Leto XXI. 1981 ZELEZAR NOVEMBER St. 22 GLASILO DELAVCEV D ELOVN E ORGANIZAC I J E ŽELEZARNE ŠTORE Naši narodi so si Ko so vojaški in državni vrhovi bivše Jugoslavije sramotno kapitulirali pred 'navalom nacifašistionih tolp na naše ozemlje, je ves svet mislil, da je konec svobode naših narodov. Žal so tudi državniki sveta mislili, da je konec naše državnosti. Vse so ukrenili za evakuacijo kraljevske jugoslovanske vlade in kraljevske rodbine, saj so računali, da se bo po zmagi nad silami osi Rim—Benlin vse uredilo v Jugoslaviji po starem. Tako so mislili na zahodu, pa tudi v Sovjetski zvezi. Že prvega dne napada Tretjega rajha na Sovjetsko zvezo je Kominterna sporočila :>s!o oje S kup* cin* ■it, avgust» 1845. natanko tn mereča pc zmagi nad faiamont, se to itt. zasedanje AVNOJ v Beogradu konstituirale v 2nČa*no ljudsko in sprejeto er-mumbne zakonodajne akte. Tovarišu Titu ao delegat* izrazi!...o rajno inaps.-ie ut m« ukroti izkazati hvaluim*.'. za gen aino vodenje t»tt*dfioosv>«fec.iiliw vi; u V svoierfi ut. voo/ej« na tem zasr dsnju je m». Sat Tito poudariti '..v- ■ „ . „ ' ; . j Če p-.! v je naša dežela ts te vojr.. ,zi,a ««.»Sena in materialno osiromašet», je hkrati izšla tudi dahov?» prerepc- Dnpraviico* «a ..aivsCjo u_!var}a!ne ■ napore, izšla j« združene le U'»I' ve pon.ri.ei-c, nova, Uentonra^ns t. derauvna Jugoslavije t pisali sodbo sami centralnemu komiteju KP Jugoslavije: »Upoštevajte, da gre v sedanji etapi za osvoboditev izpod fašističnega podjarmljenja in ne za socialistično revolucijo.« Kakšno razočaranje! Saj smo vendar že pripravljali ustanovitev nekakšne osrednje ljudske oblasti; sovjetska vlada je obnovila diplomatske odnose z begunsko kraljevo vlado v Londonu, ki so j,ih prekinili po napadu nacistov na Jugoslavijo. Te odnose je Stalin enostransko prekinil, da se ne bi zameril Hitlerju. Takoj p,o izbruhu vojne med Sovjetsko zvezo in Nemčijo je sovjetski veleposlanik v Londonu predlagal obnovitev začasno suspendiranih odnosov. Medtem so naši borci že krvaveli po vseh krajih naše domovine. Diplomacija je šla svojo pot, toda naši borci so z ogromnimi žrtvami nakazovali drugo pot. Če nam na I. zasedanju AVNOJ novembra 1942 v Bihaču še ni bilo mogoče povedati in zahtevati, da bi bil Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije naša prava vlada, ker nam mednarodni odnosi in razmere tega še niso dovolile, je Tito po pooblastilu AVNOJ, protifašističnih svetov Hrvatske in Slovenije ter vrhovnega štaba zahteval oktobra 1943, — in preko Kominterne prosil, naj bi sovjetski vladi sporočili: da ne priznavamo niti jugoslovanske vlade, niti kralja v inozemstvu, ker že dve leti in pol in tudi še ¡sedaj podpirajo okupatorjevega sodelavca, izdajalca Dražo Mihailoviča ter nosijo zaradi tega vso odgovornost za to izdajo nad narodi jugo sl a vije. Ne bomo dovolili, da pridejo v Jugoslavijo, ker bi to .pomenilo državi j ¡ansiko vojno. Govorimo v imenu ogromne večine ljudstva, ikli želi demokratično republiko, ki se naslanja na narodnoosvobodilne odbore. Tl pa so v sedanjem času edina zakonita vlada, na čelu z antifašističnimi sveti. Tovariš Tito je dodal, da bo taka izjava izročena tudi britanski misiji pri vrhovnem štabu in da je britanski general že sporočil, da ge britanska vlada ne bo dosti zavzemala za kralja in begunsko jugoslovansko vlado. Pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita se je narodnoosvobodilna borba vse bolj razplamtevala. Neizčrpna moč ljudstva in njegova pripravljenost, da se v čedalje večjem obsegu pridruži organizatorjem vstaje, je bila porok za uspeh v tej neenaki borbi. Naj so na vzhodu in zahodu naklepali kakor so hoteli, ves svet je nazadnje bil postavljen pred dejstvo, da ima oborožena vstaja našega ljudstva daljnosežne osvobodilne in ¡revolucionarne cilje. Ko smo na naših tleh vsilili okupatorjem novo fronto, svet ni več mogel zapirati oči pred cilji naše borbe, borbe za pravice zatiranih in izkoriščanih, za oblast delovnih ljudi, za nove oblike oblasti. Že na prvem zasedanju AVNOJA 26. novembra 1942 v Bihaču so odposlanci našega upornega ljudstva sklenili, da bo z osvoboditvijo dežele uvedena ljudska oblast, republikanska ureditev in socialna preobrazba nove Jugoslavije. Dne 8. septembra 1943 je kapitulirala Italija, počila je os Rim—Berlin in razmerje vojskujočih se armad se je še bolj prevesilo v korist zaveznikov v borbi proti nacističnim hordam. Zdaj je napočil trenutek, ko je bilo treba od zaveznikov ponovno zahtevati priznanje programa naše revolucije. To se je (Nadaljevanje na 2. strani) — Vsem sodelavcem, — upokojencem železarne Štore — poslovnim partnerjem Čestitajo ob prazniku republike 29. novembru — družbenopolitične organizacije — kolektivni poslovodni odbor — samoupravni organi Potreba po reorganizaciji poslovanja v Železarni Štore Vedno bolj zaostreni pogoji poslovanja, ki se bodo v naslednjih letih še bolj zaostrili, zahtevajo najibolj racionalne oblike organizacije poslovanja — takšnega poslovanja, ki bo sposobno konkuniriati v težjih pogojih mednarodne blagovne menjave. V dokumente za resolucijo o ekonomskem razvoju v prihodnjem letu smo v Sloveniji prvič odločneje zapisali, da je potrebno napraviti konkretne napore za zmanjševanje vseh Oblik družbene režije, ki preveč bremeni proizvodnjo in jo s tem postavlja v zelo težak položaj v bitki za stabilizacijo. Tudi v naši delovni organizaciji ugotavljamo relativno visoko obremenitev stroškov proizvodnje s stroški delovnih skupnosti in stroški TOZD splošnega pomena. Dosedanje več koit triletne izkušnje naše samoupravne organiziranosti, takšne kot jo imamo sedaj, kažejo poleg pozitivnih rezultatov tudii določene slabosti, ki se odražajo na več področjih. Eno od teh je delo delovnih skupnosti. V podrobnejši analizi in dosedanji praksi ugotavljamo, da se pri naših šestih delovnih skupnostih pojavljajo določene organizacijske pomanjkljivosti. Te po- Delo v pripravi proizvodnje livarne II. (Nadaljevanje s 1. strani) zgodilo na II. zasedanju AVNOJ 29. novembra 1943 v Jajcu. AVNOJ je bil z odlokom proglašen za edino in najvišje zakonodajno in izvršno telo, najvišji zakonodajni organ. S tem odlokom je izgraditev ljudske oblasti v naši državi dosegla svoj vrhunec. Avnoj je iz svoje sredine imenoval Nacionalni 'komite osvoboditve Jugoslavije z vse-mi pooblastili in pravicami začasne vlade. S posebnim odlokom je bila begunski in izdajalski vladi v Londonu odvzeta pravica, da še dalje predstavlja narode Jugoslavije v inozemstvu. Tako je bila odpravljena stara, protinarodna oblast. Uvedena je bila iederativna ureditev države. Sprejet je bil odlok o priključitvi Slovenskega primorja in Istre k Jugoslaviji. Reakcionarni krogi seveda niso mirovali. Taka odločnost tudi ni bila po volji vsem zaveznikom, toda sklepe z zasedanja v Jajcu so vseeno spoštovali. Še po vojni so mnogi sovražniki socialistične preobrazbe naše družbe rovarili proti federativni in socialistični ureditvi, proti socialistični obliki in vsebini naše družbe. Toda naše ljudstvo se ni dalo zmesti. Preveč je bil.o trpljenja in žrtvovanja za odpravo gospodarske, politične in kulturne zaostalosti; zato smo odklonili vse tuje recepte za oblikovanje drugačne, tako imenovane demokratične družbe. Dve leti po zgodovinskem zasedanju naših odposlancev v Jajcu 29. novembra 1945 je ustanovljena skupščina s posebno deklaracijo proglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Vsi napori naših delovnih ljudi so bili in so še posvečeni lepšemu jutrišnjemu dnevu. ,V tem znamenju bomo proslavili dan republike in tako se bo zopet izkazalo, kako preroške so besede Ivana Cankarja: »Izkazalo pa se je, da nas ta silni svetovni vihar ni potisnil k tlom, temveč da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas vzdignil k višku ... Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz Sramote ,in bede se bo vzdignil naš narod v novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen, vreden član v družini narodov, očiščenih in pomlajenih.« To velja seveda za vse naše narode in narodnosti, saj smo vsi skupaj vztrajali na dolgi in naporni pota do naše skupne osvoboditve. Zdaj smo že leta na poti počlovečenja družbenih odnosov po naši meri, političnega sistema, ki zahteva od vsakega posameznika in vseh organiziranih skupnosti predvsem več realiziranj.a sprejetih programov. Ko slavimo dan republike, je potrebno, da ga slavimo z izrazito delovnimi poudarki. Le tako bomo dojeli smisel našega praznovanja in premostili včerajšnje napore in dneve z današnjimi nalogami. Tako pripravljeni in odločeni nazdravimo naši socialistični, samoupravni republiki! R. U. manj kijivosti so neposredni odraz v manj kvalitetnem vsebinskem delu, ki v nekaterih primerih ni najbolj racionalno organizirano. Pojavljajo se dvotirnosti in nekoordinirano delovanje v medsebojnem sodelovanju med posameznimi delovnimi skupnostmi. Analiza različnih in preštevilnih nivojev odločanja v celotni delovni organizaciji tudi narekuje odločne pristope k spremembi organizacije in resnični racionalizaciji poslovanja. Za racionalizacijo poslovanj a je treba nujno pristopiti k združevanju prevelikega števila delovnih .skupnosti v manjše število s pravilno opredelitvijo posameznih funkcij. Reorganizacija v delovnih skupnostih bo neposredno vplivala tudi na določene reorganizacijiske potrebe v nekaterih TOZD skupnega