Izhaja vsak četrtek in velja 3 jpoštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 150 K. Naročnina za Nemčijo S K, za drage izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo Slovenskega Oospodarja" v Mariboru. — List se dopošflja do odpovedi — IHle „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejem«
naročnino, inserate in reklamacije.
7 inserate se plačaje od enostoptie petttvrste za enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglasi primeren popust V oddelka »Mala naznanil«" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — ¡nserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
K. K. STaäiöANWALTSCHAN MARBURG i Eiirçchuigt am \ 0 APR. 1917
mit ~ - Beilagen ^ . i
16. številka.	1 mmmmmmmnmmL	Maribor, dne 19. aprila 11117.
List ljudstvu v
pouk m zabavo.
M„r, to žilim!
Norveški pisatelj in politik Björn Björnson je bil te dni sprejet od našega cesarja. 0 tem sprejemu poroča te-le zanimivosti:
Govoril sem že tudi z drugimi kronanimi knezi, a še nikdar s kraljem, kakoršen je Vaš. Kralj Karel j« govoril z veliko odkritosrčnostjo, in presenečen sem bil, da koraka tako trdno nasproti svojim ciljem, kako vse ve in kako jasno vse vidi, kako de-ia vesel, kako živahen je in koliko mlade sile je v njem. Kar jt kralj rekel, tega seveda ne smem povedati, a kaj hoče, to bom povedal: mir. Zdaj mr. pozneje še mnogo drugega, same velike in dobre reči, Eno izjavo pa moram povedati: „Jaz sem bil sam zunaj v strelskem jarku"., le rekel kralj, „bil sem priča, ko je bil vojak zaket v trebuh in sa je krvav podrl. Vem, k a j j e v o j n a, vem. kako je strašna, vem torej, kaj pomeni mir j Mir, to želim!
Naš cesar in cesarica sta postala zares prvo-boritelja za mir. Ljubezen in hvaležnost narodov bosta za to svoje človekoljubno in plemenito-prizadevanje žela v obilni meri!
■ . ........
Ali' bo mir?
Vse gleda na Rusijo. Tam bo padla odločitev, ali bomo imeli skoraj mir ali pa bomo še vsaj eno zimo morali prenašati vojne težave.
Dne 11. aprila je razglasila začasna ruska vlada, da nima namena gospodovati drugim narodom, jim jemati njihovo narodno dedščino in s silo zasedati tujo zemljo, pač pa da hoče trajen mir na temelju pravice narodov, da sami odločujejo o svoji u-sodi.
Avstrijska vlada je že dne H, aprila, torej takoj, ko je zvedela za ta razglas, odgovorila začasni ruski vladi, da se sedanji ruski vojni cilj popolnoma
im
spomini.
(Januš Goleč.)
£)alje.)
V službi pogrebca sem dospel do že opisane e-pekarne. Tukaj me ustavi poznani generalštabni e-ficir i> mi reže:
„Na desno od opekarne na kolovoznici je obležalo včeraj nad kakih 80 težko ranjenih. Vioraj mogel nikdo do njih, ker je obstreljeval sovražnik prenagosto vsakteri dohod. Danes je topniški ogeni slabejši in redkejši. Poglej vendar do teh ubogih ne-srečnežev!"
Krenili smo »a desno in plazili s» po trebuhu ob kolovozniei. Rusi so če škro i!i vedno ob poti s šrapneli, a padalo je precej na desno in levo cd kolovoza, Po vseli štirih lazeč, smo rabili precej časa. dokler smo dos eli do kamenitega znamenja, ki je postavljeno nekoliko od kolovoza ha plani.
To je iz kamna izklesan kip Matere božje, postavljen aa »izek podstavek Globoko pretresluvi prizor ob tem spomeniku in v njegovi bližini mi bo izbrisala is spomina in srca le smrt. Stol sem mrtve žrtve, bilo jih je 86; niti eden ni več kazal sledove življenja. Pobiti so bili od strojne puške, Črapnelov in granat. Iz lege, kakor sera jih gledal mrtve, je bilo sigurno sklepati, da jih je bila večina prvotno le težko zadetih. Umrli in izkrvaveli so, ker ni priskočil nikdo o pravem času na pomoč. Videti je bilo, kako so skoro vsi v težkih, smrtnih mukali zbrali Se t zadnjih trenutkih vse preostale moči in se sku-gaii potegniti do zadnje utehe in tolažbe, do — Marijinega kipa. Nekateri so prilezli prav v bližino, a prefl dosegom tolažilnega cilja so onemogli v smrti.
krije z avstrijskim^ ki ga je naša vlada razglas la že dne 31. marca. Avstrijska in začasna ruska vlada si želita na enak način, ki bi naj bil časten za oba dela, doseči mir. S tem je vsemu svetu in zlasti ruskim narodom jasno pred oči postavljeno, da Rusija nima pravzaprav nobenega vzroka več, boriti se za svojo obrambo in za svobodo svojih narodov. Avstrijska vlada še posebej povdarja, da goji avstrijski cesar v soglasju z vladarji, ki so ž njim zvezani, željo, živeti v bodoče v miru in prijateljstvu z ruskim narodom.
Kakor znano, obstoji na Ruskem poleg začasne vlade še tudi zelo upliven in mogočen odbor delavcev in vojakov. Tudi ta je povedal dne 15, aprila svoje mnenje o miru. Najprej označuje svoje stališče nasproti začasni vladi, katero bo podp;ral, če se 1 o zavzemala za ljudske pravice in odklanjala vsako o svajalno zunanjo politiko. Potem pa pravi: Odboj izjavlja, da je potrebno vplivati na začasno vlado tem smislu, da bo pripuščala v vsem javnem ruskem življenju odločevati ljudsko voljo (demokratizacija javnega življenja) in da se bo trudila za s k u p e m i r brez ozemeljskih pridobitev in vojnih odškodnin. Mir se naj zgradi na podlagi, d se morejo vsi narodi narodnostne! prosto razvijati.
Kmalu bomo iz Rusije slišali o miru še en gla. ki bo posebno važen. Okoli 20. aprila se zberejo v Minsku odposlanci vojakov iz vseh ruskih front, t bodo razpravljali o mirovnih pogojih. Temu se stanku se pripisuje izvanredna v; ž n o s I.
Gotovo je dvojno: Od naše strani se na izrecna voljo blagega mladega cesarja in cesarice stori vse, da pridemo do miru. Na Ruskem je močna stru-ja za mir, tako da se nam časih zdi: Ne bo dolgo trajalo in mi imamo mir. Toda pomisliti .'e treba zraven tudi to, da je na Ruskem tudi struia za nadalje vanje vojske, kojo strujo podpira Četverospn;'azum nasveti, z denarjem in različnimi grožnjami.
Toda upajmo vkljub vsemu temu, da bo tekom časa vendar le tudi na Ruskem zmagala mirovna sfruja. V teku enega, dveh mesecev lahko mirovn struja premaga vse ovire.

Pet jih je pa bilo prav ob spomeniku, na zemljo klo-nečih glav, a z eno roko se j» še vsak kot otrpli mrlič krčevito oprijemal podstavka tega Marijinega kipa.
Vznožje spomenika je bilo vsled tega smrtnega objema celo okrvavljeno od štete krvi. Nad ] lanoto in samotnim kipom je krilatil smrtni angel. Septem-bersko solnce jih je obsinjalo v mrtvaški luči. Tuleče granate in piskajoči šrapneli so jim v divjih zvokih gromeli nagrobnico. Njih duh pa je gotovo že počival večno srečno v blagem naročju nebeške Matere, v katero so se skušali potegniti z zadnjo silo v smrtni grozi in strahu že tukaj na zemlji.
Ta prizor mi je še danes porok in svedok, kaj je kristjanom Marija! Dolgo smo vsi stremili na to »rtvaško planoto. Solze sočutja in srčne glnjenosti so rosile že itak s krvjo prepojeno zemljo.
Preveč žrtev jo bilo nagromadenih za pokop: smrtno nevarno bi bilo jih na odprti ravni pri belem dnevu položiti v naročje zemlje. Blagoslovil sem jih raztrošono počivajoče, in lezli smo plazeč se nazaj do opekarne. Odtod sem se oprezno ob železnic: pomikal do našega polka. Našel sem jih od nepresta-■ih bojev izmučeno in otopele, črnoprašnih obrazov in povaljanih oblek pred gozdičkom in vasjo Mžano. Nesrečna gošči krute borbe in smrti! Bog zna, ko likokrat so jo naši osvojili, a neštetokrat jim jo Jt zopet izvil in iztrgal nasprotnik z neizčrpno premo č*o. Vas Mžana je bila za nas vsled trdnih, nezdro-bijivih ruskih okopov nedostopna.
Objel in poljubil je bojno j>olje mrak večera 9. septembra. Ni bil ta bojni dan tako smrtonosen ki kor prvi. V moje sroe pa je vrezal neizbrisne braz de vojnega gorja, krutosti in obupa. V napol meglenem mraku sem se vrnil od tovarišev bojne Črte na obvezovališče, ki se je bilo v času mojo odsotno sti premestilo iz pristave v opekarno. V neposredni bližini tovarne na eesti jo stala v dolgi riži cela vr-
Otvoritev državnega zbora.
Ker mora ljudstvo vse, kar ima, žrtvovati za obrambo skupne svoje domovine, za to je pač opravičena ljudska želja, da po svojih zastopnikih souo-ločuje in gleda na to, kako se njegove žrtve uporabljajo. V ustavi določen prostor za tako sodelovanje in nadzorovanje je državni zbor, Skoro tri leta so bila vrata državnega zbora zaprta in ljudstvo je bilo izključeno od svojih ustavnih pravic. Marsikatera pomanjkljivost v upravi se je vsled tega lahko u-gnezdila, kar bi se sicer ne moglo zgoditi.
Cesar Karel je ob svojem nastopu slovesno izjavil, da bo upošteval ustavno zajamčene svoboščine in pravice ljudstva. In njegov prvi ministrski predsednik grof Klam-Martinic se je takoj ob svojem nastopu izrekel, da hoče zopet, kakor je v ustavi določeno, sodelovati z ljudskimi zastopniki ter sklicati državni zbor. Toda nemške stranke so začele delati naenkrat velike težave. Pravile so, da jim je bivši ministrski predsednik grof Stiirgkh obljubil vzako-niti nekatere predpravice, predno bo sklical državni zbor, med temi tudi nemški državni jezik, Od sedanje vlade so zahtevale, da jim izpolni Stiirgkhove obljube.. Toda slovanske stranke so proti temu živahno in odločno ugovarjale, kajti Avstrija je tudi domovina slovanskih narodov, in kako se naj ta skupna hiša udobno in prijetno uredi, o tem ne smejo odločevati samo Nemci, ampak vsi avstrijski narodi.
Te dni izvemo, da je stališče avstrijskih slovanskih narodov zmagalo. Vlada hoče prepustili državnemu zboru, v katerem so vsi narodi zastopani, da si skupno in sporazumno po ustavnih pravicah uredijo svoje notranje razmere. Noče biti služkinja le enega naroda, ampak hoče biti zvesta in modra posredovalka med cesarjevo in ljudsko voljo.
Nemške stranke bodo sicer še skušale delati

sta sanitetnih vozov. Nakladali so težko ranjene* ki so jih nabrali po dnevu po grodeški planoti. Že na prvi pogled se mi je zdelo to prevažanje vozov po odprti ravni v polmraku preveč zapeljiv cilj za sovražno artilerijo Porazložil sem svoje bojazno domnevam nje štabnemu zdravniku, ki je nadziral in vodil odvoz, a, me je hladnokrvno zavrnil:
„Saj plapola raz strešnih lin zastava Rdečega križa; na to mednarodno svetišče vendar Rus nebo streljal."
Presneto na debelo se je uštel mož v računu na nedotakljivost mednarodnih pravic. Ni minulo še pot minut, jo že zakrulilo po zraku nad tovarno tako tuleče, da je vse vojaštvo v bližini bliskoma poleglo vsled strahu na tla. Bobnila je prva ruska, 18 cm težka granata tik ob cesto, kjer so stali vozovi. Počilo je pri razpoku ter pognalo osušeno zemljo in prah nekaj 10 metrov v Črnem oblaku v zrak. Zadet ni bil nikdo, a zračni pritisk je bil tako močan, da je popadala večina voznikov s sedežev v cestno gra-bo. Konii so v strahu divje zarezgetali in zdivjali o-plašeni, brez vodnikov v galopu po cesti. Ljudje so vsled plašnega pobega konj trenutno ostrmeli in o-supli.
Naenkrat pa se je zazibalo na sredi tega Člo veškega klopčiča; vse je začelo dreti in begati narazen, proč od opekarne po planoti.
Sovražni artilerijski opazovalec je moral videti silni učinek prvega strela; začele so iz peklenskega topniškega žrela vreti granata za granato, ki so se zasajale prav v sredino med begajoče. Toliko vojne izkušnje sem si bil do tedaj že nabral, da sem dobro znal: Rus strelja od tamkaj, kamor Je zadel prvič, vedno v daljavo naprej in ne nazaj. Na vsa grlo sem vpil:
„Nazaj v opekarno, tukaj smo na varnem!* Nikdo me ni posluhnil pri 6ploŠni zmedi in mell gromovitim udarjanjem jiranat Se ranjen«! v požl-
I«
SLOVENSKI GOSPOfiAIS.
19. aprila 1917,
težave, toda mi upamo, da vse upiranje ne bo moglo ; ve8 dolgo ovirati vlade, da skliče državni zbor in pripusti tudi ljudstvo dQ besede.
Prošnje za oproščeaje od
■ ~	" ....... " '	-J !
Z 10. aprilom t. 1. je stopila v veljavo nova \ vladna naredba glede črnovojniškega oproščenja. — j Odslej je novo to, daima tudiobčinav no besedo, ko se koga priporoča za oproščenje j in da se prošnje morajo odslej vi a g a t i j edinole pri občinskem uradu, kjer ima 1 dotični, za katerega se prosi, svoje stalno bivališče.
Pri vlaganju prošenj za oprostitev se je treba j ravnati po sledečih določilih:
Ce se prosi za oprostitev samostojnega posest- j nika ali obrtnika, sme odslej vložiti prošnjo dotičnik j sam In sicer tudi tedaj, če je že v vojaški službi. j Ce se pa prosi za oprostitev posestniškega sina, o-skrbnika, viničarja, čevljarja ali kakega drugega o- j brtnika, župana, tajnika ali sploh za kako tako osebo, ki bi bila v slučaju oprostitve pri kom drugem v | službi ali na delu, mora prositi delodajalec. Za sina \ mora torej prositi oče ali mati, za viničarja gospo- i dar, za župana ali tajnika občina, za čevljarja ali kovača, ki dela za občane razne potrebščine, občani itd.
