na po- destinacija Kranj z dogodkom Prešernov Letos je STO ponovno pripravila Koledar prireditev 2008. Naslovnica prospekta s podobo moža s knjigo opominja na 500-letnico rojstva začetnika sloven- skega jezika in slovenske književnosti Primoža Trubarja. Publikacija opozarja, da je leto 2008 v Sloveniji Trubarjevo leto, kar je v koledar pomembnih oble- tnic vnesel tudi Unesco. Publikacija je na voljo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku na 16 straneh z izborom podrobneje opisanih prireditev. Na fotografijah so prikazana različna prizorišča in izvajalci prireditev zabavne in k lasične glasbe, razstav ter gledaliških in plesnih predstav. TTA še bo~ v azurna Turistična tiskovna agencija (TTA)je od sedaj naprej še boij ažurna . V okviru nadgradenj projekta je na spletni stra- •.· < C. t, . ··:-.· .•.~· ... ! tJ . ' MIP konferenca, posvečena trajnostne- mu razvoju turizma v Sredozemiju, kijo je organizirala Evropska investicijska banka. FEMIP je finančni instrument EU za spodbujanje razvoja v državah južnega Mediterana, ki so članice evro-medite- ranskega partnerstva. Vimenu Sloveni- je, predsedujoče Svetu EU, je na konfe- renci FEMIPv Berlinu mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, nagovoril skoraj, 200 udeležencev in predstavil stališča Slovenije do evro-mediteran- skega partner.zya in potenciala turizma za ekonomski, okoijs'ki in družbeni raz- voj v FEMIP državah. Slovenija je mnenja, da je območje Mediterana ena izmed najpomembnejših svetovnih turističnih destinacij, ki zaradi svojega bogastva, na- ravne in kulturne dediščine zahteva ce- lovit razvojni pristop in usklajene ukre- pe tal<0 Evropske unije kot njenih južnih držav partnerk ter daje trajnostni turi- ;: zem tudi odlično orodje medkulturnega dialoga in razumevanja med narodi. Slovenska hiša v Pekingu Slovenija bo v letošnjem letu izkoristi- la priložnost predstavitve na kitajskem trgu v okviru poletnih olimpijskih iger 2008 v Pekingu. Tako bo v času poteka olimpijskih iger v "Slovenski hiši" v Pekingu, kjer se bo pod eno streho odvija la promocija Slovenije v najširšem smislu, potekala skupna predstavitev z ni www.tta.si sedaj vzpostavijen sa- Olimpijskim komitejem Slovenije zain- mostojen RSS kanal za ažurno sprem- teresirani široki in strokovni javnosti. dračju čezoceanskih trgov, na osnovi česar lahko pričakujemo rastoče števi- lo turistov s Kitajske. Olimpijski komi- te Slovenije in Slovenska turistična or- ganizacija sta v namen predstavitve semenj (destinacije so navedene po abecednem vrstnem redu). Komisija jih bo obiskala na terenu in nato na ( podlagi dodatnih kriterijev izbrala zma- govalno destinacijo v Sloveniji, kiji bo našedržavevčasu poletnih olimpijskih podelila naziv Evropska destinacija iger izdali skupno publikacijo. odličnosti. Slovenski večer v Milanu 6. februarja 2008je šestnajstič zapored v Milanu potekal Slovenski večer, ki ga Slovenska turistična organizacija (STO) tradicionalno organizira pred največjo italijansko poslovno borzo Borsa in- ternazionele del turismo (BIT). Večera seje udeležilo več kot 100 italijanskih novinarjev, izpod peres katerih so se v zadnjem letu dni zvrstili številni članki o Sloveniji, ter 10 italijanskih organi- zatorjev turističnih potovanj. Poudarek letošnjega večera je bil na predstavitvi Slovenije kot predsedujoče države Ev- ropski uniji v prvi polovici letošnjega leta, kot nove članice šengenskega pro- stora ter kot dežele, katere turistično po- nudbo zaznamuje neokrnjena narava. Evropska desti nacija odličnosti V skladu z usmeritvami evropskega projekta "European Destinations of Ex- celleNce" (EDEN) za izbor Evropske de- stinacij e od li čnosti je bil med 20 ev- ropskimi destinacijami, ki jih bodo v iz- j * * * European Destinations