Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 60 lir
TRST, nedelja, 17. septembra 1967
Leto XXIII. - St. 220 (6804)
Kitajska in Indija
Ob nedavni novi zaostritvi med Indijo in Kitajsko je indijski časopis «Indian and Foreign Rewiew» objavil članek, ki ga zaradi aktualnosti in zanimivosti povzemamo.
Ali je Indija lahko prijateljica s Kitajsko? Nekateri bi tudi vprašali: ali mora biti? Če upoštevamo kitajsko neprijatelj-stvo, bi lahko bili pripravljeni odgovoriti na ta vprašanja negativno. Na vsak način je treba to vprašanje nepristransko razmisliti. To se lahko napravi samo v luči kitajske zgodovine in še posebej indijsko-kitajskih odnosov.
Pred petnajstimi leti se vprašanje v tem članku ne bi postavljalo. Indijsko prijateljstvo s Kitajsko je premagalo izkušnje časa; obdržalo se je okoli dva tisoč let. In zdelo se je, da ni razlogov, da ne bi trajalo še dva tisoč let...
Indija je skupno z Veliko Britanijo bila prva, ki je po revoluciji leta 1949 priznala novo kitajsko vlado. Indija je, za razliko od Velike Britanije, stalno podpirala sprejem Kitajske v Združene narode. Oporekala je posebnim pravicam, ki jih je Velika Britanija pridobila v Tibetu kot rezultat ekspedicije Jangahazbenda, enega od imperialističnih pohodov, ki jih je Velika Britanija lahko izvedla nekaznovano v 19. stoletju. V sporazumu iz leta 1954 v zvezi s Tibetom sta Indija in Kitajska slovesno razglasili pet načel miroljubnega sožitja.
Toda v zraku je že bil nemir. Maocetung je izjavil, da sta na svetu samo dve poti, kapitalizem in komunizem: «Ni tretje poti.» Leta 1950 so kitajske čete vdrle v Tibet. Indija je protestirala proti uporabi sile in Kitajska je izjavila, da Indija s takim ravnanjem deluje kot o* rodje angleško-ameriškega bloka. Pozneje je čuenlaj med razgovorom prepričeval, da bo Kitajska spoštovala avtonomijo Tibeta ter da ne bo njegov socialni in verski sistem oškodovan. V petih letih od tega prepričevanja se je Kitajska zopet vrnila na to. Dalaj Lama je bil prisiljen zbežati v tujino in je zaprosil za zavetišče v Indiji, nekdanja avtonomija Tibeta pa je bila končana.
Kitajsko-indijska meja je bila dolgo časa mrtva. Indija je uvidela, da sedaj postaja živa, deloma zaradi revolucionarnih sprememb v komunikacijskih sredstvih in posebno zaradi tega, ker je Kitajska seda.j imela močno napadalno skrajno nacionalistično vlado.
Kmalu je Indija ugotovila, da so kitajski zemljevidi prikazovali velika področja v Ladaku in v drugih krajih, kakor da pripadajo Kitajski. Ko je Nehru opozoril Čuenlaja na te zemljevide, je ta odgovoril, da so stari zemljevidi še iz časa Čangkaj ška in da je kitajska vlada sedaj preveč zaposlena, da bi jih popravila, ter da bi se spričo dejstva, da sta Indija in Kitaj ska dobri prijateljici, take stvari mogle z lahkoto rešiti.
če bi Kitajci bili dovolj iskreni in bi rekli, da imajo meje na svojih zemljevidih za pravilne, na indijski pa za zgrešene, bi Indija v prijateljskem ozračju, ki je tedaj vladalo, lahko dosegla sporazum v zvezi z mejo. Namesto da bi tako ravnali, so začeli Kitajci manjše napade na raznih sektorjih meje. Že leta 1959 je čuenlaj izjavil, da «kitajsko-indijska meja ni bila nikoli uradno začrtana«. Toda tudi tedaj je dodal, da je Kitaj ska pripravljena zavzeti «bol, ali manj realno stališče« do Mac Mahonove črte.
Leta 1959 je beg Dalaj Lame v Indijo in njegovo zavetišče tej deželi poslabšalo odnose med Indijo in Kitajsko. Kitajska je verovala, oziroma je govorila da veruje, da je Indija spodbujala Dalaj Lamov beg. Kitajska izzivanja na meji so postajala pogostejša, dopisovanje med bema vladama vedno ostrejše in leta 1962 je prišlo do invazije Indije na področju Ladaka čez Mac Mahonovo črto. Nekdanje dvatisočletno prijateljstvo je bilo končano; Indija in Kitajska sta postali sovražnici.
Moramo priznati, da so bili trenutki, ko smo mislili, da je tudi Indija na neki način prispevala k poslabšanju odnosov s Kitajsko. Indija je odpoklicala svojega poslanika iz Kitajske mnogo prej, preden je Kitajska poklicala svojega iz Indije. Ko je kitajsko-indijski sporazum iz leta 1954 o Tibetu leta 1962, potekel, ga je Kitajska želela obnoviti.
Toda indijska vlada je odbila obnovitev sporazuma zaradi svojega nezadovoljstva v zvezi s kitajskim ravnanjem na naši meji. Na ta način je bila druga nit
drugo v naši zvezi s Kitajsko prekinjena.
Poznejši dogodki so dali sumiti, ali bi Kitajska bila prijateljica Indije ne glede na to, ali je Indija to storila ali ne. Saj je Kitajska zavzela sovražno stališče do svojega velikega zaveznika, tovariša in dobrotnika, Sovjetske zveze. Vsi njeni sosedi so začeli čutiti njeno napadalnost. Prekoračila je sama sebe v svojih mahinacijah v Indoneziji in sedaj kuje zaroto pro-do sedaj prijateljski Burmi.
Severna Koreja, o kateri se je do nedavnega zdelo, da je na kitajski strani v njenem velikem ideološkem sporu s Sovjetsko zvezo, je menjala svoje stališče. Severni Vietnam, za katerega je vlada ZDA storila vse, kar more, da ga potisne v kitajske roke, se ni hotel postaviti na stran Kitajske proti Sovjetski zvezi. Tudi afriške države, o katerih je Čuenlaj trdil leta 1964, da vlada v njih revolucionarno stanje, so se vedno bolj utrujale od kitajskih spletk...
Seveda slika ni na splošno temna. Kitajska je obrnila hrbet svoji civilizaciji, zasnovani na konfucionizmu, toda to ni prvikrat v zgodovini, da je tako ravnala. V tretjem stoletju pred Kristusom je močni cesar čin Ših Huang Ti, graditelj velikega zidu, za katerega je dejal, da za vsakim kamnom eno človeško življenje, izvedel znano požiganje knjig, vključno dela Konfucija, podobno požiganju knjig v Maocetungovi Kitajski.
Vendar so se po cesarjevi smrti začeli konfucijevski klasiki pojavljati iz najneobičajnejših skrivališč in Konfucij je pridobil ume Kitajske za več stoletij.
Mao ni bolj nesmrten od čin Ših Huang Tija; in morda tudi maoizem ne bo preživel Maoce-tunga na Kitajskem, dlje kakor je dinastija Čin preživela Čin ših Huang Tija. Marksizem bo nedvomno ostal, toda je mnogo drugačen od maoizma. Samo dejstva, da rdeči gardisti in kitajska vojska niso mogli skupno eliminirati vse opozicije proti maovim nristašem teorije maoizma, priča, da ta morda ni
stalen pojav na Kitajskem_______
S Kitajsko niso slabo ravnali in je poniževali samo v 19. stoletju, temveč še vedno ravna-,o z njo kot z odpadnico med državami. In odpadnik se vedno obnaša kot odnadnik.
Mogoče je, da bi sprejem Kitajske v Združene narode in u-klonitev ogorčenja zaradi For-moze in otokov ob obali omogočila. da se Kitajska začne počutiti kot priznana, ali v skrajni meri manj nezadovoljna, kakor je sedaj.
Toda mi ne moremo oceniti te mogočnosti in je spremeniti v stvarnost ter graditi svojo politiko na tej predpostavki. Toda, ko se bodo izčrpali izbruhi maoizma, bi morda bilo mogoče doseči neko delovno razumevanje s Kitajsko.
Toda vedno bomo morali biti budni. Ne moremo niti najmanj zmanjšati svojih priprav za obrambo, posebno če upoštevamo prijateljstvo med Kitajsko in Pakistanom, čeprav sumimo, da bo predsednik Ajub Kan dopustil, da Pakistan ravna, kakor je ravnala Indonezija v času Sukarna. Hkrati pa ne smemo opustiti možnosti, ki se nam lahko ponudi v prihodnje, za ploden dialog s Kitajsko. S tega vidika je indijska vlada nedvomno pametna, ko odklanja zaporo svojega poslaništva v Pekingu, kljub najhujšim izzivanjem ...
Sovjetska astronavtka Valentina Tereškova je te dni na obisku
zelo prisrčen sprejem
v Italiji, kjer so ji povsod priredili
NAS KRAS
Za tržaški Kras vlada tu pri nas vedno večje zanimanje. S kraško problematiko so se tako s kulturnega kot tudi s socialnega in gospodarsko-političnega vidika začeli ukvarjati vsi, ki jim je na en ali na drug način pri srcu ta del naše zemlje.
Hvale vredno in spodbudno je s tem v zvezi zlasti delo, ki so ga doslej opravili tržaška u-niverza, društvo «Pro Natura Carsica« in posamezniki kot profesorja L. Poldini in R. Mez-zena, dr. M. P. Pagnini in drugi. Posebno dobra so bila nekatera predavanja in publikacije o problemih tržaškega Krasa. Ravno tako uspešna je bila tudi okrogla miza o teh vprašanjih.
Tržaškemu Krasu je posvečena tudi razstava, ki je bila sinoči odprta v občinski galeriji v palači Costanzi in ki sta jo pod predsedstvom župana inž. M. Spaccinija priredila muzej Revoltella in center za umetniške študije na tržaški univerzi. Ta razstava je tako v mestu kot na podeželju zbudila veliko zanimanje. Na njej so v očarljivi obliki prikazane podobe Krasa: 50 krasnih črno-belih fotografij, ki jih je napravil prof. T. Stra-visi, ter 100 barvnih diapozitivov s pojasnili v posebnem katalogu. Razen tega je Avtonomna turistična in letoviščarska u-
ima ta človek ravno tako pravi-1 co živeti v bodočnosti. Kaj nam bodo muzeji, restavrirane domačije in celo cele vasi, če pa Kraševca ne bo več na Krasu. * Naša naloga je pripomoči kra-škemu delovnemu človeku, da1 se na svoji domači zemlji obdrži in da zaživi času primerno , življenje. Pripomoči moramo predvsem kraškemu kmetu — < vinogradniku in živinorejcu, vi- 1 narju in cvetličarju. Pripomoči • moramo našim kamnoseškim • delavcem, domačim obrtnikom • ter domačim turističnim podjet-' ' jem.
Krajevne oblasti morajo po , želji domačinov, po nasvetih strokovnjakov in učenjakov se- j staviti predvsem ustrezne regu- • lacijske načrte vasi in naselij in po teh načrtih naj bi se vsi strogo ravnali. Preprečiti je tre- . ba brezvestna kupoprodajanja i kraške zemlje in špekulacije i raznih kapitalistov. Prepričati : moramo kraškega človeka, da je njegova zemlja dosti več vre- , dna od današnje ponujene ce-1 ne. Za nauk nam mora služiti . pojav, ko so ob obali mnogi Kontovelci, Prosečani, Križani in Nabrežinci za počen groš prodali zemljo, ki je danes vre- * dna zlata. Naši kmetje se mo-,, rajo zavedati lastnega trajnega bogastva. Koliko je žalostnih i primerov, ko proda kmet zem- t
IZJAVA TAJNIKA OZN O VOJNI V VIETNAMU
U Tant vedno prepričan v možnost pogajanj če ZDA ustavijo bombardiranje na severu
Ugotovil je, da sedaj ni možnosti za nastop varnostnega sveta - Ameriški delegat Goldberg se bo posvetoval prihodnji teden z Gromikom - Brežnjev o programu osvobodilne fronte
NEW YORK, 16. — Glavni tajnik OZN U Tant je na tiskovni konferenci izjavil, da je še vedno prepričan, da če bi ZDA ustavile bombardiranja Severnega Vietnama, bi se začeli važni razgovori med Washingtonom in Hanojem. V odgovoru na vprašanja časnikarjev je pouda-
ril, da se številni voditelji prijateljskih držav Severnega Vietnama strinjajo s tezo tajnika OZN, da bi se pogajanja lahko začela v treh ali štirih tednih po ustavitvi bombardiranja.
U Tant je izrazil upanje, da bodo vse diržave OZN izvedle mirovne pobude za rešitev vietnamskega vprašanja med rednim zasedanjem glavne skupščine OZN, ki se bo začelo v torek.
Prizor z neke parade v Pekingu
U Tant je nato obsodil surovo realnost, ki jo predstavljajo vedno večje izgube na obeh straneh, in nadaljevanje uničenja. U-gotovil je, da so mednarodne možnosti pred začetkom zasedanja skupščine OZN nespodbudne, in je potrdil, da je prekinil osebne napore za mir, ker ni bil izpolnjen prvi in najvažnejši pogoj, ki ga je on omenil, tj. ustavitev a-meriškega bombardiranja nad Severnim Vietnamom. To pa ne pomeni, da se je odpovedal svojim poizkusom. Z drugimi besedami, nadaljeval bo napore ob primernem času.
U Tant je izjavil, da bi bil najsrečnejši človek, če bi varnostni svet lahko nastopil, da se v Vietnam povrne mir. Toda varnostni svet ne more nič storiti zaradi nasprotovanja dveh stalnih članic sveta, kakor je bilo v primeru Dominikanske republike zaradi nasprotovanja neke velike države (mislil je ZDA). V primeru Vietnama ne vidi U Tant nobene možnosti nastopa varnostnega sveta zaradi nasprotovanja dveh velikih držav (očitno je mislil Sovjetsko zvezo in Francijo).
U Tant Je dal razumeti, da je pripravljen imeti za resnične vztrajne govorice, da sta Kitajska in Sovjetska zveza sklenili poslati pilote v Severni Vietnam. Omenil je novice da Severni Vietnam dobiva vedno večjo vojaško in gospodarsko pomoč od prijateljskih držav, in je pripomnil: «So tudi govorice (seveda nepotrjene) o sporazumu med Hanojem in nekaterimi državami, ki z njim simpatizirajo, o pošiljatvi prostovoljnih tehnikov, zlasti pa letalskega osebja, pilotov, topničarjev in motoristov.* Neki čas-
nikar je vprašal, ali je Kitajska med temi »simpatizerji Hanoja*. U Tant mu je odgovoril, da lahko sam izvaja zaključke.
V zvezi z govoricami o spremembah stališča hanojske vlade je U Tant izjavil, da bi bilo pretirano videti v njih znake novih pobud za mir. Pripomnil pa je, da ni verjetno, da bo Hanoj dal pobudo ter javno ali zasebno izjavil, da bo ravnal «na ta ali na oni način ob tej ali drugi okoliščini.* Po njegovem mnenju se tehnične ovire lahko premagajo, če je volja do miru.
Ameriški stalni delegat v OZN Goldberg namerava baje poizvedovati pri sovjetskem zunanjem ministru Gromiku o vlogi, ki bi jo Združeni narodi mogli imeti pri iskanju miru v Vietnamu. Demokratični senator Joseph Clark je na tiskovni konferenci izjavil, da je Goldberg povedal skupini poslancev, da je začel temeljito akcijo, da ugotovi, ali Združeni narodi lahko imajo prvovrstno vlogo v Vietnamu. »Ti napori so še v teku in Goldberg hoče govoriti še z drugimi osebami, med katerimi tudi z Gromikom, preden predloži poročilo državnemu departmaju,* je dodal senator. Sovjetski zunanji minister Gromiko bo prišel v New York ob začetku zasedanja glavne skupščine OZN, ki se bo začelo v torek.
Severnovietnamska trgovinska zbornica je objavila izjavo, v kateri pravi, da je ameriško bombardiranje trgovinskega pristanišča Kam Fa in Hajfonga 10. in 11. septembra hudo prekršilo svobodo mednarodne trgovine in poteptalo mednarodno pravo. Zlasti so prekršili ženevsko konvencijo
t £-<>»>>» »pra.i&j*,?	;
je vredno..,, avtomobila vsak dan manjša, vrednost zemlje pa iz dneva v dan večja.
Politične, strokovne in gospodarske organizacije bi se morale globlje pozanimati za proble- ' me Krasa za zaščito interesov ,' njegovih prebivalcev. Ni dovolj ena okrogla miza za proučitev i, vseh kraških problemov. Taka h posvetovanja bi morala biti po gosteje s čim širšo udeležbo., Le tako bi se dali koordinirati |: in koncentrirati napori in pri-1. zadevanja vseh tistih, ki so jim j pri srcu problemi zaščite na- j ravnih in človeških zakladov na- i šega Krasa. Potrebna je ustano- ' vite v posameznih komisij, ki bi 1 se ukvarjale z zaščito kraja, I’ rastlinstva in živalstva, arhitek- \ ture, etnografije. Nujna je go ' spodarska komisija o Krasu: kmečka in industrij sko-obrtna. [■ Gospodarska komisija bi mora- i la dati potrebna priporočila za j' ohranitev in razvoj vinogradništva in živinoreje, upoštevajoč važni socialni moment zadruž- K ništva in za razvoj cvetličar-stva in vinarstva; proučiti bi I, morala, kakšne možnosti so za razvoj male industrije, obrtni- j' štva in turizma na Krasu za , zaposlitev tamkajšnjega delov- t? nega človeka, in kateri kraji so js. za to dejavnost najbolj primer- j: ni. To vprašanje je treba nuj- i no preštudirati, dokler ne bo ’ prepozno. Nujno potrebno je, ‘j da se obsodi škoda, ki jo po- t vzroča vojaštvo na Krasu, vo- ; jaške služnosti, škoda, ki jo po- • vzroča odlaganje smeti pri ; Trebčah.
Treba je napraviti konec gospodarskim in političnim špeku- 1 lacijam na račun kraškega de- ’ lovnega človeka in njegove zemlje. Vsestransko mu moramo 1 pripomoči, da se gospodarsko J čim bolj utrdi, kajti le tako se i bo obdržal na domačih tleh, le l tako bo Kras ostal Kras.
Inž. Miloš Kodrič
ve, ki so jih prispevali prof. S. Polli o klomatologiji, prof. C. D’Ambrosi o geologiji, prof. W. Maucci o speleologiji, prof. L. Poldini o vegetaciji, prof. R. Mezzena o flori, prof. B. Lon-za o gradiščih, dr. M. P. Pagnini in G. Berni o beneški hiši in na splošno o kraški vasi, ter univerzitetni center za umetnostne študije o prihodnosti Krasa.
Razstava «Tržaški Kras«, ki je brez dvoma pomembna kulturna prireditev, ima, na žalost, precej pomanjkljivosti. Predvsem ni na razstavi podana prava slika o Človeku, ki na Krasu živi in dela. NI prikazan kmečki človek ne pri delu ne med zidovi lastne domačije. Kraški kmet in kraški delavec. To je slovenski živelj na Krasu, ki je na razstavi tako rekoč hote ali nehote ignoriram
Na naš Kras se ne sme gledati le kot na senčni ali pa sončni kraj za počitek tržaških izletnikov in tujih turistov. Ne smemo pozabiti, da tu že dolga stoletja živi naš človek in da
iz leta 1958, ki določa svobodno trgovino in pomorsko plovbo, ter haaško konvencijo iz leta 1907, ki prepoveduje vojnim letalom in ladjam napadati gospodarske naprave, pristanišča in obljudena obalna področja.*
Izjava poziva trgovinske in pomorske kroge vseh držav, naj o-stro obsodijo ameriške napadalce in naj si prizadevajo, da prenehajo njihovi zločinski napadi ter naj se spoštuje svoboda trgovine in plovbe.
V _ Moskvi je prvi tajnik KP SZ Brežnjev sprejel stalnega predstavnika južno vietnamske narodnoosvobodilne fronte in mu izjavil: »Centralni komite KP SZ zelo ceni dejstvo, da je narodnoosvobodilna fronta odobrila važen politični dokument, ki se obrača na vse sloje vietnamskega prebivalstva. Ta dokument bo nedvomno imel važno vlogo v borbi vietnamskega ljudstva za zgraditev neodvisnega, demokratičnega, miroljubnega in nevtralnega Južnega Vietnama. Novi program osvobodilne fronte bo prispeval k o-krepitvi enotnosti prebivalstva proti ameriškim napadalcem in njihovim sajgonskim lutkam.* Na koncu je Brežnjev izjavil, da bo Sovjetska zveza še dalje v celoti podpirala južnovietnamske patriote in Severni Vietnam.
Včeraj so ameriški bombniki znova bombardirali jeklarski kompleks 60 kilometrov severno od Hanoja. Bombardirali so tudi dva mostova ob železnici, ki veže ta center s Hanojem, in številne druge objekte. Bombniki «B 52» pa so bombardirali položaje o-svobodilnih sil južno od demilitariziranega področja. Poleg tega je bilo več spopadov na raznih področjih.
Rusk in Gromiko se sestaneta v New Yorku
WASHINGTON, 16. — Ameriški državni departma je javil, da bo ameriški državni tajnik Dean Rusk šel 24. septembra v New York, kjer bo prisostvoval začetku zasedanja glavne skupščine OZN. V New Yorku bo ostal do 4. oktobra.
Sovjetski poslanik v Washingtonu Dobrinin je izjavil, da se bosta Rusk in Gromiko sestala med zasedanjem skupščine OZN v New Yr»rku, da obravnavata najvažnejša mednarodna vprašanja. Dobrinin je to izjavil po 40-minutnem pogovoru z Ruskom. Dodal je, da se bosta Rusk in Gromiko sestala večkrat med zasedanjem OZN. Nedvomno bosta govorila o Srednjem vzhodu, o Vietnamu in o morebitni omejitvi graditve protiraketnega obrambnega sistema. Gromiko bo verjetno prišel v New York v ponedeljek in prvič se bo morda sestal 27. ali 28. septembra.
Tereškova v Neaplju
NEAPELJ, 16. — Valentina Tereškova je prisepla nocoj privatno v Neapelj. Večje skupine prebivalcev so jo toplo sprejele. Na občini jo je sprejel župan prof. Principe, ld je imel kratek pozdravni govor in ji je nato izročil nekaj daril. Tereškova se je zahvalila in izrazila zadovoljstvo, ker je lahko obiskala Neapelj. Od tu je odšla z motornim čolnom na Capri.
NAPOVED MED GOVOROM V TORONTU
Saragat bo v spremstvu Fanfanija obiskal prihodnje leto SZ
V ponedeljek se prične uraden obisk v ZDA - Polemika okoli Fanfanijeve izjave o italijanski zunanji politiki
TORONTO, 16. — Predsednik republike Saragat je zaključil uraden obisk v Kanadi in bo danes ter jutri počival, da se pripravi na napore, ki ga čakajo v ponedeljek, ko bo priletel v VVashington, kjer se bodo pričeli uraden obisk v ZDA in razgovori s predsednikom Johnsonom.
Včeraj je Saragat v govoru italijanskim izseljencem povedal, da
je sprejel povabilo predsednika vrhovnega sovjeta SZ Podgornega in da bo prihodnje leto uradno obiskal Sovjetsko zvezo. V istem govoru je dejal, da Italija nima sovražnikov in da vodi politiko prijateljstva, ki temelji na zvestobi zavezništev in vedno širših ter koristnejših dvostranskih odnosih, aktivnega sodelovanja pri akcijah OZN ter ostalih mednarodnih organizmov.
Predsednik je dejal, da je Italija v tem zadnjem razdobju razvila gospodarske, trgovske in kulturne stike tudi z državami vzhodne Evrope, s katerimi ima gospodarske odnose obsežnega pomena. V tej zvezi je nato Saragat tudi napovedal obisk v SZ in pri tem tudi izrecno dejal, da ga bo pri tem obisku spremljal zunanji minister
Fanfani.
Ta zadnja pripomba ima verjetno dvojni pomen. Po eni plati ne more nihče reči, kdo bo zunanji minister po spomladanskih volitvah, in je torej Saragat na tak način povedal, da bo do obiska prišlo že letošnje spomladi in pred političnimi volitvami, kar pa je iz političnih razlogov verjetno dvomljivo. Po drugi plati pa je na tak način posredno podprl Fanfanija v zvezi s polemiko o njegovem govoru, ki naj bi ga izrekel Quebecu.
Kot smo že poročali, je agencija najprej objavila Fanfanijevo kritiko na zunanjo politiko, češ da «se razblinja na nekoordinirane in ločene epizodo, nekaj kasneje pa je prišel popravek, češ da je Fanfani samo omenil potrebo, da bi bilo treba pripeljati razpravo v višje višine «in da se polemika o zuna-
nji politiki včasih razblini*. V tej zvezi so nastale hujše polemike in komunistični tisk piše celo o vesteh, da je kazalo, da bo vlada odpoklicala Fanfanija, odnosno da so take zahteve prišle iz vrst desnice PSU. Take govorice pa je odločno zavrnil »Avanti*, ki pravi, da gre samo za špekulacije, ki so nastale na osnovi enega samega stavka a-gencije, ki je bil kasneje demantiran in pojasnjen, ter da je s tem tudi vsaka polemika odveč.
Gomulka za konferenco komunističnih strank
VARŠAVA, 16. — Prvi tajnik KP Poljske Gomulka je danes izjavil, da Je naklonjen sklicanju nove svetovne konference komunističnih strank, široki izmenjavi misli in sprejemu skupnega stališča v bistvenih vprašanjih v mednarodnih zadevah. Poudaril je tudi prijatelj-| stvo in zavezništvo Poljske s SZ,
•iiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiimiiiiiimiiifiiiMUliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
URADNO TANJUGOVO SPOROČILO 0 SREDNJEM VZHODU
Objavljena vsebina poslank ki jih je Tito poslal državnikom
Predlogi so naleteli na ugoden odmev pri štirih velesilah in pri mnogih vladah
BEOGRAD, 16. — Poslanice, ki
na veliko zanimanje v svetu in prispevale k aktiviranju politične akcije za rešitev sedanje napetosti na Bližnjem vzhodu. Pobuda Jugoslavije, izražena v poslanicah predsednika republike, temelji na načelih, ki jih Je Jugoslavija zastopala od samega začetka krize in ob upoštevanju novo nastalega položaja. Ne gre za posredovanje temveč za konkretne predloge, ki naj služijo kot osnova za politično rešitev spora.- Pri tem se kot osnovni pogoj postavlja opustitev vsake politike sile. V skladu s to osnovno idejo predsednika Tita držaViHkom drugih držav vsebujejo poSTanice naslednje oredloge:
1. Umik vseh čet z ozemelj, ki so bila zasedena 5. junija, in sicer pod nadzorstvom opazovalcev OZN. 2. Varnostni svet ali pa štiri velesile, naj jamčijo varnost meja, kakršne so bile 4. junija, vsem državam tega področja do dokončne rešitve spornih vprašanj. V ta namen naj se eventualno namestijo sile OZN na obeh straneh meje. 3 Svoboda plovbe za vse ladje v Akabskem zalivu po Tiranski ožini do dokončne odločitve haaškega razsodišča. 4. Obnovitev stanja v Sueškem prekopu, kakršno je bilo 5. junija.
Ko bi se izvedli ti ukrepi, bi moral varnostni svet ob udeležbi neposredno prizadetih strani začeti pobude za rešitev drugih spornih vnrašanj in v prvi vrsti vprašanja palestinskih beguncev, ter vprašanja svobodne plovbe izraelskih ladij po Sueškem prekopu.
Po izpolnitvi teh ukrepov bi Varnostni svet ob sodelovanju neposredno zainteresiranih držav pod-vzel korake za rešitev spornih vpra. šanl, predvsem vprašanja palestinskih beguncev in za vprašanja plovbe izra^skih ladij po Sueškem prekopi/
Jugoslovansko pobudo so po informacijah diplomatskega urednika Tanjuga v najširšem smislu pozdravile vse štiri velesile in države, Azije, Afrike in Latinske Amerike. Edino Izrael se je tej akciji odkrito uprl. Pobuda predsednika Tita, sodi diplomatski urednik Tanjuga, je že dosegla enega svojih smotrov. Sprožila je ogromne sile v iskanju rešitve sedanje krize na B'4žn1em vzhodu.
V New Yorku so Avstrija, Finska in švedska predložile danes načrt resolucije, ki poziva glavno skupščino OZN, naj preda vpraša-nie Južnega Vietnama rednemu zar sedanju skupščine z absolutno prednostjo.
Zaostritev spora v pravoslavni cerkvi
BEOGRAD, 16. - Sabor srbske pravoslavne Cerkve pod predsedstvom patriarha Germana je po dvodnevnem zasedanju in razpravi o proglasitvi makedonske pravoslavne Cerkve za samostojno sklenil prekiniti vse stike z višjo duhovščino makedonske pravoslavne Cerkve, ker je ta proti kanonskemu pravu in kljub nasprotnemu sklepu sinoda srbske pravoslavne Cerkve proglasila samostojnost makedonske pravoslavne Cerkve. Sabor je nadalje naložil sinodu, da sproži postopek proti nadškofu Dositeju, ki je bil na cerkveno - ljudskem zboru v Ohridu 19. junija proglašen za ohridskega in makedonskega metropolita, to je za poglavarja makedonske pravoslavne Cerkve. Do proglasitve makedonske Cerkve za samostojno je bil patriarh srbske pravoslavne Cerkve istočasno tudi pn-g'avar makedonske pravoslavne Ce' kve.
Po sklepu sinoda srbske pravo slavne Cerkve se stiki z verniki makedonsko pravoslavne Cerkve ne prekinejo. Prav tako se bodo bogoslovci s področja makedonske pravoslavne Cerkve lahko tudi v bodoče šolali v ustanovah srbske pra-
voslavne Cerkve. S tem sklepom sinoda srbske pravoslavne Cerkve se je spor z makedonsko pravoslavno Cerkvijo oziroma višjo duhovščino do skrajnosti zaostril.
I_________
Po samomoru maršala Amerja
KAIRO, 16. — V Kairu so danes uradno zanikali govorice, ki so se razširile, da je predsednik Naser podal ostavko. Zanikanje je podpisal podtajnik v ministrstvu na narodno usmerjanje ln pravi, da gre za navadno femfsfjbtino, ki je brez podlage. Izjava pravi: «Izrael je razširil govorice, da je predsednik Naser odstopil- Te govorice so brez vsake podlage.#
Vsi listi v Kairu so izšli danes črno obrobljeni in s sliko maršala Amerja. «A1 Ahram« piše, da je bil četrtek za predsednika Naserja dan velike žalosti. Maršal Amer je bil najtesnejši Naserjev sodelavec 15 let. «A1 Ahram» piše, da je skušal Amer napraviti samomor že trikrat prej. Prvikrat Je skušal napraviti samomor v glavnem štabu oboroženih sil ZAR 8. junija med vojno proti Izraelu. Tedaj je bil pomočnik vrhovnega poveljnika egiptov-
skih oboroženih sil. Ko je bil Naser obveščen o tem, je bil vso noč ob Amerjevt postelji.
25. avgusta je skušal Amer znova napraviti samomor, ln sicer 48 ur prej, preden je pripravljal zaroto.
Amerja so postavili v hišni zapor prve dni septembra in v sredo sta prišla k njemu dva visoka častnika, da ga zaslišita. Amer je bil izredno razburjen, šel je v spalnico in se je čez nekaj trenutkov vrnil ter Je «nekaj žvečil«, čeč nekaj minut je bil že ves zmeden in Je rekel enemu od častnikov: «Zaužil sem strup, da napravim konec.«
Prepeljali so ga v bolnišnico. Ko se je njegovo stanje izboljšalo, so ga premestili v vladno rezidenco v predmestju Kaira. V četrtek zvečer pa so ga našli v kopalnici v tej novi rezidenci onesveščenega, in čez 15 minut je umrl. List piše, da so pri preiskavi ugotovili, da je skrival pri sebi strupene tablete, in sicer pod obližem na lastnem telesu
V Kairu so danes sprejeli izredne varnostne ukrepe okoli Naserjevega bivališča. Vendar pa Je v mestu vse normalno. Policija je zgodaj delala red pred kioski časopisov, kjer so se ljudje gnetli, da jih kupijo.
.....nuni.umil...............................n..
Obiskal je predvsem kraje znane iz odporniškega gibanja
Predsednik vlade Moro na obisku v Piemontu
V jeseni delne upravne volitve - Tolloy na obisku v Pragi - Tri dni stavka pilotov Alitalia
RIM 16 — Delne upravne vo- i in proračun Pleraccinl kot gost ro-litve bodo 12. novembra, ko bo I munskega ministra Marinesca. Pie-okrog 985 tisoč volivcev izvolilo I raccini je danes na tiskovni konfe-nove občinske upravne svete, in * renči poudaril veliko zanimanje
to v dveh glavnih mestih pokrajin v Forliju in Lecce, v 57 občinah z več kot pet tisoč prebivalci in v nekaj več kot sto občinah z manj kot pet tisoč prebivalci, kjer Dodo volili po večinskem sistemu.
Predsednik vlade Moro Je obiskal Piemont in to predvsem kraje, kjer je najprej nastalo odporniško gi-ban)e. V Cuneu je odkril spominsko ploščo Glovanniju Giraudu, ki je bil prvi predsednik pokrajine po osvoboditvi in tudi prvi za Glolitti-jem, ki je predsedoval isti upravi pred fašizmom.
Moro je v krajšem govoru poudaril izredno vlogo odporniškega gibanja, ki odraža na tem področju tradicionalne težnje po svobodi in visoko doseženo politično ter civilizacijsko raven. Predsednik vlade je nato govoril o perspektivah deželne ureditve, ki naj okrepi enotnost države.
Popoldne je Moro obiskal Boves, kjer je bila krajša svečanost ob spomeniku padlim, saj so ta kraj nacisti povsem porušili. Kasneje pa je bila podobna svečanost tudi v kraju Alba, kjer se Je prebivalstvo oktobra-novembra 1944 uprlo ln proglasilo lastno avtonomno republiko. Končno Je danes Moro obiskal še Mondovi in podjetje «Ferrero», ki je sedaj središče največje slaščičarske Industrije v Zahodni Evropi.
Minister za zunanjo trgovino Tol-loy je danes prispel v Prago na va-I bilo češkoslovaškega ministra za zunanjo trgovino Frantlška Hamou-' za ob italijanskem dnevu na mednarodnem velesejmu v Brnu. Program predvideva ogled raznih industrijskih obratov in med drugim tudi Lidic. kjer so nacisti pobili vse prebivalstvo. Tolloy bo ostal v ČSSR do 21. septembra.
V Romuniji Je bil več dni na obisku minister za programiranje
romunske industrije za italijanske izdelke, kot po drugi plati zanimanje Italije zlasti za dosežke Romunije v petrolejski industriji, kjer so dosegli svetovno raven. Omenil je dobre možnosti za okrepitev trgovinske izmenjave v korist obeh dežel, pri čemer ne gre samo za okrepitev gospodarstev temveč tudi za dobro politiko v interesu miru.
V sredo se sestane izvršni odbor FIARO (italijanske federacije u-prav bolnišnic), ki bo obravnaval način pravnega postopka proti zavarovalnim ustanovam, ki ne izplačujejo dolžnih zneskov za zdravljenje zavarovancev. Razpravljali bodo tudi o možnosti, da ukinejo storitve za zavarovance, tako da bi morali bolniki najprej sami kriti stroške.
Predsednik odv. Lannl je dejal, da so bolnišnice počakale do septembra, pa še sedaj ne vedo, kdaj ln koliko bodo prejele. Izredni u-krepi, ki jih je vlada sprejela julija, so zadostovali za kritje enomesečnega primanjkljaja, a od takrat sta minula zopet dva meseca. Stanje velike večine bolnišnic je izredno kritično in bolnišnice so pred tragično alternativo: ali zapreti, ali pa zahtevati od bolnikov plačilo. Predsednik je zaključil, da so že večkrat podrobno obvestili o stanju vlado, politične osebnosti, odgovorne ustanove in sindikate in da je sedaj mera polna in da morajo preiti k dejanskim ukrepom.
Vsedržavno združenje italijanskih civilnih pilotov je proglasilo tridnevno stavko letal Alitalia ki se bo pričela v nedeljo ob 2. uri ponoči in se zaključila ob isti uri v sredo. V tem razdobju ne bo odletelo nobeno letalo na italijanskem ozemlju, lahko pa se bodo vrnila letala iz tujine. Redno bodo vozila letala dveh manjših družb SAM In AD ln tl dve družbi bosta uvedli tudi nekaj izrednih poletov.
«kl sta jamstvo za Poljsko in njene pravične meje«.
Incident v Londonu ob sovjetskem letalu
LONDON, 16. — Danes so v Londonu zakasnili odhod sovjetskega letala v Moskvo, v katerem je bil mladenič, o katerem pravijo, da ni hotel prostovoljno odpotovati. Britansko notranje ministrstvo je nocoj sporočilo, da so potem, ko je mladenič prišel na letalo, funkcionarji priseljevalne službe dobili vtis, ne potuje po svoji volji. Zato so policaji prišli v letalo in so s težavo odpeljali mladeniča iz letala. »Sedaj ga zaslišujejo, toda njegove izjave so zelo nedosledne in se zdi, da je mladenič omamljen. Zaradi tega niso njegove želje dovolj jasne.* Zvedelo se je, da se mladenič imenuje Vladimir Kašenko in ima 25 let. Sovjetski konzul v Londonu pa je zanikal, da mladenič ni hotel odpotovati. Dodal je, da je res prav nasprotno, in sicer, da so ga policaji prisilili izstopiti iz letala proti njegovi volji. Konzul je dodal, da »seveda kapitan letala ni hotel prepustiti Kašenka policajem »Special branch* zaradi česar je nastalo majhno prerivanje*. Sovjetski diplomat je dalje izjavil, da je bil Kašenko v Veliki Britaniji osem mesecev, da se izpopolni v inženjeriji na uni-varzi v Birminghamu. Toda, ker je obolel, bi se moral vrniti v Moskvo na nujno zdravljenje.
Kašenka in njegovo ženo so prepeljali zvečer z letališča na sedež «Scotland Yarda». Zvečer je zunanji minister Brown, ki je bil obveščen o dogodku, govoril po telefonu s sovjetskim poslaništvom.
Poročilo o obisku Pompidouja na Dunaju
DUNAJ, 16. — Danes so objav* 11 uradno poročilo o obisku predsednika francoske vlade Pompidouja na Dunaju, ki je že odpotoval v Pariz. Poročilo pravi, da so si francoski In avstrijski državniki Izmenjali poglede na mednarodno stanje ter proučili razvoj francosko-avstrijsklh odnosov z različnih vidikov. Izrazili so zadovoljstvo nad doseženim napredovanjem za normaliziranje odnosov med vzhodom in zahodom. Poudarili so tudi rezultate pobud za popustitev napetosti ni tesnejše sodelovanje vseh evropskih držav ob spoštovanju njihove suverenosti: take pobude sta sprejeli bodisi Franclja kakor Avstrija. Obe strani sta poudarili potrebo nadaljevanja naporov v korist Evrope in miru.
Široka Izmenjava pogledov Je dala kanclerju Klausu ln ministrskemu predsedniku Pompldouju priložnost, da proučita stanje pogajanj med Avstrijo in evropskim skupnim tržiščem. Ob tej priložnosti je Klaus poudaril važnost, ki jo Avstrija pripisuje tesnejšim gospodarskim odnosom med Avstrijo m skupnim tržiščem ob upoštevanju stalne nevtralnosti Avstrije In obveznosti, ki Jo ta Ima na podlagi državne pogodbe. Pompldou Je poudaril svoje razumevanje za Klausovo stališče In v tem duhu so se sporazumeli, da bosta obe vladi ostali glede tega v najtesnejšem stiku.
Poročilo pravi zatem, da sta obe strani sklenili pomnožiti odnose na vseh sektorjih, Imenovati mešano komisijo, ki bo proučila možnosti gospodarskega sodelovanja, ter skleniti tehnično-znanstveni sporazum o socialni varnosti. Na Dunaj je prišla tudi francoska delegacija za povečanje sodelovanja na področju miroljubne uporabe atomske energije.
Ogromna škoda zaradi neurja v Beogradu
BEOGRAD, 16. — Veliko neurje 11. t.m. nad Beogradom je po podatkih predsednika mestne skupščine Beograda Pešiča prizadejalo po še nepopolnih podatkih nad 77 milijonov novih dinarjev škode. Največjo škodo so utrpela gospodar ska podjetja in za skupno nad 32,5 milijona novih dinarjev. Škoda, ki jo je utrpel stanovanjski sklad, presega 31 milijonov novih dinarjev, medtem ko škoda prizadeta komunalnim objektom, predvsem ulicam (poškodovano je okrog 76.000 kv. m cestišča) presega 12 milijonov novih dinarjev. Neurje je popolnoma onesposobilo za stanovanje okrog 300 manjših hiš, ki se morajo porušiti, in poškodovalo okrog 600 drugih stanovanj. Mestna skupščina je sklenila, da se od stanovanj, ki se gradijo, 200 stanovanj dodeli najbolj prizadetim družinam.
Bomba v vlaku Basel-Milan
COMU, 16. — Finančni stražniki so našli na vlaku Basel - Milan 24 dinamitnih nabojev, ki so bili povezani s 5 m vžigalne vrvice in vžigalnikom. Vlak je pripeljal na postajo Ponte Chiasso, kjer finančni stražniki opravijo običajno preiskavo. Bombo so našli v strani šču vagona drugega razreda.
10. slovenske športne igre Dones
(mladinci in člani)
v Nabrežini in Zgoniku
DANES se bosta začela mladinski in članski odbojkarski turnir 10. SŠI. Spored je naslednji:
V	NABREŽINI
MLADINCI
ob 9.00 uri: Kontovel — Breg »	9.30: Škamperle — Opčine
» 10.00: Cankar — Kras
» 10.30: Sokol — zmagovalec Kontovel — Breg » 11.00: Zmagovalec Škamperle — Opčine; zmagovalec Cankar — Kras » 11.30: finale za tretje mesto
V	ZGONIKU
ČLANI
ob 9.00 uri: Sokol — Opčine »	9.30: Breg A — Dom Gorica
» 10.30: Barkovlje A — Breg B
JUTRI V TREBČAH ob 21. uri: Primorec — Zarja
Dovoljena zamuda je 10 minut po najavljenem urniku. Po preteku tega roka bo ekipa, ki se ne bo predstavila popolna na igrišču, izgubila tekmo brez borbe z 2:0.
Opozorilo — V primeru slabega vremena, bo mladinski turnir danes, v nedeljo 17. t.m., z začetkom ob 15. uri na stadionu «Prvi maj», članski pa jutri, v ponedeljek, ob 20.30 istotam.
SREDOZEMSKE IGRE V TUNISU
V skoku v višino nov rekord Todosijeviča
Zopet številne zlate kolajne za Italijo
TUNIS, 16. — Po včerajšnjem dnevu tekmovanj na sredozemskih Igrah, kjer Je Slovenec Miroslav Cerar osvojil v orodni telovadbi zlato kolajno pred Italijanoma Francom Menlchellijem In Luigljem Crn-maghijem In po jugoslovanski zmagi v rokometu, je bila uradna 'est-vica oddanih kolajn naslednja:
Italija	Zl. 26	Sr. 19	Br. 15
Jugoslavija	10	n	4
Španija	9	n	20
Turčija	9	7	4
Grčija	5	5	10
Tunizija	4	8	9
Francija	4	3	4
Maroko	2	1	3
Alžirija	0	0	3
Libija	0	0	2
Libanon	0	0	1
Malta	0	0	0
Danes so oddali druge kolajne. Eno je osvojil tudi Jugoslovan Jo-dosljevlč, ki Je z znamko novega državnega rekorda, zmagal v skoku v višino. Precej kolajn je osvojila tudi Italija in sicer v obeh moških štafetah, v teku na 400 m zapreke, kjer Frinolli zaradi obolelosti ni nastopil, na 200 m, kjer je bil Gia-ni prvi, Berrutl pa drugi In srebrno In bronasto kolajno v ženskem teku na 100 m.
Izidi današnjih atletskih finalnih tekem so naslednji:
Višina
1.	Todosijevič (Jug.)	2,13	m	(dr-
žavni rekord)
2.	Kossoulas (Grč.) 2,05 (državni rekord)
3	Milek (Jug.) 2,02
štafeta 4x100 m moški
1.	Italija (Laverda, Preatonl, Gla-nl, GUnnattasio) 40”4
2.	Španija
3.	Tunizija štafeta 4x400 m
1.	Italija (Ottolina,	Fusl,	Puosi,
Bello) 3’12”
2. Španija
400 m zapieke
1.	Scatena (It.)
2.	Gessas (Tur.)
3.	Gayoso (Sp.)
200 m
1.	Giani (It.)
2.	Berrutl (It.)
3.	Iradengui (šp.)
100 m ženske 100 m ženske
1.	Telliez (Fr.)
2.	Govoni (It.)
3.	Seriau (It.)
5000 m
1.	Gamoudi (Tun.)
2.	žuntar (Jug)
3.	Cindolo (It.)
Troskok
1.	Areta (šp.)
2.	Gen tile (It.)
3.	Karaginannis (Grč.) Maratonski tek
1. Ambu (It.)
8. Akeay (Tur.)
3. Perez (šp.)
Kopje
L Radman (It.)
2 Deandress (šp.)
3. Tallon (šp.)
KOŠARKA
Jugoslaviia - Italija 87:76 (33:35)
Jugoslavija je v finalu košarkarskega turnirja sredozemskih iger premagala Italijo in je osvojila zlato kolajno. Italijani so zaključili prvi polčas v prednosti, v drugem pa so se morali predati boljšim nasprotnikom, med katerimi je z 28 točkami najbolj zablestel Cnsič.
52”4 53' 4 53' 4
Zl '1 21”3 21' 3
11 '8 il"9 12 "4
14'02”2
14'04"2
1405"0
1	ib,23 16,04 15,45
2.21’31”
2.22’44”
2	23’04”
1 69,02 66,78 64.10
DOMAČI
ŠPOKT
NOGOMET
Danes, v nedeljo, 17. septembra.
Mladinsko prvenstvo ob 10.30 pri Sv. Alojziju
EDERA — BREG • * *
šentjemejski pokal ob 9. uri v Nabrežini VESNA — LIB. BARCOLANA ob 11. uri v Nabrežini
PRIMORJE LIB. PROSEK * • •
Prijateljska tekma ob 16.30 v Boljuhcu BREG (III. kat.) —
EDERA (II. kat.)
NOGOMET DANES
D LIGA
Danes ob 16.30 na občinskem stadionu «Pino Grezar«
PONZIANA — PORDENONE
A SKUPINA
C
1 = 11
(1. kolo)
MARZOTTO — TRIESTINA Vannucchl
ALESSANDRIA — RAPALLO Trinchieri
BOLZANO — COMO Cimma
MESTRINA — LEGNANO Cantelli
MONFALCONE — BIELLESE Beretta
PIACENZA — TREVISO Tromo
PRO PATRIA — TREVIGLIESE Casarin
UDINESE PAVIA Reggiani
VERBANIA — SOLBIATESE Bencetti
(2. kolo)
BARI — MODENA CATANZARO — REGGIANA GENOA — LECCO MONZA — LAZIO NOV ARA — VERONA PERUGIA — CATANIA PIŠA — MESSINA POTENZA — LIVORNO REGGINA — FOGGIA VENEZTA - PALERMO
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiHiiiuiiiiiiHiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
mm*
ZA MOŠKI POKAL EVROPE
Po prvem dnevu v Kijevu Sovjetska zveza v vodstvu
Sledita ji Zahodna in Vzhodna Nemčija
KIJEV, 16. — Atleti Sovjetske zveze, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Francije, Poljske in Madžarske so se danes zbrali v Kijevu, kjer je na sporedu tekmovanje za moški evropski pokal. Kljub negotovemu vremenu s temperaturo 16 stopinj in z močnim vetrom, ki je precej
motil tekmovalce, se je na tribunah kijevskega stadiona zbralo nad 25.000 gledalcev. Tekme se bodo zaključile jutri. Po današnjih desetih disciplinah je stanje naslednje:
1.	Sovjetska zveza točk 44
2.	Zahodna	Nemčija	40
3.	Vzhodna	Nemčija	36
4.	Francija	32
5.	Poljska	29
6.	Madžarska	28
Izidi tekmovanj v posameznih panogah so naslednji:
100 m
1.	Vladislav Sapeja (SZ) 10”3
2.	Hartmuth VVilke (Z. Nem.) 10”4
3.	Harald Eggers (V. Nem.) 10”5
4.	Weslav Maniak (Polj.) 10”5
5.	Claude Piquemal (Fr.)	10”5
6.	Laszlo Mikalyfi (Madž.) 10”6 400 m
1.	Jean Claude Nallet (Fr.)	46”3
2.	Fritz Roderfeld (Z. Nem.) 46”4 3 Andrejez Badenski (Polj.) 46’’8
4.	Michael Zentes (V. Nem.) 47”1
5.	Boris Sovauk (SZ)	47”2
6.	Imre Nemeshazi (Madž.) 48”7 Krogla
1.	Vilmos Varju (Madž.) 19,25
2.	Heinfried Birlenbach (Zah.
Nem.)	19,20
3.	Dieter Prollius (V. Nem.) 18,82
4.	Pierre Colnard (Fr.)	18,56
5.	Vladislav Komar (Polj.) 18,54
6.	Edvard Guščin (SZ)	17,85
Daljina
1.	Igor Ter-Ovanessian (SZ) 8,14 (najboljša letošnja evropska znamka)
2.	Andrzej Stalmach (Polj.) 7,88
3.	Josef Schwarz (Z. Nem.) 7,85
7,45
7,44
4.	Klaus Beer (V. Nem.)
5.	Margities Bela (Madž.)
110 m zapreke
1.	Viktor BaUčlne (SZ)	14”
2.	Adam KolodzjeJczyk (Polj.) 14”2
3.	Pierre Schoebel (Fr.)	14”2
4.	Raimund Bethge (V. Nem.) 14”4
5.	Bela Melykuti (Madž.) 14”7
6.	Heinrlch John (Z. Nem.) 16”
1.500 m
1. Manfred Matuchevsky (Vzh.
Nem.)	3’40”2
2 Bodo Tuemmler (Z.Nem.) 3’40”5
3.	Oleg Bajko (SZ)	3’41”2
4.	Claude Nicolas (Fr.)	3’42”2
5.	Goyoergy Kiss (Madž.) 3’43”0
6.	Henryk Szordylowski (Polj.) 3’44’1 Kladivo
1.	Romuald Klim	(SZ)	70,58
2.	Guyla Szivotsky	(Madž.)	68,12
3.	Uwe Beyer (Z	Nem.)	66,80
4 Smolinski Zdzislav (Polj.) 64,69
5.	Manfred Losch (V. Nem.) 61,62
6.	Gerard Chadefaux (Fr.)	60,00
Višina
1.	Valentin Gavrllov (SZ) 2,09
2.	Wolfgang Schilkowskt (Zah.
Nem.)	2,07
3.	Sandor Noszaly	(Madž.)	2,07
4.	Henri Elliot (Fr.)	2,05
5.	Edward Czernik (Polj.) 2,05
6.	Rudolf Koeppen (V. Nem.) 2,05 10.000 m
1.	Jurgen Haase (V. Nem.) 28’54”2
2.	Lajos Mecser (Madž.) 28’55”6
3.	Anatolij Makarov (SZ) 28’58”6
4.	Noel Tijou (Fr.)	29’04”6
5.	Mieczylaw Korec (Polj.) 29'52”
6.	Hans Gerlach (Z. Nem.) 30’42” Štafeta 4x100 m
1.	Franclja	39”2
2.	Z. Nemčija	39”3
iiiiiiiiiiiiiin**ii****iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii*iimiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiimiiiiniiiimiimiijmiimuiiuiinininmiiiiii|
10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
Veliko zanimanje za tekmovanje v plavanju
Sokol glavni favorit - Ostra borba za drugo mesto
Letos bo v okviru športnih Iger že tretjič tekmovanje v plavanju. Kot v obeh prejšnjih letih, so tudi letos Nabrežlncl glavni favoriti — pravzaprav brez konkurence, že lani so namreč nabrali okoli 100 točk prednosti pred drugouvrščenim Cankarjem. Letos pa so nabrežtn-ski plavalci se bolj trenirani in Je zato treba pričakovati vsaj take rezultate kot lani, če ne boljših. Tudi rekordi lanskega mitinga bodo v glavnem potolčeni. Zdržali bodo mogoče le rekordi nekaterih mladinskih panog.
Da bi dobili nekaj podatkov o letošnjih plavalnih tekmah, smo se obrnili do predstavn'kov treh društev, ki so bila lani na vidnejših mestih v lestvici, In jim zastavili nekaj vprašanj:
Koliko tekmovalcev ste prijavili za letošnje teicmovanje v plavanju*'
B. Križman, Opčine:	Prijavili
smo 22 tekmovalcev.
I. Starec, Barkovlje:	Prijavili
smo kakih 12 plavalcev.
B. Petelin, Sokol: Prijavili smo 67 plavalcev, to Je precej več kot
lani.
Mislite, da bodo tekmovalci vašega društva izboljšali svoje Janške rezultate?
Križman: Naši najboljši tekmovalci, ki so načrtno trenirali, bodo nedvomno Izboljšali rezultate.
Starec: Mislim da ne, zaradi pomanjkanja treninga.
Petelin: V glavnem so plavalci bolje pripravljam kot prejšnja leta. Zato mislim, da bodo rezultati znatno boljši. Predvsem Dl morali izboljšati rekorde med m adinci In člani.
Kako bi sl morala društva deliti prva tri mesta v plavalnem tekmovanju?
Križman: 1 Sokol, i. Opčine, 3. Cankar.
Starec: Zmaga bo pripadia vsekakor Nabrežjem Za drugo mesto pa se bosta potegoma’a Opčine in Cankar.
Petelin- Kot lam Je tudi letos Sokol favorit za I. mesto. Drugo mesto bo nedvomno osvojil Cankar zaradi premoči v ženski konkurenci, za tretje mesto pa se bosta potegovala Opčine n Eartcov-lje, vendar imajo Ooenci večje možnosti.
V plavanju je na razlago čez 400 točk. Koliko jih mislite odnesti?
Križman: 55.
Starec: Kakih 20.
Petelin: Mislim, da bomo odnesli vsaj toliko točk kot lam (172,5, op. pls.). Mislim pa, da Jih bo več
In še zadnje vprašanje: Kdo bo odnesel končno zmago na letošnjih športnih Igrah?
Klržman: Sokol.
Starec: Škamperle.
Petelin: Lam sta se So tol ln Škamperle vztrajno zasledovala. Letos bo zasledovanje še ostrejše. Morda bo zmagal Skamerle, ur arr pa, da bo prvo mesto pripadlo nam.
r—n
3. V. Nemčija	39”4
4. SZ	39”8
5. Poljska	40”4
Madžarska —	diskvalificirana
PRVA TEKMA C LIGE
Danes v Valdagnu Marzotto-lriestina
Danes bo delno prenovljena l rib-stlna prestala ognjem krst: v prvi tekmi A skupine C lige bo lgraia v Valdagnu proti Marzottu. Trener Radio se Je moral precej potruditi, da je sestavil kollkortoliko sprejemljivo postavo, ki vseeno ne more nuditi jamstev za uspešno prvenstvo. Triestina bi morala danes nastopiti v naslednji postavi: Colovatti, Da Rold, Martinem. Capitanio, D’Eri, Del Piccolo, Rudolfi, Brusadelli, Pedroni, Pestrin in Moretti.
■WM
FIRENCE, 16. — Današnja pr -jateljska tekma Florentina - Milan se je končala z zmago gostov i:0 (1:0). Kotov je bilo 10:7 za Fio-rentino.
* * *
MANTOVA, 16. — Mantova je danes premagala v prijateljski tekmi Napol! 2:1 (2:1).
BOK
FRANKFURT, 16. — Argentinec Oscar «Rlngo» Bonavena je danes premagal po točkah nemškega boksarja Karla Mlldenbergerja. Argentinec Je tako prišel do pravice do polfinalne borbe v turnirju, si ga je WBA izvedla z namenom, da dobi naslednika Casslusa Claya, kateremu so odvzeli naslov.
Bonavena je zmagal premočno: Nemca je namreč spravil kar štirikrat na tla in sicer v prvi, četrti, sedmi in deseti rundi.
Bonavena se Je tako uvrstil v polfinale turnirja težke kategorije skupno z Američanom Jimom El-llsom ln Thadom Spencerjem, medtem ko bo zadnji polfinalist znan Po dvoboju Floyd Patterson - Jerry Quarry (oba ZDA).
AVTOMOBILIZEM
BRANDS HATCH, 16. - Avstralec je danes zmagal v dirki avtomobilov formule 1 in 2. Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1 Jack Brabham (Avstralija) na Repco Brabham, ki je prevozil 124 milj v 1 uri 10”7”
2.	Jackie Stewart. (VB) — Matra
—	1.10’12”4
3.	Graham Hill (VB) — Lotus Ford
-	1.10 54”4
4.	Jo Schlesser (Fr.) - Matra -1.10*55’'
5.	Jean-Pierre Beltoise (Fr.) — Ma-tra - l.H'7”6
6.	Jochen Rmdt (Avstralija) Brabham — 1.11*11”
POROČILO MIRE MIHELIČEVE NA ZASEDANJU
PRIPOVEDNIKOV *MITTELEVROPE» V GORICI