Prošnja se mora nasloviti na c. kr. domobransko ministrstvo, Dunaj, In se mora vložiti edino le pri domaČem občinskem uradu.. Ce bi kdo poslal to prošnjo na okrajno glavarstvo, vojaško poveljstvo, ali ministrstvo, bi se zadeva samo le zavlekla, ker bi dotifine oblasti poslale prošnje nerešeno občini. Prošnja se mora kolekovatl s kolkom po 2 K. Ob-' inski urad mora prošnji priložiti prepis prošnj;kove rrnovojniške izkaznice. Takih tiskovin imajo pri občinskih uradih od zadnjih prebiranj v«8 kot dovolj, n so torej naj dobro shranijo. Važno je, kako se i? javi občinski urad o prošnji. Zupan bo moral dobro presoditi položaj in prošnjo za oprostitev dobro priporočati, ako spozna, da je dotična oseba res potre-okrajnemu glavarstvu, katero mora prošnjo takoj bna, da se jo oprosti. Župani morajo prošnjo poslati pregledati in izreči svojo sodbo, ali se dotični priporoča za oprostitev ali ne.
Prošnje se lahko pišejo tudi t slovenskem jeziku, ker so pri vseh uradih, kamor so kake prošnje poslane, nastavljeni tudi slovenski uradniki.
v-g
Žitni monopol»
Ljubljanski „Domoljub" piše: S tem moramo računati, kar smo že povedali v svoj«m listu, da bo še nekaj let po vojski treba o-mejiti uporabo moke in drugih živil, ki jih je treba 'loloma ali popolnoma kupovati na tujem. Potemtakem bodimo pripravljeni, da bo taka organizacija, kakor šno imamo v zavodu za promet z žitom ob času volne, tudi še po vojski živela. Koliko časa še po vo ski, ne vemo. Slišimo pa od vseh strani iz Nemčije in pri nas, naj se nakup in prodaja žita in vseh mlinskih izdelkov trajno prepusti državi, naj torej
,-J- m.....................................U I J. ■lIlVT^Jlim«!
to, kar je sedaj med vojsko, ostane trajno, ali z dri t gimi besedami, naj se uvede državni žitni mono, o kakor ga Imamo za sol, tobak in smodnik. Kdor j '•niši j a, kako se bodo plačevali v vojski narejeni d^' govi, pač lahko pride na to misel. Cene bodo za žito splošno mnogo večje po vojski, ker je cena zlasti v Ameriki šla zelo kvišku. Na Ruskem imajo pač v Sibiriji in v južni Rusiji ogromne zaloge žita še od zadnjih treh let, ker ga niso mogli zvoziti po morju skozi Dardanele. Ce bi vsa ta množina ruskega žita prišla naenkrat na trg, bi se morda mimogrede znižala cena, toda samo mimogrede. Splošno moramo računati z večjimi cenami. Iz tega se pa ne da sklepati, da bi zavoljo višjih cen država ne imela poguma tudi od svoje strani še znaten del pridobiti. Davkar ima tukaj široko pot. Ali je ta pot primerna tistim, kateri kupujejo moko ali ne, o tem je sodba, lahka, toda država se glede na svoje potrebe ne bo ozirala na take pomisleke in zato ne moremo odbiti od sebe misli, da bo treba računati z žitnim monopolom. To lahko brez ovinkov povemo, da je žitni monopol mogoč v taki obliki, da ne bo jemal veselja poljedelcu za njegovo delo; seveda ima ta reč vse polno velikih nevarnosti v sebi, katere morejo, če se jim ne izogne država, podreti to veselje in s tem neprimerno škodovati poljedelstvu iu tudi državi.
Na Nemškem je prišla zahteva po žitnem monopolu od poljedelcev samih, Leta 1894 v državni zbornici predlagal monopol za prodajo žita in moke, kar se je kupi v tuiiai, grol Hans Kane. Renska kmeiska zveza v Najsu je pa dne 4. decembra 1895 pri svojem zborovanju zahtevala, naj se sploh ves nakup in vsa prodaja žita od države monopolizira. Ta reč ima nastopno zgodovino: Po vojski 1. 1870-1871, v kateri je Nemčija Francoze dodobra premagala, je po sklenjenem miru od njih dobila 5 milijard vojne odškodnine. Te milijarde so državo silno povzdignile. Pričelo se je nešteto novih obrti in trgovina je mogočno zrastla. Država je poskrbela za prometna sredstva: popravile so se ceste ter delale nove, zgradilo se je silno mnogo novih železnic. S tem ie seveda tudi kmetijstvo dobilo nove podpore. Ker je bilo več ust, ki so rada povžila kaj boljega, in tudi dovolj denarja, so kmetje vse svoje pridelke lahko dobro spravili v denar. To je pa trajalo samo nekaj časa, Spekulacijski kapital je jel kupovati živila v drugih državah. To je bilo lahko, ker so se prometna sredstva, kakor smo že rekli, silno namnožila in izboljšala, ker se je carina na žito prav znatno vsako leto zmanjševala in sicer s tem namenom, da se je kasneje popolnoma odpravila, zlasti pa tudi zato, ker je bil denar zunanjih držav manj vreden kakor nemški. Nemčija je takrat kmetijske pridelke kupovala večinoma v Avstriji. Naša denarna vrednost — v ti dobi smo imeli še precej Saša srebrno veljavo — je bila nasproti marki nizka, to se pravi: za eno marko je bilo treba dati več našega denarja, kakor bi ga šlo po notranji vrednosti mar-ke. V takih razmerah je seveda tista 'država, ki Ima urejeno denarno vrednost ali valuto, na dobrem, ker imajo v drugih državah z dobrim domačim denarjem kupljene reči nižjo ceno, kaKor bi jo imele, ko bi bila valuta držav, t katerih se kupuje blago, popolnoma v redu Iz tega se vidi, da so trgovci, ki so žito, živino, surovo maslo, sir, les, kupovali v Avstriji, ali nekatere reči kot n. pr. sir, koruzo, ri2 tudi v Italiji, ki je imela tudi nizko valuto ob tistem času, te reči doma tudi zavoljo valute lahko cenejše prodajali. Naj pri tej priliki dostavimo, da bode za
nas po vojski ena prvih nalog, skrbeti za to, da se vrednost našega denarja popolnoma uredi, ker sicer se nam bo godilo ravno narobe, kakor se je Nemcem po zmagi nad Francozi. Kupovati boee morah veliko in navezani bomo pri tem zlasti na Ameriko, ki ima denarne razmere naravnost sijajne, Ce bomo s slabo in nizko valuto kupovali blago drugod, bodo cene silno visoke. Ce bi se .denarna vrednost ne uredila, potem bo ob prosti svetovni trgovini draginja pri nas večja kakor je danes. Ob vojski se da, ko smo navezani v ogromni večini samo na to, kar imamo domai, pomagati z maksimalnimi cenami, Ko se začne zopet trgovina z drugimi državami, bo za tuje blago seveda vsaka maksimalna cena brez pomena, ker se bo moralo pač blago tako plačati, da bo trgovec brez škode.
Vrnimo se zopet k nemškemu poljedelstvu! Povedali smo, da so cene za kmetijske pridelke padale, obenem so se pa silno pomnožili stroški, plače za posle in delavce so bile vedno večje, treba je bilo plačevati tudi za zavarovanje v bolezni in v slučaj« nezgod, ki se je uvedlo v nemški državi, precejšnje svote, ki so pomenile nova bremena. Kam se pride, če se to, kar ima kdo prodati, vedno ceneje prodaja, in to, kar ima kupiti, vedno dražje kupuje, če ima vedno manj dohodkov in vedno več stroškovv ai tež-ko izpregledati. Poljedelstvo na Nemškem — podobne, deloma še slabše razmere so bile tisti čas tudi po drugih državah, zlasti pri nas — je šlo rakovo pot, odločno navzdol. Začelo se je razkosavanje, dolgovi na posestva so strašno rastli, boben je pel, — Umljivo je, da so se poljedelci in njihovi prijatelji resno trudili, da bi našli pot, po kateri bi se dal rešiti kmetski stan, in pri tem premišljevanju so prišli na to, da bi bil žitni monopol najboljše sredstvo in najbolj temeljita pomoč. Pri monopolu določa država cene in tako so upali, da bi se pri določevanju cen ozirala na to, da kmet ne more živtfti, če ima pri svojem pridelovanju redno izgubo in se mu niti njegovo delo ne izplača. Poleg tega so pa nemški kmetje želeli monopola zato, ker so pri monopolu cene stalne. Spekulacijska trgovina, ki je imela povsod po svetu in seveda tudi na Nemškem nakup in prodajo žita v svojih rokah, je skrbela za to, da se je žito, kolikor se je le dalo, kmetu nizko plačalo in drago prodajalo. Stara pesem! Jeseni, ko je kmet žito prodajal, so bile cene nizke, pozimi, ke ga že ni več imel, pa visoke. Na borzah se je z navideznimi kupčijami, ki so bile pa pravzaprav samo stave, v kapitalističnemj kmetom in konsumentom sovražnem smislu vplivalo na cene. Zato je umljivo, da si je v-sak poljedelec iskreno želel stalnih cen, neodvisnosti kmetskih pridelkov od špekulantov in borzijanoev in v tej želii se je rodila misel na monopol.
Naše žrtvi za domovin.
Od Sv. Andraža v Slov. gor. se nam poroča: Dne 6. aprila t. 1. je tukaj umrl enoletni prostovoljee-četovodja učiteljiščnik Konrad SuhaČ, star 23 let. Kot vojak je bil nastavljen pri zbornem poveljstvu v Gradcu, kjer je zbolel na jetiki. Po daljšem bolehanju so ga prepeljali v njegovo domačo hišo v Slavščino. Po prejemu sv. zakramentov je vrli mladenič na Veliki petek vdan v voljo božjo v Gospodu mirno zaspal. Njegov oče je tudi v vojaški
zemeljskih prostorih opekarne so kričeče zahtevali, da so jih spravi na plan.
Rus je pa bljuval morilni ogenj, dokler je videl begati katerega človeka. Granate so še le obmolknile, ko je nas in sovražnika zavila noč v svoj temni in nevidni plašč, Zatonilo je dokaj ur, predno so se začeli prepadlo zasopli begunci posamič in s strahom vračati v varno kritje opekarne. Usodepolni beg je zahteval precej človeških mrtvih in ranjenih žrteAK a to vse le radi vojne neizkušenosti, trenutnega «trnku in zmedenosti.
Ono noč (jem bil do skrajnosti utrujen. Telesno zbit sem doBro spal, ne meneč se za celonočno -streljanje in prasketanje.
Vzbudila me je pri svitu belega dne naša ar-tilerija, ki je iz neposredne bližine našega nočišča o-tvorila gromeč ogenj na vas Mžano. V daljavi je nebo kmalu rdeče zažarilo, gosti dim se je valil proti nebu, obstreljevano selo je gorelo.
Vendar kljub artilerijski izdatni pomoči se ni posrečilo zavzeti celi naslednji dan vasi in gozdiča. Sovražnik je svoje utrdbe trdovratno branil, jih držal s pehotno premoč o celi dan 10. septembra. — Proti večeru tega dne so poslali od naše strani nove čete v bojno črto pred vas in goščo, da otvorijo ob svitu zore ojačen napad na sovražne postojanke. A v noči od 10. na 11. septembra, ko je bilo že vse lepo pripravljeno za odločilni naskok, je došlo strogo povelje:
„Nazaj 1"
Nepričakovano kot strela pri jasnem nebu je zadela nas zmagovalce zapoved. V noč: je zarož-l aio pred opekarno; prva je nastopila umik naša ar-
. Njej so sledile v dolerih dveh nepreglednih rezervne, za naskok pripravljene čete, ki so 'le ob o' eh straneh železnioe, Tem je sle^i-! t pretoku mučnih močnih ur že v iidr^rjem b1* stečem solncu vojaštvo iz prvih Črti, Počasi, korako-
ma, globoko klonjenih glav, od prahu očrnelih obrazov, udrtih oči in molče so lezli bojevniki neznano kam nazaj, na višje povelje. Vse se je gibalo, lezlo, in gomazelo ob progi brez najmanjšega glasu razgovora; ker vse je bilo otopelo, razočarano, presenečeno vsled nepričakovanega umika po tako krvavih bojih. Rusi so morali videti na odprti plani te umikajoče se dolge vrste vojaštva, a niso streljali iz topov, niti nam niso sledili. Bili so gotovo osupli v-sled umika po tako hudih junaških navalih in napadih od naše strani.
Prilezli smo ob progi do velikanskega železniškega mosta pred postajo Kamienobrod. Pionirji so ga ravno navrtavali in nabijali z ekrasitom, da -poženejo v zrak po odhodu čet. Za tem mostom i, ravni smo postali, da se uredimo in vojaško uvrstimo Gledal in motril sem povaljane vojake, ki so iz-mozgano utrujeni, tavajoč se uvrščali eden za drugim.
Opazil sem pri tej priliki prvič, kako Je zgrabil nekatere in mrtvičil jočni krč. Tresti so se začeli kot šiba na valoviti vodi, in curkoma so jim lile solze po obrazih. Jokali so v nekaki, medli omotici in živčni onemoglosti. Torej med vrelci solz častnikov kot priprostih vojakov se je končala grodeška bitka., ki je smrtno kosila in pobijala z jekleno točo cvet človeštva. Trajala jo kot večnost dolge in mučne tri dni.
Popisal sem v teh vrstah le one spomine te gigantske borbe, katere sem doživel sam na duši telesu. Vsakdo, ki je prisostoval, bi znal povedati gotovo več in še strašnejšega. V te: sliki so nakrst ko začrtani le utisi in popisane boli enega srca nekaj usode enega polka.
VII.
Po bitki.
Ogledal sem se nekoliko po ravnini, kjer smo se ustavili, da se uvrstimo in uredimo. Kar je nesle
oko aaokrog, povsod so lezle počasi, korakoma, in sklonjenih glav od zemeljskega prahu povaljane vo« jaške postave. Že iz potrto počasne hoje je bilo razsoditi, da so doživeli vsi umikajoči se v teh 3 dneh človeške moči presegajoči strah in grozo. A vsi ti napori, ki so jih izčrpali in izmozgali, so bili — zastonj — za umik — neznano kam.
Solnce, gališko žgoče in pekoče, ki nam je dajalo doslej luč in svetlobo, se je ta prvi dan umika, dne 11. septembra, skrilo za goste temne oblake. bok nedogledno sinjega neba se je vidno znižal. Pe-pelnato sive megle, le še z nekako teža.vo viseče na nebu, so se začele poditi in porivati med seboj. Po bližujoči se vlagi je zaduhtelo po zraku; po ravnini je potegnil jesensko hladni veter. Vsak izmed nas Je pogledal nehote v višave in stotine grl ¡e znmrmra-lo: „Dež bo."	" '
Res, tega dne je začel pršeti in liti dež, ki je nas odslej pikal, bičal in močil cele mesece. Kako občutna šiba božja da je gališki jesenski dež, bo znal le tisti presoditi, ki ga ie okusil sam. Navadno začne dežiti on teh severnih krajih koncem septembra, in lije z malimi presledki do novembra, ko se spremenijo .vodene kaplje v snežinke. Tako dolgovezno deževje bi še zrahljalo sčasoma kamenje, kaj še le rahlo gališko zeml o! V dobi jesenskih nalivov se prelevi cela gališka ravan v mor e blata. Pri nas je blato mehko in se povečini rado umakne pritisku noge; a gališko so pogreza pri vsaki stopinji polago-i ma. Ko pa zaga/ii enkrat do kolena, te prime slina-; sto mnstna zeml . kot bi so viel na liman^ee. Stane { nokai truda, r>rei,no izvlečeš nogo in jo prestaviš za korak, kjer te čaka istn mučna usoda pogrezanja in iztobaoanja. Taka ho> potnika, silno utrudi in ka| neugodno valiva na z'lrav;e. Človek in žival, ki sta ; 1D14 mešala to žlobudro, bosta, Čutila njen uščip do smrti.
j	(Daljo prih.)
službi. Rajnega Konrada, ki je bil vrl narodnjak in aelo nadarjen, je vse rado imelo.