pomena, zlasti na področju družbenega standarda. KPO železarne Štore predlaga, da se pristopi 'k reorganizaciji v takem obsegu, ki bo resnično dal neposredne' učinke. Te učinke je potrebno jasno opredeliti v samem predlogu oziroma ekonomskem elaboratu o potrebni reorganizaciji. Čeprav smo pri prvem razmišljanju o izvedbi reorganizacije v mesecu oktobru letos menili, da bi bilo možno določeno reorganizacijo skupnih služb in celotni postopek za izvedbo pripraviti že do splošnih volitev, ki bodo v mesecu marcu 1982, pa je podrobnejša analiza poti ebnega obsega dela pokazala, da je za to potrebno več časa in da je s celotnim postopkom samoupravnega odločanja možno izpeljati predlagano reorganizacijo v letu 1982 vzporedno s pripravami gospodarskega načrta za leto 1983. Posebna naloga se pojavlja v zvezi z reorganizacijo TOZD tovarne traktorjev. Elaborat o novi organizaciji tovarne 'traktorjev z združevanjem vseh funkcij poslovanja za to področje v tovarno traktorjev je bil. izdelan že v decembru 1980. Zaradi iskanju ustreznih rešitev povezovanja tovarne traktorjev tudi navzven v sistem sorodnejšega poslovnega sodelovanja in organiziranosti do uresničevanja predlogov iz izdelanega elaborata še ni prišlo. Gospodarska situacija zahteva tudi na področju proizvodnje traktorjev hitrejše dokončne opredelitve o novi organiziranosti tovarne traktorjev. Zato menimo, da bo, v prvi fazi izpeljana reorganizacija tovarne traktorjev, v naslednjih pa celoten ostali del, ki je bil zgoraj posebej naveden. Za izdelavo predloga in elaborata o reorganizaciji bomo oblikovali posebni strokovni team, v katerega bomo vključili naše strokovnjake s področja organizacije dela. Novi predlog mora dati takšne rešitve, da bo na njihovi osnovi možno racionalneje in ceneje poslovati. To pa bo imelo za posledico določene kadrovske prerazporeditve, zlasti še ustreznejše dolgoročnejše planiranje razvoja, štipendiranja, šolanja ob delu in racionalnejšega zaposlovanja kadrov sploh. 1V predlagano delo bo potrebno vložiti veliko naporov. Delo strokovnega teama bo neposredno koordiniral KPO delovne organizacije. Potrebna bo tudi. odločna podpora samoupravnih organov in družbeno-po-litičnih organizacij v naši delovni organizaciji. O navedenem predlogu je razpravljala tudi komisija, imenovana s strani delavskega sveta delovne organizacije, za uveljavljanje zakona o združenem delu in tak pristop podprla. Predsednik poslovodnega odbora Dušan Burnik, dipl. ing. Spomnimo se... V Ljubljani je bila 1. novembra 1941 VI. plenarna seja slovenskega narodnoosvobodilnega vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, ki je bila obenem tudi II. seja slovenskega narodnoosvobodilnega odbora. Na njej so sprejeli program Osvobodilne fronte, znamenite temeljne točke Osvobodilne fronte. Osvobodilna fronta je tega dne objavila proglas s pozivom na oborožen odpor zaradi sklepa okupatorjev (Nemcev) o izseljevanju Slovencev iz Štajerskega in Gorenjskega v Slezi j o in na Poljsko. Švedski naravoslovec in astronom Andres Celsius, ki je predlagal razdelitev temperaturne lestvice med lediščem in vreliščem vode na 100 stopinj, se je rodil 27. novembra 1701. Bil je profesor astronomije v Uppsali in direktor prvega švedskega astronomskega observatorija. Celsius je opazoval dnevne spremembe magnetne de-klinacije in ugotovil vpliv polarne svetlobe na zemeljski magnetizem. Umri je leta 1744. Slovenski pesnik Simon Gregorčič, »goriški slavček«, je v svojem pesniškem ustvarjanju prikazal visoko službo lepoti in človeku — kot Prešeren, s pesnijo je želel buditi narod kot Jenko. Mučila ga je skrb za obstanek slovenskega naroda zaradi zaostrenega političnega in socialnega življenja v Avstriji 70, in 80. let. Njegove pesmi so bile med ljudstvom zelo priljubljene. Umrl je 24. novembra 1906, star 62 let. Naše poslovanje v letošnjem letu Spet je za nami obdobje, ko smo tudi na uradno predpisan način izdelali obračun našega delovanja ter z njim seznanili širšo družbeno skupnost. Iste rezultate, dopolnjene še z drugimi, internimi podatki, smo zelo temeljito obravnavali tudi v naših samoupravnih delovnih skupinah, samoupravnih organih in strokovnih službah. Res je, da se analize o vzrokih in ¡potrebnih (ukrepih še izdelujejo, in torej na pretekle rezultate ne morejo več vplivati, so pa lahko solidna osnova za ravnanje v naprej. Naše aktivnosti v preteklem obdobju označujejo borbe za dosego količinske proizvodnje in predvsem velika prizadevanja za izvoz, po drugi strani pa pridobivanje ustreznih deviz za uvoz ¡nujno-potrebnih repromaterialov in rezervnih delov za proizvodnjo. Ko danes ocenjujemo uspešnost skupnih prizadevanj, lahko ugotovimo, da