Proza danes v Sloveniji
Slovenska pisateljica Mira Miheličeva je na zasedanju pripovednikov «Mittelevrope» v Gorici vodila delegacijo slovenskih piscev in v svojem kratkem poročilu, ki ga v celoti objavljamo, podala pregleden prerez čez sodobno prozo v Sloveniji, predvsem pa analizo njenih bistvenih značilnosti, ki so se izkristalizirale v povojnem obdobju.
ke, nasprotno, mlajši se zdaj lliteta novih in najnovejših del.
/>qc tn ifor»i »»o In sr oirni nnlniljl * »r i  ui i____ i _ _  i _ i
Slovenska zavest se je začela z literaturo.
Posebne zgodovinske okoliščine, tisoč let tuje nadvlade, naša revnost in majhnost so povzročili, da so morali Slovenci razviti duhovni potencial v sebi ali pa telesno in duhovno izginiti s površja zemlje. In tako je — značilno — dobil slovenski jezik svojo prvo opredeljeno, natiskano obliko s Primožem Trubarjem, protestant skim predikantom, ki je na katoliškem ozemlju moral približati našim ljudem sveto pismo — duhovno vrednoto — tako da jim ga je posredoval v jeziku, ki so ga govorili in razumeli. Protestantski duhovnik slovenskega rodu je udaril temelje, na katerih je zrastla literatura, ki je, ko je minilo kratko obdobje slovenskega
kmečkih motivov malega naroda in začela večinoma obravnavati mestni milje, zlasti predvojni čas is dobo med vojno, in se redkokdaj dotikala sedanjosti. V tem je bil, če hočete, nekakšen umik, pot najmanjšega odpora. Samo Ciril Kosmač, vsekakor eden najboljših slovenskih stilistov, je ostal zvest domači vasi iz njenega predvojnega in medvojnega časa z junaki, ki so v njegovi novi prozi dobili nadprostorske in nadčasovne dimenzije. U-smerjanje k mestni tematiki se je najočitneje izrazilo pri dveh izrazitih predvojnih pripovednikih kmečkega miljeja, Ivanu Potrču in Mišku Kranjcu, dasi sta se poleg vojnega časa, ki sta ga obravnavala, kdaj pa kdaj vračala v preteklost svoje vasi. Paralelno s tem
Mira Miheličeva med branjem svojega poročila na zasedanju v Gorici
protestantizma, odigrala vlogo, o kateri govorim. In vse od mračne revolucije preteklega stoletja, ko je pojem narodnosti dobil v Evropi svoj sedanji pomen, ni bila slovenska literatura nikoli samo estetska ali kritična manifestacija notranjega življenja tega malega naroda, temveč zmeraj tudi sredstvo za njegovo narodnostno obrambo, za uveljavljanje njegovega družbenega nazora, o-rožje, s katerim se je bojeval za moralne in humanistične vrednote, predvsem tudi za to, da imajo majhni narodi enako pravico do obstoja kot veliki. Kako so sanje in hotenja neštetih generacij postale realnost akcije v mnogih temnih obdobjih zatiranja, kako so bile potrjene s krvjo in trpljenjem in vedno se ponavljajočim »panjem, je dramatična zgodba ne samo naše zgodovine, temveč tudi vse naše literature. Kamorkoli se ozremo v svojo preteklost, se nam zdi, da nam je bila literatura vodič v vseh aspektih našega življenja, pobuda in luč za dejanja, s katerimi smo spreminjali sebe in družbo.
Tako je bila slovenska literatura do zadnje vojne skoraj v celoti družbeno in nacionalno angažirana. Med vojno pa so slovenski prozaisti molčali, za razliko od pesnikov. Lirika nacionalnega in družbenega u-pora je dosegla svoj vrh v narodno osvobodilnem boju in se s tem nekako zaključila, tako da je bil po vojni pesnik odvezan od naloge pesnika borca in se je lahko posvetil iskanju pesniške resnice o notranjem svetu človeka. Nasprotno pa je bilo po vojni pri prozi občutiti kot vrzel lista štiri leta molka. Temu se je pridružil še močnejši pritisk na prozo kot na poezijo z zahtevo po aktualističnem vključevanju literature v tedanje družbeno politične akcije. Ta situacija je svobodnejši razmah proze zavrla, tako da se je slovenska poezija razmeroma kmalu prebila do svoje moderne podobe, medtem ko je proza dolgo in težko iskala svojo novo pot.
Morda je slovenski pisatelj takoj po vojni romantično pričakoval, da bo s formulo nacionalne osvoboditve in osvoboditve od socialnih krivic novi svet tako rekoč že urejen, pa se je znašel sredi protislovij, sredi pomanjkljivosti in slabosti nove družbe, za katero se je prej sam boril ne samo s svojim delom, ampak tudi tako, da je tvegal glavo in prostost. Prva povojna leta smo dobili v slovenski prozi razmeroma kratko obdobje črno belega socialističnega romantizma z idejno estetsko o-žino in teksti, ki so nastajali tja do petdesetega leta, so bili neprimerno slabši od realistične literature preteklosti.
Značilno je bilo, da se je slovenska proza po vojni oddaljila od svojih tradicionalnih
se je močno razvijala proza z vojno tematiko, kjer se je med romanopisci razmeroma pozno pojavil Matej Bor, znan v slovenski književnosti predvsem kot pesnik in dramatik; v svojem romanu se je pri opisovanju vojnega časa spopadel z moralno etničnimi konflikti, ki segajo v današnjost. Poleg tega so kritično opisovali vojni čas tudi Edvard Kocbek, Vladimir Kralj in mladi pripovednik Vladimir Kavčič, medtem ko je malomeščanski svet med vojno s svežo invencijo mladega pisatelja opisal Beno Župančič, ki je pozneje v povojnih temah eden med prvimi prešel k odkrivanju protislovij naše sodobne družbe. Tržaška pripovednika Boris Pahor in Alojz Rebula pa sta obogatila slovensko prozo z novim, izvirnim obravnavanjem problematike našega primorskega človeka v zamejstvu.
Toda ne glede na to, da smo tako dobivali kvalitetna dela, so kritika in bralci, v skladu z vse svobodnejšim razmahom naše družbene in kritične zavesti, očitali pisateljem, da se premalo pogumno lotevajo sodobne snovi in ne odkrivajo vse resnici o času in ljudeh. Vendar si je iz prvotne nemoči ob vprašanju, kaj je resnica in kaj videz nove družbe, tudi slovenska proza utrla svo-,o pot. Naravno je, da so v začetku tega novega razvoja zlasti mladi pisatelji, ki nišo bili obremenjeni s preteklostjo in so se v odklanjanju ideoloških in estetskih nazorov prejšnje generacije nazivali «kritična generacija« lotili nove snovi z direktnim uporom zoper tradicijo. Vendar so deklaracije, kako je treba pisati «pogumno, brez predsodkov«, z demitolo-giziranjem človeka našega časa nekaj drugega kot je u-metniško zadovoljiva realizacija nekega na kritičnem odnosu do stvarnosti nastalega dela, in tako se vsi mladi obeti niso izpolnili. Vsekakor pa je sprostitev, ki je pri nas nastopila po prelomu s stalinističnimi koncepti in pogledi na umetnost, imela za posledico izredno sprostitev v pripovedništvu. Pri manjših generacijah slovenskih pisateljev so prišle do izraza vse smeri od simbolike in neposredne imaginativ-ne narativnosti do filozofsko treznega pisanja in eksperimentiranja s tehniko antiromana. S to raznovrstnostjo so se malo zamudno srečali prozni predstavniki srednje generacije, ki so se medtem približali sodobnejšemu subjektivnemu treti-ranju svoje snovi in so v svojih novih delih pričeli izražati svobodno kritično stališče u-m-tnika do nove družbe. Tako zdaj moremo reči, da zadnja leta ni več opažati tistega, kar je nekoč napovedovalo nekakšen prelom med starejšo in mlajšo generacijo pisateljev zaradi bolj ali manj pogumnega obravnavanja sodobne temati-
često zapirajo v svoj najožji osebni svet, medtem ko se starejši pogumno spopadajo s problemi širšega karakterja. Tako po rezultatih zadnjih nekaj let lahko govorimo o neverjetno bogati žetvi na področju slovenskega romana, tako med starejšimi kot med mlajšimi pisatelji.
Kakor smo že omenili, je bilo za prvo slovensko povojno prozo značilno, da se je oddaljila od vasi in se lotila mestnega miljeja. Struktura vasi se je v novi družbi vsaj toliko spremenila kot struktura mesta in verjetno bi lahko rekli, da so bili vplivi in učinki novega časa na vasi s človeške plati morda bolj boleči in u-sodnejši za kmečkega človeka kot za mestnega, torej vabi j i-vejši za pisatelja. Toda čeprav je novi čas pisatelju, ki je pred vojno opisoval vas, ponujal nenavadno veliko nove in dramatične snovi, se je slovenski pisatelj prva leta temu odmikal, morda tudi zato, ker sam pri sebi ni znal razčistiti, kaj je v procesu na vasi zgodovinska in družbena nujnost, kaj pa so slabosti in napake subjektivnega spopada diktat zgodovine in tragika človeške u-sode. Mesto se je mnogo naravneje in laže vključevalo v novi razvoj in tako je bilo pripovedniku laže najti pot do mestnega človeka. Poleg tega so začeli nastopati mladi pisatelji, ki so bili rojeni v mestu in jim je bila mestna problematika veliko dostopnejša. Od mlajših, ki so se tako uyelja-vili, je treba omeniti Andreja Hienga, Lojza Kovačiča, Dominika Smoleta, Milana Šego, Vladimirja Kavčiča, Smiljana Rozmana, Mirka Božiča, Marjana Rožanca, poleg Bena Župančiča in Pavleta Zidarja, ki je po prvih tekstih s pretežno avtobiografskim obeležjem u-bral svojstveno pot in sodi danes med najbolj talentirane mlade slovenske pripovednike. Iz mesta se je najnovejša slovenska proza spet vrnila k vasi ravno z Zidarjevim romanom Sveti Pavel in z romanom Ignaca Koprivca Pot ne pelje v dolino — mimogrede Koprivec je pripadnik starejše generacije. To sta dve deli, ki z veliko iskrenostjo in umetniško močjo obravnavata moralno in družbeno stisko malega človeka na vasi. Nasprotno pa se Andrej Hieng v svojem romanu «Gozd in pečina« ne spušča v družbeno kritiko, temveč obravnava notranje moralne in psihične dileme svojih ljudi v izredno dognanem in sodobnem umetniškem jeziku. Da ni preloma med bralci in pisatelji, da ni ravnodušnosti do knjige, o kateri zadnje čase toliko govorimo, pa je dokazal Anton Ingolič, prav tako starejši pisatelj, s svojim novim romanom Gimnazijka, ki je postal v najboljšem pomenu besede betseller. Tudi v tem delu gre za moralna vprašanja s kritičnim pogledom in družbeno o-kolje z njegovimi deformacijami. Nenavaden uspeh pri bralcih in kritiki pa je zadnje čase doživel tudi pisatelj Jože Svetina z velikim vojnim roma-
Vsaka literatura je ogledalo svojega časa in okolja, vsaka vpliva na svoj čas in družbo, tudi tista, ki se najbolj ponaša s tem, da je neangažirana in izrazno subjektivna. Vendar vsaka ne preživi časa in prostora, v katerem je nastala, da bi živela še v poznih stoletjih in novim rodovom govorila v neminljivem jeziku, ki je veliki materinski jezik vseh narodov in ras, govorila o človekovem neprestanem in vsaj toliko osrečujočem kot tragičnem iskanju njegove notranje in zunanje svobode. Katero delo, kateri pisatelj bo prestal preizkušnjo časa? Tega sodobniki ne vemo, lahko samo ugibamo in upamo. Slovenska proza je še mlada, komaj sto let ,e minilo od izida njenega prvega romana. Njen vzpon je bil zlasti zadnje čase nagel, morda se bo kmalu približala tistemu vrhu, h kateremu vsi težimo.
nom «Ukana», in tako dokazal, da je zanimanje za vojno tematiko še zmerom živo. Vse-kakc lahko rečemo, da se velika večina novih uspešnih proznih del pridružuje tisti tradiciji slovenske literature, o kateri smo govorili v začetku, v svojem protestu zoper dehumanizacijo in ravnodušnost družbe do poedinca, zoper vsakršno zatiranje človeka, tudi takšno, ki se izvaja v imenu napredka. Zato danes lahko govorimo o nekakšnem novem prerodu slovenskega romana, in gotovo je najbolj razveseljivo to, da družbeno prizadetost spremlja umetniška kva-