Prišla je žalostna vest k Sv. Jak o b u v Slov. gor., da je umrl v TaSkentu v ruskem v-jetništvu Ciril Donko. Bil je že od začetka v vojski. V bitki pri Grodeku je bil ranjen. Ko je odhajal z dopusta zopet na fronto, se je zelo težko ločil od sestre in staršev Bil je zelo priden fant; priljubljen pri sosedih in znancih. Umrl je v najlepšem cvet svoje mladosti. V vjetništvo je prišel dne 25. marca 1915. Rajni je bil zvest naročnik „Slovenskega Go -podarja." Rajni je bil vzor pridnega slovenskeg • mladeniča, up in nada staršev. Mirno spavaj, drag naš Ciril, v neznani tuji nam zemlji, dokler se m snidemo nad zvezdami!
Pretresljiva in nepričakovano žalostna novica je zadela Marinšekovo hišo in celo rodbino. Naslednik — sin in brat Ferdinand je nagle smrti zapustil to nemirno in solzno dolino. Bil je najljubši in najdražji zaklad njihovega imetja. V najlepši dobi svojega življenja se je moral darovati na oltar domovine. Kakor da bi bil slutil svojo smrt, je še pred par dnevi pismeno prosil svoje starše in sestre odpuščanja vseh svojih slabosti in ob enem tudi sporočil, da če bo po božji volji, bo doma obhajal pri svoji! ljubih domačih vstajenje našega Gospoda, a želja mu ni bila uslišana; moral se je preseliti v večnost Bil je vrl in šaljiv mladenič, delavnega in poštenega značaja.
v Lvovu je umrl v vojaški bolnišnici Janoš Gelt, domobranec iz Male P o 1 a n e v Prekmurju. Tako je sporočil domačim tamošnji vojni kurat. Bil je spoštovan in pobožen mož.
Vsem padlim slovenskim žrtvam naj bo Bog m lostljiv Sodnik!
Novi vojni minister.
Cesar je namesto odstopivšega generala Kro-batina imenoval za skupnega vojnega ministra pehotnega generala Rudolfa Stöger-Steiner pl. Steinstätten.
Novi minister je rojen 1 1861 v Perneggu na Srednjem Štajerskem. Slovi kot strokovnjak v voja-ško-strelski vedi in kot dober vojskovodja. „Sloven-Čev" dopisnik iz Bohinjske Bistrice piše o njem tile: „Nenadoma nas je dne 12. t. m. doletela vest, da, je naš korni poveljnik, general infanterije Rudoii Stöger-Steiner pl. Steinstätten, imenovan vojnim m' nistrom ... On je bil branitelj tolminskega okraj v težkih dneh in njegovo ime ostane z velikimi črkami zapisano v zlati knjigi soških junakov.
Njegovo* ime ostane ohranjeno med našim ljudstvom pa tudi zlasti zaradi njegove velike naklonjenosti do našega ubogega in trpečega ljudstva. Pod njim ni bilo nikakih nasilnih izpraznovanj in izganjanja ljudstva; ravno njemu in njegovi odločni besedi se ima ubogo ljudstvo zahvaliti, da je smelo o-stati povsod na svojih domovih in obdelavati polja skoraj do sovražnih jarkov. On ni dovoljeval nikakih trdih in nasilnih rekvizicij, pač pa je v taki izmeri skrbel za prebivalstvo in njegovo prehrano, d vsakdo, kdor pozna naše kraje in razmere, prizna, da se nam je za današnje čase tako dobro godilo, da smo v primeri z drugimi malo čutili grozoto vojske. Se prav posebno skrb in naklonjenost je izkazoval siromakom in trpinom. Njegova velika skrb je bila tudi obdelava polja.
Ce smo se težko ločili od nJega, smo v tej ločitvi videli vsaj tolažbo, da mož, ki je bil do sedaj naš branitelj, postane poslej branitelj in varili cele domovine. Posebna tolažba nam je tudi to, da je naš novi vojni minister spoznal in povdarjal vdanost in zvestobo in domoljubno Čustvovanje našega ljudstva. Kakor nam je ob slovesu povedal, je pred kratkim časom Njegovemu Veličanstvu zagotovil to zvesto u-danost našega ljudstva; obljubil nam je, da nas n; svojem novem mestu ne bo pozabil, temveč se nas spominjal in za nas skrbel."
Državni zbor«
Državni zbor bo sklican, menda meseca maja. Ta vest, ki je prišla iz vladnih krogov, je v nemškem političnem taboru napravila velik vtis. Od nemških strank zahtevani „predpogoji" za delovanje državnega zbora, kakor nemški državni jezik, razdelitev Češke in drugi, se z ozirom na izvanredni zu-nanjepolit čtii položaj ne bodo vzakonili. Graška „Ta-gespost" piše: „Prvi državni smoter je in ostane, da dosežemo časten mir. ohranimo državo kot krepko velesilo in osrečimo vse niene narode. Tej vodilu' misli se moraio umakniti vse želje, ki se danes že vsled tega ne dajo uresničiti, ker bi, zagrnjene v absolutistično obliko, sovražnikom miru, četverospora-zumu, služile kot dobrodošlo orožje, da se onemogo oi mir z novo demokratično Rusijo in tako tudi splc-Šni mir."
Časnikarska poročila omenjajo o sklicanja državnega zbora: Dne 14. t. m. je bil od cesarja sprejet delavski minister, rodom in po mišljenju Ceh. Dne 15. ie bil sprejet ministrski predsednik grof Klam-Martinic. Nato je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom grofom Cerninom. Dne 16. t. m. je ti! že ministrski svet, v katerem se je sklepalo o
sklicanju državnega zbora. Najbrž bo siclioan xa drugo polovico maja. Sklicanje se bo kmalu objavi-iO. Dogodki zadnjih tednov v svetovni politiki so potisnili mirovno vprašanje mogočno v ospredje. Velikim nalogam naše državne politike v bližnji m dalj-nji prihodnosti se mora brezpogojno ukloniti tudi naša notranja politika. Za to se je sklenilo, opustiti vsak korak v notranji politiki, ki bi ga odklanjali avstrijski Slovani. Vsa narodnopolitična vprašanja bo ob svojem času reševal državni zbor usti vam; potom.
Nemška ministra odstopila,
Ministrski svet je v pondeljek, dne 16. aprila, sklenil, da se kmalu skliče avstrijski parlament, ne da bi se prej nasilnim potom izpolnile nemške zahteve o nemškem državnem jeziku in o drugih znanih točkah, ki so jih nemške meščanske stranke določile kot predpogoj za sklicanje državnega zbora. Naši časniki so vedno povdarjali, da je taka nasilna u-vedba protiustavna ter da ne more voditi do ureditve notranjepolitičnih razmer. Ukrep ministrskega sveta je dokazal, da je bilo naše naziranje pravilno politično in pravilno avstrijsko. Vlada se je pridružila našemu načelu,, da naj o ureditvi notranjih avstrijskih političnih in narodnih razmer določajo avstrijski narodi sami, zbrani po svojih zastopnikih v državnem zboru; absolutistična naredba ne bi dosegla zaželjenega cilja. Tako se je tudi pokazalo, da je bila politika nemških meščanskih strank, zahteva-jočih nasilne naredbe v smislu nemško.iacionalnih želj, pogrešena. Nemški listi že tudi sami to priznavajo. Graška „Tagespost" piše v sredo, dne 18. a-prila: „Nemški Naoionalverband in krščanski soci-alci so se pod vodstvom nemških radikalcev oprijeli politike, da se morajo pred sklicanjem parlamenta izvršit: gotovo, splošno znane, nasilne naredbe. Te politike nikakor niso odobravali vsi člani Nacional-verbanda in zlasti delovna skupina je zadnje dni prav odločno nastopila zoper vodstvo nemških radikalcev ter je z ozirom na splošno razpoloženje svojih članov nameravala, da se pravočasno odpove načinu politike, koje nevarnost je oo dne do dne bila bolj očitna. Ta način politike je bil pogrešen. To se kaže sedaj, In boljše je, da se napaka prizna, kakor pa da bi vstrajali v njej!" „Tagespošta" sedaj priznava, kar smo mi vedno trdili, da je namreč politika nemških strank med vojsko bila pod vodstvom vsenemških radikalcev, da torej ni prava avstrijska politika. Sedaj tudi nemški listi sami priznavajo, da je ta politika bila pogrešena ter da smo mi imeli prav. To streznenje so pospešile zunanje-poli-tične razmere. Zelja po miru, ki je zavladala vsej o-vsodi. je napotila naše zunanje ministrstvo k temu, da se približuje prenovljeni Rusiji, kjer se tudi želja po miru ojačuje in razširja od dne do dne. Takemu približevanju pa bi vsaka notranjepolitična absolutistična naredba delala velike ovire. Ministrski svet se je torej izjavil zoper absolutistične ukrepe, m za brezpogojno sklicanje parlamenta. Posledica tega sklepa je, da sta nemška ministra ,.za nasilne uredbe" Baernreither in Urban dala ostavko. Njima je sledil poljski minister Bobrzynski, ki je tudi dal svojo besedo za izvenparlamentarno ureditev gališ-kih razmUk
Mir z Rusijo?
Ugodni trenutek za mirovna pogajanja.
Amsterdamski list „Allgemeen Handelsblad je dne 16. aprila priobčil sledeče: Odkar traja svetovna vojska, še nI bilo ugodnejšega trenutka za mirovna pogajanja na podlagi, ki bi v večji meri zadovoljevala vse vojskujoče se države, kakor ravno se daj, ko je Anglija izgubila tako ogromno število trgovskih ladij in bo imela, kakor kažejo vsa zname nja, letos zelo slabo letino. Iz navedenih razlogov bo Anglija bržčas pristopna za mirovna pogajanja.
Ruski vojaki o miru.
Iz Petrograda se dne 16. aprila poroča : Krog 20. aprila se bo vršil v Minsku na Ruskem velik sestanek zastopnikov vojaštva vseh front, da se posvetujejo o vprašanjih glede odnošajev med začasno rusko vlado in med odborom delavstva in vojaštva, nadalje o vprašanju sklicanja ustavodajne skupščine, ter o mirovnih pogojih. Sestanku v Minsku pripisujejo izvanredno veliko važnosti.
Mir z Rusijo zagotovljen.
Berolinski list ..Vossische Zeitung" piše: Sporazum z Rusijo sedaj ni le mogoč, ampak je tudi za-
gotovljen. Nc smemo s prevelikim podvizanjem vzbujati nezaupanja v ruskih ljudskih množicah. Sedaj se pač no gre za to, ali se sklene mir eden ali dva mesec» prej ali j ozueje. Rusko ljudstvo naj mirno pre-vdari, Kje so njegovi interesi, mi lahko mirno čakamo do vspeha njegovega prevdarka.
Sporazum med Rusijo in osrednjimi državami.
Švicarski list „Bund" meni, da je glede vprašanja, kaj bo z zasedenimi pokrajinami, pričakovati med Rusijo in osrednjimi državami ugodna rešitev teh vprašanj.. Kar se tiče Poljske, se zdi, da vlada na obeh straneh isto mnenje, da namreč mora biti Poljska, po vojski samostojna, Ruska vlada baje ne namerava Rusko-Poljske več priklopiti Rusiji. Ruska vlada je skorogotovo tudi opustila misel, zasesti Carigrad in se bo zadovoljila s tem, da se Dardanele proglasijo za mednarodno last in da tako dobi Rusija odprto pot v Sredozemsko morje.
Zmedene razmere.
List „Ruskaja Volja" v temnili barvah opisuje uotranje ruske težave. Položaj postaja vedno resnejši, vlada s popolno pravico izjavlja: Domovina je v nevarnosti. Zmeda od spodaj grozi, da prinese naj-žalostnejše posledice. Delo v petrograjskih tovarnah, ki izdelujejo razne predmete za oskrbo armade, stoji. Delavske množice se niso vrnile k delu. Celo so-cijalistični list „Pravda" zatrjuje, da delo iz nepoznanih vzrokov počiva. Zmerni list „Rabohaja Gaze-ta" se izvanredno resno izjavlja o zmedi, ki vlada med delavstvom. Neodgovorni agitatorji vodijo ljudske množice po svoji volji. Glasovi: „Vrzite začasno vlado!" so vedno glasneji. Delavci se hočejo polastiti tovarn in hočejo upeljati skupno last in štiriurni delovni čas, mesto osemurnega. Ustavodajno skupščino se smatra sedaj kot sovražnico ljudstva. Tudi Člani vojaško-delavskega odbora delujejo v tem smislu. Popolnoma neslišno odmeva oklic petrograjskih vojaških čet, ki poziva delavce, naj prenehajo z napadi in se naj zadovoljijo z osemurnim delom. Nova nevarna rioba se pričenja. Ozračje je skrajno napeto. vsak čas se lahko izvrši razstrelba. — V Curili je došlo poročilo, da so se v Petrogradu zadnje dni v veliki meri razširjevali letaki proti Angliji.
Carjevo premoženje bodo delili.
Premoženje ruskega carja bo uporabila ruska začasna vlada za delno odplačilo državnega dolga. Z naloženim carjevim denarjem v Angliji liodo odplačevali obveznosti v tujini, dočim bodo vse gradove in carska posestva prodali fin skupiček naložili za dobrodelne sklade. Izplačila plač članom carske rodbine znašajo približno 1 milijon rubljev. Te plače ostanejo tudi še v bodoče.
Proti sedanji začasni vladi.
Med ruskim narodom se razširjat ta-le oklic: Vrzite vlado, ki hoče sadove z ljudsko krvjo kupljene revolucije uničiti! Zarota angleškega in francoskega kaoitala je podkupila ministre Miljukova, Gu-čkova in sodruge. da se tako nadaljevanje osvajalne vojske zasigura, da se žrtvujejo zopet novi milijoni ruskih delavcev in kmetov, da se tako Gučkovu pridobi Carigrad, francoskim kapitalistom Sirija in angleškim Mezopotamija. Angleški kapital hoče nadaljevati vojsko in hoče tudi poostriti krvavo morijo; raditega podpira Anglija Gučkova in Mji Jukova, ki sta. si po zmagoviti vstaji ljudstva pritegnila moč na-se.
Bliža se mir.
Turinski list je dne 16, aprila priobčil: Velika vojaška podvzetja na francoskem bojišču pomenjajo konec svetovne vojske. Upravičeno je torej mnenje, da začetek za mirovna pogajanja ni več daleč.
Amerika v vojski z Nemčijo.