smo količinsko proizvodnjo uspeli zadržati v planskih okvirih, največji zastoj je sicer bil pni proizvodnji traktorjev, da pa so ostale TOZD lahko proizvajale kljub velikim problemom. Kako se ti naperi in dosežki odražajo v finančnih izvidih poslovanja in kakšne posledice lahko iz teh gibanj pričakujemo, pa isi oglejmo v nadaljevanju. Pri vrednotenju denarno izraženih rezultatov poslovanja ne moremo mimo dejstva, da smo poslovali v razmerah zelo velike inflacije, ko so že ustvarjeni rezultati postajali vedno manj vredni in ko je vzdrževanje obsega poslovanja zahtevalo vedno več dodatnih - finančnih vlaganj. Prav tako ne moremo mimo dejstva, da smo se srečevali s problemi nelikvidnosti ine samo v delovni organizaciji temveč, v širši družbi. Po metodi plačane realizacije ugotavljamo, da je celotni pri-, hedek v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. poira-stel za 36 %, od tega na jugoslovanskem trgu za 54 % ih v poslovanju med TOZD v DO za 40 %. Vrednostno je izvoz upadel za 17 °/o (izpad izvoza traktorjev), vendar se je po posameznih TOZD gibal zelo različno. Tako je zelo velik delež izvoza izrazito vplival na rezultate TOZD valjarne I, kjer ob izrazito izvoznih rezultatih v fizičnih enotah ugotavljamo vrednostno zelo slabe izvozne rezultate. Tako bodo potrebni interni kot tudi eksterni (družbeni) napori za pravilno stimuliranje prvenstvene naloge za povečanje izvoza. Normativna poraba vhodnih komponent se veča tako na domačih komponentah, še izraziteje pa na uvoznih materialih. Še vedno nismo uspeli razčistiti dejstva, kako uspevajo- maši ¡dobavitelji dosegati hitreje nove cene, ¡na-m prodajati surovine in repromaterial po višjih cenah dosti ¡prej, ¡kot pa mi dosegamo nove prodajne cene. Sicer ugotavljamo, da so stroški poslovanja porastl-i za 34%. Samo amortizacija po predpisanih stopnjah je v tem okviru porastla za 36 %, kar je posledica tako na novo aktiviranih osnovnih sredstev, kot tudi vpliva ob koncu leta ¡izvršene revalorizacije osnovnih sredstev. Še vedno ostaja dejstvo, da z amortizacijo ob rastočih cenah osnovnih sredstev in ob zakonsko nizko določenih stopnjah za obračun amortizacije ne ustvarjamo dovolj sredstev za enostavno reprodukcijo. Dolgo vrsto let smo priča težnjam za razbremenitev, gospodarstva; prav tako tudi vrsto let ugotavljamo, da obveznosti za splošno in skupno porabo venomer rastejo. To je breme, ki ga ne bomo zmogli na daljši čas in ki ima lahko izrazito negativne posledice pri razvoju delovne organizacije. Prav tako bodo marale samoupravne in dmžbeno-politične organizacije temu dejstvu ¡posvetiti ustrezno pozornost, predvsem v času sprejemanja -novih samoupravnih sporazumov. Z upoštevanjem teh momentov je dohodek sicer porastel za 47 %, vendar v pretežnem ¡delu povečanja za izdvajanja izven delovne organizacije. UGOTOVITEV CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA, ČISTEGA DOHODKA IN ZAČASNA RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA OD 1. 1. DO 30. 9. 1981 000 v din BESEDILO DO Elelktroplavž Jeklarna Valjarna I Valjarna II Jeklovlek Livarna I Livarna Tl 1. CELOTNI PRIHODEK 5.915,435.244 328,835.162 976,032.066 406,353.302 1,482,859.306 319,348.815 364,826.051 297,556.171 od tega: izvoz ¡s ¡premijo 405,370.833 13,642.219- — 71,704.806 132,079.700 62,851.108 41,231.193 1,855.841 2. PORABLJENA SREDSTVA od tega: minimalna 4.776,149.484 293,656.645 820,600.495 337,262 837 1.331,547.062 247.630.934 309,981.733 213,777.096 amortizacija 163,851.226 8,774.722 25,021.479 . 4,304.130 38,339.788 4,731.869 9,352.537 11,504.045 3. SKUPNI DOHODEK 235,091.319 — — . 151,312.244 — — 83,779.075 4. OBV. IZ SKUP. DOHODKA 2,551.000 — — ■ 2,018.000 — - — 533.000 5. DOHODEK (1-2-4) 1.136,734.760 35,178.517 155,431.571 69,090.465 149,294.244 71,717.881 54,844.318 83,246.075 6. OBV. IZ DOHODKA 509,593.434 21,040.293 76,006.808 31,751.715 73,993.679 26,272.982 32,592.817 36,478.938 7. ČISTI DOHODEK 627,141.326 14,138.224 79,424.763 37,336.750 75,300.565 45,444.899 22,251.501 46,767.137 — za osebne dohodke 484,473.046 16,893.378 28,807.935 37,306.874 38,046.284 14,230.607 28,895.826 44,653.382 — stanov, prisp. — obvezni 13,227.814 — 1,329.856 — 1,749.400 663.827 — — — stanov, prisp. — ¡dodatni 20,293.419 — 9,334.973 — 5,377.756 5,580.690 — — — sklad skupne porabe 27,341.737 — 6,925.818 — 4,441.936 4,139.696 — 2,113.755 — rezervni sklad 16,753.463 — 3,885.739 31.876 3,782.806 1,792.947 —: — — za druge potrebe — poslovni sklad: 2,701.499 — 501.750 — 613,500 243.750 ~ pots. + združ. 11,205.612 — 923,490 — 5,317.872 2,022.214 — — pras-ti za inv. 36,394.013 — 12,764.848 — 10,381.157 9,851.258 — — prosti -za obr. ¡sr. 29,289.086 — 14,950.304 — 5,589.854 6,919.910 — — 8. IZGUBA 14,538.363 2,755.154 — — — . 