::::::::::::
IH
Slovensko (iledalie v sezoni 1967-68
O
Slovensko gledališče otvarja pertoar za sezono 1967-68 obraz- V

svojo novo sezono 1967-68 z jubi-ejnim programom ob 100-letnici slovenskega gledališča. Točen datum otvoritvene predstave v novo sezono sicer še ni določen, do-očen pa je že repertoar in določeni so tudi abonmaji ter abonmajske cene. Abonmaji bodo na razpolago od torka, 19. t.m. dalje od 16. do 19. ure v Tržaški
ložil umetniški vodja gledališča na posebni tiskovni konferenci, na kateri bo prisotne seznanil tudi z novostmi, med katere spada vsekakor ustanovitev posebnega studia tržaškega gledališča, ki ga bo vodil režiser Jože Babič, prireditev jubilejne razstave Slovenskega gledališkega muzeja iz Ljubljane itd. O vsem tem bo-
ABONMAJU:
Ivo Brnčič: MED ŠTIRIMI STENAMI
(otvoritvena predstava) SLOVENSKA NOVOST
knjigami v Ul. sv. Frančiška 20, mo še obširno pisali, za sedaj
telefon 61-792.
Podrobneje bo že najavljeni re-
pa objavljamo samo repertoar in abonmajske cene:
Oscar Wilde: KAKO VAŽNO JE BITI RESEN Svevo - Kezich: ŽENO COSINI Felicien Marceau: JAJCE JUBILEJNO GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
JUBILEJNO GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA GOSTOVANJE BALETA REŠKE OPERE
Cene abonmajev:
NEDELJSKI POPOLDANSKI
IZVEN ABONMAJA:
		Parter	5.000
PREMIERSKI	Ur	Balkon	3.000
Parter Balkon Akademiki	13.000 6.000 4.000	OKOLIŠKI Parter Balkon	5.000 3.000
I. PONOVITEV Parter	6.000	DIJAŠKI	2.000
Balkon	3.000	SINDIKALNI	3.000
Marija Holkova: PEPELKA
PREDSTAVE STUDIA TRŽAŠKEGA GLEDALIŠČA GOSTOVANJE OPERE SNG IZ LJUBLJANE GOSTOVANJE BALETA ZAGREBŠKE OPERE VEČERI UMETNIŠKE BESEDE PREDAVANJA
JUBILEJNA RAZSTAVA SLOVENSKEGA
GLEDALIŠKEGA MUZEJA IZ LJUBLJANE