Tzmed južnoameriških držav je te dni stopila na stran Zedinjenih uržav tudi B r a z i I i j a, ki je dne 16. t. m. prekinila zveze z Nemčijo, ker je nemški P-čoln brez svarila potopil brazil'ijski potniški parnik „Parana" in ni skrbel za to, d;1- ' i se bili potniki in mornarji rešil:. Brazilija je zanlenila ta-koi vse nemške ladje (20) v Braziliji in ;e poslala nemškega poslanika nazaj v Evropo. Brazilijska vlada se je odločila, da pošlje 200.000 mož na evropsko bojišče proti Nemcem, Proti Nemčiji bodo skoro gotovo nastopili tudi južnoameriški državi Bolivija in Uruguay in pa C o s t a r i c a. O Mehiki se zatrjuje, da bo ostala nepristranska, Amerika baje hoče poslati v Evropo tekom enega leta 1 milijon mož, drugo leto pa zopet 1 milijon. Potemtakem rar čunajo Amerikanci, da bo vojska še trajala nad 2 leti Severoameriškl predsednik Wilson je izdal dne 16. aprila na Amerikance daljši oklic, v katerem jih navdušuje za sveto vojsko zoper Nemčijo. Wilson poziva Amerikance, naj skrbijo, da se bo pridelalo dovolj živeža, dovolj obleke in surovin, dovolj tovarniških izdelkov in drugega potrebnega gradiva. Vse to morajo Amerikanci deliti s svojimi evropskimi zavezniki. ki stojijo v ljuti borbi z ameriško neprijatel-
Stran L
SI»VENSKI OOSPmu».
Jioo Nemčijo. Posebna skrb Amerikancev mora biti, da se bo poslalo zavezniškim armadam v Evropi do-. vol' živil. Raditega se naj ameriška j)olja skrbno obdelajo. Svetovne zaloge živil so silno skromne. — Wilson poziva tudi ameriške trgovce, naj ne zahtevajo za blago prevelikih cen ter naj s hitrim pošiljanjem blaga pospešijo vspehe zaveznikov. Končno poziva Wilson Amerikance k strogi varčnosti in . omejitvam. Amerika torej resno stopa na vojno pozori-SČe!
19. aprila 1917,
Na francoskem bojišču se odigravajo dogodki svetovne važnosti: bijejo se boji, ki jih samo nemško uradno poročilo prišteva med najhujše te svetovne borbe, V večdnevni bitki pri Arrasu, o koji smo že poročali, se Angležem ni posrečilo, predreti nemške fcojne črte, pač pa so do dne 13, aprila vjeli kakšnih 13.000 Nemcev ter vplenili 186 topov, 84 možnarjev in 250 strojnic. Zdaj pa zastavljajo Francozi vse svoje sile, da bi dosegli to, kar se Angležem ni dovolj posrečilo. Po velikanski artilerijski pripravi, ki je trajala 10 dni, so dne 16. aprila,■ zarana zjutraj, začeli napadati Francozi z nečuveno srditostjo in z ogromnimi silami nemške postojanke na 40 km dolgi črti med mestoma Soissons in Reims, kakih 150 km severovzhodno od Pariza. Nemško uradno poročilo javi, da se je sicer posrečilo Francozom udreti: na ne katerih mestih v najsprednejše nemške postojanke, a ni se jim pa posrečilo predreti bojne črte* Francosko uradno poročilo navaja, da je med Soissonsom in Craone (severno od reke Aisne) padla v Irancosko oblast cela prva nemška bojna črta ter da so Francozi udrli vzhodno od Craone v drugo nemško Črto; iVjeli pa so čez 10.000 Nemcev in napravili veliko plena, ki pa še ni preštet. Dne 17. aprila zjutraj je pa izbruhnila v Sampanji, ki je vinorodna pokrajina, med rekami Seine, Marne in Aisne, južno o; mesta Reims, nova velika bitka»
Največja bitka.
Iz Berolina se dne 17 aprila poroča:
Ob reki Aisni med mestoma Soissons in Reims Be bije ena največ.ih bitk v tej svetovni vojski. Ze od dne 6. aprila traja sovražni artilerijski ogenj s tako silovitostjo, kakor še nikoli poprej. Dne 16. a-prila zjutraj so začeli Francozi na črti Soissons— Reims., dolgi 40 km, napadati nemške postojanke z nečuveno silo in s številnimi četami, da bi predrli nemško bojno črto. Sovražnik pošilja v enomer nove sveže čete in ogromno število topov na bojišče. Boj valovi semtertja s silovitostjo, kakor je ne pozna z-godovina, in sicer ne samo za posamezno obrambno črto, ampak za vse utrjeno ozemlje na imenovani črti, pri čemer je treba gledati na to, da se štedi z moštvom, če se tudi izgubijo jarki in topovi. Sovražniku se je le na nekaterih mestih posrečilo udreti v naše najsprednejše bojne črte. ni se mu posrečilo, predreti naše bojne črte. Sovražne izgube so uprav ogromne*
V Berolinu štrajka 150 000 delavcev.
V	Berolinu je nastal zaradi velikih težkoč pri prehrani v raznih tovarnah in podjetjih štrajk. Do dne 17. aprila znaša število štrajkujočih 150.000 delavcev. Organizacije delavcev zahtevajo več živil, sicer ne gredo več na delo.
------ ----------•	■ i»,i ■ I «u »umi
^^šttttčM
Na drugih bojiščih.
Na celi italijanski fronti on morja do Švicarske meje nobenih večjih bojev. Zadnje dni prinašajo švicarski listi poročila, da bodo Italijani o-krog 20. aprila pričeli z ofenzivo ob Soči, Italijanski časnikarji kuhajo ofenzivo že par mesecev, a se zdi, da je Lahom zmanjkalo kuriva.
Na ruskem bojišču večinoma mir. Vse z napetostjo pričakuje razvoja dogodkov v Rusiji, ki bodo odločilnega pomena za svetovni mir.
V	R u m u n i j i so boji skoro popolnoma ponehali.
Na maoedonskem bojišču na neka-terih mestih n. pr. ob Strtimi in Črni, artilerijski ogenj; delovanje infanterije pa je zelo omejeno. V Albaniji so Albanci pri Korci dne 14. aprila v-spešno napadli francoske prednje straže in jih zapodili v beg.
Na turških bojiščih se vrše na obeh straneh obširne priprave za nadaljne boje. V Mezopotamiji je turška armada baje ustavila rusko-angleško prodiranje. Na Kavkazu se vrše manjše praske mP'! Rusi in Turki južno od mesta Bitls. V Bitki nri Ga zi v Palestini se je odlikovala avstrijska artilerija.
Tedenske novice.
Duhovniške spremembe. Prestavljena sta cč. gg. kaplana: Josip Jeraj iz Celja III. v Žalec 1. in Maks Slander iz Dramelj na Ponikvo ob južni žel. — V začasni pokoj zavoljo bolezni sta stopila čč. gg. Jurij Cvetko, kaplan pri Sv. Vidu pri Grobelnem in Anton Bratkovič, kaplan na Ponikvi.
Nabiranje darov za ubožce. Zadnja graška „Montagszeitung" je objavila dopis iz Maribora, v katerem slika „dobre" gospodarske razmere na Slovenskem Stajerju in pravi, da se Čudi, zakaj ni bilo tudi v naši škofiji, slično kakor v sekovski^ odrejeno od škofijstva nabiranje milih darov za uboge družine po industrijskih krajih in mestih. Naši čitatel i vedo, da je bilo tudi v naši škofiji odrejeno tako nabiranje in da se je, kakor je razvideti iz kratkega poročila v zadnjem našem listu, nabiranje končalo v lepim vspehom, ki daje plemenitosti in požrtvovalnosti našega ljudstva najlepše spričevalo. 'Od nabr; -nih darov naših škofljanov je bilo tudi v Mariboru obdarovanih 700 ubogih družin. Ker se je nabiranji; oznanjalo raz vse prižnice in ker so tudi naši listi vspodbujali k darovanju,, je izključeno, da bi mariborski dopisnik tega ne vedel. Graška cenzura je ta napad na škofijstvo in škofljane pustila, Čeprav b se lahko poučila, da so neutemeljeni in za to za naše ljudstvo hudo žaljivi. C. kr. namestništvo je iz lastnega nagiba koj v torek, dne 17. t. m., v graSkih listih objavilo, da je poročilo v „Montagszeitung'' neresnično ter je tako, vsaj kolikor je v njeni moči, po-vravilo škodo, ki se je storila na dobrem imenu našega ljudstva, Radovedni smo. ali bo tudi prihodnja „Montagszeitung" imela toliko poguma, da prekliče svoj napad.
Hrvatje pri cesarju Karlu in cesarici Citi.
Preteklo soboto, dne 14,. aprila, popoldne ob dveh so se poklonili zastopniki kraljevine Hrvatske in Slavonije svojemu kralju in kraljici. Hrvatski ban baron Škrlec je pozdravil kralja v hrvatskem jeziku, v katerem je povdarjal zvestobo in udanost hrvatskega naroda nasproti svojemu kralju. Po tem pozdravu je kralj odgovoril v nemškem jeziku: „S srčno zahvalo sprejmemo kraljica kakor tudi jaz s tako navdušenimi besedami podnesen poklon oblastev in dostojanstvenikov Hrvatske in Slavonije, kakor tudi prepričevanje o njihovi zvestobi in privrženosti. Hrvatski na^ rod, vedna podpora prestola in cesarske hiše, je dokazal kakor vedno tako tudi v sedanjih težkih časih svoje domoljubje v vsakem oziru, a čete, ki se Izpopolnjujejo iz Hrvatske in Slavonije, so podale sijajne dokaze vstrajnosti in hrabrosti. Naj pride z božjo pomočjo skoraj nagrada — časten mir!" Nato je nadaljeval kralj svoj govor v hrvatskem jezi k u: „Sporočite prebivalstvu Hrvatske in Slavonije Moj očetovski pozdrav s prepričanjem, da gojim vročo željo, spoznati kmalu tudi Vašo lepo deželo." Ko je kralj končal, so ga Hrvati pozdravljali z bur nimi in dolgotrajnimi živio-klici. Nato je hrvatski ban predstavil kralju Karlu člane odposlanstva in kralj je vsakega posameznega člana nagovoril, ter mu stisnil roko, ravnotako je tudi kraljica dala. vsakemu roko, katero so vsi poljubili«
Kako naj pišemo in izgovarjamo ime naše cesarice? O tem vprašanju objavlja nedeljska „Edinost" obširno razpravo, ki prihaja do zaključka, da se mora ime cesarice pisati v slovenskem „Žita" in tudi tako (z mehkim z in ne s, c) izgovarjati. Beseda „žita" pomeni prvotno toliko kakor čista, nedolžna, neomadeževana.
Nadvoj voda Ludovik Viktor zbolel. Brat rajnega cesarja Fraaca Jožef i, naavojvoda Ludovik Viktor, je v Salnograiu obolel na pliučniči. Nadvojvoua Ludovik Viktor je rojpn ). 1842.
Dunajčani prosijo za zmago in mir. V navzočnosti cesarja, več članov cesarske hiše ter skupnih in avstrijskih ministrov, župana in mnogih občinskih svetnikov mesta Dunaja je v nedeljo, dne 15. aprila, kardinal-knezonadškof dr. Piffl ob veliki a-sistenci daroval slovesno službo božjo, v kateri se je pred sliko Matere božje s sklonjeno glavo molilo za zmago in za časten mir ter se je za izpolnitev le-te prošnje zaobljubila zgradba cerkve na Dunaju. — Tudi v naših krajih, kakor se nam poroča iz Slov. goric, so marsikje upeljali letos staro častitljivo slovensko navado in opravljajo na večer vaščani pri kapelicah in križih molitve za zmago in mir. Tri leta že skoro traja vojska in videti je, da bojno orožje ne bo odloč:lo konca strašni moriji. Prosimo Boga, da r.as reši grozne vojne šibe in nam naša polja bodalo blagoslovi!
Slovenci v Nemčiji. Iz Hamborna na Vestfal-bkem se nam poroča: Pred vojsko se je pogosto či-alo v .„Slov. Gospodarju" o slovenskem društvu sv* 3arbare. Sedaj že dolgo ni bilo nobenega poročila o našem društvu. Napačno bi sodil, kdor misli, da
Slovenci v Nemčiji spimo. Tudi v tem težkem času se vrlo gibl,emo. Naš stari predsednik Burnikjebil vpoklican, na njegovo mesto je bil izvoljen tovariš Pišek. On pa je v rovu „Nemški cesar" ponesrečil: Dne 25. marca 1917 se je na občnem zboru vršila nova volitev društvenega načelstva. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Hajdenik, za podpredsednika pa tovariš Kodela, ki je bil že dolga leta izredno delaven društven blagajnik. Za tajnika smo izvolili tovariša Škorca, za zastavonoše in zastavne varuhe (častnike) Fr. Orehovec, Jug in Tajnšek; računska pregledovalca sta Skoda in Gostinčar,. Za domovino, oziroma kot žrtev svojega poklica sta padla tovariša Planker in Pišek» Ob sklepu občnega zbora smo na željo društvenega voditelja č. g. Jenster zapeli slovensko cesarsko pesem. — Slovenci v Nemčiji vroče molimo k Bogu, da bi nam skoro naklonil tolizaželje-m mir. Upamo, da se bodo vsi naši vrli člani vrnili z zmago ovenčani nazaj k nam. A. H.
„Soldatenzeltmig" ne izhaja več. Znani list ..Soldatenzeitung", ki je svoj čas neprimerno pisal o Slovencih, je iz neznanega vzroka prenehal izhajati. List je baje imel 15.000 naročnikov.
Iz politične službe. Namestniški koncipist Karel Trstenjak konjiškega c. kr. okrajnega glavarstva je premeščen v Celje. — Namestniški koncipist celjskega okrajnega glavarstva dr. Ernest Mayer-hofer je pa premeščen v Konjice.
Iz finančne službe. Davčni kontrolor Ivan Vod lak pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je imenovan za davčnega norsvitelja istotam.
Smrt. V St. Janžu na Dr. polju je bila v nedeljo, dne 15. aprila, pokopana 881etna Agata Skor-ianc, mati č, g. župnika Matija Škorjano. Svetila blagi pokojnici večna luč!
Dopisovanje vojnim vjetnikom in osebam v zasedenem ozemlju. C. kr. korespondenčni urad poroča: Dasiravno je bilo že večkrat razglašeno, da se je na skupnem centralnem uradu za poizvedovanje, oddelek za vojne vjetnike, ustanovil nov oddelek L, Dunaj, L, Brandstätte 9, ki edini posreduje dopisovanje med avstrijskimi in ogrskimi državljani, ki so ostali in svobodno žive na svojih domovih v ozemljih, ki jih je zasedel sovražnik, in med njihovimi sorodniki v monarhiji — in sicer za sedaj samo •/. ozemlji, ki jih ima zasedene Italija — prihaja še vedno največji del teh dopisov drugim uradom, bodisi v monarhiji ali v nevtralnem inozemstvu. Ker domači in tuji uradi vse take dopise pošiljajo na oddelek L, se prebivalstvo še enkrat opozarja, da posreduje vsa poročila in dopise te vrsle izključno le zgoraj navedeni oddelek L. Vsi dopisi se morajo torej nanj nasloviti in sicer sme vsak poslati le enkrat na mesec največ 20 besed obsegajoč dopis, katerega mora frankirati in priložiti tudi znamko za odgovor. Najboljše je, da se vsak posluži dopisnic z odgovorom po 8 v. V bodoče bodo torej dosegli svoj cilj le dopisi. Id so izvršeni po gori navedenih predpisih. — Razen tega se naznanja, da je brez vsake koristi, Če kdo ponovi svoj dopis, na katerega po preteku enega meseca še ni dobil rešitve; vsak pravilno izvršeni dopis se gotovo odpravi v Italijo, toda poizvedovanja trajajo mnogokrat po več mesecev. Na vse druge dopise, ki niso sestavljeni v predpisani obliki. se urad v bodoče ne bo oziral. Edina izjema velja za dopise vojnim vjetnikom in internirancem v Italiji, katerim more vsak naravnost pisati in sicer poštnin« prosto.
