Iz Prage. Madžar o ČehUi. Madžarski sociolog dr. Oskar Jaszi je napisal o znani knjigi BČeški narod", ki jo je izdal poslanec dr. Tobolka s pomočjo drugih češkili politikov in učenjakov-strokovnjakov, tako le: ,,Iz teh krepko in strokovnjaško pisanih razprav se izteka za nas mnogostranska, plodovita in originalna kultura bogato nadarjenega naroda, s katerim se seznanjamo in s katerim bi morali ostati v stalnih stikih. To bi bilo za nas priietna in koristna stvar. Ta knjiga je v meni ojačiia vtisk, ki sem ga dobil na svojih potovanjih po raznih pokrajinah monarhije in o katerem sem pogostoma govoril z nekaterimi odličnimi avstrijskimi in ogrskiini kulturnimi delavci . . . Po vojni bo jako potrebno, da postane monarhija velika kulturna liga napredno misleče inteligence vseh narodov in plemen. Prirejali naj bi se kongresi, izdajale knjige. Po skupnem znanstvenem delovanju in drugih sredsivih naj bi se spoznavali nied seboj, spoštovali in gojili solidarnost . . . Veliko avstrijskih, ogrskih, češko in hrvatskih kulturnih delavcev je spoznalo, da bi sanio tak program medsebojnega sodelovanja in solidarnih prizadevanj omogočil prepor d monarhije. Viaki kulturni ligi bi za nas Madžare vsekakorbilo plemenitejše in koristnejše delo, kot pa da povišujemo disharmonijo protičeškega kurza." Člen XIX. državnih temeljnih zakonov in nekateri Nemci. Praška nemška BBohemia" napada trgovsko zbornico v Pragi, ki ne proglaša samo enakopravnosti obeh deželnih jezikov, ampak jo tudi — izvaja dejanjski napram strankam in jo brani nasproti vladi. Členu XIX. priznava sicer nemški list veljavnost, toda načela, ki jih vsebuje, naj bi se ne izvajala, ker niso še izdani izvršilni zakoni. Na to odgovarja praška nUnion": nMi bi menili: Čim kak državni temeljni zakon postavija kako na čelo, tu torej enakopravnost v deželi navadnih jezikov, treba to načelo tudi izvajati, in velja zato tudi za vlado in za trgovsko zbornico. Saj se vendar načela ne izrekajo z namenom, da se — ne bodo več uveljavljala!" Končno konštatuje nUnion", da je bil znani nemški politik in poslanec Lienbacher, ki je označil člen XIX. kot p o z i tiven zakou! — Mi smo mnenjc-, da bo za vse narode v monarhiji dobro, kadar pride člen XIX. državnega temeljnega zakona do absolutne veljave v vsem našem javnem življenju. Prej ne! Cesar Karel je dovršil gimnazijske študije na Dunaju, vseučiliške pouke pa je poslušal v Pragi od leta 1906-1908 — in sicer v juridičnih strokah, aaroduem gospodarstvu,^zgodovini umetnosti, splošni in zgodovini Češke. Učitelji so mu bili profesorji s češke in nemške univerze. Med njimi je bil tudi profesor na češkem vseučilišču (o splošni zgodovini), dvorni svetnik dr, Goll, ki je priobčil sedaj v BVenkovu" zanimive spomine na sedanjega našega vladarja iz gori označenega časa. Učiteiji so predavali tedanjemu nadvojvodi na njegovem stanovanju y kraljevem dvoru. Predavanja pa so se razlikovala od onih na vseučilišču v tem, da so često prehajale v dvogovore o predmetu. Nadvojvoda Karel Fran Josip pa je tudi gojil jezikovne študije. Čeeki jezik je poznal popolnoma in se je učil tudi francoščine in madžarščine. S svojimi češkimi profesorji je rad — predavanja sama so bila netnška — govoril češki. Vseučiliški pouk je trajal do poletja 1908. ko je nadvojvoda zapustil kraljevi dvor v Pragi in se preselil k svojemu polku. Slovo je bilo jako težko — pripo^eduje dvorni svetnik Goll. Govoril je s svojim učiteljem jako presrčne besede v zahvalo. Usoda je bogato obdarila mladega nadvojvodo s svojstvi, ki jih imajo tisti Ijudje, od katerih prihajata drugim luč in toplota in ki že s svojo osebnostjo — brez preračunjenega namena — pridobivajo srca. — Na zaključku pravi dvorni svetnik Goll: Nekdanji nadvojvoda Karel Fran Josip spominja s svojim irnenom na svojega prednika na prestolu Čsške, ki ga imenujemo očeta doniovine, ustvaritelja praške univerze, ki jo je utemeljil tudi za svojega naslednika, dušlega za njim po več nego polstoletja kot kralj Češke, tretji istega imena. Smrt češkega profesorja, Iz Prage poročajo z dne 4 decembra: Danes je skočil v Vltavo profesor botanike na češki tehniki dr. Ladislav Čt-lakovsky. Na bregu je pustil suknjo s pismom. da naj o njegovi smrti obvestijo sestro. Prof. Čelakovsky je obupal zaradi neozdravljive bolezni. Bil je 52 let star in nečak pred nekaj leti umrlega slavnega češkega historika in politika profesorja Gelakovskega.