II

1

RAZGOVOR Z ZMAGOVALCEM TROFEJE «VOLPI» NA BENEŠKEM FESTIVALU
Jugoslovan Ljubiša Samardžič
najboljši filmski igralec leta
Visok, z atletsko postavo bivšega športnika, s privlačnim nasmeškom razposajenega mladeniča, tak se predstavi Ljubiša Samardžič, jugoslovanski filmski igralec, ki je na 28. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah dobil pokal «Volpi» za najboljšo moško interpretacijo v filmu «Jutro».
Ko se je vest o njegovi afirmaciji razširila na Lidu, je v jugoslovanski skupini filma «Jutro« zavladalo splošno veselje. Vsi so praznovali dogodek, čeprav so nagrado pričakovali.
Prej ali slej je moralo priti do tega. Zanimiv razvoj jugoslovanskega filma v zadnjih letih in predvsem igralske lastnosti tega mladega filmskega igralca so končno dobile uradno priznanje tudi na taki svetovno najpomembnejši filmski prireditvi, kot je beneški festival.
Ljubiša Samardžič se je že lani uveljavil s svojo interpretacijo v filmu «Karierist» (Stiče-nik), tokrat pa je dosegel slavo. Seveda mednarodno slavo, kajti Ljubiša je doma vsestransko pri-
Komaj 17-letna igralka v filmu «Jutro»
Neda A r n e r i 6
ljubljen in eden najbolj znanih filmskih igralcev: igral je namreč že v dvajsetih filmih. Toda kot je sam povedal nekaj ur preden je stopil na oder, da prevzame pokal «Volpi», s samim seboj ni še zadovoljen. Meni, da še ni dosegel viška niti sedaj ne, ko je dobil za filmskega igralca najbolj zaželeno priznanje. Prepričan je, da ima možnosti dati še več od sebe. Hotel bi igrati v zapletenih, klasičnih vlogah. Na primer Jaga.
Doslej je nastopil že v dvajsetih filmih - Ljubše so mu interpretacije likov iz današnjosti - Raje v Francijo ali v Italijo kot pa v Hollywood
NATEČAJ ZA IZVIRNO BOŽIČNO PESEM
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV razpisuje natečaj za izvirno božično pesem
PRAVILNIK
CI. 1 — POGOJI UDELEŽBE
a)	Natečaja se lahko udeležijo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji in v Avstriji.
b)	Predložene skladbe morajo biti nove, izvirne in neobjavljene tako glede glasbe kot glede besedila.
c) Skladbe morajo biti napisane za mešani zbor, po možnosti z orgelsko spremljavo, in tako, da jih lahko izvede večina naših zborov; njihovo trajanje ne sme presegati 5 minut.
Cl. 2 — NAČIN UDELEŽBE
a) Udeleženci natečaja morajo poslati 4 izvode natečajnega dela čitljivo napisanih in označenih z geslom ali psevdonimom. Geslo ali psevdonim mora biti napisan tudi na posebni kuverti, v kateri naj bo list s podatki o avtorju in njegovem bivališču.
b) Natečajna dela je treba poslati na naslov: Zveza cerkvenih pevskih zborov, Trst, Ul. Donizetti 3/1, do 20. 11. 1967.
c) Ce bi se kak avtor udeležil natečaja z več skladbami, mora biti vsaka skladba označena z različnim geslom ali psevdonimom in odposlana kot samostojna pošiljka.
CI. 3 — OCENJEVALNA KOMISIJA
Predložene skladbe bo ocenila posebna komisija, katere imena bodo pravočasno objavljena.
Cl. 4 — NAGRADE
Prva nagrada znaša L 30.000,druga L 20.000, tretja L 15.000. Posamezni avtor lahko dobi samo eno nagrado.
Cl. 6 — SPOROČILA
Sporočila o natečaju bodo objavljena v slovenskem tisku v Italiji in v Avstriji.
V teh njegovih besedah je razvidno izkustvo dveh let, ki jih je preživel v jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu.
((Domotožje po gledališču?« ga vprašam. Malo že, toda v bodočnosti Ljubiša nima nobenega namena vrniti se h gledališču. Pri filmu se bolje počuti in končno raje ne meša stvari.
Vprašal sem ga, če ima rajši modeme vloge, vloge iz današnjega življenja, kakor v ((Karieristu« (Stičeniku), ko je igral preračunljivca, ciničnega stremuha v jugoslovanski družbi naših dni, ali vlogo, ki mu je omogočila beneško nagrado (vlogo partizana, ki se po štirih letih vojne vrne domov, in se mora ne brez žalostnih odpovedi in izkustev prilagoditi miru, ki je še obremenjen z žalostnimi dogodki vojnih let.)
«Vsako srečanje z osebnostmi dnevne realnosti mi je všeč — odgovori Ljubiša. Zdi se mi, da se bolj preprosto in zato bolj prepričljivo izražam v osebah naših dni. Osebe Puriše Djordje-viča so vezane na čas, ki je zame v nekem smislu tuj tako zaradi izkušenj kot zaradi starosti. So pač iz drugega sveta. Toda reči moram, da so mi režiserjeve razlage, še bolj pa srečanja z ljudmi, ki so resnično živeli in soustvarjali dogodke tistih dni, olajšali nalogo, da sem se lažje vživel v kožo protagonista in zato prenesel na gledalce tisto veliko ljubezen do življenja, ki jo je imel.«
Prešla sva na nekaj hitrih vprašanj in odgovorov:
«B1 ti bilo všeč stopit! za snemalno kamero, bi želel postati režiser?«
«Seveda, to je skoraj želja vseh igralcev, toda korak je zelo težek. Verjetno Je lažja pot v nasprotni smeri, postati iz režiserja igralec.«
((Kateri od tvojih filmov tl je najljubši?«
Vprašanje Je delikatno in Ljubiša diplomatsko odvrne, da so «najnovejše interpretacije tudi najbolj zrele«.
«Bi šel v Hollywood, če bi ti nudili to možnost?«
«Mislim da ne, zdi se mi, da sem evropski tip igralca. V Franciji ali v Italiji bi se počutil bolje.«
Najraje bi delal z italijanskima režiserjema Viscontijem in Bellocchijem, a visoko ceni jugoslovanske režiserje. Načrtov za bodočnost ima Ljubiša Samardžič nešteto. Za sedaj ima že štiri ponudbe, ki pa jih je v tem trenutku, po njegovem izrednem uspehu v Benetkah, gotovo tudi že več. Med njimi se ni še odločil. Dve ponudbi sta dramatičnega značaja, dve pa komičnega. Načelno so mu ljubše komične vloge, vendar mu njegova vse-stranost dopušča, da lahko brez težav prehaja od ene zvrsti na drugo.
Pogovor s simpatičnim Samar-džičem je bil pri kraju. Od vseh strani so mu stiskali roke in ga trepljali po ramah. Vsem Je odgovarjal razposajeno s svojim širokim nasmehom najboljšega i-gralca leta.
g. r.
Protagonista jugoslovanskega filma »Jutro*, Ljubiša Samardžič ln Milena Dravič, ki sta v Benetkah osvojila plaketo «Volpi», za najboljšo moško interpretacijo in »Zlato vrtnico* revije «Cinema-sud» za
najbolj simpatično osebo na festivalu
■iiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiniuiMiimiMiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiM
MILOŠ MIKELN
Jugoslavija za začetnike
JUGOSLAVIJA ZA ZAČETNIKE — to je svojevrsten naslov potopisne knjige, ki jo Je napisal mladi slovenski dramatik in satirik Miloš Mikeln in ki jo je zdaj izdala založba Mladinska knjiga v svoji zbirki potopisnih del Globus. In tudi svojevrstno napisana knjiga, ki bo deležna velikega zanimanja bralcev, mladih in starih. «Mi smo jemali šele prvo vadnico,« je na koncu napisal Mikeln. Zato tak naslov knjige. Toda tudi ta prva vadnica, tudi rezultat te prve avtorjeve bolj ali manj površne poti skozi najbolj privlačne predele Jugoslavije je tak, da je vreden pozornosti. Pravzaprav bo bralec našel v knjigi malo podatkov, prav malo bo našel posegov v zgodovino, v preteklost, več pa obrobnih beležk in trenutnih spoznanj. Toda iz knjige bo vendar dobil več kot izčrpno predstavo o današnji Jugoslaviji, o njenih problemih, težavah, pa tudi o njenih ljudeh.
«Izlet v Pariz je lepa reč — izlet v Prizren je vse kaj drugega. Na Lago di Como je lep pogled, na Prespansko jezero je lepši. Stolnica v Kolnu je človeku všeč, dokler ne vidi Dioklecianovega Peristila, in Zermatta ne pozabi, dokler ni stal v planini nad Ri-jeko Cmojeviča ... Ampak ... Sta pač prignala Dažbog in Svetovit naše prednike na tako resnično lep kos zemlje in je poslala muhasta zgodovina prav na to zemljo toliko različnih narodov, kultur, vojska, ver, vsega dobrega, krutega ...» Tako zaključuje svojo knjigo Miloš Mikeln in s tem pove pravzaprav vse. Kajti vse brezštevilne lepote si je mogoče danes ogledati le z dobršno mero vedoželjnosti, • potrpežljivosti, samo z dobrim avtomobilom, z vztrajnostjo in dobro voljo. Kajti turistične zanimivosti Jugoslavije vendarle niso tako dostopne kot drugod po svetu in kot bi lahko bile. In za turizem je vendarle treba še vse kaj drugega kot pa samo nekaj zanimivosti, nekaj dobrih cest in hotelov.
Sicer pa, nikomur, ki bo Mi-
kelnovo knjigo vzel v roke, tega ne bo žal. Nekateri so sicer Mikelnove zapiske s poti lahko brali v časopisu, kjer jih je objavljal sproti. V knjigi pa vendarle izzvene kot celota in dajo stvarno sliko o Jugoslaviji in njenih najbolj privlačnih predelih po Bosni, Makedoniji, Cmi gori in Dalmaciji, koder je avtorja vodila krožna pot. Pisateljevo pero je satirično ujedljivo, sicer prizanesljivo pa vendarle včasih tudi strupeno. Njegovo kramljanje je stvarno, toda hudomušno, njegovi zaključki so previdni toda včasih taki, da bralca osupnejo. Vsekakor pa je Mikelnov potopis napisan z originalnimi prijemi. Tako lahko rečemo, da Je malo knjig, malo potopisnih del, zlasti o Jugoslaviji, ki bi bila tako sočno in sveže napisana, tako duhovito kramljajoča, pa tako stvarna in vendar kritična. Posebno privlačnost knjige predstavljajo še ilustracije Melite Vovk - Štihove, ki so več kot skladne z značajem knjige in duhovitostjo avtorja.
PRVA KNJIGA ZBIRKE
ARS SLOVENIAE
Skoraj odveč je poudarjati, kako pomembne so bile nekatere izdaje, ki smo jih v prav zadnjem času dobili na naš knjižni trg. Tako pomembne in edinstvene, da se je slovenska kultura z njimi obogatila več kot prej v nekaj letih. Spomnimo se samo na Cankarjevo zbrano delo, na sodobno ilustrirano enciklopedijo, na knjigo o slovenskem slikarstvu, na literarno zgodovino, na Živalski svet, Antične pripovednike, na likovne edicije. Pravzaprav teh izjemno pomembnih knjig in zbirk, na katere včasih niti misliti nismo mogli, vseh še našteti ne moremo. Slovenska založniška dejavnost je v zadnjem času resnično opravila veliko delo. Zato je bil tudi utemeljen samozavestni ponos urednikov založbe Mladinska knjiga, ko so pred nekaj dnevi slovenski jav-
nosti predstavili prvo knjigo nove knjižne zbirke iz slovenske u-metnostne zgodovine, zbirke z naslovom ARS SLOVENIAE. Že nekaj časa je bil govor o tej zbirki. slišati je bilo tudi pripombe. Zdaj je prva knjiga te zbirke izšla. Sergeja Vrišerja BAROČNO KIPARSTVO je pred nami.
Ni dolgo tega. kar smo počastili štiridesetletnico izida prve slovenske likovno umetnostne knjige, znamenitega Steletovega orisa naše zgodovine umetnosti. Zdaj je ta isti nestor slovenskih u-metnostnih zgodovinarjev, univerzitetni profesor, akademik dr. France Stele zapisal prvi knjigi nove zbirke na pot takole: «Po osvoboditvi se je začela v Sloveniji močneje uveljavljati tudi umetnostna književnost, številen rod mladih in nadarjenih umetnostnih zgodovinarjev, specializiran za posamezna razdobja in strokovna področja domače u-metnostne zgodovine je dovedel do take poglobitve znanja o zgodovini umetnosti na Slovenskem, da je sedaj možna že zdavnaj nameravana stvarnejša sinteza tega znanja, kakor so bile starejše. Program take, na 30 r.njig preračunane in s slikami ilustrirane sinteze, je sprejela v svoj delovni načrt prizadevna slovi nska založba Mladinska knjiga:	In tako
nam Mladinska knjiga s knjigo o baročnem kiparstvu začenja serijo, ki naj bi omogočila prodor naše umetnosti prek nacionalnih meja, obenem pa izpolnila vrzel v obliki trdno povezanega splošnega pregleda umetnostnega ustvarjanja na slovenskih tleh od prazgodovine do današnjih dni. Zbirka Ars Sloveniae naj bi torej v nekaj letih približala najlepše dragotine slovenske umetnosti domačemu kot tujemu u-metnostnemu ljubitelju in strokovnjaku.
Knjige te umetnostne zbirke, ki Jih bodo napisali priznani slovenski umetnostni zgodovinarji naj bi torej predvsem z bogatim slikovnim gradivom in strnjeno napisanimi pregledi v najkrajšem času predstavile slovensko umetnost domačim in tujim ljudem.
Sl. Ru.
Vrem« včeraj: najvišja temperatu-		Danes, NEDELJA, 17. septembra
ra 19.9, najnižja 15.8, ob 19. uri 18.2, vlaga 65 odst., zračni tlak 1007.9 ra-ste, veter 5 km vzhodnik, nebo po-oblačeno, padavine 0.4 mm, morje mirno, temperatura morja 21.7 ato-pknj«.	Tržaški dnevnik	Frančiška Sonce vzide ob 6.45 in zatone oto 19.14. Dolžina dneva 12.29. Luna vzide ob 19.06 in zatone ob 5.04. Jutri, PONEDELJEK, 18. septembra Irena
SKLEPI SEJE DEŽELNEGA ODBORA
Načrt o razdelitvi izrednih nakazil za razvoj gospodarstva in višjega šolstva
(>re za moto 10 milijard lir iz ostankov iz poslovnih let 1964 in 1966
Na svoji zadnji seji je deželni odbor pripravil dokončni sklep o izrednih denarnih nakazilih za pospešitev in razvoj gospodarskih dejavnosti in višjega šolstva v deželi. Sklep predvideva, da bodo v te namene izdali 10 milijard lir, ali eno tretjino celotnega deželnega proračuna. Za te stroške bo deželna uprava črpala denar iz ostankov poslovnih let 1964-1965.
Po pravkar sestavljenem deželnem zakonu, bodo nakazila razdeljena na sledeča področja: tehnične infrastrukture in storitve v industrijskih conah; turistične ceste; ovrednotenje turističnih področij; postavitev in ureditev trgovskih središč in izredni poseg za razvoj tržaške univerze in višjega šolstva v deželi.
Na področju tehničnih infrastruktur in storitev v industrijskih conah določa zakonski osnutek za upravno leto 1967 milijardo in pol lir več izdatkov, kot je bilo predvideno v okviru uveljavitve zadevnega deželnega zakona, ki pooblašča deželno upravo, da lahko daje prispevke na vložen kapital v višini do 80 odstotkov priznanih in dovoljenih stroškov. Tudi za letošnje stroške na turističnem področju, predvideva zakonski osnutek povišanje te postavke za milijardo lir. Ta denar, kot ostalo vsoto, ki je bila že določena v letošnjem proračunu, bodo razdelili na osnovi zadevnega deželnega zakona, ki pooblašča deželno upravo, da nakaže pokrajinskim upravam prispevke na vložen kapital do največ 80 odst. priznanih in dovoljenih stroškov za splošno preureditev odnosno ureditev turističnih cest, zlasti v hribovskih in gričevnatih področjih.
Glede načrtov za ovrednotenje turističnih področij je deželna u-prava po zakonu pooblaščena, da izda redne in izredne denarne prispevke za uresničitev načrtov na
področjih, ki imajo pogoje za turistični razvoj. V teh načrtih, se pravi v načrtih, ki pridejo v poštev,
da lahko dobijo denarno podporo deželne uprave, so vključene dohodne ceste, glavna dela za urbanizacijo ter druge naprave in dela javne koristi. Poleg tega pridejo v poštev prevozi na žično vleko; turistične in športne gradnje in naprave; hotelske naprave in nakup, razlastitev ali prilastitev zemljišč za gradnjo omenjenih naprav. V te namene je deželni odbor določil 2 milijardi 500 milijonov lir.
Glede načrtov za postavitev in ureditev trgovskih središč, je deželna uprava na osnovi zadevnega
zakona pooblaščena, da daje izredne finančne prispevke in podpore za uresničitev teh načrtov ter za ureditev področij prevoznih storitev. V teh načrtih so vključena dela za železniške priključke, dohodne in priključne ceste, za glavna urbanizacijska dela, za gradnjo skladišč, hladilniških naprav, postajališč za vozila in živino ter za druge naprave javne koristi, kot na primer občinske klavnice, nakup. razlastitev ali prilastitev zemljišč in postavitev in ureditev o-menjenih naprav. V ta namen predvideva zakonski osnutek tri milijarde lir.
Poleg tega pa ukrep deželnega odbora predvideva tudi izredna nakazila za razvoj tržaške univerze in višjega šolstva v deželi. V ta namen je predvideno nakazilo dveh milijard lir za razne potrebe.
S temi izrednimi ukrepi, ki se nanašajo na razna važna področja, deželna uprava ne bo samo izkoristila ostankov iz poslovnih let 1964-1965, marveč ji bo mogoče pospešiti nadaljnji gospodarski in socialni razvoj Furlanije Julijske krajine.
Knjigarne in papirnice odprle odslej tudi v ponedeljek dopoldne
Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da ostanejo za ves nadaljnji čas do vključno 23. oktobra knjigarne in papirnice odprte tudi vsak ponedeljek dopoldne. Odlok predsednika deželnega odbora preklicuje začasno kratek tedenski urnik zaradi pričetka novega šolskega leta.
Delo deželnih komisij
Pod predsedstvom deželnega svetovalca Angelija se je včeraj sestala druga stalna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, ki je zaključila splošno razpravo o zakonskem osnutku odbora, ki določa ukrepe za izboljšanje kmetijskih gradenj. Seje se je udeležil tudi odbornik za kmetijstvo Comelli. Predsednik Virgolini je med drugim poudaril, da je izboljšanje življenjskih razmer na kmetih najtesneje povezano z izboljšanjem stanovanj kmetov. V razpravo so poleg predsednika posegli še številni člani komisije.
Včeraj dopoldan se je sestala tudi peta stalna svetovalska komisija za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem. Pod predsedstvom svetovalca Ribezzija je komisija nadaljevala s proučevanjem posameznih členov odborovega zakonskega osnutka o ukrepih za povečanje ljudskih gradenj v deželi. Na sestanku je komisija odobrila z nekaterimi popravki šest členov zakonskega osnutka.
S Podpredsednik deželnega odbora
in odbornik za prevoze in turizem Giacometti se je včeraj sestal z arhitektom Polesello in inženirjem Carpenedom, ki sta mu obrazložila splošne smernice urbanističnega načrta za področje Zoncolan.
VČERAJ ZVEČER V PALAČI COSTAMI
Župan Spaccini je uradno odprl zanimivo razstavo «Tržaški Kras»
Otvoritve so se udeležili številni predstavniki oblasti in jugoslovanski konzul Jože Gatnik - Brošure in katalogi brez slovenskih imen za slovenske kraje
Včeraj ob 18.30 je bila v občinski galeriji palače Costanzi uradna o-tvoritev razstave «Tržaški Krasu, ki bo odprta do 30. septembra. Velika udeležba na sami otvoritvi priča, da je razstava vzbudila veliko zanimanje. Med drugimi so bili prisotni tržaški župan inž. Spaccini, predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, vladni vice komisar dr. Molinari, jugoslovanski konzul Jože Gačnik, nekateri župani podeželskih občin, občinski odbornik Hreščak, predsednik Avtonomne turistične ustanove Di Giacomo, nekateri tržaški umetniki, strokovnjaki, arhitekti in prijatelji Krasa.
Razstavo je odprl župan inž. Spaccini, ki je pripomnil, da razstava prikazuje realnost in raznolikost Krasa, na katerega so Tržačani tesno navezani in občutijo
njegov vpliv. Zahvalil se Je vsem sodelavcem in pripomnil, naj bo ta razstava v spodbudo vsem, ki se borijo, da se naš Kras ohrani.
Na razstavi je 50 čmobelih fotografij velikega formata, ki Jih je napravil Tulilo Stravisi in predstavljajo tržaško floro, pokrajino, vasi ter nekaj detajlov kamnitih reliefov po kraških vaseh. V posebnem prostoru pa razstavljajo barvne diapozitive o kraški flori, vaseh in naravnih lepotah našega Krasa.
Na razstavi je tudi velik zemljevid o naravnih rezervatih ter zemljevid o nekakšni urbanistični ureditvi Krasa. Kot kraške vasi, ki bi jih morali celotno ohraniti so označene Gročana, Botač, Gropada, Trebče, Col, Veliki Repen, Briščiki in Slivno.
Ob tej priliki Je Avtonomna tu-
Hiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiiiilliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iifniiiiiMiiifiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiii
SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA USTANOVE INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA
Oddana prva dela za zgraditev železnice od Zavelj do Oreha
Dola za skupno vrednost okrog 270 milijonov lir je prevzelo rimsko podjetje Cidonio - Izdatki za drugo skupino del so predvideni na 1250 milijonov Ur
Včeraj se je v Žavljah sestal iz vršni odbor Ustanove za industrijsko pristanišče, da bi vzel v pretres vrsto vprašanj v zvezi z delo vanjem pristanišča. Med drugim je razprava stekla o izidu licitacije za oddajo prvih del za speljavo nove povezovalne železniške proge med postajo Trst-Žavlje in Dolino pod Orehom. Licitacije, ki se je nanašala na skupno vrednost del v višini okoli 270 milijonov lir (269 milijonov 799.330), so se udeležili predstavniki deželnega odborništva in državnega skrbništva za javna dela, ter številni zastopniki 70 povabljenih podjetij. Tekmovanja se je udeležilo 11 podjetij: najboljše pogoje pa je ponudilo podjetje Cidonio iz Kima, ki je izjavilo, da je pripravljeno izvršiti delo s popustom 15,27 odst. na navedeni znesek.
Prva dela, ki jih bo opravilo rimsko podjetje, obsegajo tudi gradnjo manjšega mostu prek Glinščice ter
ŠOLSKE OBLASTI SO DOLŽNE POJASNILO
Nedopusten primer izsiljevanja in ustrahovanja slovenskih staršev
Slovenska mati iz šolskega okoliša Donadoni je morala podpisati izjavo, da je vpisala otroka v slovensko šolo
daktičnega ravnatelja in šolskega nadzornika do šolskega skrbnika.
Točnih in dokončnih podatkov o vpisu otrok v slovenske osnovne šole še nimamo, vse pa kaže, da bo letos obiskovalo na primer slovensko osnovno šolo v Ul. Donadoni lepo število otrok. To nas veseli, verjetno pa ni všeč nekaterim, ki bi radi, da bi slovenski starši vpisali svoje otroke v italijansko šolo in da v samem mestu sploh ne bi bilo nobene slovenske šole, kakor da v mestu ne bi živele slovenske družine.
Zal se še dogaja, in se je tudi letos, da so nekateri slovenski star. ši vpisali svoje otroke v italijansko šolo. Taki primeri so sicer bolj redki kot pred leti, vendar jih moramo še zabeležiti in obsojati. Toda še je čas, da taki starši popravijo napako in krivico, ki so jo storili svojim otrokom, ter jih prepišejo na slovensko šolo pred začetkom šolskega pouka.
Kakor smo že večkrat poudarili, Je slovenska šola enakopravna z italijansko, nihče pa ne sme preprečevati slovenskim staršem, da bi svoje otroke vpisali v slovensko šolo, še manj pa izsiljevati ali strašiti. Takih oblik ustrahovanja, kot je bilo pred leti, ko so bolj ali mani prikrito grozili slovenskemu očetu, da bo zgubil službo, če bo vpisal otroka v slovensko šolo, sicer ni več, najdejo pa se še taki, ki na razne načine prigovarjajo slovenske starše in se ravnajo na nedopusten način.
Tokrat bomo navedli samo en primer. Slovenska mati v mestu je prejela kar tri pozive od italijanskega didaktičnega ravnateljstva, naj vpiše svojega otroka v šolo «Umberto Gaspardis«, od slovenskega didaktičnega ravnateljstva pa eno. Vpisala je seveda otroka v slovensko šolo, v petek dopoldne pa je na njen dom prišla šolska sluginja italijanske šole in jo skoraj z očitkom vprašala:
»Kako, da niste še vpisali otroka v šolo?«
«Sem ga že«.
«Kam pa?«
«Ne v vašo«.
«Ali ste ga vpisali v slovensko šolo?«
«Poslal me je ravnatelj, ker moramo vedeti, če ste se preselili, ali vpisali otroka v drugo šolo«.
Ko ji je mati povedala, da Je otroka vpisala v slovensko šolo je sluginja rekla:
((Podpisati morate to izjavo, da ste vpisali otroka v slovensko Šolo.«
S seboj je imela seznam slovenskih staršev tistega šolskega okoliša, ki so vpisali svoje otroke v tamkajšnjo slovensko šolo.
Mati ni dovolj premislila in Je podpisala izjavo. Ko pa je sluginja odšla in je malo premišljala Ji je bilo žal, da je sluginji sploh odgovarjala in podpisala tisto izjavo.
Pričakujemo, da bodo pristojne šolske oblasti, od slovenskega di-
razčistile to zadevo, zlasti glede zahteve po podpisu izjave o vpisu otroka v slovensko šolo.
Pri vsem tem pa se nas loteva nekak vtis, kot da bi bila slovenska didaktična ravnateljstva podrejena italijanskim in pod njihovim nadzorstvom. Morda je to zaradi tega, ker didaktična ravnateljstva in nadzorstvo za slovenske osnovne šole niso bila še s posebnim zakonskim ukrepom, ali kakor koli uradno ustanovljena? Vsekakor pa odločno odklanjamo taka vmešavanja in posege osebja italijanskih didaktičnih ravnateljstev.
speljavo predora pod Zlato krono. Zatem bodo izvedli licitacijo za drugo tranšo del na novi železniški progi na južni strani mesta, in sicer računajo, da bo za to drugo licitacijo še več zanimanja, saj bo znašala skupna vrednost del, ki jih bodo na njej oddali, približno 1 milijardo 250 milijonov lir. Potrebna finančna sredstva bosta v tem primeru prispevala dežela Furlanija-Julijska krajina (80 odst.) in sklad za Trst pri generalnem vladnem komisariatu (20 odst.).
V četrtek počastitev spomina na pesnika Virgilia Giottija
Občinska uprava je sestavila program za počastitev tržaškega pesnika Virgilia Giottija ob 10. obletnici njegove smrti, 21. septembra. Glavna svečanost bo v četrtek ob 17. uri na Trgu sv. Frančiška, ki ga bodo ob prisotnosti predstavnikov oblasti preimenovali v Trg Vir-gilio Giotti. Isti dan ob 18. uri bo v muzeju Revoltella odprta razstava 62 še ne objavljenih risb Giottija, ki iih je napravil med 1913. in 1957. letom. Ta dela bodo omogočila občanom, da še bolj spoznajo osebnost tega tržaškega pesnika. Ob tej priložnosti bo župan inž. Spaccini počastil njegov spomin. Po odprtju razstave bo v muzeju Revoltella Anita Pittoni, ki je zbrala razstavljena dela, brala prisotnim nekaj pesmi pokojnega pesnika.
ljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek. Pri nesreči si je Anconova zlomila desno nogo, si verjetno povzročila kostne poškodbe po desni rami in opraskala po kolenih. Če ne bodo nastopile komplikacije se bo morala zdraviti mesec dni.
Predavanje v krožku «Morandi»
V ponedeljek, 18. t.m. ob 19. uri bo na sedežu kulturnega krožka «Rodolfo Morandi« na Trgu Stare mitnice 11 predaval filmski kritik prof. Orio Caldiron o temi: «XXVIII. mednarodna filmska razstava v Benetkah«. Caldiron je avtor številnih razprav o italijanski kinematografiji med dvema vojnama in o problemih sodobne kinematografije. S tem predavanjem začenja krožek »Morandi« svojo dejavnost v letu 1967-68.
ZARADI UKREPOV RAVNATELJSTVA
Ponovna stavka delavcev v podjetju Italcementi
Stavko so napovedale vse tri sindikalne organizacije in bo trajata do jutri ■ Vse intervencije brez uspeha
Pokrajinska tajništva sindikatov kategorije obveščajo, da so delavci podjetja «Italcementi» — Industrijsko pristanišče, ponovno začeli stavkati predvčerajšnjim ob 22. uri. Stavka se bo zaključila jutri 18. septembra.
Kot je bilo že sporočeno, so delavci začeli protestno akcijo že v maju letos. Namen te akcije je, da se v podjetju spoštujejo splošni človeški delovni pogoji, upoštevajo vsedržavne delovne pogodbe in drugi medzvezni dogovori.
V teh dneh se je položaj zaostril, ker je ravnateljstvo podjetja sprejelo nekatere represivne ukrepe proti notranji komisiji.
Predvčerajšnjim so se sindikalni predstavniki FILLEA, FILCA in Fe. NEAL sestali na inšpektoratu za delo, kjer so jih obvestili, da je posredništvo deželnega odbornika pri ravnateljstvu podjetja bilo popolnoma brezuspešno.
O tem vprašanju so razpravljali predvčerajšnjim zjutraj tudi na Združenju industrijcev. Tudi v tem
primeru je nastop ravnateljstva I-talcementi proti notranji komisiji naletel na gluha ušesa ter ni bil sprejet noben pozitiven ukrep.
Včeraj zjutraj je bilo na sedežu v Ul. Pondares 8 zborovanje stavkajočih delavcev. Stališča vseh treh sindikalnih organizacij so pojasnili Criscenti, Degrassi in Butta. Po zborovanju je delegacija stavkajočih obiskala razne oblastne organe.
DEŽELNI ODBOR JE SPREJEL
Zakonska osnutka o uradih in plačah
Na predlog deželnega odbornika za splošne zadeve in za osebje Stopperja je deželni odbor v četrtek sprejel dva važna zakonska osnutka, ki se nanašata na ureditev uradov deželne uprave in deželnega sveta ter na zakonitost stanja in na plačo osebja. Oba zakonska osnutka bosta poslana v proučitev pristojni svetovalski komisiji in nato v dokončno odobritev deželnemu svetu.
Z Pri tajništvu državnega tehničnega inštituta «G. R. Carli« je v teku vpisovanje v naslednje oddelke: trgovski, za zunanjo trgovino, za izvedence v podjetjih in korespon-dente v tujih jezikih, večerni trgovski za delavce. Vpisovanja, ki so vsak dan od 10.30 do 11.30, v torkih in petkih pa tudi od 19. do 20., se zaključijo 25. t. m.
Kongres mladih liberalcev
Pokrajinsko vodstvo PLI (liberalne stranke) sporoča, da je na IX. kongresu mladine PLI, ki se vrši v Riminiju, govoril tržaški predstavnik liberalne mladine ter občinski svetovalec dr. Armando Zimolo. V svojem govoru je tržaški liberalec poudaril, da se morajo mladi liberalci zavzemati za rešitev perečih vprašanj današnje družbe v treh smereh:	laizacija družbe, zaščita
socialnih zahtev delovnih ljudi in federacija evropskih držav.
Svetovalec Zimolo je v svojem govoru pojasnil stališče mladih liberalcev zlasti glede njihovega odnosa do bodočega političnega in družbenega razvoja. Po njegovem mnenju morajo biti liberalci sredinsko napredna sila ter se morajo otresti vseh .redinsko desničarskih teženj.
Pri prečkanju ceste jo je podrl tovornjak
Neodločenost pri prečkanju ceste je bila usodna za 55-letno upokojenko Iole Ancona vd. Cantalupi iz Ul. T. Luciani 6. Včeraj okrog poldne je Anconova stopila s pločnika in se napotila čez Istrsko ulico proti glavnemu vhodu pokopališča, kamor je bila namenjena. Bila je že sredi cestišča, ko je zagledala avtomobil, ki je prihajal s Trga Val-maura. Anconova se je zato zmedla in namesto da bi obstala, je napravila nekaj korakov nazaj. Prav tedaj je v smeri proti Trgu Val-maura s tovornjakom TS 34671 privozil 57-letni Giovanni Martini iz Žavelj 307. Šofer je že od daleč videl žensko, toda njeno početje ga je presenetilo, da v zadnjem trenutku ni mogel zavreti tovornjaka. Podrl jo je, da se je Anconova hudo poškodovala.
Z rešilnim avtom so jo prepe-
Hlinili m ......................
DVOJNA DELOVNA SLOVESNOST V MILJAH
V ladjedelnici «Felszegy» splavljeni ladji za Dansko
Gre za 400-tonski dvojčki «Trilingen» in «Frilingen» za prevažanje tovora s kontajnerji - V soboto bodo spustili v morje 3000-tonsko petrolejsko ladjo za Bolgarijo
Ponovno dvojen praznik dela, včeraj v miljski ladjedelnici Fel-szegy: z glavnega sanišča tega o-brata sta namreč pod vodstvom dir. Benčine in inž. Krainza skupno zdrsnili v morje novi dvojčici: 400-tonski ladji «Trilingen» in «Fri-lingen». Tako se je ponovila nenavadna splavitvena slovesnost iz preteklega avgusta, ko so v ladjedelnici splavili prvi dve enoti istega tipa, namreč «Ravenno» in '»Rapallo«. Serijo enakih ladij je naročilo dansko podjetje Det Forenede Dampskibs, ki bo z njimi prevažalo blago v kontejnerjih. Za prvi dve ladji niso Danci doslej še izbrali imen, zato so ju v ladjedelnici začasno krstili za «Ravenna» in «Rapallo»; s posebno slovesnostjo ju bodo zdaj prekrstili v Kjo-benhavnu, kamor je »Ravenna« pravkar odplula, medtem ko bodo «Rapallo» izročili komitentom jutri dopoldne. »Trilingen« in «Fri-lingen« sta tehnično opremljeni kakor prvi dve ladji, njune osnovne karakteristike pa so naslednje: dolžina 51 m, širina 9.50, višina 7.80, ugrez 3.20 m. Vsaka je opremljena
iiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiniiii
SINOČI V PREV. RAFFAELLO SANZIO
Avtomobilist do smrti povozil priletno žensko
Nesrečnice niso identificirali, ker pri sebi ni imela dokumentov-Ko seje pripetila nesreča, je prečkala drevored
Sinoči nekaj minut po 22. uri se iglo nekaj metrov daleč, kjer je je v Drev. Raffaello Sanzio na vo-1 nezavestna obležala. Nekdo je hi-
galu Ul. Donatello pripetila smrtna prometna nesreča. Nesrečna žrtev je postala približno 65 let stara ženska, ki je med prevozom v bolnišnico izdihnila v rešilnem avtu RK zaradi prebitja lobanje. Ženske niso mogli identificirati, ker s seboj ni imela nobenega dokumenta.
Ob tisti uri je nesrečnica stopila s pločnika in se med dvema ustavljenima avtomobiloma napotila čez cesto proti novemu delu Ul. Donatello. Prav tedaj je proti Rotondi del Boschetto s svojim, avtom fiat 600 TS 2429!) privozil 36-letni Ser-
tro poklical pomoč in v nekaj minutah so bolničarji RK ponesrečen-ko odpeljali. Vsaka pomoč pa je bila zaman. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. Ti sedaj skušajo ugotoviti istovetnost nesrečne ženske. Pozno ponoči se še ni vedelo, kdo je in kje stanuje.
Žrtev prometne nesreče Je postal včeraj popoldne 35-letni delavec ^ Romano Bisca iz Ul. Baiamonti 23. jio Zacchigna iz Ul. delle Docce i Ta je na lambreti TS 26480 privo-15. Na tistem odseku je drevoreJ | z\\ po Ul. Imbriani do Trga sv. precej teman, zato se je Zacchigna | Ivana, kjer je prišlo do trčenja z zavedel nevarnosti šele v zadniem : avtom fiat 500 TS 58790, ki ga je trenutku. Hitro je zavrl, toda vse lz Ul. delle Torri, namenjen proti je bilo zaman. Trčenje je bilo ta- j Trgu Goldoni, šofiral 47-letni Marko silno, da je priletno žensko vr- cello Godina iz Ul. Foscolo 12.
s pogonskim strojem 799 KM, ki jima bo omogočal, da bosta pluli polno natovorjeni, s hitrostjo 11.75 vozla.
Miljska ladjedelnica je letos stopila v ospredje na področju posebnih gradenj: prav včeraj je odplula iz Trsta 12.000-tonska ladja »I talia«, ki jo je neka ameriška družba najela za dobo petih let, da bo z njo prirejala krožna potovanja med Los Angelesom, slovitim Aca-pulcom in drugimi znanimi letovišči ob Tihem oceanu. V soboto, 23. t.m. pa bodo v ladjedelnici spla vili novo ladjo, 3000-tonsko petrolejsko enoto, ki jo je svoj čas naročilo neko pomorsko podjetje iz Bolgarije.
Zmaga tržaških šahistov v Ankaranu
Preteklo nedeljo je bil v Ankaranu moštveni šahovski turnir z mednarodno udeležbo, na katerem je nastopilo tudi moštvo tržaškega filatelističnega združenja v postavi Filipovič, Kovačič, Battisti, Olivot-to in Fei. V konkurenci 21 moštev je tržaško osvojilo prvo mesto, pri čemer ni zgubilo niti enega dvoboja in igralo neodločeno dva. Končni vrstni red je bil naslednji:
1. Trst 14 točk, 2. Pulj 12.5, 3. Anhovo 12, 4. Finkenstein (Avstrija) 10, 5. Idrija 6.5, 6. Gorica 4.5.
V ponedeljek, 11. t.m. pa se je začel društveni brzotumir, na katerem nastopa 17 igralcev, med katerimi tudi zmagovalci iz Ankarana.
ZVEZA PARTIZANOV ANPI sporoča vsem bivšim borcem, ki še niso izpolnili vprašalnih pol, da to nemudoma store in jih oddajo na sedežu ANPI, Ul. Zonta 4/1. Urniki uradov: od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
Odbor
Včeraj-danes
Nepravilno prehitevanje povzročilo nesrečo?
Včeraj popoldne so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli na zdravljenje 36-letnega delavca Gio-vannija Puzzerja iz Križa 347. Imel je majhne rane po obrazu, zgornji ustnici, rokah in levem kolenu; u-darce po dimljah ter se mu Je poznalo, da je pil.
Ob sprejemu v bolnišnico je Puz-zer izjavil, da se je okrog 15.30 na ((vespettivi 50 kub. peljal po Furlanski cesti proti domu. Ko Je privozil pod veliki ovinek na Konto-velu, se je znašel sredi cestišča. Nenadoma ga je na desni prehitel avtomobil fiat 1300, ki se je hitro oddaljil. Zaradi nepravilnega prehitevanja se je Puzzer zmedel in prestrašil, zaradi česar se je prevrnil z «vespette». Ponesrečenec je spočetka povedal, da ga je avtomobilist, ki je ostal neznan, dregnil, potem pa je to zanikal.
O zadevi so bili obveščeni agenti letečega oddelka, ki so uvedli preiskavo, da bi ugotovili, kaj je resnice v Puzzerjevih izjavah. Medtem se bo Puzzer moral zdraviti 20 dni.
ROJSTVA. SMRTI, POROKE
16. septembra 1967 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 9 oseb.
UMRLI SO: 684etni Giuseppe De-lise, 74-letnl Tomaso Basillsco, 66-letnt Gualtiero Nordlo, 65-letna Olga Min-da por. Nidi, 54-letna Maria Carmeli por. Schreuder, 58-letna Maria Pete. lin por. Peras, 58-letna Rosalla Sosič vd. Skerlavaj, 57-letni Egldio Tiso, 64-letna Dtna Tarabusi por. Bonač-coni.
OKLICI: Uradnik Carlo StancanedU in tkalka Nives Scorovich, kapitan Glauco Benelli, in študentka Marcella Venerandi, delavec Francesco Tria in Maria Teresa Crlstella, pleskar Aldo Benedetti in Frizerka Felicitš Tede-sco, finančni stražar Costantino De-luca in prodajalka Emilia Ilarl, bolničar Mario Del Degan in prodajalka Senena Bazzarini, uradnik Antonio Marcheslni in uradnica Milvia Furlan, električar Tulilo Sgubbl in gospodinja Maria Grazia Persi, uradnik Dark) Doimi in prodajalka Maria Pia Barut, električar Lucio Pagan-l in frizerka Serena Kautschitsch, težak Lu-ig-i Capotorto in gospodinja Darla Kuzmanič, Inženir Filippo Massarlni in socialna asistentka Giancarla Budin, barist Mario Vatta in frizerka Milly Demarchi, uradnik Duillio l’e desco In uradnica Rita Volpe, mesar Marino Braicovich in uradnica Maura Ligglerl, kapitan Mario Degrassi in učiteljica Emrna Krizmancic, inštalater Edoardo Končan in šivilja Maria Cavallere, trgovec Felice Taccardi in uradnica Liviana Zalar, delavec Er-cole Salvador In delavka Norma Mar. garlt, mizar Stelllo Vascotto in uradnica Fiorella Budoia, natakar Giorgio Brigidi in gospodinja Lina Scabin, častnik Carlo Mazzaccara In uradnica Jolanda Gutgesell, delavec Vlttorio Zankolic in gospodinja Giuseppina Rubessa, mizar Vlttorio Monica in delavka Lucla Battaglia, karabinjer Vlncenzo Neroni in gospodinja Lllia-na Busolo, podoficir Edoardo Tinteri In gospodinja Agostlna Orecchionl, delavec Giorgio Vlila tora in šivilja Di Dol in prodajalka Marinella Simčič, častnik Mario Rodriguer in gospodinja Daniela Frescura, trgov, a-gent Dado Rebek in delavka Anna Artlco, ceva-r Carlo Starec in gospodinja Nives Stabile, kemik Joseph P. Merlo in gospodinja Helga Gach, uradnik Alberto Boccolini ln proda. Jalka Anna Degrassi, pomorščak Giorgio Slivar! In prodajalka Luciana Caburazza, kovač Dario Civardi in delavka Glanfranca Fracaro, Giorgio Popelka ln Irene Ruecker.
ristična in letoviščarska ustanova izdala posebno brošuro, v kateri so objavljene nekatere fotografije ter kratke razprave, ki so jih prispevali prof. Silvio Colli o klimatolo-giji, prof. Carlo D’Ambrosi o geologiji, prof. Valter Maucci o spe-leologiji, prof. Livio Poldini o vegetaciji, prof. Renato Mezzena o flori, prof. Benedetto Lonza o gradiščih, dr. Maria Paoli Pagnini o kmečki hiši, Giorgio Berni in M. P. Pagnini o fiziognomiji kraške vasi, center za umetnostne študije pri tržaški univerzi pa o prihodnosti Krasa. Brošuro prodajajo na razstavi in stane 500 lir.
Slišali smo, da bodo to razstavo verjetno prenesli tudi v nekatere večje vasi na podeželju in da jo bodo izpolnili z nekaterimi eksponati starega kmečkega orodja ter narodnih noš.
Glede omenjene brošure in kataloga s pojasnilom barvnih diapozitivov pa moramo pripomniti, da so popolnoma izpustili slovenska imena kraških vasi ln krajev. To ni v skladu z idejo o zaščiti naravnega in kulturnega bogastva našega Krasa.
Praznik komunističnega tiska danes v Miljah
Danes, 17. t. m. bo v Miljah v občinskem parku v Drevoredu D’Annunzio praznik komunističnega tiska, ki ga vsako leto priredijo občinski nameščenci. Program obsega: ob 8. uri odprtje kioskov, ob 16. uri folklorni nastop, ob 17.30 govor deželnega svetovalca Artura Calabrie, ki bo prinesel tudi pozdrave KPI, ob 18. uri velika tombola z bogatimi dobitki. Cene vinu in drugim pijačam ne bodo povišane Vstopnina 250 lir.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje Sole
«Fran Levstik« na Proseku obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpi. sovanje se zaključi 25. septembra.
• » •
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčiča v Dolini, obvešča da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. * • •
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg
razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije ln liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada dl Guar-dlella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
• • •
Vpisovanje za šolsko leto 1967-68
v Državni trgovski tehnični zavod «2lga Zois« s slovenskim učnim jezi. kom. Trst, Vrdelska cesta 13-1 je vsak dan od 10. do 12. ure.
• • •
Ravnateljstvo državne srednje šole
s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorslno 8, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure do 25. septembra
• * *
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpi sovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
• * *
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu Je do 25. septembra.
Mali oglasi
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Pizzul. Cignola, Korzo Italia 14; Prendlnl, Ul. T. Vecellio 24; Sarravallo, Trg Ca-vana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 0.36)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2.
BARI	LOTERIJA 45 60		8	88	33
CAGLIARI	39	85	36	87	63
GENOVA	72	3	13	40	79
FIRENCE	8	71	4	58	70
MILAN	34	53	BS	44	2
NEAPELJ	26	86	38	28	31
PALERMO	28	6	4	37	60
RIM	50	25	58	75	64
TURIN	79	40	25	38	29
BENETKE	77	16	72	48	24
ENALOTTO XXI 2X1 1X2 221 Kvote:	12 točk 4.636.000 lir,					11
točk 137.500	lir, 10	točk	12.500		lir.
PRODAM skoraj nov pralni stroj «Candy». Cena ugodna. Telefonirati od 13. do 15. ure na št. 57-446.
•CITROEN« — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja na domestnih delov. Ul. C. Rittmayer 4-a
PRODAM GROZDJE belo in črno za izdelavo vina. Milje, Lungo Venezia Grande pri tvrdki TAIA-MAGNA.
PROSIM tista dva prevoznika ali šoferja, ki sta me v začetku julija vle-
Gledališča
VERDI
Na odru gledališča Verdi se nadaljujejo predstave glasbene komedije »La vooe dei padroni« z Alighierom Noschesejem.
Danes sta na programu dve predstavi ob 16. in ob 21. uri.
Pni blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnji predstavi, začenja se pa tudi prodaja vstopnic za predstavo v ponedeljek zvečer ob 21. uri.
Nazlonale 15.00 «Quattro bassotl P er un danese« Technlcolor. Dean Jones, Chanlie Rubles.
Excelsior 16.00 »La grande sfida » Scotland Yard» Technlcolor. Stevvart Granger, Susan Hampshire. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenlce 15.00 «La via del West» Tech-nicolor. Kirk Douglas, Robert Mit-chum, Richard Widmark.
Eden 14.30 »La calda preda« Technlcolor. Roger Vadim, Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.00 »Bella di glorno« Technlcolor, Jean Sorel, Catherine Daneuve. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Rltz (Ulica San Francesco štev. 10) 14,30 »El Dorado« Technlcolor. John Wayne, Robert Mitchum.
Alabarda 14.30 «11 faraone« Technleo. lor. Barbara Bryll, George Geldik. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fllodrammatico 14.30 »Da 007 Intrigo a Lisbona« Technlcolor. Marilu To-lo, Brett Halsey.
Moderno 14.30 «11 rltorno del magnlfi-cl sette« Technlcolor. Yul Brynner, Robert Fuller, El-isa Montes.
Zadnji dan.
Cristallo 14.30 «Un uomo, una donna« Technlcolor. Alnouk Almee, Jean Trlntingham. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capltol 14.30 »Gentleman Joe uccidi« Technlcolor. Anthony Stephen.
Garibaldi 14.30 «Awenturlerl per una rlvolta« Technlcolor. Friedrich Staf-ford.
Aurora 15.00 «11 bello, II brutto, H cretlno« Technlcolor. Franco Fran-chl, Clcclo Ingrassla.
Impero 15.00 «La signora omlcidi« — Technlcolor.
Astorla 14.30 «Dlo come tl amo« Gi-gllola Cinquetti, Mark Damon. Ob 10. in 11.30 «Risate a non flni-re« Gia-nni e Pinotto detective.
Astra 15.30 ((L’albero de-lia vita« Tech. nicolor.
Vlttorio Veneto 14.30 »Funerate a Ber-lino« Technlcolor. Paul Usmik, O-skar Umulka.
Ideale 14.30 »I 4 lnesorablll« Technlcolor. Robert Hundert, Adam Werk. W e ste m.
Abbazla 14.00 21.30 »La grande cor. sa» Technlcolor. Zabavni film. Jack Lemimon, Tony Curtis, Natalie VVo-od.
24. t.m. priredi SPDT izlet na Krnsko pogorje in kot po navadi v dveh skupinah. Z avtobusom se bomo pripeljali na Vrsno. Tam se bo ločila prva skupina, ki se bo vzpela na Krn in nato spustila v
pel:
dolino Lepenje. Druga skupina se bo po ogledu Gregorčičeve rojstne hiše odpeljala v Lepenjo do koče dr. Klementa Juga.
Izlet se priporoča zaradi izredno lepega razgleda.
Vpisovanje pri Prosvetni zvezi v Ul. Geppa 9.
• * *
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo, 24. septembra t.l. izlet na Bled in v Bohinj,
OBVEŠČAMO
BIVŠE ŠTUDENTE PADOVSKE UNIVEEiZE, da se bomo srečali pri skupnem kosilu v restavraciji Tabor v Sežani pri železniški postaji v nedeljo, dne 24. septembra ob 13. uri. Udeležba za padovske študente je skoro obvezna!
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Rožine Skerlavaj darujejo Ivanka, Zvonko, Silvana in Marčelo Malalan 5000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
V	počastitev spomina pok. pisatelja Vladimira Bartola daruje Zinka Cucek 4000 lir za Dijaško matico, 3000 lir za Glasbeno matico, 3000 lir za Sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina drage Rožine
kla od Ka-mnoloma Kanegra od dru- skerlavaj daruje družina Marije Ka-ceaa zavoia na umikališče — ker sem rv„„ tnm n- -____________________-
gega zavoja na umikališče — ker sem zdrobil diferencial, naj mi pošljeta svoja naslova na ime: Jurkovič, Ljubljana — Bežigrad 23.
VAJENKO - šiviljo iščem, Plača dobra. Telefonirati zjutraj na 30-770. VAJENKO - frizerko išče salon »Flo. rida«. Tel. 36664.
SLOVENSKO 24-letno dekle se želi zaposliti kot gospodinjska pomočnica kjerkoli v Italiji, samo pri dobrih ljudeh. Ljubim poštenost, vljudnost, čistočo in otroke. Lahko pridem takoj — po želji. Tarsl Cilka, Ljubljana— Vič, Poklukarjeva 35 «Utenzilija».
VINOGRADNIKI, prodam po ugodni ceni prešo, malo rabljeno, sode, vinsko posodo Pokličite tel. 61-254.
pun 5000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah,
V	počastitev spomina pok. Rožine Skerlavaj darujeta Milan in Rafael Perko 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
V	počastitev spomina pok. Rožine Skerlavaj darujeta družini Kariž in Ferlnga 2000 lir za Dijaško matico.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, id so z nami sočustvovali ter spremili na zadnji poti našega nepozabnega očeta, nonota in brata
Franca Coljo
Žalujoči sin, in bratje
hčeri, sestra z družinami
Celje, Dutovlje, Dobravlje, Repen-tabor. 17. avgusta 1967
Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni v starosti 85 let za vedno zapustila naša draga mama in stara mati
ROZINA SOSIČ vd. SKERLAVAJ
Pogreb pokojne bo Jutri, v ponedeljek, ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice do cerkve na Opčinah.
Žalujoči: sinova Marjo in Drago, hčeri Mila ln Tončka z družinami, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo
Opčine, 17. septembra 1967
IARADI DOGODKOV NA SREDNJEM VZHODU
Tržaško pristanišče in kriza v pomorskem blagovnem prometu
i
v
Čeprav so razne pomorske družbe in zasebni pomoršiaki hitro reagirali na dogodke, je promet v razdobju Junij-avgust upadel za nad 20 odst.
Prvi, čeprav začasen obračun pristaniškega prometa v trimesečju junij-avgust 1967 jasno kaže na krizo, ki je zadela tržaško pomorsko trgovino zaradi spopada na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Številke, ki se nanašajo na promet skozi javna skladišča — in torej na trgovski in tranzitni promet — pokazujejo, da je v razdobju junij-avgust letošnjega leta Izkrcano in vkrcano blago doseglo 426-427 tisoč ton, v istem razdobju lanskega leta pa 539.000 ton. Primanjkljaj znaša torej okrog 113.000 ton, kar odgovarja padcu za več kot 20 odst. Nedvomno Je v tem primanjkljaju imel glavno težo promet proti Levantu, Severni Afriki in onstran Sueza, medtem ko so bile oscilacije na progah, ki niso povezane s Sueškim prekopom le neznatne.
Področja, ki so v prvem trenutku doživela dejanski kolaps so bila tista onstran prekopa. Zapora je zaustavila tako pošiljke iz tržaškega pristanišča kakor najavljene prihode ladij iz Rdečega morja, škodo, ki je zaradi tega nastala, sestavljata dva elementa: 1. Dio-kiranje prihodov in pošiljk na progah Šuez-Port Said-Rdeče morje-Indijski ocean in 2. dejstvo, da so mnoge ladje, ki so bile onstran prekopa, imele velike zamude, ker so morale obpluti Afriko, da so dosegle Ttalijo. Nekatere manjše ladje pa so celo ostale onstran Sueza, kjer so jih najeli za priložnostne in obalne prevoze.
V prvem obdobju, t. J. v obdobju reorganizacije, so bile družbe prisiljene nuditi pomanjkljive služnosti, vendar pa je treba priznati, da so z izredno naglico poskrbele za nove služnosti okrog Afrike. Seveda so nekatere pomorske družbe bile prisiljene zaradi daljše proge zvišati prevoznino. To velja tako za konferencirane družbe kot za nekatere domače in tuje zasebne plovne družbe.
Geografska področja, ki so bila zaradi arabsko-izraelskega spopada najbolj prizadeta, je treba razdeliti v štiri skupine: 1. Srednji In Južni Levant; 2. Severna Afrika (Alžirija, Tunizija, Libija in Maroko); 3. pristanišča v Rdečem morju; 4. onstran Adena v dveh smereh proti Vzhodni Afriki in Južni ter Jugovzhodni Aziji.
Plovne družbe in zacebni pomorščaki, ki se poslužujejo Trsta in Zgornjega Jadrana, so morali bistveno spremeniti načrte prog, urnikov, periodičnost zvez in se v nekaterih primerih zateči celo k najemanju drugih ladij za okrepitev prog.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 17. t. m. ob 14. uri film:
METRO G0LDWYN MAYER pr.Mrii UNA PROOU7IONE CARIO PONT!
„nS0PHIA LOREN
GEORGE PEPPARD TREVOR HOWARO JOHN MILLS RICHARD JOHNSON TOM COORTENAY
Promet z Levantom (Sirijo, Libanonom, Jordanijo, Izraelom in Egiptom) ni bil skoraj nikoli prekinjen, čeprav so ladje morale včasih spremeniti svoj program. Od junija do polovice julija je povprečen tovor na ladjo znašal okrog 400 ton vkrcanega in izkrcanega blaga. Kasneje so je ta številka na ladjo malenkostno povečala. Vzroke manjšega donosa v blagu pa je treba pripisati blokiranju plačil v inozemstvu, ki jih izvršujejo državne banke držav, ki so bile zapletene v spopad. Samo Izrael Je pustil široko možnost svojim operaterjem glede nakupov tn prodaj s tem, da je dal na razpolago potrebno valuto. Tovori iz Trsta proti Izraelu so v tem obdobju znašali okrog 200 do 300 ton na ladjo. Hudo pa so bile prizadete pošiljke proti Siriji, Beirutu (v tranzitu za Jordanijo) in Egiptu. Mnoge ladje so iz Zgornjega Jadrana izplule napol prazne.
ANI1QUAYLE
• «VI U »K	lllMI*n«M *
LILLIPALMER • PAUL HENREIB HELMUT OANTINE - BARBARA RUETINd
SrmMUMi di RICHARD IMRIE.OERRV QUINN,RAY RIGBV n,„110 a. MICHAEL ANDERSON • Prodom te CARIO P0NTI
|PANAVISION»] @ u MLTR0C0L0R	'mu*
(OPERACIJA CROSSBOVV)
Operaterji iz tržaškega zaledja so omejili tudi prodaje proti Libanonu, bodisi zaradi učinkov prejšnjega «poloma» Intra-banke, bodisi zšradi bega zasebnega kapitala proti Zahodni Evropi. Tudi 'z Sirije, kakor pravi poročilo «Deut-ske Bank« so se mnogi kapi ta'1 zatekli na Zahod s posredovanjem turških bank. Omeniti je treba tudi, da je prekinitev diplomatskih odnosov arabskih držav v Nemčijo zaustavila tok nemškega blaga proti Levantu. Prav tako so se na polovico zmanjšale tudi pošiljke žaganega lesa avstrijskih izvoznikov.
|V KRATKEM KAMPANJA DEŽELNE UPRAVE
Nova pobuda za zaščito našega redkega rastlinstva