Mrtvi se oglašajo. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Ludovik Bratuša od Sv. Tomaža pri Ormožu, od katerega že od meseca decembra 1914 ni bilo nobenega glasu. Nedavno je prišla dopisnica, da je živ daleč tam v Sibiriji, kjer služi za hlapca, Dne 3. aprila je dobila žena šest kartj katere je pisal dne 11, januarja 1917.
j Slovenski begunski koledar za leto 19! 7. Goriški deželni glavar ar. A Faiautti je izdfcl slovenski begunski koledar za leto 1917. Cena koledarju je 1 K. Izkupilo je namenjeno begurcera z Goriškega. Nir»<č'la sprejema deželni oobjr goriški na Dun ju VIII. S<hle-dngerplatz 2. Poleg običajnega gradiva vsebuje koledar spominski spis o pokornem < esarju Fra cu Jožefu, spi3 o novem cesarju Karlu, opise gktvmh taborišč za begunce, nekaj be-letrističeegi gradiva in poročil za begunce. Koledar prinaša dobro pogojeni si ki Njumh Veličans'ev, si ko generala Boroeviča, svetoiucijskega župn ka Fdbjana, par prizorov iz porušene Gorice, iz zaledja in iz taborišč.
Zopet potres v Brežicah. Iz Brežic se nam piše: Potres se noče od nas posloviti. Na veliki petek, zjutraj ob 8. uri, smo ga vsi močno čutili. Toda vznemiril nas ni preveč. Na velikonočni torek, dne 10. aprila, ob y<4. uro zjutraj, pa je tako močno streslo, da je opeka padala s streh, da so sobe bile naenkrat zaprašene z odpadlim ometom in da so ljude prestrašeni poskakali iz postelj. Na zidovih so se po-

kazale zopet nove razpokiine, Kdaj bo konec tog strahu 1 Bog se nas usmili!
Mlini za olje zopet odprti. Kakor smo že poročali, je vlada dala mline za olje zapreti. Več tednov so mlinarji in posestniki zaman čakali, da se mlini odprejo. Za stvar so se zavzeli poslanci Slov. Kmetslse Zveze in so posredovali pri ministrstvu na Dunaju in pri cesarskem namestniku grofu Clary>-ju. V soboto, dne 14. aprila, je cesarska namestnija brzojavno sporočila, da se naj mlini za olje takoj odprejo. Olje iz bučnih in posolnčnih jederc se sme svobodno izdelovati, prepovedano je le izdelovati o-Ile iz lanenega semena.
Splošna oddaja masti? Urad za ljudsko prehrano na Dunaju je za večino avstrijskih dežel odredil, da se bosta morala vsa svinjska mast, kar se je bo pridobilo po 1. maju, in vse surovo maslo,- ki se je bo pridelalo po 1, maju, oddati. Mast in maslo se bo smelo pošiljati po pošti in železnici edino le z dovoljenjem okrajnih glavarstev. Za Štajersko, Češko in Slezijo še sedaj ta odredba no stopi \ veljavo.
Promet s sadjem 1. 1917. Dunajski državni ljudsko-prehranjevalni urad ie ustanovil poseben oddelek za promet s sadjem 1. 1917. V Ustju ob Labi na Češkem se je dne 1. aprila vršilo posvetovanje odposlancev nemškočeških sadjarskih organizacij glede te nove vladne ustanove. Ravnatelj oddelka za promet s sadjem, dr. Schechner iz Dunaja, je utemeljeval razloge, ki govorijo za državno ureditev sadnega prometa. Glavni cilji te nove uredbe so: 1. Kriti potrebe domačega prebivalstva in tovarn, ki izdelujejo razne sadne izdelke; 2, določiti gotove množine sadja za izvoz; 3. izločiti od te uredbe ono sadje, ki se kmalu skvari.(tako sadje se bo lahko prosto prodajalo). Po daljši razpravi so se udeleženci z-edinili v tem, da se sadna trgovina prepusti trgovcem s sadjem, ki imajo obrtno pravico. Vnovčenje sadja se mora vršiti pod nadzorstvom urada za promet s sadjem. Po deželah se bodo ustanovili uradi, ki bodo popisovali sadje in ga primerno razdeljevali. O stvari še bomo poročali.
Zasega sadja. Kakor izvemo, se je nedavno vršilo v Gradcu posvetovanje zastopnikov trgovcev s sadjem, članov obrtne zbornice,, Kmetijske družbe, industrije in vladnih zastopnikov glede zasege in v-novčenja letošnje sadne letine. Čudimo se, da se k temu posvetovanju ni pozvalo tudi slovensko-štajers-kih sadjarjev, ko je menda v Gradcu vendar predo bro znano, da se večina štajerskega sadja pridela na Slovenskem Stajerju,. Zadevo o zasegi sadja bomo natančno zasledovali
Cene za surovo maslo. Za surovo maslo veljajo v Avstriji v trgovini „na veliko" sledeče temeljne najviš e cene: surovo maslo 1 kg 9 K 35 v; spuščeno maslo 11 K 68 v; surova svinjska mast 7 K 80 v, spuščena svinjska mast 8 K 75 v; surov svinjski Špeh 7 K 80 v. V nadrobni trgovini pa veljajo sledeče cene: surovo maslo 10 K 80 v; spuščeno maslo 13 K 48 v; surova svinjska mast 8 K 60 v; spuščena svinjska mast 9 K 60 v in surov špeh 8 K 60 v.
Nove cene za fižol. Kranjska c, kr. Kmetijska družba ie poslala vladi spomenico, v kateri jo opozarja, da so dosedanje cene za razne kmetske pridelke v primeri s cenami tovarniških izdelkov mnogo prenizke, C. kr. urad za ljudsko prehrano je odgovoril In sporočil, da prihodnje dni izide naredba, ki določi začasno nove prevzemne cene za nekatere vrste stročnatih sadežev in sicer za fižol in grah letošn ega pridelka na 80 K za 100 kg. S to ceno je kmetovalcem kolikor toliko ustreženo in zato se nujno pozovejo letos po možnosti veliko fižola nasaditi.
Promet s senom in slamo. Z'a leto 1917 se bo promet s senom in slamo uredil na novi podlagi. V ministrstvu za ljudsko prehrano se je te dni vršilo posvetovanje zastopnikov vojaštva, vlade, kmetskih organizacij in trgovcev s senom. Oddaja sena in slame se bo menda tako uredila kot oddaja žita.
Pozor pri kupčiji plemenskih prašičev! List „Dolenjske Novice" poroča: Po deželi so začeli nekateri navijati cene za mlade plemenske prašiče. Prodajajo in kupujejo se plemenski prašiči veliko predrago, vsled česar potem tožijo prašičerejci, da premalo prirede. Naj bi bili prašičerejci sami dovolj pametni ter naj bi ne preplačevali mladih plemens-skiii prašičev. Navijalci cen pri plemenskih prašičih j>a naj se ovadi o pri sodišču, ker to so škodljivci kmeta in konsumentov. Kakor se čuje, Je „Deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani" or-gairziralo kupčijo s plemenskimi prašiči, ki je sicer prosta in brez monooola, po celi deželi in plačuje plemenske prašiče sledeče: 1. plemenske praš;če žlahtne pasme 10 do 12 tednov stare, v najvišji teži 15 kg, po 8 K kilogram žive teže; 2, plemenske prašiče mešane pasme 10 do 12 tednov stare, v najvišji teži I 15 kg, po 7 K kilogram žive teže; 3. plemenske prašiče vseh našem brez razlike, v teži od 15 do 25 kg, po 5.50 K kilogram žive teže; 4. plemenske prašiče vseh o?>sera brez razlike, v teži od 29 do 40 kg, p< 5 K kilogram žive teže.
Najnovejša poročila.
.....„a
nrpitslrpora mfnintra.
Dunaj, 18,4 aprila,.
Posamezni listi pišejo, da še Poljski klub glede odstopa ministra dr. Bobrzynskega ni storil nobenega končnoveljavnega sklepa. Vsled tega je Še sedaj nemogoče presoditi, ali se glede odstopa ministra ne da Še kaj spremeniti. (Mogoče torej je, da Še Bobr-zynski ostane,)
Avstrijsko poročilo.
Dunaj 18. aprila. Vzhodno bojišče.
Topovski boj se je mestoma oživel. Sicer nobe-ih posebnih bojnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Položaj nespremenjen. Naš letalec je včeraj v račnem boju nad Beljakom sestrelil sovražno Far-man-letalo.. Zrakoplovce smo vjeli.
Albansko bojišče.
Italijani so skušali pri Skoči položiti pontons-ki most, a so bili po našem ognju zavrnjeni.
ii^Jnoirejše nemško nrudne fioroôilo,
Berolin, 18. aprila.
Francosko bojišče.
Na bojnem polju pri A r r a s u je postalo na posameznih odsekih artilerijsko delovanje zopet živahnejše. Na prednjem delu naših črt ob obeh straneh reke Somme se vsak dan odigravajo boji naših straž s sovražnimi prednjimi Četami. Artilerijski ogenj je bil pri St. Quentinu, če-gar stolnica je bila večkrat zadeta, od časa do časa lvahnejS.
Na bojišču ob reki Aisne je vladal včeraj dopoldne mir, Francozi vsled izgub niso nadaljevali svojega prejšnjega dne neuspelega poskusa, predreti nemško bojno črto. Se le proti večeru so se pričeli delni napadi. Na grebenu Beautne, na višinah Craonne in severozahodno od gozda La Ville aux Boix so bile sovražne napadalne čete v našem ognju odbite, ali so pa bile v boju iz bližine vržene nazaj, Tudi pri Les Godât in Gourcy ob kanalu Aisne—Marne so bili sovražni napadi odbiti.
V zgodnjih jutranjih urah v Sampanji podvzcti francoski napadi so po najhujšem, že več dni vodno večjem artilerijskem ognju prodrli naprej v približni širokosti 20 km. Tudi tam od sovražnika podvzeti poskus, predreti našo bojno črto, je bil od naših za-tvornih postojankah odbit. V našem protinapadu smo zopet odvzeli tamkaj se bojujočim sovražnim divizijam dele gozdov, katere so že bili dosegli in sicer ned Moron Villiers in Auberive, vjeli 500 mož in v,-plenili nekaj strojnih pušk.
Na, levem bregu reke Mozele in južnozahodno od Muhlhausena mimogrede živahno art lerijsko de-ovanje. Severno od Munstra, v Vogezih, so naše napadalne čete vjele 10 Francozov v sovražnih jarkih.
Vzhodno bojišče.
Nobene spremembe.
Makedonsko hoîlSée.
Zahodno od Bitolja je zelo krepek napad naših Čet vrgel Francoze iz postojank na Crveni Steni, ki so prišle v bojih meseca marca v sovražne roke, — Protisunld so bili odbiti, vietih je bilo čez 200 mož, vplenjenih več strojnih pušk in metačev min,
parsTra	— vjet.nik.
List „Allgemeen Handelsblad" poroča iz Londona: Prejšnji ruski carski dvojici se Je prepovedalo drug z drugim govoriti, ako niso navzoči stražniki. Ta odredba je zadela carsko dvojico, ker so se iz palače utihotapljala različna pisma. Car razpolaga nad tremi sobami v palači. Straže so pomnožili. Hrana je postala bornejša.
t	■ ■'«Karo»»-
j\H ?>r?<loir» ArnpriVanci v F^rono?
Amsterdam, 17. aprila.
Po poročilu iz Novega Jorka piše list „Neu-Jork American":
Mnogo Članov severoameriškega kongresa se ie izrekip proti zvezi s Četverosporazumnm. Celi seve-roameriškl generalni štab je pro'i pošil;anJu čet v Evropo. Pomisleki kongresnih članov so politične narave. Mno*ri trdi'o, da bi Severna Amerika no smela zapustiti svo:e dosedanie politike, ko se nI z nikomur vezala, ka'ti ta politika je tako stara, kot severoameriška ljudovlada sama. Bati se je, da bi kakoršnakoli zveza z evropskimi velevlasti privedla Ameriko do tega, da bi se Združene države udeležile tudi kakega poznejšega evropskega spora. Zna menitejši kongresni člani so mnenia, da bi Amer5i o zveza z eno ali drugo četverosporazumovo državo privedla v kratkem Času v težnven položaj. Zveze po mnen'n teh mož ne obstojajo med narodi, ampak med vladami !
Rekviriranje v Celjn. Iz Celja se nam piše:. Te dni se bo vršilo še eno rekviriranje krompirja. Po kakem Ključu, ne moremo izvedeti. Menda se bo istotako rekviriralo po drugih glavarstvih. Dolžnost vlade je, da naznani tudi kmetu ključ, po katerem se bo odvzemalo. Tudi kmet ima pravico, vedeti za ključ in ne samo isti, ki odjema. Po postavi z dne 4. avgusta 1916, § 4, točka 5, 6, se mora posestniku toliko pustiti, kar rabi za svojo hrano, za klajo in za seme. Druge postave od istega časa ni.
Nove karte za kavo. Cesarska namestnij t* 11U111 iaznanja, da se bodo te dni izdale nove karte za kavo, ki imajo svojo veljavo od 15. aprila do dne 10. unija.. Karte se bodo glasile na eno osminko kilograma žgane in Ji kg mešane kave.
Cene za les. Iz Dunaja se poroča, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče cene za les in sicer za kubični meter: Hlodi (plohi) mehek les (bor, smreka, jelka) 40—58 K, trd les (hrast in bukov) 80—118 K, deske (mehek les) 95—110 K. na Češkem celo 150—200 K Hrastove debele deske 240-260 K, tanjše 265-275 K. Otesani ali oglati žagani mehki les 60-88 K, trdi 230-250 K. V Galiciji mehki les 87—110 K, za moravski otesani les 130— 220 K. Na Štajerskem za hlode (plohe, stavbni mehki les) 35—50 K za kubični meter, za hlode trde 50 —60 K, Mehke deske 85—118 K, oglati ali otesani les 70-110 K, deske trde 110-220 K. Opaža se splošno naraščanje cen in vedno večje pomanjkanje blaga povsod.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popraševanja po tujem hmelju in so bile cene, ki so se gibale med 90 in 110 K, samo na papirju. Kljub dolgi in hudi zimi so hmelj-ski nasadi precej dobro prezimili. Na Češkem bo L-tos komaj ena tretjina hmel-skih nasadov obdelana.