6,644.325 — BESEDILO Meh. Obdel. Tov. trakt. Vzdrževanje Energetika Transport Kontr. kak. GKSG DPG DSSS 1. CELOTNI PRIHODEK 121,676.095 685,181.375 129,275.802 447,347.078 63,827.577 40,232.378 38,155.152 53,585.004 160,343.910 od tega: izvoz s premijo — 82,005.966 — — — — — — — 2. PORABLJENA SREDSTVA 61,384.211 602,448.358 24,795.397 391,791.030 27,266.897 9,126.887 14,000.468 41,659.894 49,219.540 od tega- minim. amortizacija 18,683.939 10,408.549 1,961.464 20,245.034 4,660.926 1,008.107 2,270.440 884.595 1,699.602 3. SKUPNI DOHODEK — — — — — — — — — 4. OBV. IZ SKUP. DOH. — — — — — — — — — S DOHODEK (1-2-4) 60,291.884 82,733.017 104,480.405 55,556.048 36,560.680 31,105.491 24,154.684 11,925.110 111,124,37.0 6. OBV. IZ DOHODKA 29,558.741 49,509.784 40,662.959 32,492.938 13,469.222 10,593:393 9,008.877 4,198.688 21,961.600 7. CISTI DOHODEK 30,733.143 33,223.233 63,817.446 23,063.110 23,091.458 20,512.098 15,145.807 7,726.422 89,162.770 — za osebne dohodke 27,381.348 25,380.100 66,623.577 17,556.493 19,600.171 18,506.391 11,915.088 10,059.175 78,616.417 — stanov, prisp. -— obvezni 1,263.157 1,280.867 — 820.109 1,007.253 864.125 553.101 — 3,696.119 — stanov, iprisp. — dodatni - ' — — — — — — — — — sklad ¡Skupne porabe 581.341 702.000 — 365.000 468.000 351.957 402.000 — 6,850.234 — rezervni sklad 1,507.297 2,068.325 — 1,388.901 914.017 777.638 603.867 — — — za druge potrebe — posl. Sklad: — 474.750 — 307.499 330.000 230.250 ~ pos. -j- združ. — 967.076 — 1,484.460 478.513 11.987 — — — prosti za inv. — 1,527.575 — 741.421 190.778 — 936.976 — — prosti za obr. -sr. — 822.540 — 399.227 102.726 — 504.525 — — 8. IZGUBA — — 2,806.131 — — — — 2,332.753 — (Nadaljevanje na 5. strani) Kdaj bo dosežen dolgoročni cilj slovenskih železarn - milijon ton jekla? NAČRTOVANJE Leta 1970 je komisija za definiranje dolgoročne politike razvoja črne metalurgije Jugoslavije, ki jo je imenoval Zvezni izvršni svet, v izdelanih temeljih dolgoročnega razvoja do leta 1985 namenila slovenskim železarnam leta 1985 delež 1,000.000 ton jekla. Takratna predvidevanja jugoslovanske proizvodnje znašajo 6,500.000 ton. Da so bila predvidevanja izpred več kot 10 let zelo stvarna, dokazujejo sedanji izgledi možnosti razvoja jeklarn do leta 1985, ker je malo verjetno, da bo čez dobra štiri leta skupna proizvodnja surovega jekla v jugoslovanskih železarnah presegla 6 milijonov ton. V slovemksih železarnah so doselj to osnovno opredelitev vedno upoštevali v svojem srednjeročnem načrtovanju. V iplanu razvaja za obdobje 1976 do 1980 je bila prvotno dogovorjena naloga doseči milijon ton jekla. Zaradi kasnitve investicij v jeklarne ta cilj ni bil dosežen in je časovno zamaknjen za nadaljnih ipet let — do leta 1985 oziroma za čas po tem mejnem letu. KAJ JE STORJENO ZA DOSEGO 1 MILIJONA TON JEKLA? V železarni Store so pred d varni leti ustavili zadnjo SM peč in pričeli uvajati proizvodnjo na novi, drugi električni obločni peči. Sedaj imajo dve peči, ki bi lahko proizvedli okoli 200.000 ton surovega jekla letno in tudi nekaj več, če bi imeli za tolikšno proizvodnjo odgovarjajoče naprave za pripravo viložika ter skladiščenje in transport metalnih in nemetalmih dodatkov. Osnovni pogoj pa je, da bi tolikšno količino jekla lahko nemoteno odlili na napravah za neprekinjeno vlivanje. Del potrebnih investicij je še v teku, del ¡pa predviden v srednjeročnem planu do leta 1985. Da hi v železarni štore dosegli letno proizvodnjo nad 200.000 ton letno že v sedanjem srednjeročnem obdobju, bi morali pričeti z načrtovano investicijo najkasneje v letu 1983. Pri sedanjem stanju lahko izdelajo okoli 140.000 ton jekla letno. V jeklarni železarne Ravne so opustili SM proces pred več kot 10 leti. V obeh jeklarnah letno proizvedejo okoli 215.000 ton, pečne zmogljivosti dopuščajo tudi nekaj večjo proizvodnjo. Naložbe za rekonstrukcijo in posodabljanje tehnologije so v teku in bodo že v letu 1982 ustvarjeni pogoji za postopno povečevanje proizvodnje. Investicija, ki naj bi bila dokončana vsaj v letu 1983, bo omogočala leta 1985 letno proizvodnjo vsaj 250.000 ton. Letos se z uvozom opreme in na to opremo vezanih del še vedno zatika, vendar so realni izgledi, da bo do konca srednjeročnega obdobja v ravenski jeklarni predvidena proizvodnja dosežena. V železarni Jesenice so načrtovali, da bodo pričeli z gradnjo nove jeklarne v pretečenem srednjeročnem obdobju 1976—1980 in bi morala nova peč dati že leta 1980 Okoli 80.000 ton proizvodnje ob uvajanju novih naprav. Načrtovane investicije do sedaj še niso začeli, pripravljena je dokumentacija, da bi naložbo labJko