Šolam, občinam, turističnim uradom in raznim gozdno-kmetijskim ustanovam bodo razdelili opozorilne plakate z navedbo zaščitenih rastlin
na plačilo po klavzuli «caeh and carry». Zelo težavni so bili stiki s pristanišči Rdečega morja zaradi zelo dolge pomorske poti in zaradi nezanesljivih kreditov glede Sudana. Tako družba «Stella azzurra« kot jugoslovanske družbe so le po kapljicah začele obnavljati pomorske zveze z Rdečim morjem, vendar so razredčile odhode, ker morajo ladje, da si zagotovijo dobiček, izpluti iz Gibraltarja s polnim tovorom. Zaradi tega je marsikateri pomorščak moral spremeniti politiko iskanja blaga na tem geografskem področju iščoč prodajalce in pošiljalce tudi v drugih sredozemskih pristaniščih.
Zelo intenziven je bil proces ponovnega vključevanja na proge proti Perzijskemu zalivu. Družba «Lauro» se je znašla takoj z vključitvijo treh ladij, poleg tistih, ki so že vozile na tej progi. Sedaj vse enote, ki se opirajo na »Adria
lines», zapuščajo Trst zopet s pol- .................■•■■■(•■■■■■■■■••■■•■•■■I.iiimiiiiiiiiHiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiimuiHiiimiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii..
nim tovorom proti perzijskim pri-	z______	„„„„ _	____
NAČRTI ZA UREDITEV POKRAJINSKIH CEST
Deželna uprava bo v kratkem sprožila veliko kampanjo za zaščito nekaterih vrst rastlinstva Furlanije-Julijske Benečije, katerim grozi hitro iztrebljenje. V ta namen bo de želna uprava izdala velike lepake
Perca in skupine kmetov obiskal prizadeta področja, da se na lastne oči prepriča o škod' zaradi suše. Po ogledu vinogradov in travnikov je v razgovoru s kmeti dr. Angeli obljubil, da bo deželna uprava v
z ilustracijami ogroženih rastlin, ka-1 okviru svojih možnosti pomagala s
1	I. I .   _ lili ______ * _ 1  »L	Ir »vi ni/Aimlocml
tere bodo razdelili vsem šolam, ob-1 prispevki prizadetim kmetovalcem.
činam, sedežem gozdnih in kmetij- j Ob tej priliki je tudi pojasnil, d» sirih ustanov, turističnim uradom i na osnovi zadevnega zakona deže.a ter železniškim in avtobusnim po j lahko pomaga prizadetim živinorej-stajam. Taka kampanja za zaščito i cem. Glede pomoči za škodo, ki so
narave je danes prav nujna, če bo mo hoteli ohraniti nekatere tudi izredno značilne vrste rastlin, ki jih
jo utrpeli vinogradniki zaradi suše, ni še nobenega zakona, kljub temu i je zagotovil dr. Angeli, pa bo dežel- v
človek brez premisleka uničuje. Od j na uprava skušala pomagati na kak-
Po zastoju v začetni fazi gradnje, se sedaj na Trgu Stare mitnice precej naglo dviga novo veliko poslopje, v katerem bo imela svoje prostore znana veleblagovnica «Upim», v zgornjih prostorih pa bodo tudi prostori za urade in stanovanja. Stavbo gradi podjetje Marcon in Comp. Zgradba bo pridobitev
za zunanjost tega zelo prometnega trga
tod torej nujnost opozorilnih lepa-1 šen način tudi vinogradnikom kov za zaščitene vrste.	I Občinskim upravam gre prizne*
Tehnično posvetovalno nalogo za ■ nje, da so se zavzele za pomoč pi>-izvedbo te kampanje je deželni od-1 zadetim kmetovalcem, prav tako gr« , bor poveril prof. Giovanniju Forna- priznanje predstavnikom deželne u-ciariju, ki poučuje sistematično bo-1 prave in kmetijskega nadzorništva taniko na univerzi v Padovi in vodi I za njihovo zanimanje. Upati je le.
Kar zadeva Alžirijo stvari niso bistveno drugačne. Oltrancizem Alžirije Je številna podjetja tržaškega zaledja prisilil, da so blokirala pošiljke ali pa da so jih Izvršila le po bančni anticipaciji. Prodaje na kredit Egiptu so bl'e skoraj povsem prekinjene in izvajale so se le tiste, ki pristajajo
staniščem. Tudi napori Tržaškega Lloyda glede Indijskega oceana tako na vzhodnoafriškem kot azijskem področju, so bili vredni občudovanja. Obe «ekspresni» ladji «Asia» in «Victoria» s potniške proge Trst-Daljm vzhod, imata danes končno pristanišče v Bombayu, potem ko se zaustavljata v Karačiju. Ladje, ki zapuščajo Sredozemlje skozi Gibraltar, se dotikajo pristanišč v Las Palmasu, Capetownu, Mombasi in dveh naj več j ih zahodnih pristanišč Pakistana in Indije. Trgovska zveza proti Indlji-Paki-stanu, Zahodni in Vzhodni obali je mesečna zaradi vključitve nekaterih novih ladij. Trgovska zveza z Daljnim vzhodom je prav tako o-hranila svoj mesečni značaj. Kar zadeva trgovsko zvezo z Južno in Vzhodno Afriko, je ta skoraj mesečna z nekaterimi podaljški do Mogadiscia (na progi je trenutno pet enot). Upoštevanja vredni so tudi napori družbe »Adriatica« glede njenih zvez s pristanišči spodnjega in srednjega Levanta, ki so z manjšimi Izjemami skoraj normalni, kar je v korist vsega trgovskega prometa v prihodih in odhodih iz Trsta in Benetk. Omeniti Je treba tudi, da je »Helenic Lines« s svojimi službami proti Vzhodni Afriki in Sredozemlju nadaljevala plovbo z obvezno smerjo okrog Rta dobre nade. Aktivna je bila tudi politika «Navigazione Sferco«, ki ima že tradicijo kar zadeva ^veze z Levantom.
Naj večja dela so predvidena na cestah v dolinski občini
Razširili bodo tudi cesto od Križa do Rožjega polja pri Proseku
Nedavno smo pisali o delih v te- i sta« lahko delno razbremenila pre-ku na pokrajinskih cestah. Pokra- natrpano obalno cesto. Doslej ni jinska uprava posveča precejšnjo I mogla ^imeti te vloge, ker peije
Na splošno velja ugotovitev, da so pomorske družbe, ki se oojip-
žujejo tržaškega pristanišča, hitro prilagodile svoje zveze proti zainteresiranim področjem tako da niso Izgubile zvez. ki bodo pripravljene v trenutku, ko bo Sueški kanal ponovno odprt.
pozornost pokrajinskim cestam, zlasti v zadnjih 10 letih, ko se je avtomobilski promet neverjetno hitro razvijal, še posebno pozornost pa posveča pokrajina tako imenovani «kraški cesti«. Ta je sicer najdaljša pokrajinska cesta in meri 24 km. Z naraščanjem avtomobilskega prometa zavzema iz dneva v dan večjo vlogo. Sedaj se lahko trdi, da «kraška cesta« ni več samo prometna žila, ki povezuje medsebojne kraje v zgornji okolici, namreč postaja, zlasti ob praznikih, ena od pomembnih prometnih žil, ki povezujejo mesto z zunanjostjo.
Pokrajinska uprava ima sedaj izdelanih že več načrtov za razna dela na pokrajinskih cestah, ki se bodo začela v doglednem času, ker so denarna sredstva dejansko že zajamčena. Eden od teh načrtov se nanaša na razširitev ceste od Križa do Božjega polja pri Proseku, od koder se bo, kot smo že pisali, odcepil nov del pokrajinske ceste, ki bo šel za Prosekom do Ravne. S temi deli bo «kraška ce-
—
w


,0'' tjf
s”
V’>
.e ^


v* <&*•

$
skozi Prosek, kjer je v vasi ozko grlo. Za razširitev omenjenega dela ceste predvidevajo, da bodo porabili 40 milijonov lir.
Druga važna cesta, ki jo bodo preuredili in razširili, je cesta, ki pelje s Ključa skozi Boljunec in Dolino v Prebenek. Pokrajinska uprava bo najprej odpravila najbolj nevarno točko, in sicer zelo ozek most čez železniško progo pri Ricmanjlh ter ozke in zaprte ovinke, ki se vijejo navzdol takoj po prehodu čez most. Na tem delu ceste morajo avtomobili voziti največ do 20 km na uro. Ker je bila železniška proga odstranjena, načrt pokrajinske uprave predvideva odstranitev mosta ter gradnjo novega cestnega odseka v zelo odprtem ovinku, ki bo šel delno tudi po strani bivše železnice. S tem bodo tudi zmanjšali odstotek strmine in se bo cesta bolj položno spuščala proti Borštu. Za ta dela, ki bodo stala predvidoma 80 milijonov 1 lir, bo pokrajina dobila državni prispevek.
Tudi ricmanjsko cesto bodo razširili. Pokrajina pravi, da to cesto ni več mogoče imeti za zunanjo pot, ker ob njej stalno rastejo nove zgradbe. Zato jo bodo razširil na šest metrov. Stroški za ta dela, ki jih bo krila država, bodo znašali 40 milijonov lir. V Sesljanu pa bodo pri cerkvici porušili neko staro zgradbo, ki utesnuje cesto. S temi deli, ki bodo stala pokrajino 32 milijonov lir, bo sesljanska cesta za sedaj ustrezala svojemu ! namenu.
Poleg tega pa je pokrajinska u- 1 prava izdelala tudi večletni načrt za obnovitev asfaltne plasti na po-I krajinskih cestah. Na osnovi že o-dobrenlh sklepov in zajamčemh | sredstev (dela bodo stala okrog 50 ! milijonov lir) bodo prihodnje leto | položili na hladno nov asfait na I posameznih cestnih odsekih na I Campore, na «vipask! cesti«, (0p-| čine - Repen tabor), na cestah v dolinski občini ter na »kraški cesti« pri Nabrežini.
ukradli. Suban je tatvino prijavil šele predvčerajšnjim.
videmski furlanski naravoslovni muzej, ter ravnatelju tržaškega mestnega naravoslovnega muzeja prof. Renatu Mezzeni. Slednjemu je bila še posebej poverjena naloga, da predloži zadevne slike zaščitenih vrst.
Kot posebno opozorilno dejstvo velja poudariti, da je rastlinstvo Fur-lanije-Julijske Benečije, ki obsega ozemlje od morja do alpskih vrhov, zaradi raznolikosti svojih vrst izredno zanimivo ter predstavlja veliko naravno lepoto. Sedanja krajevna porazdelitev vrst je rezultat geološkega in klimatskega razvoja preteklosti, ki je v Furlaniji-Julij-ski Benečiji ustvaril določene ugodne pasove, kjer so se naselile rast linske vrste, ki so značilne za alp sko, sredozemsko in srednjeevropsko rastlinsko območje, s svojevrstnimi prilagoditvenimi oblikami (en-demizmi).---------------
da se zadeva glede pomoči zdaj ne bo zavlekla.
i
Nočna akcija policij« in karabinjerjev
V okviru posebnih ukrepov za . preprečitev tatvin in raznih prekrškov zakona, so agenti tržaška kve- J. .
fifuro c enriplntfon iom lroroK n iorion
hodniku je spodrsnila
Doma se je včeraj ponoči hudo
ponesrečila 64-letna upokojenka Gisella Gianni por. Milocco iz Ul. Abro 7. Okrog ene ure je vstala s postelje in se napotila v stranišče. Na hodniku pa je nerodiTo spodrsnila, izgubila ravnotežje in padla, pri čemer si je zlomila ievo
sture s sodelovanjem karab.njerjev od 22 ure 15. septembra do na- .' slednjega dne ob štirih, vzpostavili ’ več cestnih blokov ter kontrolirali * 2518 motornih vozil. V tej akciji so nadalje pregledali dokumente 5201 t osebi, naprtili 49 glob v glavnem • zaradi prekrškov cestnega zaKoni-ka, obiskali in pregledali 125 Jav- ; nih lokalov ter prijeli -no osebo. Policijska akcija se je zaključ a ob 4. zjutraj. Kot je znano si po- ) dobne nočne akcije sledijo ; ne do- 1 ločenih časovnih presledkm po na- i logu samega kvestorja.
Obljubljena pomoč kmetom zaradi suše
Kakor smo že poročali v našem listu, je letošnja dolga suša povzročila na Krasu precejšnjo škodo. Zaradi tega so občinske uprave repen
stegnenico. Glannfjeva je potem! taborske, zgoniške in nabrežinske šla ponovno v posteljo, navsezgo- j občine poslale pismene prošnje de-daj pa zaprosila za zdravniško po- i želni upravi in kmetijskemu nadzor-
moč. Z rešilnim avtom so jo od- 1	— -----------■—>-	—=—
peljali v bolnišnico, kjer so jo s
pridržano prognozo sprejeii na ortopedski oddelek.
Ni se zavedel, da j*e izginilo rezervno kolo
je
u-
Na komisariatu Kolonje se predvčerajšnjim zglasil 52-letni čltelj Francesco Santoro iz Ul. F. Severo 57 in povedal, da so mu neznanci nekega nedoločenega dne, oziroma noči, ukradli rezervno kolo fiata 1500 TS 78767. Santoro je povedal, da so tatovi po vsej verjetnosti odprli vrata avta in pokrov prtljažnika s pomočjo ponarejenih ključev ter odnesli 25.000 lir vredno rezervno kolo, ne da bi se on tega zavedel, ker je vedno našel avtomobilska vrata zaklenjena. V teku je preiskava.
ništvu ter posredovale, da bi prizadetim kmetom, zlasti vinogradnikom in živinorejcem dežela dala potrebno pomoč. Zaradi suše bo namreč znatno manj vinskega pridelka in krme.
Posredovanje omenjenih občinskih uprav je pri deželni upravi naletelo na dober odziv. V torek je predsednik deželne komisije za kmetijstvo dr. Angeli v spremstvu ravnatelja kmetijskega nadzorništva dr.
Agenti so prijeli tri mladoletne tatiče
i
Policisti so te dni prijeli tri m’a-doletne tatiče, ki so se izvežbali v kraji bencina iz rezervoarjev par-' kiranih avtov. Prijeli so jih 10. sep-1 tembra ponoč;, potem ko so jim« sledili iz Ul. Conti do Trga Ulpiano. Gre za 17-letnega Giovannija T., > 18-letnega Paola L. in 17-letnega Li-S bera F. Te tri so policisti zasae ii ■ na dveh motornih kolesih z ug mi luči. Medtem ko je Liberu uspelo zbežati, so Giovannija in Paola ■
prijeli. Na lambrelj sta fanta imela prazno steklenico in gumijasto
cev, ki sta močno smrdeli po bencinu.
Tatiča so policisti odpeljali na zaslišanje in tako je prišlo na dan,’ da sta skupaj z Liberom kradla ben-1 cin. Pri nadaljnjem zasliševanju so zlikovci izpovedali še več drugih,’ tatvin,
TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMI0
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje tudi v inozemstvo
Ji I IM O PR OS K K - K O l\ TO V E L
predvaja danes 17. t. m. ob 16. uri barvni film:
LO SPECCIIIO »ELLA VITA
(ZRCALO 2IVLJENJA)
Igrajo: Lana Turner, John Gavin, Sandra Dee, Juanita Moore