V	mesecu marcu je na Češkem ustavilo svoj obrat 8 srednjevelikih in 2 zelo veliki pivovarni in sicer v Trutnovem in v Taboru.
Zasega ovčje volne. Kakor znano, je vlada o-včio volno zasegla. Glede te zasege se je tirolski deželni kulturni svet nedavno posvetoval in je sklenil sledeče: Zasega ovčje volne gre celo tako daleč, da kmetom, ki pridelujejo volno, niti toliko volne ne o-stane, kolikor ie neobhodno rabijo za svojo lastno potrebo. Nasledek tega bo, da kmetsko prebivalstvo v doglednem času ne bo imelo niti potrebne obleke. Iz raznih nadomestnih tvarin, sestavljeno sukneno blago je za obleko kmetskega prebivalstva nesposobno, ker se more pri težkem delu rabiti edinole oi> leka, ki je narejena iz trpežnega in močnotkanega blaga. Pri težkem delu na prostem pa mora Imeti delavsko in kmetsko prebivalstvo obleko, ki ga Čuva pred slabim vremenom in ki se preveč ne obrabi.
V	to svrho se more rabiti edinole volneno blago. Deželni kulturni svet se bo obrnil na ministrstvo na Dunaj za odpomoi.
Vpr«5niija iit odgovori.
Zavoljo rekviriranja živine. Iz St. «fanža na .Vinski gori nas vprašajo: Prodal sem erarju srednje debelega vola. Plačali so mi ga samo po 2 K 50 vin. 1 kg. Tehtal je 315 kg. V zadnji številki „Slov. Gospodarja" pa smo čitali, da so vprežni voli po 3 K 50 v. — Odgovor: Vašega vola so Vam cenili po najslabši (III,) ceni, ki je za sedaj določena za klavne vole. 3 K 50 v je najvišja cena za lepo in močne plemene vole, ki se rabijo za vprego, a ne za mesarja. Ako mislite, da so Vam Vašega vola prenizko cenili, obrnite se na ravnatelja živinske vnov-Čevalnice v Gradcu, g. Schne terja. — Iz Šmarja nam pišejo: Ali se sme rekvirirati krave in telice, ki so že skoro Čez pol časa in še čez breje? Ali se srednjim posestnikom, ki imajo približno 15 oralov zeml.išča in imajo samo dve kravi za potrebno deio. sme samo eno pustiti? — Odgovor: Močno brejih te-lic in krav (fcez tri mesece) se ne sme rekvirirati Ce pa Vam jih nakupovalec hoče odvzeti, pa se eks-presno pritožite na ravnatelja živinske vnovčevalni-ce v Gradcu, g. Schneiterja. Glede oddaje krave pa je najbolje, ako se pogovorite z nakupovalcam in ga prosite, naj Vam pusti obe kravi vsaj tako dol^o. da si obdelate svoje njive.
Zavoljo živinskih cen. Iz slovenjbistriškega >kraja nam pišejo: Kakšne cene so sedaj pri živili? Tukaj pravijo, da ni viš e cene kakor 3 K. — Jdgovor: Cesarska namestnija je od 1. aprila 1917 laprej določ la nove cene za klavno živino in sicer: za vole I, vrste 1 kg žive teže 3 K 50 v, II. vrste 3 K, III. vrste 2 K 50 v. Za, krave I. vrste 3 K 10 v. II. vrste 2 K 60 v, III. vrste 2 K 10 v. Za bike in telice I. vrste 3 K 30 v, II. vrste 2 K 90 v, III. /rste 2 K 40 v. Za drobnjad gorej omenjenih vrst 1 i 80 v. Cesarska namestnija pravi, da so se zazdaj znižale samo cene za II. in III, vrsto; za I. vrsto ia se znižajo cene dne 1, junija. Sedaj določene ce-io veljaio pri hlevu posestnika. Običajnih 5% žive teže se bo še tudi odslej odtegovalo.
Zavoljo prodaje Jajc in fižola. Ce kdo jajca in fižol v mesto prinese, mu vse odvzamejo. Zakaj se tozadevna pošto va ne razglasi? — Odgovor: Jajc ne smete nesti 'z okriia, *>ač pa v Vašem okraju lahko prosto prodajate lart d pridelek. Al- o jih nesete iz o-kraja in Vam jih odvzamejo. Vam jih morajo plačati po najvišji ceni. V Vašem okraju Vam jih ne smo nihče odvzeti. Ako Vam jih odvzame, ga tožite pri
f
Sif -O B 6.
SLOVENSM1 tiOSFMUJL
sodniji. Fižol je pod zaporo in ga smete prodajati le žitnoprometnemu komisijonarju.
Zavoljo podpore. Iz Mislinje smo dobili sledeče vprašanje: Ali imajo moja mati pravico do podpore? Jaz sem sin srednjega kmeta. Pred vojno sem vedno doma skrbel za očeta in mater. Mati so zelo bolehni in sedaj si ne morejo pomagati. Za mojo nadomestitev bi morali imeti dva druga delavca* Za to sedaj zelo revno živijo. Rojen sem leta 1892 in sem odrinil v vojaško službo meseca oktobra leta 1915. Kakor mi je znano, so mati prosili za podporo. Na okrajnem glavarstvu pa so jim prošnjo zavrnili. -Odgovor: Ker služite kot aktivni vojak, po postavi Vaša mati nima pravice do podpore. Sicer pa bi Vam šla podpora, ker ste skrbeli za svoje starše. Ko bo Vaša aktivna vojaška služba pri krajju, takoj napravite novo prošnjo. — Vojak iz Gradca nas vpraša: Ali imajo take žene pravico do podpore, ki nimajo svojih otrok. Posestvo pa men n. pr. 10 do 15 oiv-lov. Mož je pri vojakih eno leto in tri mesece. Žena mora drago plačevati hlapca, deklo in vsakega delavca. Podpore pa ne dobi nič, — Odgovor: Vaši že ni gre na vsak način podpora. Naj se še enkrat z-glasi pri občini in naj napravi novo prošnjo. Kot prilogo naj pridene opis svojih sedanjih težavnih gospodarskih razmer. Župan naj ta opis primerno potrdi, Prošnjica naj navede, koliko jo stanejo delavci, ki nadomestujejo vpoklicanega gospodarja. — Iz Ljutomera nas vprašajo: Smo trije bratje: starejši služi že 12. leto pri orožnikih. Mlajši brat je služil aktivno in od meseca novembra leta 1914 ni od njega nobenega sledu več. Jaz sem bil vpokFcan kot rezervist ob prvi mobilizaciji in sem od tega časa vedno pod orožjem. Tako so ostali starši, ki so stari: oče 66 in mati 67 let, brez vsake pomoči doma. Posestvo obsega 24 oralov in ga starši ne morejo sami obdelovati, a delavcev ni dobiti. Že parkrat so prosili za podporo, a bili so odklonjeni z opazko, da je posestvo dovolj veliko, da lahko žive brez podpore. — Odgovor: Postopajte tako, kakor svetujemo v odgovoru na vprašanje iz Gradca.
Zavoljo petroleja. Iz ljutomerskega okraja sinu dobili sledeče vprašanje: Okrajno glavarstvo je poslalo občinskemu predstojniku karte za petrolej za vse občane. A župan ne da nikomur kart, ampak jih pošlje v sosednjo trgovino, kjer se petrolej deli. In tam že vsaki peti občan ne dobi petroleja. Ali ni župan dolžan, dati nam kart, da si potem lahko gre vsak po petrolej? V trgovini pravijo: Je že nekdo petrolej odnesel! Tudi pri sladkorju in moki je približno tako. — Odgovor: Župan mora vsaki hiši iz ročiti primerno število petrolejnih kart in /ih ne sedati trgovcu, da bi jih on delil. Trgovec ima dolžnost, dati na vsako karto petrolej, ker se izda sam:) toliko kart, kolikor je došlo petroleja. Ako se res vršijo kake nerednosti, se pritožite na okrajno glavar stvo, in če tam nič ne izda, pa naravnost na cesarskega namestnika grofa Claryja v Gradec.
Zavoljo skupnega pašnika. Vprašajo nas: V Drešinji vasi imamo skupen pašnik. Pasla se je živina, že 50 let in zdaj so nekateri posestniki ta pašnik v najem dali, ker ni občinski, ampak posestvo pripada komuni. Svetujte mi, kako naj postopam, da se to ne bode v najem dalo in se še zanaprej na tem pašniku živina pase. — Odgovor: Obrnite se na c. kr. urad za agrarne operacije, Maribor, Edmund Schmidgasse, kjer boste dobili vsa potrebna razjasnila in pomoč.
Razne novice.
t
Rus vjel Rusa. Ruski vjetnik Jefim Simpicer, sedaj pri nekem kmetu v graški okolici, se je te dni vračal iz gozda proti domu. Na cesti sreča moža, ki se mu je zdel sumljiv in ga ustavi Ni se varal, u-stavil je rojaka, Rusa begunca. Tiral ga je k orožnikom, kjer se je dognalo, da je prijeti osumljenec ruski vojni vjetnik, ki je pobegnil iz taborišča za vjetnike.
Dober pripomoček. Nekega dne je obiskal župnik imovito hišo in pri odhodu jjosegel v srebrni šjrropilnik pri vratih, a videl, da je čisto suh in da ta sicer pobožna družina ne čisla dovolj blagoslovljene vode. Zaraditega hoče posvariti, toda, tako, dane bi nikogar žalilo in vendar pomagalo. Skrivaj dene svetel denar v posodico. Ko Čez nekaj tednov zopet obišče to družino, se prepriča, da njegov denar še mirno počiva v prazni posodici. Ko to pot odhaja, se hoče prav slovesno pokrižati z blagoslovljeno vodo, a ker je ne najde, reče: „Glejte, pri vas imate deklo, ki ni tatica, pa tudi ne svetnica.; 11 vam ne krade, kajti že pred tedni sem položil ta-le denar tu sem in še zdaj je notri, a tudi blagoslovljene vode ne rabi, ker sicer bi morala že davno ta denar najti." To je bilo dovolj jasno in zd;<j se prične izgovarjanje in opravičevanje skoro kakor V ra-u po prvem grehu: gospoci očita gos:>ej, gospa krega deklo, dekla zvrača na, hčerko. Pomagalo pa' je. in gospod župnik ni nikdar več našel srebrne poso dice prazne, Še druge družine so si~ poskrbele blagoslovljene vode, da bi iih župnik ne pripravil v e-uako sramoto in zadrego.
Temeljit odgovor. Župan v Gmiindu je držal na bavarskega kralja Ludovika I. počasen, a zelo patrijotičen in točen govor. Kralj le postajal nestrpen, župan pa je začel govoriti o živinoreji. Odvetnik Warmnth je menil, da napravi vladarju veliko uslugo, Če seže županu v besedo. Sredi govora je
19, aprila 1017.
kar naenkrat vprašal, po čim so osli v mestu. Župan je zapazil, kam to ineri, ter je v veliko začudenje kraljevo odvrnil: „Ce so tako veliki, kakor ti — prav gotovo 25 forintov."
I)ober nauk. Konjar kitajskega cesarja le nekoč tako slabo ravnal s cesarjevim konjem, da je živi nče poginilo. Vsled tega se je cesar silno raztogo-iil in bi bil nemarnega konjarja zabodel, da ni tega preprečil neki mandarin (višji uradnik). „Veličanstvo! Ta človek niti ne sluti, kako zelo se je pregrešil", je dejal. — „Dobro. Pa mu vsaj ti razloži to", se je potolažil cesar. — In mandarin je začel: „Poslušaj, grdoba, koliko prestopkov si zagrešil: Prvič si kriv, da je poginil cesarjev najljubši konj. Drugič bi bil kmalu zakrivil, da bi te bil vladar v svoji jezi zabodel in končno si še vzrok, da bi se bil cesar ponižal pred vsem ljudstvom s tem, ker bi bil umori) človeka zavoljo konja." — Cesar je razumel nauk. „Reci mu, naj odide! To pot ga pomilostim", je dejal cesar mandarinu in je osramočen odšel.
Dopisi.
Maribor. Mestni magistrat naznanja, da se naj osebe, ki so bile pri zadnji oddaji družinskih kartic prideljene kakemu arugemu okolišu kakor sicer, takoj javijo, da se popravi pomota.
Sv. Jakob v Slov. gor. Po petletni mučni bolezni je dne 9. aprila zapustil ta svet 721etni Janez Lorenčič na Kušerniku. Bil je pobožen, bogaboječ mož; rad je zahajal v cerkev in tudi otroke je večkrat opozarjal, naj gredo ob delavnih dneh k sveti maši. Na svidenje nad zvezdami!
Št. Ilj v Slov. gor. Nedeljska prireditev v Slov. Domu se je dobro obnesla, igro so domača dekleta dobro pogodila. Nastopila sta dva pevska zbora: domači mešani in jareninski moški. S posebnim veseljem pa smo sprejeli podučili in vspodbudni govor vlč. g. prof. dr. Hohnjeca iz Maribora. Nato s. je vršil občni zbor Bralnega društva. Iz poročil smo posneli, da društvo tudi v vojnem času prav pridno deluje in tako daje lep zgled drugim društvom na Slov. Stajerju. Izvolil se je stari odbor. — Dne i:;, aprila je na Stari gori pogorela viničarija cerkvenega ključarja g. Baumana. Zažgal ie viničarjev o-trok- Skoda znaša okrog 20.000 K.
Spielfeld. Dne 8. maja je tukaj sv. birma, dne 9. maja pa v sosednji Gomilici.
Sv. Peter pri Radgoni, V Stavešinclh je «dne 27. marca mirno v Gospodu zaspal občespoštovani mlad kmet Jakob Cirič. Rajni je bil dober gospodar. Bolehal je že več let. Bil je dolgo let zvest naročnik „Slov. Gospodarja." Zapustil je mlado ženo in S nedorastlih otrok. Ima tudi še tri brate, od katerih je eden duhovnik v Ptuju, drugi je v vojaški službi, tretji pa je že od začetka vojske vjetnik v daljni Sibiriji. Rajni se priporoča vsem znancem in prijateljem v molitev. N. p. v m.!
Velika Nedelja. V cvetoči mladosti 18 let je u-mrl mladenič član Mari ine družbe, Jožef Bezjak iz TrgovišČa. Blagi mladenič je bil v svoji dolgotrajni bolezni zmirom Bogu udan. Bil je večkrat spreviden s sv. zakramenti. Ob smrtni uri je še klical očeta, ki se mora boriti proti izdajalskemu Lahu. Pogreb se je vršil dne 28. marca, N. p. v m.!
Sv. Marko niže Ptuja. Iz Rusije pošiljajo pozdrave naši rojaki iz Nove vasi: Jakob Herga, Jožef Kolarič in Miha Horvat, Vsi trije delajo globoko pod zemljo v rudnikih.
Ptuj. V našem mestu je zmanjkalo premoga. Mestna plinarna, mestna parna perilnica in mestna parna pekarija in več zasebnih obratov bo te dni u-stavilo obrat.