of ExcelleNce * Slovenija se ' je predstavila v Moskvi Meq številnimi nastopi sloven- ske~a turizma v organizaciji Slo- venske turistične organizacije (STO) v marcu naj izpostavimo udeležbo na borzi Intourmarket Moskva, katere se je STO letos udeležila prvič. Borza lntour- market je potekala sicer šele tretjič zapored, vendar že danes beleži velike uspehe. Po pomenu jo tako lahko prim erjamo z borzo MITT v Moskvi, kije potekala časovno takoj za Intourmarketom. Rdeča nit predstavi- tve Slovenije na obeh borzah sta bi li po- nudba slovenskih zdravilišč in well- ness ponudba. Kot posebnost naj iz- postavimo, da smo se na borzi Intour- market predstavili skupaj z italijansko pokrajino Furlanijo Julijsko Krajino, kar je prva tovrstna predstavitev na tu- jih emitivnih trgih slovenskega turizma. Skupni nastop je potekal pod skupnim sloganom - "Feel and discover two countries without borders!" Ob tem je bil 19. marca 2008 organiziran sprejem na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi. www.slovenia.info • Ustanovijeno Združenje za pohodništvo 11. marca 2008 je bilo ustanovijeno Združenje za pohodništvo v Sloveni- ji - GIZ pohodništvo. Na ustanovni [ skupščini , ki je potekala na sedežu Slovenske turistične organizacije (STO), so pravne osebe šestnajsti h za pohod- ništvo specializiranih nastanitvenih obratov v Sloveniji ustanovile novo Združenje za pohodništvo . Med po- turizmu, priznanje Sejalec. Prijaviteiji na razpis so lahko podjetja, samostoj- ni podjetniki, organizacije, zavodi in go- spodarska interesna združenja, kij učni partnerji STO, lokalne turistične orga- nizacije, grozdi, turistična društva in zveze ter druga s turizmom povezana društva in njihove zveze ter regionalne in druge razvojne agencije . Več infor- macij o razpisuje na voijo na spletnem naslovu www.slovenia.info/sejalec. BTPS 2008 ,, Kot je bilo na 10. slovenskem turi- stičnem forumu decembra 2007 napo- vedano, trenutno potekajo naslednje obiskali 1,428.951 strani (kar ustreza rasti v višini 67, 7 % ) . Nadaijevanje sodelovanja STO z JTB V lanskem letu intenzivirana predsta- vitev Slovenije in slovenske turistične ponudbe na t.i. prekooceanskih trgih se bo nadaijevala in nadgradila tudi v letošnjem letu. STO bo tudi letos na- daijevala v letu 2007 sklenjeno sode- membnejšimi partnerji združenja so aktivnosti vrste novih vsebin in storitev lova nje z najvplivnejšim japonskim Slovenska turistična organizacija, Pla- BTPS: organizatorjem potovanj JTB. Konec ninska zveza Slovenije, Združenje gorskih vodnikov Slovenije, Tu- ristična zveza Slovenije in desti- nacijske organizacije, ki želijo razvijati pohodništvo (informa- cije marko @via-avantura.com) . Nove letalske linije V skladu z zasledovanjem ciija vzpostavitve novih letalski linij in razvoja Slovenije kot aviodesti- nacije naj navedemo štiri nove letalske linije: letalska poveza- va s Švedsko (Stockholm-Ljubija na; od 30. marca 2008, 4-krat tedensko), nova letalska povezava z Norveško (Oslo-Ljubijana; predvidoma od 30. junija 2008, 3-krat tedensko), nova letalska povezava z Romunijo (Buka- rešta-Ljubijana; predvidoma od 25. aprila 2008, 4-krat tedensko) in nova povezava z Grčijo (Atene-Ljubijana ; predvidoma 17. aprila 2008, 3-kratte- densko). Sejalec 2008 Slovenska turistična organizacija je v letošnj em letu že petič razpisala na- grado za inovativnost in kreativnost v Slo·,.'cnska /11rislim11 organi.:.acija - www.slovenia .info • BTPS.iN.produkti: portal za izme- njavo informacij med turističnimi po- nudniki, ki bo pripomogel k večjemu po- vezovanju lokalnih turističnih storitev v turistične produkte in k enotni pred- stavitvi njihove ponudbe na trgu . No- vost bo podprta s strokovnim svetova- njem uporabnikom portala. • BTPS.DM.forum: osrednji