pričeli takoj realizirati. Največjo proizvodnjo surovega jekla so v jeseniški jeklarni dosegli leta 1975, ko je znašala 512.000 ton in v tem 330.000 ton SM jekla. V jeklarni so v preteklem srednjeročnem obdobju zgradili napravo za neprekinjeno vlivanje, ki sedaj že daje svoj doprinos za boljši izplen. Stanje SM peči je vse slabše, tako da se vpliv obratovanja naprave za neprekinjeno vlivanje izgublja v negospodarni proizvodnji odmirajočega tehnološkega postopka na dotrajanih pečeh. Za varstvo okolja in delovnih pogojev so pri električnih obločnih pečeh zgradili odpraševalne naprave, ki prav v tem času pričenjajo z delom. Iz petih dimnikov, ker toliko SM peči je največ istočasno v Obratovanju, se bo kadilo, vse dokler bodo te še obratovale. Proizvodnja SM jekla leta 1980 je znašala v jeseniški jeklarni še 287.000 ton ali 43.000 ton manj kot pred šestimi leti. Na vprašanje, kaj se je zgodilo za dosego 1 milijona ton jekla, lahko rečemo: doslej zelo malo. Nova peč v železarni Štore je doslej komaj pokrila proizvodnjo opuščene SM peči v njihovi jeklarni in znižano proizvodnjo na Jesenicah. Doslej proizvodnja surovega jekla v sloven-ski h železarnah še nobeno leto ni presegla 800.000 ton in tudi letos so okoliščine take, da bo nižja. KAKŠNI SO IZGLEDI DO LETA 1985? V železarni Štore smo rekli, bi morali dokončati investicijo, ki je ko' dopolnitev v teku, kar bo olajšalo delo v jeklarni ,in pripomoglo, da bi dosegli letnih 140 do največ 150,000 ton. Najkasneje leta 1983 bi morali pričeti z realizacijo načrtovane investicije, ki bi leta 1985 omogočila letno proizvodnjo 200 do 220.000 ton jeikia. V železarni Ravne bi morali pospešeno dokončati rekonstrukcijo v obeh jeklarnah in z uvedbo ponovčne metalurgije dodatno ustvariti pogoje za posodobitev tehnologije in povečanje proizvodnje. Vsi izgledi so, da bodo leta 1985 lahko proizvedli 250.000 ton. V železarni Jesenice bi morali pričeti z gradnjo nove jeklarne leta 1982, da bi še v letu 1985 priteklo prvo jeklo iz novih peči. Peči v SM jeklarni so v slabem stanju in vprašanje je, če bo tehnično možno in gospodarno opravičljivo, da bodo držali v obratovanju do vključno leta 1985 pretežno po pet SM peči. Večja vlaganja v stare SM peči, da bi jih dalj časa obdržali sposobne za proizvodnjo, se ne izplačajo, manjša popravila pa ne bodo zadostovala. Komaj polovica peči je v takšnem stanju, da z gotovostjo lahko rečemo, da bodo vzdržale do konca tekočega srednjeročnega obdobja brez nesprejemljivo velikih popravil oziroma vlaganj. Novo jeklo bo komaj pokrilo znižano proizvodnjo SM jeklarne. Po. sedanjih izgledih je malo verjetno in komaj mogoče, da bj leta 1985 presegli proizvodnjo 900.000 ton surovega jekla v slovenskih železarnah. Bilanco bomo izravnali le s povečanim izvozom Jugoslavija spada med države z dokaj visoko povprečno letno rastjo vrednosti svojega izvoza. V zadnjih desetih letih se je njen izvoz vsako leto po vrednosti v povprečju povečal za 17 odstotkov. V istem obdobjuso.se naše izvozne cene v povprečju na leto dvignile za skoraj 13 odstotkov. Potemtakem naj bi bila povprečna letna realna •rast jugoslovanskega izvoza v zadnjem desetletju približno 4 odstotna. Tako Slovenija kot tudi Jugoslavija Sta v preteklem letu izvozili rekordna deleža svojega družbenega proizvoda. V Sloveniji ta rekord znaša 20 odstotkov in v Jugoslaviji 16 odstotkov. Pred Jem pa se je delež izvoza v družbenem proizvodu tako v Sloveniji kot tudi .v Jugoslaviji zmanjševal vse od 1973. leta oziroma 1974. leta. Vendar lanski uspeh nekoiiko zbledi, če povemo, da je bil tolikšen delež izvoza v družbenem proizvodu v dobršni meri dosežen' s klirinškim izvozom. Prav imajo seveda tisti, ki trde, da nam je tudi ta izvoz potreben. Po drugi strani pa imajo prav tudi oni, ki opozarjajo, da s klirinškimi devizami pač ne bo moč odplačevati konvertibilnih dolgov. Takih pa je, po besedah poznavalcev, kar 85 odstotkov vseh jugoslovanskih dolgov. Sicer pa je rast deleža izvoza V družbenem proizvodu pričakovati tudi .v prihodnjih letih, kajti izravnava plačilne bilance bo možna le, če bomo več in več blaga usmerjali v izvoz. V. B.