NAŠ RAZGOVOR
Kje si, delavski turizem ?
Ali je mogoče deliti turizem na delavski in komercialni turizem?
»Da, to je mogoče in prav«, je prepričano rekel tovariš Franc Matko. »Eno je komerci-alni, a drugo je delavski turizem. Delavskega turizma ne smemo gledati ozkosrčno in pod-cenjevalno. Ta smer naj bi pomenila letova-nje po dostopnih cenah vsakemu delavcu in njegovi družini. To nikakor ni neka nižja, slabša oblika letovanja, pomeni le večjo or-ganizirano izrabo obstoječih kapacitet do-mov različnih, delovnih organizacij, domov, ki so pogosto izkoriščeni le dva ali največ tri mesece v letu. Pomeni tudi organizirano najemanje zasebnih ležišč, izmenjavo ležišč v različnih krajih, pomeni neko organizirano silo, ki bo delovnim ljudem v resnici omo-gočila dovolj cenen, vendar kvaliteten od-dih...«
Franc Matko: Delavskega turizma ne smemo gledati podcenjevalno.«
Na področju delavskega turizma je bila nekoč občina Šiška zelo aktivna, zagnanost pa je kasneje popustila, zlasti po ustanovitvi agencije ALPE-ADRIA, namenjene delavske-mu turizmu. Agencija je pod svojim okriljerti zbrala številne domove in spočetka tudi do-\rolj dobro organizirala tovrstna letovanja. Kasneje je zastavljeno obliko vedno boij opuščala, preusmerila se je v komercialni turizem, domovi so propadali. Kje je vzrok?
»Pri tej obliki letovanj je bilo potrebno mnogo iskrenosti in srčnosti, morda tudi ni bilo prave sreče z gospodarjenjem. Delovne organizacije so zahtevale domove nazaj, niso dovolile žongliranja z vloženim trudom. Ko-mercialni in drugi interesi bi nazadnje pri-peljali v te domove zanesljivo predvsem tuj-ce...«
Klavrni konec dobro zamišljene in zasno-vane akcije tovariša Matka peče. Žre ga sto-tine prostovoljnih delovnih ur, ki so jih opra-yili odborniki nekdanjih občinskih počitni-ških odborov na različnih počitniških domo-vih. Žre ga na primei- prostovoljno pleska-nje oken in drugo urejanje v »Vili Šiška« v Selcah. Dnevi in dnevi prostovoljnega dela so tam vloženi:
»Ce bi dobro zastavili, bi posebne SIS morda sploh ne potrebovali za dejavnost de-lavskega turizma. Dovolj bi bil morebiti že nekoliko razširjen odbor, ki bi zbrane zmog-ljivosti  dobro in organizirano razporejal. S
pametno politiko bi zadeva lahko stekla. Ob-činske meje bi bile verjetno nekoliko pre-ozke, organiziranost bi morala potekati vsaj v mestnem ali regijskem okviru.«
Nekatere počitniške skupnosti v Sloveniji dosegajo kar dobi-e uspehe, tako celjska, kra-ška in murskosoboška. Sploh je tovariš Mat-ko poln idej, osnovno, meni, pa je delo. Ob načrtnem delu bi verjetno lahko v kratkem času združili 10.000 postelj. Važno bi bilo tu-di povezovanje s sindikati drugih republik (nekoč se je že lepo sodelovalo s hrvatskimO in tako bi lahko uspešno zastavili pri preob-likovanju tega popačenega dela našega tu-rizma.
»Kje smo zdaj? Tako je, kdor ima, letuje, kdor nima, se pač znajde kako ve in zna ali pa tudi ne ...«
Tovariš Matko je že sedem let direktor Motela Kompas v Mednem. To pomeni, da je v gostinstvu in turizmu zanesljivo doma. Motelske goste takole ocenjuje:
»Najboljši gostje so Nemci. Zanje ni pre-drago, dobro trošijo in so disciplinirani... V našem motelu se sicer pripeti marsikaj: zadnjič na primer je prespal tudi tisti, ki so ga lovili zaradi 62 ukradenih milijonov, na-zadnje so nekomu speljali HONDO, vredno 6 starih milijonov... Kakšen je kolektiv? Težko rečem dober, še težje slab. Veste, go-stinski poklic je deficitaren. Ljudi pogosto in večkrat pobiramo dobesedno s ceste, ne-kateri delajo tukaj mesec, dva ali tri in se nato selijo drugam... Avtoriteta? Nimam posebne avtoritete, nihče se me ne boji...«
Franc Matko izhaja iz Bučke na Dolenj-skem. Za peka se je učil v Medvodah.
»Kot otroku in kasneje v nemški interna-ciji se mi je slabo pisalo. Dobro vem, kaj se pravi delati in če danes trdim, da bi bil ve-sel delavčevega dostojnega letovanja, so be-sede mišljene skrajno resno, nisem pozabil biti delavec ...«
Res je tako! V nedeljo 15. julija 1979 je na kopališču ob Sori direktor Motela Kora-pas Medno prodajal sladoled, točil pivo in brezalkoholne pijače. Zgrabil je natanko tam, kjer je bilo najbolj potrebno. S sorškim ko-pališčem je sicer precej načrtov.
»Za bodoči rekreacijski center je finančni načrt 8 starih milijard. Največji predvideni strošek bi bil seveda skoraj 3 kilometre dolg jez, Sora namreč zemljišče dvakrat letno po-plavlja, spomladi in jeseni. Idejni načrt je gotov, leži na Mestnem svetu, letos se je ne-kaj premaknilo, načrt je sprejet v srednje-ročni plan. Za prvo silo pa bi vsaj Viator na primer ob parnih in neparnih dnevih poteg-nil svojo linijo na kopališče...«
Tovariš Matko je visok in močan mož. Zdaj, ko se mu skozi goste lase že močno prepredajo sive niti, je videti umirjen. Ven-darle ne! Kadar si podpre glavo z rokami in zavrta z očmi, je videti eksploziven, čutiš, da se v njem pretaka iznajdljiva natura. Zdi se, da bo zdaj, zdaj zgrabil, organiziral, potisnil naprej ... Nekoliko zamišljeno rekel:
»Kdor ni nič poizkusil, malo ve ...« *
Bogomir Sefic -     *.   Foto Jaka Bregar
Obvestilo
Obveščamo občane občine Siška, ki si želijo pridobiti vozniško dovoljenje »B« kategorije, da ponovno organizlramo predavanja cestno prometnih predpisov in prve pomoči v sodobno opremljenem kabinetu na osnovni šoli Rihard Jakopič — pri zdravstvenem domu Šiška.
Prijave sprejemamo v centru na Je-žici od 6. do 17. ure. Informacije dobite na telefon št. 341-790 in 341-813.
Avto-šola Ježlca