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Karabinka je izginila
Barski plesalki v hotelu pošteno zdelali vratarja
amnumEMk-
predvaja danes 17. t. m. ob 15. uri barvni Panavislon film:
COME RUBARE UN MILIONE Dl DOLLARI E VIVERE FELICI
Verziji o dogodku sta sicer različni, toda dejstvo je, da se je vratar moral zdraviti zaradi ugrizov in prask 9 dni - Obe oproščeni
(KAKO UKRASTI MILIJON DOLARJEV IN ŽIVETI SREČNO)
Igrajo: Audrey Hepburn, Peter 0’Toole, Eli Wallach, Charles Bo-yer ln Hugh Gruffith
V ponedeljek 18. t. m. oh 18. uri ponovitev filma:
Conti: rukre un milionc tli dollari e vivere telici
KINO <•I It ING P It OS K K
predvaja danes, 17. t. m. ob L6. uri Ulnemascope barvni film:

M
</,A LJUBEi-F-N, ZA CAR)
GIANNI MORANDl, ROSEMARIK DEXTER, SANDRA MILO WA( I ER OH1AR.1 in MINA - ROSSANO BRAZZI
Pred tržaškim kazenskim ščem (predsednik Corsi, tožilec Pa-scoli, zapisnikar Rachelli) sta se morali zagovarjati sestri Elisa in Assunta Piccini, rojeni v mestu Lecce, a stanujoči sedaj v Turinu. Elisa stara 34 let, in Assunta stara 27 let, sta plesalki po poklicu, ki nastopata v nočnih lokalih.
Dogodek, ki ju je pripeljal pred kazenske sodnike, se je odigral že pred tremi leti. Bilo Je 11. julija i. 1964, ko sta se sestri vrnili z dela v nočnem lokalu v hotelu ((Continental«. Elisa je baje vprašala vratarja 50-letnega Carla Ferlugo, da bi ji postregel s kozarčkom žgane pijače. Vratar je odvrnil, da je bar v hotelu že zaprt in da sploh ne smejo streči žganih pijač.
Ta pa je bila pravzaprav verzija vratarja, kajti ženski sta trdili nekaj popolnoma drugega. Elisa je povedala, da je prišla v hotel pozneje kot njena sestra, ki je v trenutku, ko se je prepir začel že bila v svoji sobi. Elisa je povedala, da se je razhudila nad vratarjem, ker je ta baje posredoval nekim gostom naslov nočnega lokala, kjer sta delali in tudi številko njune sobe Ko je Assunta zaslišala vik In krik, ki je prihajal iz pritličja, je tudi ona pritekla ter skušala pomagati sestri.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da lo je Ferluga izkupil. Zenski sta mu baje grozili, da mu bosta vrgli v glavo pepelnik, če bi se dotaknil slušalke telefona (vratar je namreč nameraval poklicati policijo) Prepiru je prisostvoval postre šček Filippo Carlon, star 47 let iz Ul. Appiari 5, ki je skušal sicer preprečiti najhujše, toda ženski sta menda tako podivjali, da jima ni bilo mogoče do živega. Ena je tudi ugriznila Perlugo v ramo ter »a opraskala po obrazu. Vratar je lobi! poškodbe katerih se le moral zdraviti 9 dni. Sele nekoliko pozneje se je Carlonu posrečilo,
sodi-1 da je odšel peš do bližnjega tele-poklical agente letečega
fona ter oddelka.
Ko so možje postave prišli v hotel, se je prepir že polegel. Zenski sta bili v sobi in navidez že popolnoma mirni. Po zaslišanju, so u policisti prijavili sodnijskim o-)lastem zaradi zasebnega nasilja in telesnih poškodb.
Na obravnavi sta bili obe sestri, ki sta potrdili svojo prvotno verzijo. Dejali sta, da sta se sprli z vratarjem, ker je ta posredoval klientom naslov nočnega lokala in številko njune sobe. Ena je tudi dejala, da Je poslala po pošti Fer-50.000 lir za odškodnino. Te
Preiskava o tatvini, ki jo je pred-1 včerajšnjim 38 letni Luigi Suban iz U. Bonomea 114 prijavil na komi-, sariatu v Barkovljah bo za službu-j joče agente precej težavna. Suban j je namreč povedal, da so mu tatovi verjetno preteklo zimo odnesli karabinko »berretta* kal. 9, ki jo je hranil v baraki ob stanovanju. Baraka je Subanu služila za shrambo raznega orodja, drvarnico in istočasno tudi za garažo. Tja je Suban spravil tudi karabinko, ki je dolgo časa ni rabil. Pozimi je ugotovil, da je ni več, toda mislil je, da je orožje padlo za skladov-, nico drv in ga zato ni iskal. Vrata barake so bila vedno zaprta in zaklenjena, pred približno enim mesecem, ko je Suban začel spravljati drva in kopičiti novo skladovnico, je poiskal karabinko, ker pa je ni našel, se je prepričal, da so mu jo
TnuBMOSffimo,
fekoce gorivu za ogrevanje
KEROSHELL
Petrolej za ogrevanje doma
TELEFONIRAJTE NA: 811-304 - 812-316
LA NAFTA
U FURLAN GIUSEPPE Rio Primario, 2 TRST
J
MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO
/)	• y
Grgič
PRODAJA VSEH VRST NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOMOBILOV NA RAZPOLAGO FIAT 1100 (leta 1958), FIAT 1100 Meta 1960), FIAT 500 (leta 1962) B1ANCHINA FAMIGLIARE 500 Meta 1961), FIAT 600 (leta 1959). GIARIJINETTA FIAT 500 (leta 1953)