-P, SM POSTOPEK ODMIRA Podatki o dogajanjih v svetu najbolj zgovorno dokazujejo dejstva, ne da bi bilo potrebno obrazložiti vzroke. Leta 1960 je bil SM postopek v svetovni proizvodnji jekla daleč prevladujoč. V ZDA. so v konvertorjih izdelati okoli 1 milijon ton jekla, v električnih pečeh 4,5 milijona ton in v SM pečeh 78,3 milijona ton.. Leta 1980 je znašal delež SM jekla samo še 11,6%. Zahodna Evropa je ¡leta 1960 proizvajala 39 milijonov ton jekla po Thomasovem in Bessemerjevem postopku, 3,7 milijonov ton po kisikovem konvertorskem postopku in 53,8 milijonov ton po SM postopku. Bessemerjev in Thomasov postopek je domala v celoti nadomestil kisikov postopek in v deželah EGS je bil delež SM jekla leta 1980 le še 3%. V Franciji na primer je imela proizvodnja jekla po SM postopku leta 1980 delež samo 0,9%. Leta 1960 je obratovalo po tem postopku 98 peči, leta 1975 pa samo še 30. V zahodni Nemčiji so imeli leta 1960, ko je SM postopek še prevladoval, 224 peči, leta 1975 .pa le še 83. V Združenem angleškem kraljestvu so imela leta 1960 Skupno 350 SM peči, leta 1980 pa samo še 86. V zadnjih letih še nadalje pospešeno ustavljajo SM peči in ukinjajo postopek. Po podatkih mednarodnega inštituta za železo in jeklo so bili leta 1980 deleži svetovne proizvodnje jekla po tehnologijah naslednji: kisikov postopek 55,1%, elektroposlopek 22%, SM postopek 22,6% in ostali 0,3 %. KAJ JE ŠE POTREBNO ZA DOSEGO 1 MILIJONA TON JEKLA? Potrebno je čimprej dokončati investicijo rekonstrukcije in posodabljanja tehnologije v železarni Ravne. Ob upoštevanju vseh težav bi morala biti ta investicija gotova vsaj leta 1984. Leto kasneje bi lahko proizvedli 250.000 ton in kasneje tudi nekaj več. V železarni Štore bi po izgotoviltvi sedanje investicije in po realizaciji projekta izgradnje druge naprave za neprekinjeno vlivanje ter uvedbi ponovčne metalurgije dosegli 200 do 220.000 ton proizvodnje. Razumljivo gre pri tem za predpostavko, da je vložek zagotovljen in tako pripravljen za vse jeklarne, da ne bi bilo potrebno peči zakladati povprečno več kot dvakrat ali vsaj dva in pol krat. Da bi ustvarili pogoje za proizvodnjo nad 200.000 ton v železarni Štore, bi morali pričeti z realizacijo novega projekta vsaj leta 1983. Da bi dosegli v železarni Jesenice leta 1985 z novo jeklarno letno proizvodnjo 350.000 ton, bi morali z gradnjo že ¡pričeti. Ob predpostavki, da se bodo dela pričela sredi leta 1982, ni mogoče računati v letu 1985 realno na več kot 100 do 150.000 ton nove proizvodnje jekla. Obe obstoječi električni obločni peči naj bi s pomovčno metalurgijo dalj okoli 200.000 ton jekla in če bo na SM pečeh možino izdelati še okoli 180.008 ton, potem bi proizvodnja jelkla ostala približno na današnji ravni. V železarni Jesenice, ki bo dosegla svojo potimo zmogljivost po doicpača-ni gradnji in uvedbi novih naprav, ipo moji oceni v najboljšem primeru leta 1986, bo šele takrat možno ukiniti SM peči. Milijon ton jekla bi dosegli, ko bodo dale jeklarne v Slovenskih železarnah naslednjo proizvodnjo: Jesenice 550.000 ton Ravne 250.000 ton Štore 200.000 ton Skupno Slovenske železarne 1,000.000 ton Vse dokler nova jeklarna železarne Jesenice ne bo zgrajena," bed* nove količine jekla iz železarne Ravne im železarne Štore komaj pokrivale izpadlo proizvodnjo SM jekla na Jesenicah. Milan Mbrolt DELEŽ IZVOZA SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE V NJUNEM DRUŽBENEM PROIZVODU (V ODSTOTKIH, IZRAČUNAN NA PODLAGI PODATKOV SLOVENSKE IN ZVEZNE STATISTIKE) 1970 71 72 73 74 75 76 77 78 79 1980 PRI IZRAČUNU SMO UPOŠTEVALI IZVOZ IN UVOZ PO TEČAJIH, PO KAKRŠNIH SMO TE REZULTATE OBRAČUNAVALI V POSAMEZNIH LETIH, SAJ BI SPREMEMBA OBRAČUNSKIH TEČAJEV VPLIVALA NADELE2 IZVOZA IN UVOZA. St. 22 — november 1981 ŠTORSKI ŽELEZ AR' STRAN 5 Železarji na RAST YU ’81 na Reki Pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije je bila od 22. do 30. oktobra na Reki tradicionalna 9. jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novitet. Razstava je z leti postala naj-avtaritativnejši vsakoletni pregled dosežkov ustvarjalcev v združenem delu iz vseh naših socialističnih republik in pokrajin. Po svoji tematski koncepciji in vsebini se RAST YU najneposred-neje vključuje v akcijo organizira- nih socialističnih samoupravnih sil v boribi za povečanje produktivnosti, ekonomičnosti in nasploh učinkovitosti dela in poslovanja. Zato je razstava upravičeno vzbudila precejšnje zanimanje med ustvarjalci kot tudi med širšo domačo in tujo javnostjo. Ro ocenah jugoslovanskih sredstev javnega obveščanja in po izjavah d ružb eno -pol it ionih delavcev iz federacije, republike in pokrajin, gospodarstvenikov, strokovnih in znanstvenih delavcev, delovnih ljudi in ostalih je RAST YU ocenjen kot do sedaj največji in naj-Spodbudnejši pregled dogajanja na inovacijskem področju v Jugoslaviji. Nadalje ocenjujejo, da se po svoji vsebini, kreativnih rešitvah in možnostih prenosa tehnologije lahiko uvršča med evropske manifestacije takšne vrste. V ilustracijo naj navedemo, da je lani na 5.000 m2 razstavne povr- Komisija za gospodarjenje TOZD energetika je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Ivana Mežnarja št. 458, »Podaljšanje obratovalnega časa filtrskih vreč na čistilni napravi za dimne pline EOF«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi 1,481.433,90 din povprečnega prihranka in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 2. Predlog tov. Silva Juga iz TOZD energetika št. 666, »Izboljšava gornica parnega kotla«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. 