Vuzenica. Vabimo vse častilce Marijine, domačine in sosede, k Devici Mariji na Kamen, kjer bo v nedeljo, dne 22. aprila 1917, velik cerkveni shod in vojna ¡/obožnost. Pride procesija iz Mute in domaČa procesija, ki se združite okoli 5410. uri dopoldne v spodnjem trgu pri kapeli sv. Florijana. \
Zreče. Letos teče petindvajseto leto, odkar |)e naš kraj zapustil bivši posestnik tukajšnji, g. Karel Teppei, sedaj podžupan v Celju, V pogledu na dobo od četrt stoletja in z ozirom na prijetne spomine iz nekdanje domačije priposlal je 100 K z željo, da župnik in župan znesek razdelita med ubožce. V isto svrho je darovalčev ovokrajni naslednik, g. Josip Presker, priložil tudi 100 K in te dni zopet 100 K za „pisanko" siromakom. Obema „jubilantoma" vsa hvala in zahvala!
Sladkagora pri Šmarju. Tukaj smo na Veliki četrtek pokopali spoštovanega gospodarja Matevža Majcen. Vsi smo ga radi poslušali, ko nam je imel veliko zanimivega povedati iz starih časov. Veliko si ie prizadeval in trudil, da si je svoje posestvo prav lepo spravil v red. Njegova prijatelja sta mu bila „Slov. Gospodar" in „Straža." Blag mu spomin!
Rajhenburg. Naša fara Je zdaj postala tiha in otožna, Zaradi svoje razsežnosti ima 12 podružnic. Zvonove so obdržale le 4 podružnice in sicer: Sv. Ahac 1, Sv. Anton 1, Sv. Peter (stara farna cerkev) 2, Sv. Mohor 1. Naš največji zvon še zdaj leži pri Lebringu. Sicer pa se je drugod ravno, tako zgodilo. Vsi prosimo, da bi Bog že enkrat navdihnil voditelje višje politike z mislijo na mir.
Rajhenburg. Ne le v vojski, tudi doma ima smrt obilo žetev. Veliki napori, žalost, skrb za vsakdanji kruh, negotovost, kaj bo, očividno pc"-a odporno silo ljudsko moči. V trgu Je smrt pobirala po
vrsti: Jožef Lenard, priljubljen in spreten ključavničarski umetnik, je umrl nagloma. Kot zadnji spomin svo ega dela je zapustil bitje stare ure na dva mala zvončka, ki sta prišla v stolp prejšnjih lepih zvonov sv, Petra. Alojzija Fišer, doma iz Velenja, je tudi morala zapustiti Rajhenburg. Bila je skrbna gospodinja in zvesta katoličanka ter velika dobrotni-ca ubogih. Dasi je bil dan njenega pogreba skrajno blaten in deževen, se je velika množica odraslih in šolskih otrok udeležila njenega pogreba. Blag ji s-pomin! Franc Zakšek, gospodar na Sutni, miren in resen gospodar, ki je vedno rad pomagal drugim, je tudi prominul. Ko je bilo treba za stavbo nove cerkve vozitt in delati, je on storil, kolikor je mogel. Za svoia dobra dela uživa zdaj večni mir. Viktorija Za-gorjan, njena starost ni mogla bolezni premagati, je zaspala v Gospodu, kateremu je služila z vnetim srcem. Cerkev je vedno ljubila ter ob raznih prilikah pokazala svojo nesebično požrtvovalnost, Lurška Marija ji je gotovo bila vodnica v kraj sreče In radosti, Naj v miru počivajo!
iistftfs« Iis^ffiiife
Joief Mervič, K. k. Bahnhof-Kommsndo Chodorow. vojna poŠta šš. 117/11: Morat* »e pritožiti na Tišje pov-ljstvo — T maž Hodnik, tf. k. Ur 26. 3 vojna stotaija, v joa pošta 335: Ni noben« take bolezni, da bi bil okraj zaprt. — Vojna pošta št 8,:>S M. N.: Radi pomanjkanja prostora oesmi ne moremo sprejemati. — št. Vid pri Grobelnec Vssko okrajno glavarstvo si je razdelitev sladkorja po svoj.- nrrdilo. Na i občina vpraša na glavarstvo, koliko sladkorja pride v Vašem okraja na eno karto. — 'Videm ob 8»vt: Ker se niste podpissdi, Vašega dopisa ne moremo priobčiti. — Semihovac v Bosni: Seveda g e tudi Vam podpora. Le zglasite se pri Vašem občinskem poglavarstv.-i, — Žnsem in Vransko Edini pomoč zoper take nepravilnosti je, da se pr tožite na okrajno glavarstvo ia cesarsko namestiijn. — Žene v Središču: Naslov c?narskera namestnika je: Manfred grof 91ary, Gradej. — G. M. V o do še k: Hvala, toda cenzura bi nam črtala!
i-ufcprJJs&S «Í^íljí*,., Gradec, dne 10. aprila 1917. 8+ - 11 53 12 Line, dae 14. uprla 1917. 83 79 40 73 24
MÉla naznanila, p
Težka breja krava, zna tedi dobro voziti, je na prodaj. Naslov prodajalca pove: Hrašovec Jož., Melj-ski breg 'Ji, Mariior,	318
HiSa, 40 metrov dolga, 16 metrov široka, s štirimi sobami, kuhinja, perilnica v dnjak in še velika dvorana; z 2020 kvadratnih metrov zemljišča, tik železniške postaje v Petrovčah je na prodaj Več se poizv» pri župana v Petrovčah 319
Lepa krava ki zna voziti, se proda. Več po»e upravništvo Siov. Gosp.
Drvarja (:Akkordant-) in 1 voltrja sprejme viničarska šoia v Burg-waldu pri Maribor». Plačilo po dogovoru.	882
Išče se deklica z* paio, od 7. let naprej. Vzame se tudi za svojo Naslov v upravaištvu pod št. 333
Organtst in csrkovn k dobi začasne službo pri romarski cerkvi <4 B. na Črnigori pr; Ptuju. Prav iobri dohodki, lepo stanovanje. Oglasila na župni urad! S28
Vlnogradnim posestnikom se naznanja da ima podpisani čez 20.000 komadov amerikanskih d\vj<tkr>v po nizki ceni na prodaj. Po vojni bo amer iki trsni m«t»rijal zopet d-ož i. ker malokdo hoče daj >otjt vkori-ninjati. Cepljenke so vb6 razprodane. Divjaki »o lepo vkoreninjeni. Cene nizke, po dogovora. Divjaki so posebn. za suha ■:eplienje. Matevž fitraš k, sadj*-trtorejec, Sv. Erna. Nezhiie, pošta Pristava, Biov. Št»j.	331
Hlapca (mlad ali starejša) tudi invalid se sprejme k e ;eina konja. Plača po dogovoru. Vstop takoj, ko le mogoče. Trgo?ec Vršič v Ljutomeru. Hrana, stanovanja in zavarovalnina prosta.	385»
Učenca ( 4 let) sprejme takoj v trgov no mešanega bta?a Vršič, Ljutomera; 3 leta učenja, hrana, stanovanje, boiniška blagajna in zavarovalnina prosto	325b
V lepem trgu v Slovenskih goricah je ia prodaj
eiiou datopna hi*a
z vrtom; primerna za obrtniška,
trgovca ali zasebnika.	Vprašanja
na upravništvo tega	lista pod „Hiša it 335".
HlíOEÑKA
(od 18 do 30 let) iz poštene si -venske kmetijske ali želarsk* hiše, ki se razume n& gospodinjstvo t hiši in zanaj, pridna in snažna, se vaame od starih zakonskih za h «ojo na lepo poseBtvo brez dolga in brez otrok. Žel« se spričevala žnpnega urada. Pisma do 22. aprila na upravništvo Slov. Gospodarja pod „Prdua mladenka št. 329"._____
V me «ta Msribor se proda
nova wlla
2 3. tamost1 jnimi stanovanji, (tudi zasamost-ijne, stanovalce) z velikim vrtom. Cena (cenilaa) 26.000 K. Več pove Simon Vok, Maribor, Duhačiva ulica 6. vrata 6. 830
Vabilo
Krneči hranilnica in posejilnica pri 5u. Bo fenku v Siov. gor.,
reg. zad. z nem. zavezo.,
vabi n® redni ©feini zbor.
ki se vrši v nedeljo, dne 13. ciaja 1917 ob 4. uri popoldne v prostorih gostilne g. Fr. Horvat s sledečim dnevnim
redom:
1. Čiianje zapisnika v zadnjem ob Snem zboru. 2. Revizijsko poročilo. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobrenje računa za 1 1916. 6. Volitev načelstva. 7 Slučajnosti.
Ako bi ta ie občni zbor ce bil sklepčen, vrši se pol nre pozneje v istih prostorih drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
Kostanjev les
smrekov® skorfo
kupi vsako množino po najvišjih cenah
jakob Vrečko,
Maribor, Cvetlična ulica ifev. 8. 331

r
19. aprila 1917,
SliOVBNSBI «iOSPOli&jš,
Straa
| HALA NAZNAHILA» |
Km» beseda itu« 6 vinarjev, petitvieta 13 vin. Mrtvaško oznanila is ¿šivala vsaka petitvrsta 24 v, Iajave in Paslano 86 vinarjev. Za veš-šfatus objavo snaten popust. Inserati se sprejemajo I« preti predpis ¿Os, Zadnji i&i za sprejemanje inseratev torek epeldse.
Viaižarja
!u delavee za v;a?gradna iela .■prejme Jakob Trelko, Maribor, Melje 10.	232
Mala Lenčica
od S vetega Boga. Primerna knjižica za prvGebhajaaee. Sta»« 50 t ¡a bo «tebi v tiskarni it. Cirila.
Hiša na Tezan pri Mariboro, nepozidana 8 štirimi stanovanji, velika klet, študenta ia lep Trt. Cena ifOOO K. Jožef Nekrep, Mariker, Mozartova ulica 59.	248
i
Prodaja «veje pristavo v Roš-pahn pri Mariberu. Sadeaosnik ia travnik na pobeijn hriba. Zraste 3 de 4 vagone živinske krme. Na ■ posestvu se tadi primera* gospe- . darska poslopja. Pesestve je kakor aalaii za dabičkanoiuo mlekarstva in je v neposredni bližini Maribora. ; Ved se poiiva pri pesestnikn Fran- I aa Smstlej, Anberg, občina Reipak : pri Mariboru, žapnija Kamnica. 289
Eidka prilika! j
Sadi preselitve ' 269 kamadev I«- i jih razglednic, natacste K 20'— isdaj samo K — franko pošilja, dokler kaj zalege: H. Sapira, eks-portaa hiša Salanta it. lit, Ogrsko.	191
»klasu aji le jetó* K 18-, JA— ;e j8 K, Ki lefcsat I«Í4-tebse pkífe S U - IS — S3., s Ta ksleajm K . ¿'— Sé*—, % asáitus *fiüx&&í - W¿e K i» S3' -, ES'—, * prst išjsaša k» i«}«* K	wcsrna uea s
B^it^žjho	e K 26"
16-—. tisri "lita k nategi* n^eatek® 19©190'—-S Ji® .¡^ÍCBiKfC, &us&*£.j«v* do*s-
Srs.», s4¿ pa aass^. IV ž&b m pnH	a* bo-
jišče fií'M	a BahMfiy. |
tkasbčs ¡pekj 30 v « f&aim •
ftm kvarna ur j Nms K®t?
e, i. k. evassži	v Brixe;
m vs. Ge»cta. S D
Vin i čar j
in delavee za viaograiae 4«le. Redi si lahke tndi «veje krave. Ce pa je pridea za dele, si lakke tudi dve iifinčeu redi Pegedba po dogovor». Jesip ček v Studenci! pri Maribaru it. 7. T krutem pridem na Kekelanjiak it. 25 kjer posestvo leži.	283
Sapiat
vsako aiožine pe najvišji ceni,	>
Ako ima k io kaj za oddati, pre-	-
sim poročila, pridem tadi sam na	i
' " ' " i-	I
dom prevzet. Se pripor etam s; štovanjem Jes. Šeres, tr: «ve« Maribor, Tegethof-era aliea. 218
Na predaj ima lepe«» deteljnega semena: Jože Kelefadk, Keminik, p. Marenb-rg.	2tt
STANOVANJE j
t Maribora saba in knbinja, se	;
takoj vi me v najem za S osebe	\
in sicer v kaki mirni hiši. Ponnd-	j
be pod „Stalna stranka na npr v	:
vništvo Slov. Gosp".	270	J
ITokofiH"™ !
Slov« Gradca i
i
išdem male pesestve v izmeri 2 i d« 19 eralev ali male večje. Ne : preda!ei ed ceste ia nt p-evei oddaljene ed mesta. Teeder Zdaiskj, \ Tegethef-eva ni 87. Mariber. 2. 7 i
Uienee xa al karske k pleskarske ebrt se tokej spcejse pri Jakoba
Wengast sli* ar in ples *ax Špital-ska nli.a it 10 t Celju. 80«
„Selzaa Avstrija"
Dve neei peemi v trajni spemin: 1. ,Z Begea aveaeril'' ia 2. „Bo-isarska UMruiaa" stane vsaka s pošte vred 2« vin., terej ebe f « vin Knjiga ped nasievea „Solzna Avstrija" s 28 bojnimi p««mimi je še tadi za eno krone in 49 vin. na razpolage. Kaer je še nima, aaj si jo takej nareči. Znesek se lahke pošlje v neporabljenih poštnih znamkah ali pa v deaarjn. Na brezpiačaa uareiila se na morem ozirati. Naročaje *e pri Matij« Belee pri Sv. Baltanku v Slov. goriean via Ptnj Štajersko.
\ Spretna trgovska prodajalka, i- j mož>a slovenskega in nemškega ' ; je ika, ima lep rekepia, vešča špe- i j eerijske, aian instarse ia že ezni- j nareke stroke, želi svojo službo j i spremeniti, gre tndi z veseljem na ■ ¿«žele D piši »< prosijo pod ;
Prodajalk» št. 317" na npravni-itve Slev. Gospodarja.
Ku
kisli ziije
•i-i
e • •
• * «
lili1
Pri elabeeiiit vslod «tavwiti i» tj »ivab v áideda» ;>. k*ajak {ásai^'TAs) lz st^ef». v.-oa že Hi ftoletij saaa ket ■»aibolJSu aredstvt t« áttge £v1)m>}« ia ijaiiij«. ;V>álj>je m	Jfi
je;9 í fslliii» 12 let starega kenjaka franke aa 40 kre». Pletenega ke»jtka. iná»í¿fihr© u-^ernjeee s.-edm« ¿a ritg jen}« pri trgaaja ví)on»!k4 Iitrrjt* séei¿e»i*s Sü K. Pri« 4t taii -iine i«, bi	«jer,.
B?li rialing ia ra*í- »"rjwM« fffl» p« » Í «■ v Rtaetikt Hríít, ae»toik, psd	pri £»
afesli, twjersiií.	1 2i«a.
-fV^ i Nobela ičbobois mu
.	Nobenih mtt brea »pfcaja. firedstve- „fi
' ^	saje bt>i pri totí'h Si>bovih: kakor tudi pf
<j	u&ivnt^ia, «swatidoaa sobolsol^ Jtj« ar- *>: >-
drefs «rt^ftva bila anu Ako ri sap«)», cr p: »««J. Cea» 1	2 étatijice U 4"--. — Nchaftep šssiv.