Sprejema vsaka popravila avto mobilov in karoserije ter pranje in čiščenje. — Cene u g o d n el Hitra postrežba!
PADRICE Telefon 226 161
lugi
vsote pa vratar ni nikoli prejel. Prav tako ni mogla obtoženka dokazati, da je pošiljko res izvršila, ker je baje odvrgla potrdilo.
Sodniki so oprostili obe obtoženki obtožbe zasebnega nasilja s popolno formulo. Glede telesnih poškodb pa so ukinili kazenski postopek zaradi amnestije.
Sestri sta zadovoljni zapustili sodnijsko dvorano ter se podvizali na železniško postajo, ker bosta morali v kratkem nastopiti v nekem nočnem lokalu v Švici.
Dva zaporna naloga
Agenti letečega oddelka kvesture so predvčerajšnjim izpolnili zaporni nalog tržaške prokure in aretirali 55-Tetnega natakarja Ljubomi-ra Papija iz Ul. Sara Davis. Papi se bo moral zagovarjati pred sodniki zaradi podpiranja in izkorišča n ja orostituciie.
Tržaška pretura je izdala tudi zaporni nalog za 52-letnega tesarja Giuseppa Benesa iz Ul. Piccoja For-nace 5. Agenti so ga že aretirali in odpeljali v zapor. Sedeti bo moral 15 dni, ker je žalil in grozil javne mu funkcionarju.
OD 11. SEPTEMBRA 1967 V VSEH TRGOVINAH PREHRANE, LJUBLJANA
VELIKA NA6RADNA PRODAJA RUSKIH RIB IN KOMPOTOV
škombra v olju
škombra v paradižnikovi omaki Sardina v olju
350 g 4,50 N-din 350 g 4,20 N-din 230 g 3,63 N-din
Saira v olju Kompot višnja Kompot višnja
250 g 1070 g
3,83 N-din 5,30 N-dln
570 g 3,10 N-din
RUSKIH rib IN KOMPOTOV
ZA VSAKO RIBJO KONSERVO ALI KOZAREC KOMPOTA PREJMETE OB NAKUPU NAGRADNI KUPON
IZŽREBALI BOMO 609 NAGRAD:
3 nagrade 3 nagrade 3 nagrade 3 nagrade 3 nagrade 6 nagrad 3 nagrade 3 nagrade 3 nagrade 3 nagrade
pralni stroj Candy
TV sprejemniki Televox in Ei Niš
hladUniki Rex 130 I
peči na olje Kontakt 7500
električni štedilniki Gorenje
štedilniki na trdo gorivo Gorenje
sesalci za prah Eta — češki
smuči JET s kandahar vezmi
foto aparati Zorkij 4
gramofoni superfon stereo, 4 zvočniki
9 nagrad 15 nagrad 12 nagrad 300 nagrad 60 nagrad
90 nagrad 90 nagrad
transistorjt Piknic Ei Niš
grelne plošče Eta
aspiratorji za preproge — češki
pralni prašek Juxsan 5 kg
nakup prehrambenega blaga
v znesku 100 N-din
nakup prehrambenega blaga
v znesku 50 N-din
nakup prehrambenega blaga
v znesku 25 N-din
Žrebanje nagrad bo 15. oktobra in 25. novembra 1967 ter 10 januarja 1968
Številke izžrebanih kuponov bodo objavljene v Delu in Ljubljanske/n dnevniku
REHRANA
Nedelja, 17. septembra Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila
-	8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... -
10.45	V prazničnem tonu - 11.15 Povesti mojstra Čuka: »Sinje pero — ne znam» - 11.50 Ringaraja
-	12.00 Nabožna glasba - 12.30 Ža
vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.45 Pesmi - 15.15 Iz ju-noafriške folklore - 15.35 Blackovi in Paramorjevi motivi -	16.00
»Rožni venec*, drama - 16.30 Trio »Pro Musiča* - 16.50 Veliki orkestri - 17.30 Vabilo na ples - 18.30 Simf. pesnitve - 19.05 Kitarista Sa-bicas in Escudero - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Slovenski oktet
20.00	Šport - 20.30 Iz slov. folklore - 21.00 Kromatična fantazija
22.00	Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba - 22.30 Vokalni ansambli - 22.45 Antologija jazza.
Trst
9.30	Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja 11.15 Tržaški tamburaši- 11.30 Za prijatelje cvetja • 12.15 Športni pregled.
Koper
8.30,	12.30, i4.00, 14.30, 15.30,
70.15	Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Prenos RL - 10.10 Zabavni zvoki - 10.30 Nedeljsko srečanje
10.45	Ansambel Cerri 11.00 Prenos RL - 11.30 Današnji pevci
11.45	Glasbeni zmenek - 12.05 in
13.05	Glasba po željah 12.35 Zunanjepolitični pregled - 14.05 Dogodki in odmevi - 14.40 Melodije -
15.00	in 15.50 Glasba po željah -
15.30	Domače pesmi • 17.00 Prenos RL - 19.30 Na športnih igriščih -°0.00 Trobentač Dnvison - 23.15 Plesna glasba - 23.35 Šport.
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila
8.30	Kmetijska oddaja 9.00 Skladbe za godala - 9.10 Nabožna oddaja - 10.45 Nove plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt 13.43 Poje Betty Curtis -
14.30	Ital. popevke 16.30 Popoldne z Mino - 13.00 Simf. koncert
20.25 Glasbeni variete - 21.15 Violinist V. Tretjakov in pianistka L. Kurakova - 22.00 Plesna glasba
-	22.30 Sredozemske igre.
II.	program
7.30,	8.30, 13.30, 14.00, 19.30 Poročila - 8.45 Oddaja za gospodinje
-	9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori
-	11.35 Juke box - 12.00 Klavirski virtuozi - 12.30 Filmska glasba -
13.00	Radijski quizi 13.45 Nedeljski ansambel - 14.30 Teden aktualnosti - 15.00 Mednarodni pevci -
16.00	Lahka glasba - 17.00 Glasba in šport - 18.35 in 20.10 Program za konec nedelje - 19.50 Sredozemske igre - 21.00 R. Stout: »Troppe donne* 21.40 Neapeljske - 22.00 Glasbeno-govorni spored.
III.	program
10.00	Albinoni in Dittersdorf -
10.30	Skladbe za orgle - 11.10 O-perni koncert 12.20 Glasbene priredbe - 13.05 Velike interpretacije
14.30	Haydn in Dvorak - 15.30 Weinstein: «L'occhio rasso dell'a-more* - 17.00 Jazz - 17.30 Sličice iz Francije - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled -
19.15	Koncert 21.35 Dva Vivaldi-jeva koncerta.
Slovenija
7.00,	8.00, 14.00, 20.30 Poročila -
8.30	Za kmetijske proizvajalce -
9.05	J. Kriiss: Rožencvet 11.00 Še pomnite, tovariši... - 11.25 Pesmi borbe - 11.45 Melodije - 12.00 Turistični napotki - 14.30 Reportaža - 14.50 Igrajo ansambli - 15.30 H. K. Strobl: Beneški trgovec (humoreska) 15.50 Venček melodij -
15.05	Nedeljsko športno popoldne -
18.30	Zvonimir Bajsič: Goljufa (radijska igra) - 19.28 Iz komorne glasbe - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! -
21.10	V nedeljo zvečer - 23.15 Se-renadni večer 23.50 Literarni nokturno - 24.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
11.00	Nabožna oddaja 12.00 Potovanje v Fatimo - 12.30 Kmetijska oddaja - 15.00 Šport - 18.10 Za mladino - 19.10 Polčas nogometne tekme - 19.55 Šport in kronike -
20.30	Dnevnik 21.00 Dumas: «1 banditi del re» 21.50 Partitissima
-	22.10 Športna nedelja - 23.05 Dnevnik.
II. kanal
18.00	Kolesarske dirke - 18.50 Giagni in Lazzari: «La felicita do-mestica* 21.00 Dnevnik - 21.15 Anna Moffo show - 22.20 Film <11 povero Mike*.
Ponedeljek, 18. septembra Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.53 Zvočne razglednice -
12.10	Počitniška srečanja - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije - 17.00 Orkester Ca-samassima - 17.20 Glasba za tran-sistornik - 17.50 Starokrščanske bazilike - 18.00 Zabavali vas bodo -
18.15	Umetnost in prireditve - 18.30 Dvorak: Koncert v h molu - 19.10 F. Bevk: «Mrtvi se vračajo* -
19.35	Orkestri - 20.00 Šport - 20.35 Vokalni trii in kvarteti - 21.00 Slike iz narave v slov. pripovedništvu: »Janez Trdina* - 21.15 Znani pevci - 21.45 Saksofonist Coleman - 22.00 V plesnem ritmu -
22.35	Samospevi - 23.00 Glasba za lohko noč.
Trst
12.05	Plošče - iz.25 Tretja stran
-	13.15 Uspeli motivi - 13.55 Nove plošče - 14.25 Literarna oddaja -
14.40	Jazz.
Koper
7.30,	8.30, i<..uo, 14.00, 14.30,
15.30,	16.30, 20.15 Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9 00 Popevke -
9.45	Polke in valčki - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Otroški kotiček
-	11.15 Rossinijeva sonata štev. 5
-	11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 13.45 Plošče • 14,1.5 Športni ponedeljek 14.40 Mala prodajalna plosc - 15.00 Jug. zvoki in barve - 16.00 Popevke 16.45 Mladinski pevski zbor 17.00 Šport na Primorskem - 17.30 Preberimo skupaj 17.4j Narodni plesi - 18.15 Pesmi - 18.40 Orkestri - 19.00 in
20.30	Prenos RL - 20.00 Godalni orkester ■ 23.15 Madžarski kvintet.
Nacionalni program
7.00,	rf.uO, U.OO, 10.OU, 20.00 Po rocila 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe - 12.05 Kontrapunkt 13.37 Pesmi brez besed - 14.40 in
15.10	Ital. popevke - 16.00 Oddaja za bolnike - 16.30 Simf. glasba
18.15	Glasba za mladino - 19.30 Luna para - 20.20 Zmenek petih
21.05	Giacomo Puccini - 22. rO XX. stoletje - 22.25 Plesna glasba.
II.	program
7.30,	8..ju, ro.uu, ri.uU, 19.30 Po rocila - 3.4o Orkester - 9.40 Glas beni album - 10.00 Koman v nada ljevanjih - 10.15 Jazz - 10.40 Glas beni spored 11.42 Pesmi deset letja - 13.00 Detektivke - 14.04 Juke box - 14.45 Glasbena paleta -
15.15	Ital. kvartet - 16.00 Rapsodija - 16.38 Najnovejše plošče
17.35	Glasba iz Latinske Amerike
-	20.00 Operni pregled - 20.50 Nevv York 67 - 21.15 Znanstvena oddaja
-	21.50 Plesna glasba.
III.	program
10.00	Monteverdijevi madrigali -
10.30	Schubert in Beethoven - 11.10 Sibelius in Ponče - 12.20 Mozartova sonata K 331 - 12.55 Chopinov preludij opus 45 - 13.00 Veliki in terpreti - 15.00 Marcello in Cou-perin - 15.30 Cimarosa: »La baro nessa stramba* - 17.10 Francoski sodobni skladatelji - 18.05 Tartinijeva sonata - 18.30 Lahka glasba
-	18.45 Rad jska črtica - 19.15 Mozartov kvintet K 581 - 19.45 P. Volponi: »Memoriale*.
Slovenija
7.00,	9.00, 12.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -8.50 Oddaja za žene - 9.05 Glasbena matineja 9.55 Za mlade rado vedneže - 10.25 «Gasparone» in «Poljska kri* - 11.15 Gregorc: Sim-fonietta 11.35 Colette: Bolni otrok
-	12.00 Turistični napotki - 12.20 Melodije - 13.00 Na današnji dan
13.10	Violončelist Škerjanc in klarinetist Karlin - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Koroški oktet -
14.30	Priporočajo vam... - 15.05 Stockholmska filharmonija - 16.4 Moški zbor - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Operni koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Slov. zabavne melodije - 19.35 Mladinska oddaja
20.05	Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Jug. pevci - 22.06 S festivala »Ohridsko poletje* - 24.15 Ples.
Ital. televizija
17.55 Program za mladino - 18.55 Enciklopedija morja: Šesta celina
-	19.45 Šport in ital. kronike -
20.30	Dnevnik - 21.00 Sovjetski film »Čisto nebo* - 22.50 Stopimo v kino 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik 21.15 Športni tednik 22.00 VII. Beethovnova simfonija - 22.45 Kanada, na mejah Arktike.
TELEVIZIJSKI SPORED OD 17. DO 21IX. 1967
NEDELJA, 17. septembra
10.30,	19.50. 21.00, 24.00 Poročila
10.35	Prijateljice živali - 11.00 Kmetijska oddaja - 11.45 Leteča žoga 12.15 Kaleidoskop - 12.30 Film za otroke - 14.40 in 19.55 Ve-lesejemski TV biro - 15.00 Kijev: Atletska tekmovanja - 18.20 Mediteranske igre - 20.00 Zmaličena podoba — film - 21.50 Oddaja za pomorščake 23.00 Waterpolo Jugoslavija Italija.
PONEDELJEK, 18. septembra 10.40, 15.00 TV v šoli - 11.40,
16.00	Ruščina - 12.00 Osnove splošne izobrazbe - 16.20 Angleščina -17.55, 21.00, 24.00 Poročila - 18.00 Mali svet - 18.25 Risanke - 18.40 Kje je, kaj je 18.55 Obzornik -
19.40	Vzgojna oddaja - 20.00 Varstvo narave in turizem - 20.15 Športni pregled 20.40 Slovenščina v svetu 21.30 Risanke - 21.40 TV drama - 23.00 Waterpolo Jugoslavija Romunija.
TOREK, 19. septembra
10.40	in 15.00 TV v šoli - 11.35 in 15.55 Angleščina 12.00 in 16.20 Osnove splošne izobrazbe - 10.35 Film za otroke 19.50 Svet na za slonu: Čile - 20.20 Obzornik - 21.00 l jubezen in kitare — češki film -
22.30	J. B!eiweiss: Bob iz Kranja — TV igra 23.00 Waterpolo Jugoslavija Madžarska 24.00 Poročila.
SREDA, 20. septembra
13.00,	21.00, 24.15 Poročila - 18.05 Doktor Jojboli — lutke 18.25 Na Ekvatorju — film - 18.55 Obzornik
-	19.15 Oddaja za otroke - 20.00 Festival humorja - 20.30 Naši do-kumentaristi: V. Slijepčevik -21.40 M. C. Feiler: Šesta žena Sinje-bradca - 22.40 Mednarodni jazz: Jerzy Milian - 23.15 VVaterpolo SZ-Madžarska.
ČETRTEK, 21. septembra
10.40	in 15.50 TV v šoli - 12.00 Angleščina - 17.10 Splošna izobrazba - 18.05, 21.00 in 24.00 Poročila
-	18.10 Pedenjped - 18.25 Otroški filmski žurnal - 18.55 Obzornik -
19.15	Kaleidoskop - 19.35 Glasbena oddaja - 20.00 Tožarjenja — humor, oddaja - 21.30 Aktualni razgovori - 22.10 Rezerviran čas -22.20 Ko je meč krojil pravico -
23.00	VVaterpolo Jugoslavija-SZ. PETEK, 22. septembra
9.40	in 14.50 TV v šoli - 10.35 in
16.45	Angleščina - 11.00 in 17.10 Splošna izobrazba - 18.05, 21.30 in
24.00	Poročila - 18.10 Vaša križanka - 18.55 Obzornik 19.15 Mladinski koncert - 20.05 Sodelovanje med univerzo in proizvodnjo 20.40 Petkov večer - 21.40 Kupil sem očka
-	film 23.00 VVaterpolo Jugosla-vija-Nizozemska.
SOBOTA, 23. septembra
10.40	in 15.50 TV v šoli - 18.40 Vsako soboto 18.55 Obzornik -
19.15	Cinibulk: Igračke na cestah
20.15	S. Osterc:' Maska rdeče smrti — balet • 20.00 in 23.40 Dnevnik
-	21.40 Iz tuje glasbene produkcije
-	22.25 Zabavno glasbena oddaja -
22.40	VVaterpolo Jugoslavija-NDR.
Goriško-beneški dnevnik
ŽUPAN MARTINA OB 20-LETNlCl PRIKLJUČITVE GORICE K ITALIJI
«PrijateIjstvo, mir in boljša prihodnost so temelji naše politične dejavnosti»
Na seji občinskega sveta, katere so se udeležili tudi povabljenci, so spregovorili se predstavniki političnih skupin
svojega iredentizma ter je naglasil potrebo po razširitvi meja goriške občine.
Pred 20 leti se je v vsem svetovnem časopisju obravnaval zelo zanimiv primer: mirensko pokopališče, katerega del je pripadel Italiji, ostali del pa k Jugoslaviji, časnikarji so hoteli na tem primeru pokazati s kolikšno drastičnostjo se je meja zarezala v to zemljo. Pri-' mer je v svojem govoru omenil tudi župan No, 20 let po tistem raz dobju je tudi na tistem kraju marsikaj spremenjeno. Prejšnji dan so tamkaj imeli pogrebno svečanost.
Z dovoljenjem oblasti na eni in
drugi strani so mogli pogrebci ne-1 vino. Zadevna listina je bila moteno prehajati mejo; obred se, predložena računskemu dvoru je vršil tako, kot bi je ne bilo. I vpis.
Opozorili smo na ta dogodek zgolj zavoljo tega, da bi pokazali, kolikšna humanost preveva odnose na tej naši tako odprti meji.
Odškodnina občinam za ukinjeno trošarino na vino
Minister Preti je v zvezi z zadevno intervencijo poslanca Zucallija sporočil istemu, da bodo preko finančne intendance v Gorici v kratkem izplačati goriškim občinam določeno odškodnino za leto 1963 zaradi odprave občinske trošarine na
že
.................................................................................................................................................... I m n nn i IIIIII M, in..................■ i, ■ ■ • i, i m i ,i     ..
Na petkovi seji občinskega sveta v Gorici je ob prisotnosti občinskih odbornikov in svetovalcev ter skupine povabljencev imel goriški župan Michele Martina slavnostni nagovor ob 20-letnici priključitve Gorice k Italiji, sklenjene na mirovni pogodbi leta 1947. župan je v svojem uvodu najprej opisal zgodovinske dogodke, ki so se zvrstili med koncem vojne in prihodom italijanske vojske v Gorico, kakor tudi delo zavezniške komisije in diplomacij. Obenem pa je opisal tudi našo krajevno zgodovino, polno v spominu še živih dogodkov.
Potem ko se je ozrl na čase takoj po drugi svetovni vojni, pa je župan postavil v ospredje «civilno zrelost našega prebivalstva, dobro voljo, hrepenenje za mirom, napredkom in plodnim sodelovanjem, ki so napravili iz teh krajev in iz tako nevarne in sporne meje kraj srečanj, prijateljskega trgovanja in miroljubnih odnosov Prejšnja leta je bila Gorica polna sporov in trčenj, danes pa je postala stičišče plodnih stikov med narodi, ki jo preveva želja po še bolj srečnem, mirnem in civilnem napredovanju.*
Ko je govoril o tako imenovanih štiridesetih dneh, je župan dejal, da se je skušalo Gorici in njenemu prebivalstvu prisoditi krivdo za 20-letno nerazumevanje, nesmiselno zatiranje človeških pravic slovenskega ljudstva, nerazumljive po- Strokovnjak konzorcija za zašči-litične napake in pogrešnost celot-	to imena tipičnih briških vin eno-
ne vojne »Toda spet smo se ozrli	log Buscemi je pred dnevi zaklju
na naše kraje, kjer med ljudmi ni	čil svoj prvi ciklus priprav na le-
bilo meje, ampak so bili poklica-	tošnjo trgatev, to je obisk posamezni, ,da se ljubijo med seboj, da se i nih včlanjenih vinogradnikov, da	izvajajo	nasvete,	ki	jim	jih	daje
medsebojno bogatijo z jeziki, kul-	bi se seznanil z njihovimi problemi	strokovnjak.	Vzrok	je	treba	iskati
turami in da si medsebojno poma-1 in potrebami v zvezi z bližnjo tr tudi v tem, da jim je snov bolj do
gatvijo.	| jemljiva, ker je še nekaj ostalo v
Od jutri pa do 14. oktobra se bo spominu od lanske teorije in prakse.
Prispevek hranilnice za nakup rešilnega voza Zelenega križa
Goriška hranilnica (Cassa di Ri-sparmio) je te dni podelila goriške-mu Zelenemu križu 3 milijone lir za nakup novega in modernega rešilnega avtomobila. S tem je denarni zavod, ki je vedno izkazoval pripravljenost pomagati tej prostovoljni ustanovi, nadomestil izgubo rešilnega avtomobila, ki se je razbil pri prometni nesreči meseca junija letos.
Kako hranilnica skrbi za Zeleni križ, je mogoče razvideti tudi iz drugih podobnih dejanj. Hranilnica je na primer kupila zanj premična jeklena pljuča, edina te vrste v vsej naši deželi. V zadnjem času pa je sprejela obvezo, da bo financirala izgradnjo novega sedeža, za katerega bo menda potrebnih 88 milijonov lir. Ustanova Zelenega križa si že več let prizadeva, da bi si zgradila dostojen in funkcionalen sedež, v katerem bi mogla bolje razvijati svojo dejavnost, započeto pred 45 leti, kot jo lahko v svojem sedanjem vse prej kot primernem prostoru v Ul. Morelli.
POBUDA KONZORCIJA ZA ZAŠČITO VIN
Posvetovalni sestanki v Brdih za pripravo na bližnjo trgatev
gajo.»
Župan j e svoj govor zaključil z mislijo izrečeno v otvoritvenem govoru na svečanosti ob pričetku srednjeevropskih kulturnih srečanj na Gradu, da je Gorica ravno zavoljo svoje hude preteklosti uspela poiskati pot iskrenega mednarodnega sodelovanja za izgradnjo mirne in lepše prihodnosti «To je naša osnovna politična linija, je iskanje blagostanja našega in vseh ljudi na svetu.*
V imenu posameznih skupin so se nato svetovalci pridružili županove-
u govoru. Liberalec Fornasir je dejal, da v mladostnem zagonu u-deleženci manifestacij pred 20 leti niso izkazovali sovraštva, ampak pravico. Demokristjan Cian je dejal, da so bili nasprotniki tistih, s katerimi danes sodelujejo. Socialist Zucalli je dejal, da spoštujejo narodne značilnosti Slovencev, ki so vključeni v iavno življenje. Bratina (SDZ) pa je omenil pravice Slovencev zajamčene z ustavo. Le Pedroni (MSI) se ni mogel otresti
Če bo vreme ugodno, bomo imeli letos dobro kapljico na tem področju
V zvezi s temi obiski nam je eno 23. t. m. V poštev pridejo otroci log Buscemi povedal, da je to že v starosti od 3 do 5 let. Slovenske drugo leto, ko nudijo te vrste po- otroke bodo vpisovali v vrtcih v moč članom konzorcija. Vinograd- j Ul. Croce in Ul. Randaccio ter v niki letos mnogo lažje dojemajo in j St. Mavru otroke iz tega kraja. Pri
vpisu morajo starši predložiti (za prvo leto) otrokov rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam, davlci Ul otroški paralizi.
Po drugih krajih, kjer upravlja vrtec ONAIRC, bodo vpisovali proti koncu meseca in bomo datum naknadno javili.
začelo drugo obdobje pomoči vinogradnikom. V tem času bodo v več-
Kar se vinske letine tiče, grozdje še kar dobro kaže ter je tudi od-
jih vinogradniških središčih organi- < porno proti gnitju, ker ima precej
zirali tedenska posvetovanja, da nudili vinogradnikom čim več nasvetov in pomoči pri trgatvi in poznejšemu kletarstvu. Za taka posvetovanja so določeni naslednji kraji:
Vsak ponedeljek dopoldne v Loč-niku pri agrarnem konzorciju;
vsak ponedeljek popoldne na O-slavju v gostilni «Pepi» (Jožef Bensa);
v torek zjutraj v Bračanu, gostilna «AI giardino* (Macor Silvino);
v sredo zjutraj v Kaprivi, gostilna Marangon na Trgu Vittoria;
v četrtek zjutraj v Gorici na sedežu konzorcija v Ul Morelli 43;
v petek zjutraj v Krminu pri a-grarnem konzorciju;
v petek popoldne v Jazbinah 32, pri Antonu Klanjščku;
v soboto zjutraj v Steverjanu pri Formentinijevi gostilni poleg parka.
MiiiiiiimiimiiiimiiiHmniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiii
ROK ZA VLOŽITEV PROŠENJ 00 30. T. M.
debelo kožico. Vendar pa bi sedaj tja do trgatve nujno potrebovali tople in sončne dneve, da bi grozdje pridobilo na sladkorju. Marsikje so ugotovili, da je bila gradacija višja pred nastopom deževnega in hladnejšega vremena, ker se je grozdje odebelilo na račun sladkorja- Na področju okrog Krmina je trenutno grozdje bolj odporno kot drugod. Na Valerišču so ponekod že opazili, da je grozdje začelo gniti in se bojijo, da bodo morali predčasno začeti s trgatvijo. Če se bo vreme izboljšalo, nameravajo počakati vsaj do zadnjih dni tega meseca, ker upajo, da se bo količina sladkorja v grozdju še povečala in bomo tako imeli res dobro blago. To velja za vse briško področje s posebnim ozirom na Plešivo, Novi svet in druge okoliše okrog Krmina in za Števerjan.
Vpisovanje v slovenske šole in otroške vrtce
Štipendije za dijake ki so podvrženi paralizi
Državna zveza za borbo proti o-troški paralizi je za šolsko leto 1967/68 razpisala 80 podpor po 100 tisoč lir vsako, 200 podpor po 50.000 in 200 podpor po 25.000 lir vsako za dijake, ki so podvrženi otroški paralizi, so iz revnejših družin ter obiskujejo šole ah tečaje z namenom, da bi se gospodarsko osamosvojili. Za te podpore ne pridejo v poštev učenci osnovnih šol.
Prošnje je treba nasloviti na: Lega Nazionale per la lotta contro la Poliomielite (Roma — 00187) Via Toscana 10, najkasneje do 30, oktobra tega leta. Vsa podrobnejša pojasnila daje urad pokrajinskega zdravnika v Gorici, Ul. Rismondo 6.
Razstava v Novi Gorici
Podpore srednješolcem iz revnejših družin
Dajali bodo pomoč v denarju za nakup knjig in za prevoz - Podrobnejša pojasnila dobijo starši na županstvu svoje občine
Deželna uprava je za letošnje šolsko leto namenila 860 milijonov lir za prispevek posameznim občinam za šolske potrebe in za podpore dijakom. Ta znesek velja za vso deželo ter bodo iz njega dodeljevali dve vrsti podpor:
1.	posameznim občinskim upravam za nakup knjig in učil za revnejše učence osnovnih šol in otroških vrtcev ter za prevoze učencev in otrok v šolo odnosno v vrtec in domov;
2.	podpore dijakom višjih srednjih in strokovnih šol, in sicer po 25.000 lir za dijake strokovnih šol in po
30.000	lir za dijake drugih višjih srednjih šol. Poleg tega bodo prispevali tudi za prevozne stroške tistim, ki morajo v šolo izven svojega kraja, ker je tam nimajo. Pogoj za prejem podpore je, da so izdelali razred že v spomladanskem roku, za prispevek za vožnjo pa, da so izdelali vsaj v jesenskem roku. Prošnjo lahko vložijo dijaki revnejših družin.
Za goriško občino je določeno, da imajo pravico do podpore dijaki tistih družin, katerih osnova za družinski davek ne presega 1.200.000 lir; k tej osnovi je treba dodati še po 100.000 lir za vsakega družinskega člana izven družinskega poglavarja.
Opozarjamo prizadete starše in dijake iz goriške, sovodenjske, do-berdobske in števerjanske občine, da je čas za vložitev zadevnih prošenj na županstvu njihove občine le do 30. septembra letos. Pozneje dospelih prošenj ne bodo upoštevali.
Dijaki nižjih srednjih šol dobijo za prošnjo potreben obrazec na županstvu svoje občine, dijaki višjih srednjih in strokovnih šol pa na
tajništvu šole, ki jo obiskujejo. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti na svojem županstvu ali na tajništvu svoje šole.
Cerkvene svečanosti na Sv. gori
Te dni se vršijo na Sv. gori svečanosti ob 250-letnici kronanja Marijine podobe na gori. Poleg vernikov iz slovenskih škofij se jih udeležujejo tudi Goričani. Danes ob
10.	uri je pontifikalna maša z govorom ljubljanskega nadškofa dr. Pogačnika, ob 7. uri pa maša z govorom škofa dr. Jenka. Opolnoči je maševal in govoril mariborski škof dr. Držečnik. Slovesnosti se udeležujejo številne skupine vernikov. Sv. gora je bila te dni razsvetljena tudi ponoči.
V nedeljo ustoličenje nadškofa Cocolina
Slovesno ustoličenje novega go-riškega nadškofa Pietra Cocolina bo v nedeljo, 24. septembra. Do 16.30 se bodo povabljenci zbrali v nadškofijski palači. Ob tej uri se bo tudi začel sprevod iz škofije proti stolnici, ki bo šel čez Travnik, Ul. Roma in Crispi. V stolnici bo obred ustoličevanja.
Izleti
Mladinski izlet v Bohinj
Goriška mladina organizira v nedeljo 24. t.m. enodnevni izlet v Bohinj ob priliki krajevne prireditve «Kravji bal*. Vpisovanje do vključno v četrtek 21. t.m. Za Sovodnje in okolico vpisujeta Branko Kuzmin in Bruno Gruden, za Dol, Jamlje I in okolico pa Adrijan Vižintin. Podrobnejša pojasnila pri vpisu.
na Goriškem
Vpisovanje v slovenske srednje šole v Gorici traja do vključno 25. septembra. Starši naj se zglasijo na tajništvu posameznih šol in prinesejo s seboj predpisane dokumente.
Vpisovanje v slovenske osnovne šole na Goriškem se začne v ponedeljek 18. t. m. ter se zaključi v soboto 23. t. m. Vrši se na vseh slovenskih šolah. V Gorici bodo vpisovali za vse razrede otroke na šolah v Ul. Croce in v Ul. Randaccio. Pri vpisu v prvi razred naj prinesejo starši s seboj tudi rojstni list in potrdilo o cepljenju. Redni pouk se bo začel v ponedeljek 2. oktobra s šolsko mašo.
Vpisovanje v občinske vrtce v Gorici se bo vršilo po posameznih vrtcih od ponedeljka 18. da sobote
V ponedeljek zvečer bodo v avli novogoriške občinske skupščine odprli razstavo pokrajinskih motivov primorskih slikarjev. Na razstavi bo zastopanih 10 umetnikov, ki so se s svojimi stvaritvami že uvelja vili v slovenskem kulturnem pro štoru. Skupaj bo razstavljenih bli zu 30 del, ki so v glavnem nastala v zadnjih letih. Obsegajo pa motive Krasa, Istre in Goriške.
Popravek
Iz seznama prednostne lestvice učiteljev na slovenskih osnovnih šolah, ki smo ga prejeli ter objavili v včerajšnji številki, sta bila pomotoma izpuščena dva učitelja: na 19. mestu je Rudi Devetak (91.70 točke), na 34. mestu pa Ivan Bolčina (76.50). Vsi ostali se pomaknejo za eno odnosno za dve mesti nazaj.
SMRTNA NESREČA NA MAJNICI
Avto je podrl kolesarja ki je podlegel poškodbam
Kolesar je hotel zaviti fiat 500, ki je vozil v
Včeraj nekaj pred 18. uro se Je pripetila na državni cesti na Majni« prometna nesreča, pri kateri Je izgubil življenje 72-letnl delavec Olivo Menegutti lz Gorice Ul. Brigata Campobasso 29.
Ob navedeni url Se Je peljal Menegutti s kolesom po cesti od Fare proti Gorici odnosno proti svojemu domu. Za njim Je v isti smeri vozli svoj avto fiat 500 z evidenčno tablico UD 123360 29-letni Franco Vi Colo iz Trevignana pri Vidmu.
Ko Je kolesar privozil do odcepa Ul. Trapani kakih 500 metrov pred križiščem pri Madonnini je hotel zaviti levo v to ulico. Šofer, ki Je vozil za njim, Je morda prepozno opazil njegovo namero ter Je s svojim vozilom treščil v kolesarja in ga podrl. Menegutti Je obležal nezavesten na tleh in z rešilnim avtom Zelenega križa, ki so ga takoj poklicali, so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Med prevozom pa Je ponesrečeni podlegel poškodbam.
v stransko ulico, ko je isti smeri, treščil vanj
Zdravniki so mu ugotovili prebitje lobanje, zlom leve stegnenice in številne udarce po telesu. Truplo so odpeljali v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem.
Zapisnik o nesreči Je napravila izvidnica cestne policije iz Gorice, ki skuša ugotoviti odgovornost za nesrečo.
Aretacije v Tržiču
Včeraj so v Tržiču aretirali dva mlada Jugoslovana Ivana Grajskega in Ivana Kožiča, stara po 20 let, ki sta prišla pred štirimi dnevi v begunsko taborišče na Padričah, v petek zvečer pa sta pobegnila ln v Tržiču, Ul. Romana 133 ukradla skuter. Prometna policija Ju Je aretirala pri vhodu na avtomobilsko cesto.
Aretirala Je tudi 17-letnega A. S., ki Je v petek zvečer ukradel fiat 500 Micheliju Vivianu ter so ga zalotili na avto cesti pri Selcah.
NA SEJI SKUPŠČINE NOVE GORICE
Proslava 20-letnice priključitve Primorske
Govora predsednikov izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča in občinske skupščine N. Gorica Milana Vižintina
Včeraj dopoldne se je občinska skupščina Nove Gorice sestala na svečani seji ter poslušala govora predsednika izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča ter predsednika občinske skupščine Nova Gorica Milana Vižintina.
Predsednik slovenske vlade je o-značil priključitev Primorske k slovenski nacionalni enotnosti, k socialistični skupnosti, za enega največjih rezultatov narodnoosvobodilne borbe ln vsega povojnega delovanja. «Pred četrt stoletja smo bili Slovenci od fašističnih oblastnikov obsojeni na pogin, naš nacionalni prostor je bil zbrisan z evropskega zemljevida. Danes, 25 let kasneje, smo Slovenci z vsestranskega vidika na najvišji stopnji vsesplošnega razvoja novega socialističnega družbenega reda. To je rezultat, to je primerjava, ki mora vsakega poštenega patriota in domoljuba prevzeti s samozavestjo in ponosom.«
Ko je govoril o odprtosti nove družbe, je Kavčič dejal ,da se je vključila v mednarodne tokove, v sedanjo mednarodno razsežnost. «Vso to širino, razumevanje, prijateljstvo, humanizem, ki ga kažemo do italijanskega ljudstva, kakor tudi do drugih narodov, je možno razvijati in utrjevati s spoštovanjem nacionalne suverenosti, da smo postali polnoleten narod in da smo sl in da si bomo gradili bodočnost tako kot mi odločamo, tako kot nam nakazuje naše lastno spoznanje.«
Predsednik skupščine Vižintin pa je s sledečimi besedami označil mednarodne stike na krajevni kakor tudi državni ravni, nastale na osnovi novega razmejitvenega položaja:
Le treznost in preudarnost ter zvestoba marksističnim idealom sta izoblikovali rešitev, katere smo danes priča. Pozitivni sadovi, ki se porajajo v tej novi klimi, pa krepijo nova razmerja, brez nekdanjih predsodkov in spon včerajšnjega dne. To pomeni, da je naša politika aktivne koeksistence, usmeritev k mednarodnemu sodelovanju ob doslednem upoštevanju enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih edina alternativa, ki bo tudi v prihodnje pospeševala ju gosi ovansko-itali jansko zbližan je. Prebivalstvo na obeh straneh meje,
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
V tednu od 10. do 16. septembra se je v goriški občini rodilo 22 otrok, umrlo je 8 ljudi, poročilo se je 9 parov in 11 so jih oklicali.
ROJSTVA: Marzia Lorenzutti, Se-renella Ferrari, Pierangelo Pacorig, Francesca Rizzatto, Franca Perso-glia, Fabio Fedel, Alberto Valenti-nuz, Paolo Blasizza, Cristina Tre-visan, Gianluca Raschilla, Davide Visintin, Tiziana Canzutti, Lorena Zimolo, Roberto Velušček, Laura Zanin, Claudio ToffuJ, Mario Visintin, Cinzia Mauri, Andrea Di Blas, Raffaella Ballaben, Alessandra Tomasi, Dinc Paulin.
SMRTI: 87-letni Franc Kuzmin, upokojenka 57-letna Giuseppina Ma raž vd. Makuc, invalii 77-letni Antonia Reia, /9-ietna Lucia Degano vd. Ongaro, električar 55 letni Franc Rusjan, 67 letna Erminia Mauren-cig por. Tinonin, upokojenka 86 letna Giuseppina Coco vd. Tugnoli, 76-letni Andrea Bicchi.
POROKE- uradnik Gianfranco Cu-lot in prodajalka Franca Quero, uradnik Antonio Salzano in gospodinja Maria Caneva, mehanik Giuseppe Cumar in delavka Elena Fi-lippi, radiotehnik Paolo Da Lio in prodajalka Licia Scapin, poljedelec .silvano Bensa in delavka Maria Devinar, tekstilni delavec Alberto Carlo Gatto i.i pletilja Mariassunta Corini, a toelektričar Dino Guizzo in frizerka Anna Barletta, finančni stražnik Raffaelle Sommella in prodajalka Agnone D'Aco. specializi rani delavec Bruno Marchet in gospodinja Liljana Marchi.
OKLICI: inženir Filippo Masseri ni in socialna asistentka Giancarla Budin, poljedelec Silvano Ottaunich in postrežnica Lidia Kocina, finančni podčastnik Italo Padovese in ba-ristka Caterina Brovedani, elektro-mehanik Aldo Seli in delavka Ed-monda Tomasi.i, uradnik Domenico Zinghini in Silva Gimona, prodajalec Giovanni Vidmar in Nedda Salvador, uradnik Ix>dovico Tomaso in uradnica Iolanda Adami, šofer Mario Dellani in trgovka Lorenza Tre-visan, _ tapetnik Gino Giacomini in postrežnica Augustn Grudina, šofer Salvatore Abate in delavka Bruna Luain, radijski tehnik Ruggero Fa-rano in delavka Liliaru Zambon.
ki je bilo predhodnik tega zbliža-nja na državni ravni, je danes bolj kot kdajkoli prej prepričano, da morata obe sosedni deželi tudi v bodoče izhajati iz vzajemnih trajnih koristi, ne pa s stališč, ki bi bila povezana s politično strategijo tega ali onega bloka ali velesile. Milijon potnikov samo preko gori-ških obmejnih prehodov v letošnjem avgustu dovolj zgovorno priča, kako globoko je zasidrano to sožitje v zavesti ljudi na obeh straneh meje. Poskusi nekaterih krogov, da bi ta proces zavrli, so bili že vnaprej obsojeni na propad, in tako bo tudi nedvomno v prihodnje.«
Kino
Gorica
VERDI. 15.30—18.50—22: «Quelli del-la San Pablo«, S. Mc Queen in R. Attenbourgh. Ameriški ki-nemaskope v barvah.
CORSO. 15.00: «FBI — contro Co-sa nostra«, E. Zumbalist in S. Strasberg. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 15.00:	«Georgy
svegliati«, J. Mason in A. Bates. Ameriški film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 15.30: «Marinai in co-perta«, L. Tony in Lejla Rosin, italijanski film v barvah.
VITTORIA. 15.30: «La spia dal našo freddo«, D. Lavi in L. Jeffries. Angleški barvni film.
'Iršič
AZZURRO. 15—22: «Perdono», C. Caselli, J. Moroni in L. Efrikian.
EXCELSIOR. 14—22:	«Non c’š
pošto per i vigliacchi«, S. Eve-reth. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 15—22: «1 lunghi gior-ni della vendetta«, G. Gemma in S. Giorgelli, v kinemaskopu in barvah.
SAN MICHELE. 13.30-22.30: «1 due gli di Ringo«, F. Franchi in C. Ingrassia. Kinemaskope v barvah.
Ronke
RIO. 16—22: «11 sipario strappato«, Hitckokov film — v barvah — P. Nevvmann, J. Andrews.
EXCELSIOR. 16—22: «Un milione di anni fa», R. Welch in J. Ri-chardson. Barvni film.
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Soranzo, Verdijev kor-zo 57, tel. 28-79.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «Centrale» dr. Fitz in Enneri — Trg Republike 23, tel. 72341
V	RONKAH
Danes ves dan in ponoči je odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione« dr. Matitti, Vermegliano, Drevored Garibaldi 3, tel. 75046.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes je dopoldne odprta v Gorici cvetličarna Voighlaender, Ul. 9 Agosto 3, tel. 24-33.
VAJENCA ali VAJENKO
z znanjem SLOVENŠČINE v Starosti 15 16 let išče za takoj jestvinska trgoivna
Alojz Tomšič - Gorica
Raštel 24 - Tel. 2126
Zainteresirani naj se zglasijo v trgovini.
ZAHVALA
Vsem, ki so pospremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta
Franca Rusjana
se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, podjetju ENEL, pevcem iz Mirna za lepe žalostinke, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali ob tej hudi izgubi
Zena Danica s sinom Darkom in hčerko Karmen
Rupa, 17. septembra 1967
KMEČKA BANKA
GORICA UL MORELLI 14 - TEL 2206 Nudi Vam ugodne pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje In eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd.)
PRIZNANO MEONAHUDNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - UL Duca d'Aosta 180 - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
POČAKATE ZIME, PO -\NE BO TEŽKO.
•TOPA SEDAT Z IAP30 NE BOSTE —3 MOCU PREKO,ČE PA... £
J VE PEL SEM PA BOSTE PRI Sli PRC3 ALI SV.E3.
KMALU 1E BILO JKROC IA03E VSE POLNO RADOVEDNEŽEV
Jt> '\
mrnummrnmr'

mmm 1
'M- ,K.
Sk*~:
PO LEPEM MHJlABHEM VEČERU ŠESTDESETLETHIKOV PRI SV. JflKOBII
J. Ribičič: ^Ljubezni do svojega rodu se je pridružila še vera v novi čas..
Pogled na omizje v dvorani P. d. I. Cankar
Pri Sv. Jakobu v Trstu še govorijo o tovariškem večeru 60-letnikov, bivših učencev Ciril-Me-todove šole, ki so se v soboto zvečer zbrali s svojci in prijatelji ter nekaterimi še živečimi učitelji. Med njimi so bili pisatelj Jože Ribičič, prof. glasbe Mirko boTčar in prof. risanja Nikolina Karkovič-Zegova. Za dolgim omizjem v dvorani prosvetnega društva «Ivan Cankar*, ki ima svoj sedež v stavbi, kjer je bila nekdaj Ciril-Metodova šola, so sedeli prijetni možje in žene, prišlo pa je tudi nekaj mladih fantov. Mladi so občudovali odrasle, očete in dede, še tako mladostne, kako so lepo in ubrano prepevali narodne pesmi, s humorjem zbujali spomine na šolska leta in z veliko hvaležnostjo izrazili priznanje svojim vzgojiteljem. In po stari lepi navadi so možakarji in žene zbrali prispevke za Dijaško matico, za prosvetno društvo «Ivan Cankar*, za Športno združenje Bor in za partizanski spomenik na Opčinah. Prispevki mladini, da se uči ter prosvetno in športno udejstvuje, in za spomenik, da se ohrani iz roda v rod hvaležnost in spomin na naše padle, ki so
JOŽE RIBIČIČ
daH svoja življenja, da smo »e rešili nadfašističnega jarma.
Lepo je bilo, prisrčno in prijetno, tisti večer pri Sv. Jakobu. O vtisu in občutkih nekdanjega vzgojitelja v Ciril-Metodovi šoli pa je te dni najlepše napisal pisatelj Jože Ribičič:
rSESTDESETLETNIKOM,
NEKDANJIM UČENCEM!
Nič se tako globoko in trdno ne zasidra v srcu, kot spoznanja, da je seme, ki si ga pred dolgimi leti sejal, skalilo in rodilo žlahten sad. In ničesar ni, ki bi priklicalo v srce tako solzo ganotja, kot po skoro pol stoletju
stisk delovnih rok, ki so bile nekoč Se otroško mehke...
Ko da hodim spet po hodnikih velike šentjakobske šole, kjer se je v šestintridesetih šolskih sobah pripravljala mladina slovenskih staršev za borbo z življenjem;
ko da spet sedim za katedrom v svojem razredu in se trudim vcepiti v mlade glavice za življenje potrebno znanje in v srca ljubezen do svojega jezika in kulture;
ko da ne stoje pred menoj šest-desetletniki, ampak za vse pošteno dovzetni mladoletniki z razprtimi, vedoželjnimi očmi, polni mladostnih sanj in vere v lepše življenje, mi je bilo, ko nas je, tri svoje učitelje, pripeljal Jože Cesar v dvorano, kjer so nas čakali nekdanji naši učenci, zdaj šestdesetletni možje, ki so — eni lažje, drugi težje — našli svoj prostor pod soncem.
Nikoli ne bom pozabil preprostega, a zato tembolj prisrčnega vzdušja, ki nam je zavelo nasproti, ko smo prestopili prag tega družabnega večera. Vse domače, brez običajnega pompa, vse tako kot v starih tržaških časih, ko je tehtala ob svidenju tovarišev istega duha poštena, odkrita beseda več kot bahavo zlato in je veselje iz vsakega pozdrava božalo, za dobro besedo in vse lepo dovzetno naša bit.
Kako podoben je bil občutek ob tem preprostem slavju občutek, ki me je vsega prevzel spomladi 1944 ob Veliki noči v koronejskih zaporih. Takrat sem prejel od neznanega darovalca zavitek poln velikonočnih dobrot — od pirhov do pršuta in gubanice. Nobena oznaka, kdo pošilja, nobenega pisma — ničesar! In prav v tej anonimnosti je tičala tolika lepota, tolika ljubezen do človeka, ki mu je bila vzeta svoboda in prostosti Ves povojni čas sem zaman poizvedoval za darovalcem, da bi se mu zahvalil in mu opisal, kako nam je bilo takrat vsem še-stero zapornikov lepo in sončno pri srcu v tesni celici...
Pa niso bili samo lepi, razpoloženje ogrevajoči spomini m slavju šestdesetletnikov, ki so se zbujali v meni. Med veselje ob srečanju z njimi je večkrat kanila kot pelin grenka kaplja spomina na tiste učence in učitelje, ki jih je nasilje iztrgalo iz naše srede. Zdaj jasno, zdaj megleno so stopali pred moje duhovne oči Bidovec, Primožič, Marušič, pa ravnatelj Drejče Čok in še mnogi, ki so darovali življenje za svoje ideale.
Ali življenje teče naprej in ple-
menite žrtve niso nikoli zaman. Svidenje nekdanjih učencev s svojimi učitelji dokazuje, da ne živi še vedno samo ljubezen do svojega rodu, ampak da se je tej ljubezni pridružila še vera v novi čas, ki je povsod na pohodu in prinaša pravično sožitje med narode, čas, ki ne bo poznal ne zmagovalca ne premaganca, ne nasilja ne sužnjev...
JOSIP RIBIČIČ»
«Strip - tease» je v dekadenci
RIM, 16. — Vse se zdi, da začenja €strip-tease», to se pravi numetnost slačenja* izgubljati na svoji privlačnosti, lmprezariji so namreč ugotovili, da tovrstna *u-metnost» v raznih gledališčih in nočnih lokalih ne privlačuje več toliko občinstva in to iz enostavnega razloga, ker je pač v dekadenci.
Alain Bernardin, ki je eden izmed voditeljev pariškega nočnega lokala «Crazy IIose», je v zvezi s tem sklenil, da bo za novo sezono, ki se bo začela jeseni, povsem spremenil program. Isto nameravajo storiti tudi drugi veliki im-prezariji v Franciji in Italiji.
Trenutno najbolj kvotirana ženska, ki se ukvarja s to dejavnostjo, Veronik, ki je žela velikanske uspehe v vseh delih sveta od Tokia do Las Vegasa, od Aten do lstambula, od Stockholma do mehiške prestolnice, se je takoj prilagodila novim idejam in novim zahtevam, ter pripravila nov program, ki se bo močno razlikoval
od prejšnjih in za katerega meni, da bo najlepši, kar jih je kdaj koli bilo. Svoj novi program Veronik temelji na veliki eleganci oblek in scene, na izbrani glasbi ter posebnih učinkih luči, skratka na vseh elementih, ki morejo tem prireditvam dati videz bogastva.
Njen program bo trajal okoli 30 minut, pri njem pa bodo sodelovale še številne njene kolegice z vsega sveta, ki jih je sama izbra-da in pripravila. Trenutno je Veronik v Rimu. kjer se dogovarja z raznimi italijanskimi imprezariji za turnejo po Italiji, ki se bo začela i. novembra v Rimu v nekem znanem nočnem lokalu v Via Venelo.
Skupina 60-letnikov s svojimi nekdanjimi vzgojitelji
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiHiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiNiiiiiuiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEPRIJETNE TRŽAŠKE ZANIMIVOSTI IZ 18. STOLETJA
Kako so mučili obtožence da bi jim izsilili priznanje
Iz dokumentov, M so ohranjeni v Državnem arhivu v Trstu in ki se nanašajo na delovanje Ce-sarsko-kraljevskega občinsko-pro-vincialnega kazenskega sodišča v Trstu v drugi polovici 18. stoletja, lahko razberemo, da je tržaški sodnik leta 1778 Javno obžaloval odpravo mučenja obtožen-
Predsednik Johnson je te dni sporočil, da se bo njegova hči Lynda poročila s kapetanom marinesov Robbom. Na sliki jo vidimo v njegovi družbi na plaži v preteklem juliju.
ClAS O PRiuOOU , VELIKECA St 3€ HITRO RAZNESEL PO JEZERU
DOLCO pot so nam namenih c
BOGOVI. PA NI ŠE KONČANA ITI MORAMO ŠE NAPREJ. DO J TOM morja in še