forum ak- terjev slovenskega turističnega desti- nacijskega menedžmenta. Trenutno potekajo zagon in promocija portala ter posta,vitev ekipe moderatorjev foru- ma. · • V sodelova.tli,.u z Ministrstvom za delo, družino in socia lne tadeve nastaja po- sebna oblika borze človeških virov za slovenski turizem (pod delovnim na- slovom Banka talentov turizma). • V pripravi je nadgradnja spletnega okolja Banke turističnih priložnosti Slovenije, ki bo omogočala še učinkovitejšo uporabo vseh BTPS sto- ritev,1 hkrati pa načrtujemo tudi prve BTPS~romocijske akcije v Evropi. Odlična obiskanost portala Uradni slovenski turistično-informa­ cijski portal www. slovenia.info je v letošnjem januarju zabeležil 204.513 obiskovalcev, kar je kar za 90,9 % več kot v lanskem januarju in za 1,3 mi- lijona obiskanih strani, kar je za 38,7 % več kotjanuarja lani. V februarju smo zabeležili 216.818 obiskovalcev (za 155,3 % več kot februarja lani), ki so letošnjega avgusta ter v začetku sep- tembra tako pričakujemo vzpostavitev čarterskih letalskih povezav med Tokiom in Ljubijano . Priznanje Sloveniji za najboijšo stojnico 19. marca so Sloveniji s strani stroko- vne komisije turistične borze MITT 2008 v kategoriji »Best Country Stand« po- delili priznanje za najboijšo stojnico med stojnicami več kot 100 držav, ki so se udeležile najpomembnejše turistične borze v Moskvi. Slovenska turistična or- ganizacija (STO) je s prenovijeno stoj - nico z vizualizacijo nove znamke ozi- roma znaka I FEEL SLOVENIA slovensko turistično ponudbo predstavila tudi ruskemu emitivnemu trgu. Predstavitev na tej turistični borzi globalnega po- mena je bila odlična priložnost za za- četek komunikacijske akcije nove znam- ke in novega znaka Slovenije ter slo- venskega turizma tudi na ruskem trgu. Priznanje za najboijši razstavni prostor na turistični borzi MITT 2008 potrjuje, da nova predstavitvena podoba slo- venskega turizma vzbuja zanimanje in pozitivne asociacije ne samo pri splo- šni in medijski, temveč tudi pri stroko- vni javnosti na vseh predstavitvah slo- venskega turizma. Nagr~da ITB 2008 za doktorsko disertacijo V okviru Mednarodne turistične borze v Berlinu (ITB Berlin 2008) je Nemški in- stitut za znanstveno proučevanje podelil nagrade za najvidI,ejše znanstvene do- sežke na področju turizma . Med dobi- tnicami je bila tudi Maja Konečnik, do- centka na Katedri za trženje na iju- bijanski Ekonomski fakulteti, katere do~torska disertacija z naslovom "Cu- sto'mer-based brand equity for tou- rism destination: Conceptual model and its empirical verification" je bila ocenjena kot najboijše delo v medna- rodni kategoriji. Predstavitev Slovenije v Atenah Konec februarja je v Atenah potekala predstavitev turistične ponudbe naše dežele. Na novinarski konferenci, ka- tere se je udeležilo več kot 20 pred- stavnikov uglednih grških medijev,je Slovenska turistična organizacija pred- stavila uvedbo nove letalske pove- zave slovenskega nacionalnega le- talskega prevoznika Adrie Airways, turistično ponudbo našega glavnega mesta ter izbrane turistične pro- dukte za zainteresirane grške goste. Novinarska konferenca je potekala v Hotelu Hilton, na gala dogodku pa se je več kot 200 izbranim predstavnikom najvplivnejše grške javnosti predsta- vila Slovenija in slovenska turistična ponudba. V okviru tega dogodka je po- tekala tudi modna revija sloven skega proizvajalca oblačil Mura, gostje pa poskusil} izbrane dobrote slovenske ku- linarike in vin . • (1'06e9nite wenne v• je nac•~ živlJeflJ Izvodi novih številk v letu 2008 bodo na prodajnih mestih: • 27. Februarja • 27. M~ja • 27. Avgusta • 27. Novembra v svet tfo6re9a počutja, in sprostitve z revi,jo Predstavili vam bomCJ najboljše domače iri tuje wellnes~ centre, bogatCJ wellness pbnudbc