3. Predlog tov. Jakoba Hladnika iz TOZD energetika št. 672, »Sprememba oblike kontejnerja za odvoz prahu«, se sprejme. Avtorju pripada več posebnih nadomestil in faktor ustvaritvene sposobnosti 2b. Prihranki bodo obračunani eno leto po realizaciji. Komisija za gospodarjenje TOZD vzdrževanje je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Skupini za vzdrževanje HPM (nosilec je Leopold Gradič) se za predlog št. 424, »Naprava za krivljenje cevi«, odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 41.350 din povprečnega prihranka in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je pri obravnavi sprejela naslednje sklepe: 1. Tov. Dragu Flisu in tov. Srečku Petrušiču iz TOZD vzdrževanje se za predlog št. 546, »Izboljšava drče magnetnega bobna sejalnega stroja«, odobri izplačilo prvega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 101.308,65 din prihranka in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 2. Tov. Marjanu Tacarju iz TOZD livarna I se za inovacijo št. 392, »Krtača za čiščenje zobnika z ulitimi zobmi«, odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 3.943,12 din povprečnega prihranka in.faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 3. Predlog tov. Jožeta Vodeba iz TOZD livarna I in tov. Jožeta Kor-žeta iz TOZD vzdrževanje št. 641, »Preureditev hladilnega sistema pri indukcijskih pečeh«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna nadomestila in faktor ustvaritvene sposobnosti 2a. Prihranki bodo obračunani eno leto po realizaciji. Komisija za gospodarjenje TOZD mehanska obdelava je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Tov. Francu Hladniku iz TOZD vzdrževanje se za inovacijo št. 664, »Izboljšava zaviranja Waldrich 9«, odobri izplačilo prvega posebnega nadomestila. Izra- šine 600 delovnih organizacij in 153 posameznikov razstavljalo 2.300 eksponatov, ki si jih je ogledalo okoli 100.000 domačih in tujih obiskovalcev. Železarna Store oziroma DIATI Store je tudi letos, kot že vrsto let zapored, uspešno predstavila dosežke našiih inovatorjev in vzbudila precej zanimanja. D. K. čunano je bilo na osnovi 96.315,54 din prihranka in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 2. Tov. Slobodanu Milanoviču iz priprave proizvodnje, Mihaelu Omerzi iz TOZD kontrola kakovosti, Mihi Kristanu iz priprave proizvodnje, Branku Menartu iz TOZD MO se za inovacijo št. 212, »Naprava za ugotavljanje geometrije svedrov«, odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 33.694,31 din povprečnega prihranka in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. Služba za inovacije Spomnimo se Partizani Brežiške čete so iz zaporov v Sevnici osvobodili 5 borcev OF, ki so biilii obsojeni na smrt. V Ljubljani je umri 15. novembra 1961 znani slovenski kirurg, akademik Božidar Lavrič, eden prvih organizatorjev sanitetne službe v partizanskih enotah, ustanovitelj kirurške Mimike v Ljubljani. Poljski pisatelj Henrik Sienkie-wicz, avtor številnih popularnih zgodovinskih romanov, je umrl 15. novembra 1916. Svetovno slavo si je pridobil z obsežnim delom Quo vadiš, ki se dogaja v času rimskega cesarja Nerona, in v katerem nastopa kot eden izmed giavnih junakov rimski pisatelj in »arbiter elegantiarum« Petrondj (»arbiter elegamtiarum« pomeni razsodnik v vprašanjih dobrega okusa). Znana so še naslednja Sierikdewiczeva dela: Z ognjem in mečem, Potop, Mali vitez, Križarji, V pustinji in puščavi, Gospod Wolodijow'Ski. Sien-kiewicz je veliko potoval po Italiji, Grčiji, Turčiji, Ameriki in Afriki. Leta 1905 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Dne 7. novembra 1941 je začel oddajati Kričač, radijska postaja Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani. Ustanovil jo je Tone Tomšič, po njegovi aretaciji pa jo je vodil Boris Kidrič. Do aprila 1942 je Kričač oddajal kakih petdesetkrat (običajno ob ponedeljkih, sredah in petkih zvečer), spored pa je trajal okrog 15 minut. Oddajnik so premeščali iz kraja v kraj, tako da je v času do 5. aprila 1942 oddajal iz 17 različnih mest v Ljubljani. Ilija Vakič (v ospredju), predsednik skupščine SAP Kosovo, pred našim razstavnim prostorom RAST YU 1981 na Reki. (Nadaljevanje s 3. strani) ČISTI DOHODEK je tisti del dohodka, ki ostane v pretežni meri TOZD oziroma DO. Primerjalno je porastel za 34 %, od tega osebni dohodek za 32 %