321 /
cev. Mučenje je bilo dolga stoletja krut propomoček inkvizicije, toda obenem tudi najbolj učinkovito sredstvo «pravice» za dosego priznanja obtoženca. Telesne muke med preiskavo so bile dokončno odpravljene s cesarskim odlokom z dne 3. januarja 1776, kar Je privedlo do velikih sprememb v tedanjem kazenskem postopku. Tržaškemu inkvizitorju se je ob nekem procesu, ko je imel pred seboj prekajenega in trdovratno molčečega obtoženca, zdelo, da bo odslej napre j skoraj nemogoče ugotoviti resnico in s tem doseči pravico,
Cesarski odlok iz leta 1776 je torej odpravil telesno mučenje kot sredstvo, ki naj bi privedlo obtoženca do izpovedi, ni pa telesnih kazni povsem odpravil, kajti telesne bolečine se še mnogo let uporabljajo kot kazen.
V	šestem členu «Constitulto Cri-minalis Theresiana« (kazenski zakonik iz dobe Marije Terezije), ki nosi naslov «0 telesnih kaznih)) Je med drugim rečeno, da sodniki, ki so sodili zločincu, od-ločij > tudi dolžino prisilnega dela za eno ali več let, največ pa deset, kajti obsodba na deset let prisilnega dela se lahko smatra kot obsodba na smrtno kazen ... Na prisilnem delu so telesni napori, slaba hrana in razne nalezljive bolezni preprečile marsikomu, da je prestal tudi krajšo dobo te kazni.
Tudi udarci s palico in bičanje, ki so jih tedanji sodniki širokogrudno dodeljevali krivcem v začetku, med in ob koncu kazenske dobe, so bili v večini primerov vzrok smrti, bolezni ter raznih trajnih telesnih posledic.
V	že omenjeni Constitulto Cri-mlnalis Theresiana je opisan tudi znak ognjenega kazenskega pečata, ki so ga vtisnili z razbeljenim železom obsojenim na izgon iz raznih krajev cesarstva. Tržaški kazenski pečat je bil sestavljen iz črk Tr, pred katerim je bila še R, ki je pomenila «rele-gatio», to se pravi, da je bil nesrečnež za vedno izgnan iz tržaškega ozemlja.
Velika izbira telesnih kazni, ki so v tisti dobi navdihovale zakonodajalčevo fantazijo, je dovoljevala večkrat take kombinacije, ki so bile najmanj primerne za po-boljšanje obsojenca, kar bi moral biti prvi smoter vsake kazni, saj so ga telesno povsem izmučile. Obsojenec na zaporno kazen je na primer dobival letno še določeno število udarcev z gorjačo. Umrljivost je bila zelo visoka in skoraj bi lahko rekli, da bi bila smrtna obsodba v nekaterih primerih le bolj mila kot dolgoletno trpljenje in mučenje.
Zakonodajalca so takrat navdihovali sledeči smotri:	«Glavni
smoter obsodbe je, da se zločinec privede na boljše življenje; da se zadosti državi, ki je bila razžaljena; da obsodba vzbuja v ljudstvu zgled in zavračanje takih prekrškov.«
V	primeru smrtne obsodbe seveda prvemu smotru ni bilo zadoščeno; težko bi pa lahko trdili, da so tudi milejše kazni spreobrnile in poboljšale zločinca. Posledica obsodbe in kazni je bila tudi trajna sramota, ki je spremljala nesrečneža za celo življenje, tako da so se pred njim zapirala vsa vrata, ki bi mu lahko nudila pošteno delo. Pa tudi kot zgled za ljudstvo niso imele boljšega uspeha, čeprav so kazni, ki so jih izvrševali na javnem prostoru, privabile vedno veliko množico radovednežev, toda ne da bi se zgledovali in zavračali prekrške, ampak da so se lahko posmehovali in zabavali na račun nesrečnega obtoženca.
Tudi v Trstu smo imeli veliko primerov javnega izvrševanja telesnih kazni v duhu in smislu šestega člena «Constituito Crimina-lis Theresiana«, kot na primer u-darce s palico, bičanje, žigosa-nje z razbeljenim pečatom, izpostavljanje obtoženca posmehu in roganju ob sramotilnem stebru.
V	bogato in trgovsko cveteče mesto se je stekalo nič koliko prekomorskega bogastva, toda tudi mnogo pustolovcev, kt so prihajali z vseh vetrov, da bi tu
poskušali srečo; izgnancev, ki so v množici iskali zatočišče, delo in zaslužek. Nič čudnega torej, da so bili prekrški zoper zakone
na dnevnem redu in da so imeli sodniki polne roke dela, ki so «ga vestno opravljali«.
— Im
Način mučenja v Trstu. Obtoženca so nategovali na lestvi, obenem pa žgali ob straneh
iMiiiiimiHiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnnitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiB
KRIŽANKA
SKOP
Veljaven od 17. do 23. septembra 1967
0
fr22	2	3	4	S	6	7	u	8	9	10	11	12	13
iT~								15					
16~					19	17	18	!!!	19				
?fT				m n2	?i			7?	II ■ n S	23			
?r~			m	25					26				
													
L		P	28			m		29			n2	30”	31	|
	h	3?				33	34			jn ii5i	35		
T~	37			iil iiS	W~				UH n 2	39			
40”				1.1	UH iiS	vr		ral	43				
a”						45	n	46	47					
		g-	_		__	11	IS		_				
VODORAVNO: 1. država v zahodni Evropi, 8. star francoski ples, 14. glavna ženska vloga v Smetanovi operi «Prodana nevesta*, 15. roman Alberta Moravie, 16. grški polotok, 17. okrajšava za libro, 19. črnomorsko klimatsko zdravilišče ob vznožju Kavkaza, 20. vzrejanje, 21. najvišja gora v Karavankah, 23. ozek kos blaga, 24. glavni števnik, 25. človek čiste znanosti, 27. začetnici jugoslovanskega izumitelja na polju elektrotehnike, ki je deloval v ZDA, 28. gora nad Kobaridom, 29. pritok Rena v Vorarlbergu, 30. soglasnik in vokal, 32. denarnica, 35. že umrli istrski pisatelj (Viktor), 36. reka, ki teče skozi Miin-chen, 38. popularna Verdijeva opera, 39. ime slovenske pisateljice Mihelič, 40. tanka bombažna tkanina, kotenina, 42. samo, zgolj, 43. sadni škodljivec, 44. bivši turški zunanji minister, 46. eden od največjih španskih književnikov v prejšnjem stoletju (Pedro Antonio de), 48. tip ameriškega umetnega satelita, 49. lupina, lu-
NAVPIČNO: 1. Marijin praznik, 2. edina pravica do izkoriščanja izuma, 3. operni spev, 4. frnikola, 5. skrajšano žensko ime, 6. začetnici predsednika ZDA pred Johnsonom, 7. znameniti finski arhitekt (Alvar, 1899-1949), 8. raz-
lična soglasnika, 9. dolgorepa južno ameriška papiga, 10. zaklopka, oddušnik, 11. od 200 do 300 m visoka gorska planota v srednjem delu ZDA, 12. ulita tiskarska črka,
13.	riževo žganje, 18. iglavec, 21. mesto v Bački ob Tisi, 22. znamka odličnih fotoaparatov, 25. oblika rastlinskega stebla, 26. pod, 28. zdravnik operater, 30. naslov staroegipčanskih vladarjev, 31. vrsta finomehanične delavnice, 32. predrimska železna doba, 33. največja reka v Afriki, 34. nedosegljiv vzor, 35. sodobni jugoslovanski dirigent (Jakov), 36. prvi letalec v grški mitologiji, 37. najdaljša jugoslovanska reka, 39. ime ameriškega pisatelja Tvvaina, 41. praoče Semitov, 43. vrsta konjskega teka, 45. okrajšava za francosko denarno enoto, 47. kemični znak za lutecij.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. grozd, 6. okra, 10. prisad, 11. trula, 13. Dublin,
14.	Ronsard, 16. on, 17. Aromun, 19. Isa, 20. rak, 22. som, 23. kanal, 25. Stina, 28. keson, 30. ki, 31. modernizem, 34. at, 36. naboj, 37. atest, 40. Menam, 42. Nat, 44. čer, 45. ara, 46. poklic, 49. VS, 50. nosorog, 53. amoret, 55. risar, 56. skuter, 57. past, 58. Danaj. NAVPIČNO: 32. E(mily) B(ronte).
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubezenskih odnosih boste srečali neko zelo dobro osebo. Ne pokvarite neke prilike za srečno življenje. Na delu boste morah odložiti neke zadolžitve. Ta teden se boste laže prehladih, na vsak način pazite na svoje zdravje. Izberite najbolj prikladen trenutek za svoj nastop.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezenskih zadevah bo položaj spremenljiv. Doživeli boste trenutke samote in obžalovanja. Sicer pa boste doživeli nato lepo presenečenje. Na delu se bo mnogo stvari uredilo, napredovali boste na vsak način. Kar se zdravja tiče, ravnajte se po zdravnikovih nasvetih.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 20. 6.) V čustvenih zadevah bodo o-koliščine ugodne za sklepanje novih prijateljstev. Na delu boste mnogo stvari uredili po vaših težnjah in vaših potrebah. Zdravje bo zelo dobro, toda pazite, da se ne prehladite. Svetujemo vam, da ne sprejmete prenagljenih sklepov.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Uživali boste razumevanje, kakor želite. Nobena neprijetna zadeva ne bo motila vaše vedrine. Ne pozabite na dopisovanje ln na interese, ki so z njim povezani. Se boste prehladih. Kar se nasvetov tiče, skušajte dobro razumeti namene tistega, ki vas nadleguje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Uživali boste v svojem krogu spoštovanje in ljubezen. Lahko boste računali na pomoč drage osebe. Na delu boste morah spremeniti svoje energije v stvarne pobude. Zelo boste zdravi, le pred prehladom se pazite. Napnite vse sile, da uresničite neki načrt.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V ljubezenskih odnosih bodo lahko neki izlet, sestanek, darilo poživili nekam ohlajene odnose. Na delu boste lahko uresničili neki program, ki vam Je zelo pri srcu. Zaradi zdravja uživajte takšno hrano, da si boste očistili kri. Bodite iskreni s prijatelji.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ta teden boste uresničih željo, ki jo gojite že nad pol leta, čeprav boste spravili s tem v obup drago osebo. Toda glavno je pač, da boste srečni vi. Na delu nadaljujte po izbrani poti. Bolela vas bodo jetra in glava. Izpolnite svoje obljube, da vam ne bodo mogh očitati neznačajnosti.
ŠKORPIJON (od 24. -	\ 10' do 2L u-> v Bu-
Nae': ' bezenskih zadevah bodo pojasnjeni vsi dvomi in vedro boste živeli z ljubljeno osebo. Na delu boste imeh nogo sreče in se lahko lotite reševanja najbolj zapletenih vprašanj. Boste nervozni in trudni. Ravnajte zelo mimo in potrpežljivo.
STRELEC (od 22.
11.	do 20. 12.) V ljubezni se ne smete preveč razburjati in bo bolje, da se boste kazali brezbrižne. Samo na ta način boste ohranili mir in vedrino. Na delu ne bodite preveč skromni, marveč zahtevajte plačilo na podlagi tega, kar naredite. Ne odkrivajte preveč svojih namenov.
KOZOROG (od 21.
12.	do 20.1.) V ljubezni boste doživeli miren teden in boste polni zaupanja. Ce boste vztrajni,
boste končno pobrali dobre sadove. Na delu boste imeli krasno priložnost, da boste napredovali. Cas je primeren za uživanje poživil. Ne pozabite, da morate biti v ravnanju z znanci diplomatični
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezenskih zadevah boste doživeli veliko razočaranje in hud udarec, od katerega se boste le težko opomogli. Ste namreč prenaivni. Na delu je primeren čas za nove pobude. Skušajte malce več počivati, da si ne popolnoma pokvarite živcev. Ne odlagajte svojih zadolžitev.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) V ljubezni boste imeh mnogo sreče v nekem novem okolju, toda zaradi vašega skepticizma bi lahko pokvarili vse. Na delu se bo vse uredilo ln neki prijatelj vam bo pomagal uresničiti važen načrt. Zdravje se bo popravilo. Poidite v družbo, ki je primerna za vas.
W uiputlllrtl
O b i i t i t e
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
Junij - september tudi ob 12.30
_m__
ŠKOCJANSKE
JAME
odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
RESTAVRACIJA
Šempeter pri Novi Gorici
Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
4 doojimi lentami
'Vad iMifo
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
NUDIJO VSE HOTELSKE USLUGE Priznana domača ln Inozemska kuhinja Telefon ŠL 21 in Sl
Priporočamo tudi obisk hotela »PLANINSKI OREL» v Trenti in gostišče v Soči In Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
GOSTINSKO PODJETJE POSTOJNA . Telefon 15
V svojih obratih nudi vse gostinske usluge
KAVARNA RESTAVRACIJA JADRAN
ln gostišča
LOVEC • Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS
KOPER
Tel. 21-650
HOTEL, sodobno urejene sobe in terasa za sončenje. Moderno urejena restavracija z vrtom na morski obali, slaščičarna, kavama.
NOČNI BAR z mednarodnim artističnim programom, dnevno koncert in ples.
Hotel
LEV
LEV Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A»
Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije ■ Restavracijske terase - Dan-cing kavama • Zabavni ln artistični program . plesna glasba - Aperitiv bar • Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne In konferenčne dvorane Čitalnica • Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino.
NOVft Č T E D K •	PRI NOVI GORICI
RESTAVRACIJA J # £	/|	*	TEL. 21-114
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU
Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte uslug, ki vam jih nudijo poslovalnice
KOMPAS
KOPER — IZOLA — PORTOROŽ — POREČ — ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu
V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje.
KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE
OT\
□
MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHINJA, »GRIL BAR»
Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOG
□
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno	In gostilna •Pri hrastu
Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna -Zvezda*
razen torka in barski program	telefon 21-239
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
VLJUDNO VAS VABIMO V
PARK HOTEL
na Bledu
NA NOVO REKONSTRUIRAN
t,
Udobne sobe o kopalnicami, tuši in WC z razgledom na Jezero. Daleč znana kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami — Prijetna restavracija s kmečko sobo — Kavarna s teraso ob jezeru — Nočni lokali, aperitiv bar — PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA VVEEK-END V NAS HOTELI
HOTEL	Giocecv
Otočec ob Krki - Telefoni: 068 - 21-512, 21-321
Hotel s 60 sobami, 122 ležišč, renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camping
im? i
i1 &	! - « m
*	4	» V** s-	'||r>
HOTEL GALEB	Id.	21605
RESTAVRACIJA RIRA	--	211X2
RESTAVRACIJA TAVERNA -	21322
KAVARNA LOŽA	—	2118!)
BIFE-RESTAVRACIJA SEMEDELA
V HOTELU GALEB IN RESTAVRACIJI RIBA. DNEVNO,PLES
Hotel «Krn» Tolmin
Modernizirani hotel B kategorije. 54. ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi. Kavarna. Aperitiv bar. Atraktivna, stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja. Lepo urejen vrt. Ob torkih bar z mednarodnim artističnim programom.
☆
ARETTA
ULTRA T H I N
med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRAs
Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT ,,rot*aia 113 veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EaPORT Izreden popust — Garancija —
VELEBLAGOVNICA
MEM
LJUBLJANA
OBIŠČITE [NAJVEČJO VELEBLAGOVNICO V SLOVENIJI
TRGOVSKA HIŠA — «N A M A» V LJUBLJANI
NASPROTI HOTELA »SLON* - VAM NUDI:
V	pritličju: usnjene kovčke, potovalke, aktovke, torbe, neceserje, usnjene damske torbice, usnjene moške in ženske rokavice, usnjene denarnice, etuije, pasove.
V	II. nadstropju: moško usnjeno konfekcijo (Jopiči, suknjiči, plašči, telovniki) — žensko usnjeno konfekcijo (kostimi, plašči, Jopice, krila). — Specializirana poslovalnica za prodajo konfekcije »KONFEKCIJA ELITA* V ČOPOVI ULICI ŠTEV 7 LETOŠNJI MODELI — MODNI VZORCI, LEPE BARVE. IZBIRA ZA VSAK OKUS — SAMOIZBIRA - V PRITLIČJU LASTNA MENJALNICA.
1' /» popust pri nakupu za tuja plačilna sredstval
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje a svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8."00 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOSNA PLOVBA*, Piran Župančičeva ul. 24 in na naSe agente po vsem svetu.
Teleii: 341-23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73477
NOVO GOSTIŠČE
»PR KRIŠKI GARDI*
Vipavski Križ
dobra domača kuhinja izbrane pijače - solidne cene prepričajte se!
SFBOFFFX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst, Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361
Prijatelje in znance naprošamo, da nas obiščejo It
RIBIŠKI PRI BOK ŠPORTNA
KONFEKCIJA



TRSI Ulica Geppa 2
F H A N K O
PAHOR
ZENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST
UL. IMBRIANI, 9 DREV. MIRAMARE, ’»■»
VIA C A R D U C C T
1	_ Dobave za pleskarje, Dar
ve. lake, čopiče, vosek Itd pri tvrdki D ANGELI MA RIO SIICC., Ul. Torrebian-ca 28
O _ Zlate verižice, prstane, za-‘ pestne ure najboljših švicarskih znamk v urarni in zlatarni FANO dr LEONE, Passo 8. Giovanni 1
o Vse za vaš dom, železnine ’ in darila v veliki izbiri v trgovini HISTRIA v Ul. Carduccl 7
l _ Ploščice za pode in oblaga nje notranjih in zunanjih sten sanitarno opremo na splošno pri IMPRESA CO-STRU/.IONI Kllll.l di Di no Cappelletti, Ul. Milano 33 !	_ Otroške vozičke, posteljice
m stojnice v veliki izbiri po zelo nizkih cenah pri MADALOSSO Ul. Torre-bianca 26
i Otroške igrače v največji • - Izbiri v Trstu na drobno in na debelo po najugodnejših cenah pri ORVISI. Ul. Ponchielii 3
g	Torbice. Kovčke ter žen-
ske. moške in zložljive dežnike v trgovini ROSSI v Ul Ponchielii 3
g	Pralne	stroje, hladilnike,
stroje za pranje posode in štedilnike — vse po izvoznih cenah pri TECNOVI DEO. III Valdirivo 26
n	Moška,	zenska in športna o
’ blačila.	zavese, rjuhe, bla
zine. pogrinjala za postelje itd pri VETRINA Ul. San Lazzaro 15
JAMČIMO VAM SOLIDNO BLAGO, ZMERNE CENE IN HITRO POSTREŽBO
_____;_____________

SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki h knjige « Ljudje, leta, življenjem)
PABLO PICASSO
Ko sem iz obkoljenega Madrida pripotoval v Pariz, sem takoj obiskal španski paviljon na svetovni razstavi in zastal mi je dih: zagledal sem (iGuernico». Kasneje sem jo videl dvakrat — 1946. leta v newyorškem muzeju in 1956. leta v Louvru, na Picassovi retrospektivni razstavi in obakrat sem občutil isto razburjenje. Kako je le mogel Picasso tako pogledati v prihodnost? Kajti državljansko vojno v Španiji so vodili s klasičnim orožjem. Res, za nemško letalstvo je bila ta vojna manever, toda napad na Guernico je bila drobna operacija, poskus peresa. Kasneje je prišla druga svetovna vojna. Se kasneje je prišla katastrofa Hirošime. Picassova slika predstavlja strahoto prihodnosti, množico Guernic, atomsko katastrofo. Vidimo drobec raztrganega sveta, norost, sovraštvo, obup.
(Kaj je realizem in če je realist umetnik, ki poskuša izra žiti dramo Hirošime s skrbno naslikanimi ranami na telesu enega ali desetine prizadetih? Mar prav realnost ne terja druge, splošnejše metode ustvarjanja, s katero ne prikazujemo epizode, temveč bistvo tragedije?).
Picassova moč je v tem ker zna najglobljo misel in naj-zapletenejše občutke izraziti z jezikom umetnosti Se kot mladenič je risal mojstrsko; njegove črte izražajo vse, kar želi
— pokorne so mu. Picasso je vdan slikarstvu, jezi se in muči, če takoj ne najde barve, ki mu je potrebna.
Bil je čas, ko so pri nas izključno negovali slikarstvo, podobno ogromni barvni fotografiji. Spominjam se nekega smešnega Picassovega razgovora z nekim mladim leningrajskim slikarjem.
Picasso: Ali prodajajo pri vas barve?
Umetnik: Seveda, kolikor hočete...
Picasso: Pa kakšne barve?
Umetnik: (v zadregi) Pa v tubah...
Picasso: Kaj pa piše na tubah?
Umetnik: (V še večji zadregi) Ime barve: oker, ultrama-rin, krom ...
Picasso: Vi morate racionalizirati industrijo slik. V tovarnah morajo pripravljati mešane barve in napisati na tube: za slikanje obrazov, las, za plašč. To bo mnogo razumnejše...
Nekateri kritiki, ki so pisali o Picassu, so poskušali pojasniti njegovo angažiranost v politiki kot nekaj slučajnega, kot muhavost: nenavaden človek ljubi bikoborbe, postal je komunist ... Picasso pa je vedno resno pojmoval svojo politično opredeljenost. Spominjam se kosila v njegovem ateljeju na dan otvoritve pariškega kongresa borcev za mir. Tistega dne se je Pablu rodila hči in dal ji je ime Paloma (v španščini pomeni paloma golobica). Za mizo smo bili trije: Picasso, Paul Eluard in jaz. V začetku smo govorili o golobih. Pablo nama je pripovedoval, kako je njegov oče, slikar, pogosto risal golobe in dajal njemu, otroku, da doriše nožiče, kajti oče je bil že sit risanja golobov. Potem smo začeli splošen pogovor o golobih. Picasso jih ima rad in jih ima vedno v hiši. Smeje je pripovedoval, da so golobi lakomne in prepirljive ptice in da ne razume, zakaj so jih vzeli za simbol miru. Potem je prešel
na svoje golobe in nama pokazal na stotine risb za lepak, ker je vedel, da mora njegova ptica obleteti ves svet. Picasso je dalje govoril o kongresu, vojni in politiki. Zapomnil sem si njegove besede: «Zame je komunizem tesno povezan z vsem mojim življenjem umetnika...« Nad to zvezo se sovražniki komunizma nočejo zamisliti. Pogosto se zdi skrivnostna celo nekaterim komunistom. Picasso je kasneje naslikal še nekaj golobov: za kongresa borcev miru v Varšavi in na Dunaju. Stotine milijonov ljudi se je seznanilo s Picassom in njegovimi golobi ter ga vzljubilo. Snobi pa se iz tega norčujejo. Sovražniki ga obtožujejo, da se je polakomnil lahkega uspeha. Nasprotno pa so njegovi golobi tesno povezani z vsem njegovim ustvarjanjem — z minotauri in kozami, s starci in dekleti. Seveda, golobica je samo zrnce bogastva, ki ga je bil ustvaril umetnik. Toda koliko milijonov ljudi pozna in spoštuje Raffaela po reprodukcijah ene same njegove slike, «Sikstinske madone«, koliko milijonov ljudi pozna in spoštuje Chopina samo zato, ker je ustvaril muziko, ki jo poslušajo na pogrebih. Glede na to se snobi zaman norčujejo iz Picassa. Seveda je nemogoče samo po golobu spoznati Picassoja, toda treba je biti Picasso in naslikati takšno golobico.
Samega Picassa ne samo, da ne žali, temveč ga neskončno radosti ljubezen navadnih ljudi do njegove golobice in do njega samega. Bil sem z njim v Rimu, jeseni 1949. leta, na zasedanju komiteja borcev za mir. Po mitingu, ki je bil na enem izmed največjih mestnih trgov, smo šli po delavski ulici. Mimoidoči so ga prepoznali, popeljali v majhno krčmo ga počastili z vinom in objemali. Zenske so ga prosile, naj vzame v naročje njihove majhne otroke. To je bil izraz ljubezni, ki si ga ni mogoče izmisliti. Ti ljudje seveda niso videli Picassovih slik in če bi jih videli, marsičesa na njih ne bi razumeli, toda vedeli so, da se veliki umetnik bori za njih, da je z njimi in zato so ga tudi objemali.
Na kongresih v VVroclavu in Parizu je ves čas sedel s slušalkami na ušesih in pozorno spremljal govornike. Nekajkrat sem ga moral prositi:: skoraj vedno se je v zadnjem trenutku izkazalo da je za uspeh kongresa ali kak podvig v prid obrambi miru nujno potrebno dobiti kako Picassovo risbo In če ga je še tako navduševalo drugo delo, vedno je izpolnil mojo prošnjo.
Včasih so njegovi politični somišljeniki zavračali ali obsojala njegova dela. Njega je to vedno bolelo, toda mirno je go-voril: «V družini mora pač biti prepir . .»
Picasso je vedel, da so nad njegovimi slikami ponosni ameriški muzeji, ko pa je hotel odpotovati v Združene države z delegacijo mednarodnega sveta za mir, mu niso dah vizuma. Vedel je tudi to: v deželi, ki jo je ljubil in v katero je verjel, so dolgo negativno pojmovali njegovo ustvarjanje. Ko sva se nekoč srečala, mi je rekel smeje: «Mene in tebe so zmrcvarili ...» Tik pred tem sem namreč objavil v «Literaturni gazeti« članek, seveda ne o slikarstvu, temveč o borbi za mir (to je bilo 1949. leta). V članku sem zapisal, da so najboljši umi zahoda z nami in med njimi sem omenil Picasso. Poleg članka so objavili pripombo uredništva, v kateri so izrazili obžalovanje, ker nisem kritiziral formalističnih elementov v Picassovem slikarstvu. Protisovjetski listi v Franciji seveda niso objavili mojega članka, temveč samo pripombo uredništva. Picasso se je smejal in pravil, da ni treba biti užaljen, nobena stvar se ne spremeni na hitro ...
Ničesar ni moglo omajati njegove vere v Sovjetsko zvezo. Ko je 1956. leta zajel preplah nekatere njegove prijatelje, so predlagali Picassu, naj podpiše neke proteste, deklaracije in izjave. Picasso je to zavrnil.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCH1 6, U., TELEFON 93-808 m 94-638 - Poštni preda 559 - IODKU2NH A GORICA: Ulica 34 Maggiu t/l leleton 33 8/ UPRAVA. TRSI - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur - vnaprej, Četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Ul celoletna //00 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (10(N' starih dinarjev), letno 100 din <10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoC.i raCun. Založništvo tržaškega tiska Trsi 11.5374 _ za SFRJ: AJD1T, J2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, tel .on 22-207. tekoCi ■■aCun pri Narodni nariki v l.pihljant - 501 3-2/0/1 OGi \si cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca tigovski 150. llnanCno-upravtu 250, osmrtnice L50 lir - Mali oglasi 40 Ur Imsedn - Oglasi tržaške m
gurlške pokraine se larn^m« pri upravi — I2 vseh drugih pokrajin Italije pri eSocletš Pubbllcltš Italiana« — Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - Izdaja ir tiska Založništvo tržaškega iskr. Trst