?. i'ooriD vs4i Snsinobelo iobotjt io doaeži s sreditvoia »Xíííío^s r--i -i ¿--h«4 TakojSni aapeb. Owu 2 E; 3 steklenice K 5. £essea>. is>- < i (Üfc¿ has*, i. Poatfaeb lü.Z ÍK), Og»ko.	2 S.
dpadki podplatov,
kzilki 1 Ki IC
od 5 kg naprej pošilja po podokler kaj zaloge Lsd«r?erwe¿"tang, Gradec, Zimmerplatag. 1.
±rf, i.	. v	* *■- aÜfii.ííí&&	
¡...j..,"» r. ■ .	P«'		WB0,
ZAHVALA.
Za miiogobrojne dok ze izkrenega sočutja, ki se Him je ukazalo povodom «mrti na-žrga drageg« srénoljabljenega očeta in krata gospoda
ia vseh vrat ffKMMVA se de-bije pri trgovca Ivana Sirk, Mariber, Glav «i trg.	2€0
JURIJ JUTE8SCHNIGG
mM * Si k tir tn pleskar e» JVARIJS&nV
se priporoča slavnemu občinstva, I da mi peveri vsa dela moje stroke. Izvišajem jih v vseh slogih, i slikam sobe, trg«vine, dveraae, fasade itd. pe n aki eeni. 268 ;
Hifa, enenadstrepna, 2 mi- nti od	;
41a<-s»ga trga >e za 11 000 K sa	'
frodaj, proti lahkim plačilnim p«-	i
gojtm. Naslev: Selinšek, Lnth*r-	l
t EIH 9, Mariber.	809	|
Aotamatitas miSsisi
Jožefa
s3 podgM!' S S	i
80 v., aa raiii 4 \L	|
f esi co^i se a&-	|
f lavl pe 41 »iSi.	j
Nebeno vreme ne vfHva in se gam«	i
uredije. Levilnica as kakinjske Is-	|
¿ette „Rapid" polovi na tisoct is-	|
ielk v eni aoei, K 3'76. Poveed aaj	f
beljii aspehi. Mnogo pobvalnih pi-	)
sem. Se peiilja preti pevie^s. P=3	?
itaiaa 9» v. Saapc-iiijaluica Tint	|
ner, Daaaj II1./72. Neabnrgcassf	j
it. 2«.	(1 LaeatC)	|
Za 50.000 K	|
se p<«da nadstropaa hi'a s pos-	'
lepjem na dverirtn vred r aajbelj-	:
premetni ulici v M.rihor«, si	|
vsako efcrt pripravna same nekaj	;
minat od 01a<negt kelodvera <d	:
daljeaa. Tpraia se ▼ npra»niitvn	I
Slev. ftetpedarja ped „Hiia v	\ Ma> iboru 80«".
»«'¿ka íüseáier po »ajviiji t»? Ake i* a Vdo veéje kvant teto a odda i, prosiia porecila, pr deiu tadi na d..m h ago yrevzet. Se
pr pereiam jfoítova.jem Jas. Seree trg., Marlhei-, Tegen
Hef-c.» ul. S7. í! |
Pí«o !
Kapiti ieli debr«i>Vra»jeue stelaí<	?
in prodajalnc mizo. Volikest ir,	i seca a>j se aaz srji na nanlnv
Jeoip Fxeaetii, trgovee v Land. lo	.
p il.aiée pri Pestojni.	816	j
Majar x 2 ali 8 áelavskimi neia.i •e sprejme. Tpraia se v Mariheru. i Canuogaase 12.
m acec
posestnika in gostilničarja t Oslušovcib,
za števil: o s .rem-tro pri pogreba se Tiins ■«rodnikom, sosedom in znancem prav izkreno zahvaljuje;! o. Prav posebno zahvalo izrekamo vič. g. žapniku Zadravee, g. Tomaž Korpar-ja za v srce »egajoči nagovor, nadalje se zahva-ljnjeao »lavnamu n&teljstv», ela»nemu o. kr. orožništvu cd Vel. nsdeijo ter šul«ki mladini Končno se zahvaljajemo vsem, ki so našega dragega rajnkega v časa bo'eini obiskali in ca? v arah težav in britkosti tolaž li.^
Priporočamo b'ag«g* rajnkega v blsg spomin in pobožno molitev.
Sv. Lenart pri Veliki nedelji, dne 7 aprila 1917.
Žalujoči ©šteli.
82$
i-... iw^Sm
■"PT.'ii'&iV
fí^^tM
ZAHVALA.
V»«mogočni je nsfcga »psštovanega, za bsš blagor vseskrbnega brata in «trie», vsleS. ge>p«da
JanezaiTo nanič,
župnika pri Sv. Urbana nad Ptujem,
p« dolge'rajui, močni beltzai poklical k več-Bemu meu. Z&hvaljijenn se itm potom prav Ukreno av»em, ki so vkijnb sUbeaiu vremena poscdili blagcpojsika zad u* pot. Posebno a-dane z&bvalo izrekajo mil. gospoda preit i Msrtinn Jurkovičn, da so blagovolili blagosloviti ¡rnplo tvojega, J m v dne adanega ipjs-nikt-podanika in e« v njegovem iaie»a v tsdto pomenljiv h, v sreo tsegajočih besedak po slov ti od ii gg sobr^.tov in ijabih farano«. Najtopljpji» zahvala ifrekamo nadalje vlč. g dati. svet Jež fa Sinko, d» so opravili ob rake pozri tri *v. mašo — zsdniki-o za svojega prijatelja in vodiii pogreb Da pokopaliio-. Iskreso se »ahvaljujemo 10 ča g<f. duhovaikem fed blizt in dele^ cia »o svojemu g tovarišu izkazali *ad tjo čast Udaao se zahvaljajem* velaslavsemn «č teljstvu s šo sko mladiso spoštovanim žapanom, eenjeiua Verna zbora, slavn»mn c kr. orožništva, l u farano i in dragim sssrdoa za spremstvo is vse, ka: to storili v blagor i* spemin bbgega ranjk»sa, bodisi v njegovi dolgotrajni bolezni, bodi-s po »jezovi smrti Bodi vsem in vsakema vae-«Lobri Bog prebogat plačnik! Bhg»£okojtik« ii»«tila večna leč!
Sv. Urban pri Ptiju — Sv. Tomaž pri Ormež«,
dn, 22. marea 1917	„
-a
»20	Ži In joči serodniki. p ¡l

Pravi usnjeni podplati
se še dobijo, moCni ia trpežai, se3iavi]eat ua ne-premočljivi podlagi, posebno pripravni za kmetsk® prebivalstvo ter staae za 1 par K 7 80 za ženske 7-—.
Regeoer-gummi-podplati
enako trpežoi, »epremočljivi 5 m m debeli pripravni za vsako obuvalo ia stena za 1 par K 6'50 z%
ženska 6-—.
Jeklene nabitke
pripravne za imenitno kakor presto obuvaio ter se s tem prihranijo podplau za. 1 leto. Stane za 5 p*r«v 5 50.
ki popainoma nado^aestuje prejšaje pravo milo je trpežno in se prav dobro obnese za praoje perila; razpošilja se. dokler je kaj zaloge v zavitkih po 12 kom. za K 6 50. Ker so vsi ti predmeti preiskešeni, postavno zavarovani, ns odiaiajte z naroČilom, dokler je ksj zaleg». PešiJja se ! anko na povzetju.
s:«	Krhlank© Nan, Hodose, Ptuj.
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu
»lenjske kovice
vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerskem. Naprej plačana letna naročnina 3 krona.
S ■
; m
UZEJ
p®.
Slov. agodoviBSksga društsa. Mari bos, Koroška cesta 10. Darujte z&bJ vse sgodovmsko predmete, osobito ¥ope spomine.

Žalujočim src? m naznanjam®, ca nam je dr»g! mož in ljubljeni oče
Janez Toplak
tergovee. posestnik, od e. kr. vojnega društva in ud obA nskega zastopa pri Sv. Lsvreneu v Siov. ger.
v starosti 39 let dne 6. aprifa 1917 mučni d.tlfi Jiolezni «previden s ujetimi Zfckrattaenti mirno v Gospodu 2.v»oai
Najsrčnejša hvala domačima t g duhevmkema, žlas!i c g. župaiku -a k-i. gkeiijskeafK duhov, svetovalcem Je^ef Sivsko ** teltžlive besede v b- kzui, jat v«;Js-.ve j»efreb;j i ¡-.a toiSAltvo na^eb-ki t. i. g. iapoik. Jfar.e2	v f.
-n č g vika' u Jože! TepUu, slatcesm domačinu učiieljstvu in a&telstvo u Pel? .aita. e kr. orožniSivu m ce« kr. vesne«* društvu, vsem ¡.evc m ar-s«o pefje d >. in na grobu, ter vse?« ■ere-ii!ke«a. zu* ceem in obcieatfa. ki »o se aine^ -istaf'l^o udeležil pofrekt. N jf]»^ k vala!
Sv. Leirenc v S'ov. s^rca k dee api-ila 1917.
Ž .liiječi es «k.

Stran S.
SLOVELmm »OJSFÖDAIL
II, aprila 1917?
Semen
zanesljivo kaljiva kupujte saaao pri tvrdki
Iran Ravnikiir- Celje.
Na primer: deteljno seme, pepo Mamut, rdečo in rumese, ia lično travŠHO seme, vrtno in cvetlično po najnižjih dnevnih cenah.
Kmečka hranilnic* in posojilnica t Vitanju
Kasel
reg. zairsge t BBOEinjeno zavez»,
in?a
or hoče imeti

ü
kupuin^lrgevina P
Maribor, Koroška cesta 20,
1C
ostaniev les
cd Im dolgosti, 10 cm debeksti naprej, klan a i v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka:
J. POGACNlk, Ljubljana, Marije Terezije c 13. 282
resi,fti občni
v čeli tek dne 26. aprila t. 1. ob 9f.i uri dopoldne
v svojih urednih prostorih s sledečim vsporedom:
1	Poročilo naCelsiva in nadzorstva.
2	P.i-< "ožitev j o odfbrenje rsn>ns.kesa zaključka
<> feto 1916
3.	Volitev članov v načtlstvo in nadzorstvo v smisli zadružnih pravil.
4.	Prosti predlogi.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zd sklepčnost radost o -število čbnoy se vrši 1 uro pozoeje drugi občni zbor n* istem prostoru in . j*tim vsporedom, k bede brezp?g*jao sklepa).
822	NAČELSTVO.
s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnih klepanjem z lahkoto bosi vsake vrste iravo celi dan, naj se obrne aa tvrdko:
J
i VV.3 y¡
!( V
V
1
katera -asa e iro zastopstvo sve ovromnh 1-os znamka »Po jedilno orodje« in jih je tu i več tisoč že ra ípečala.
Z* dobro kakovost kos se j*mč . Ceiik na zahtevo for z >'a oo. Najnižje cene.

Tesarski mojster in podjetni
f M
I t	B-i-i»»«®	it« SS9
se priporoča cenj. obč instvu na deželi in v mestu za vsakovrstna dela. Telefon št. 15/V1II.. Maribor.

i m
najboljše kakovosti, oko/ani. znotraj obloženi ? kožuhovino.
Št. 26—28 K 14*— „ 29-34 K 17'-„ 35—38 K 20*—. „ 89—41 K 23—, „ 42—46 K 26 — Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovolj?» Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v
M. Šefe ram, Maribor ob D»
GOSPOSKA ULICA.
Posojilnice mi Frankolovem
regiltrov. zadruga z omejeno zavezo,
kteri se bo vršil v nedeljo, d e 29. aprila t. I popoldne po večernicah v posojilničnh uradnih prostorih s sledečim vsporedom:
1. Por«čilo načelstva i a nadzorstva. 2 Predle ž te; m odobreaje računskega zaključka za leto 1916.	,
3.	Volitev članov v načelstvo in na zorstvo.
4.	Prosti predlogi.
Ako bi se ob d 4očeni uri ne zbralo zadostno števili ilaaov, se vrši 1 uro pozceje drugi c.bčni bor i a .'Stem pr »štoru in z stim vspore'-cm, ki pa bode sklepal brez ozira na st vlo udeležencev.
321
Načelstvo.
množino m
Odjematefi»
morskega Caraghee-mahu
nasnanjsm, da ustrez m seJaj tudi večjfcs naročilom. Iz zavi ka si pripravimo 1 l-t«r nadomestka olja, ki ¿e prav dobro uporaben za \?-akovrs-tne solate če tafdi nima oljne maf-č »ba
Ce m je K 130 za zavitek, p.> pošti K 1-50^ kdor seli reiomandiraao pošiljat v, naj dod še 25 v.
Poštna naročila in det? rn: pr-Siljatve spreima Met. D&£lfr I), Ljubljan , Kopitarjeva nt. št 6,
Nadrebn i . rodaja za Ljubi;;-no ;e prt Mariji Špea&o, Kopitarje a ulica, kates. o da»a. tudi že pripravljen nadomestek za takojšnjo uporabo Slediš j i se po posti n-* psštlj-5.	327
Sijajna h
w
je zagotovljena lovim srefkam avstr. Rdečega križa in tsrikim srečkam! Nakup teh izbora i h srečk po-menja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaja
64t> >
kupi veletrgovina
J I I h
prodaje Kmetijska
!
Srečke i»aio trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
i
Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo!	192
Srečko*?no zastopstvo 16, Ljubljana.
spjeia Mm ylige si mim, m m fe^H ¡o
4°'
Za nalaganje dsüaria po pof.ii «o na raspóla gope-ležnie« e. kr. poštne hranilnice nn Dunaj« št. 92,465.
Eentni davek platine zadruga mm
Pmmiils ^mim
(Hanoaa na vknjižbo, na poroštvo in .«astavo pod selo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemijeknjižno izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; strsnka plača le kolek*.

vsak delavnik od 9. do 12 ure douošdae.
16
m
Hotel Beli
GraSka (casarla Vidama) casta št. 9<

asaMMEKW.« utxms*®- exxrmsaua&r^^ . ,-^c
K3 Š.
m ft, i» s i', 'U & M ^vš
m
'■'4 i
a v Ptuju
rcglsirovatia zadruga z neomejeno zavezo.
Uradne ure
M: vsak» sredo, vsak petek in vsak sejm3ki dan od 8. d* 12. ure in vsak» nedeljo od 8. do pol 10. ure do-p»ldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. d» 12. ure dop.
Uradni prostori
nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju.
Mraniliie vloge
«brestiije po 4 »/,, od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nsvzdignjene »bresti s« koncem junija in decembra v^kega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice črugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrekovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
teni kakih potov ali »itnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki, mm f. iir nt thi—r ~n irrr tt • ¡-m i ~
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 6°/#, na vknjižbo in poroštf» po 5 '/j */•> 11,1 meni«« po na zastavo vrednostna listin i« tekoii račun pod ugodnimi pogoji
Prevzamejo s« dolgovi pri drugih zavodih m zasebnikih, prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela
posojilnica brezplačno, stranka plača samo koleke. «o
Izdajatelj in založaik: K atol «to tiskovno draStvo.
Oágevornl urednik: Franjo Zebot.
tisk tiskarne sv. Cisila v Mariboru,