5/2018 letnik CXX156 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Število ekoloških kmetij se sicer povečuje, ključno pa je tudi stalno izobraževanje kmetov o novih tehnologijah. Med ovirami za razvoj ekološkega kmetijstva so na posvetu izpostavili razdrobljenost ponudbe, dolge transportne poti, neracionalno poslovanje ter nepovezanost in neorganizira- nost vseh udeleženih akterjev. Zato je bilo na posvetu še po- sebej poudarjeno, da je na področju ekološkega kmetovanja nujno potrebno povezovanje, ki lahko zagotavlja ustrezno ponudbo na trgu tako potrošniku, ki vedno bolj posega po lokalnih proizvodih, kakor tudi javnim zavodom. Ti imajo od novembra lani preko GZS – Zbornice kmetijskih in živil- skih podjetij dodeljen brezplačen dostop do spletne aplika- cije Katalog živil za javno naročanje. Do sedaj je že 62 javnih zavodov izpeljalo javno naročilo preko te aplikacije. Vzporedno z razvojem ekološkega kmetijstva v Sloveni- ji beležimo tudi razvoj ekološkega čebelarstva, saj je poleg vseh drugih področij tudi to področje podrobno oprede- ljeno v evropskih predpisih in deloma tudi v nacionalnih. Podatki o številu ekoloških čebelarjev, na katerih običajno gradimo analizo stanja, govorijo v prid rasti in povečeva- nja tovrstnih čebelarstev. Če smo pred letom 2012 govorili o približno 40 čebelarstvih, ki so bila vključena v ekološko čebelarstvo, lahko rečemo, da se je po tem letu število ekolo- ških čebelarstev začelo postopoma povečevati. Tako smo v letu 2016 dosegli 61 čebelarstev, po podatkih pa naj bi v letu 2017 dosegli številko 65. Tudi število čebeljih družin je zelo različno pri čebelarjih. Tako smo imeli v ekološko čebelar- stvo v letu 2016 vključene takšne čebelarje, ki so gospodarili s 50 in več čebeljimi družinami, kot tudi manjše čebelarje. Odločitev za ekološko čebelarstvo je običajno posledica vse bolj ozaveščenih potrošnikov ali lastnega prepričanja čebelarja posameznika. Vsekakor bo za nadaljnji razvoj po- membna tudi tesnejša povezava vseh, ki pridelujejo čebelje pridelke, v okviru tega sistema, ki je ne nazadnje priznan tudi kot shema kakovosti in daje možnosti za dodatno označevanje čebeljih pridelkov. Povezovanje na ravni pra- kse na začetku lahko pomeni lažje naročanje določenega repromateriala (ekološki sladkor), ki bo vplival na ekono- miko pridelave, končno pa tudi možnosti skupne ponudbe in predstavitve ekološkega čebelarstva na trgu. Udeleženci posveta o ekološkem kmetovanju so v svojih razpravah opozorili tudi na pomanjkljivo poznavanje po- trošnikov živil ekološke pridelave. . Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Za med in cvetni prah je, na podlagi Uredbe komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. 12. 2009 o farmakološko aktiv- nih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora in Uredbe Komisije (ES) 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS, predpisana naj- višja mejna vrednost (MRL) ostankov po uporabi zdravila v veterinarski medicini, ki jo Evropska skupnost sprejme V skladu z Uredbo o izvajanju Programa ukre- pov na področju čebelarstva v Republiki Slo- veniji v letih 2017−2019 in Programa podpore laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov so se v okviru tretjega sklopa v letu 2017 izvajale analize čebeljih pridelkov (cvetni prah, propolis in vosek) na prisotnost ostankov akaricidov ku- mafosa, timola ter razpadnih produktov ami- traza. Rezultate teh analiz objavljamo v nada- ljevanju. Rezultate analiz ostankov akaricidov v medu pa smo objavili v SČ 2/2018 na str. 43. Ostanki akaricidov v čebeljih pridelkih Nataša Lilek svetovalka JSSČ za varno hrano natasa.lilek@czs.si kot zakonsko dovoljeno ali priznano kot sprejemljivo v ali na živilu. Za propolis in vosek najvišjih dovoljenih mejnih vrednosti za zdaj še ni predpisanih. Vzorce za analizo smo zbirali naključno glede na prosto- voljno odločitev čebelarjev. Zbranih je bilo 20 vzorcev voska, pet vzorcev propolisa in pet vzorcev cvetnega prahu osmu- kanca iz različnih statističnih regij Slovenije. Kemijske analize so bile opravljene na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo. Določala se je vsebnost kumafosa, amitraza in njegovih razpa- dnih produktov ter timola v navedenih čebeljih pridelkih. Rezultati analiz voska 10 % vzorcev voska ostankov kumafosa ni vsebovalo. 40 % vzorcev voska je vsebovalo ostanke kumafosa pod 1 mg/kg, 50 % vzorcev voska pa več od 1 mg/kg, kar je po podatkih iz lite- rature mejna vrednost, ko začne kumafos prehajati v čebelje pridelke. Najvišja vsebnost kumafosa v vzorcu voska je bila 13,30 mg/kg. V letu 2014 je imelo več kot 1 mg/kg kumafo- sa 47 % vzorcev. Tudi izmerjena najvišja vrednost ostankov kumafosa v vosku je bila v letu 2014 nižja (8,76 mg/kg) (Koz- mus in sod., 2014) v primerjavi z letom 2017. 60 % analiziranih vzorcev voska amitraza ni vsebovalo. V osmih vzorcih voska pa so bili zaznani njegovi razpadni produkti, in sicer dime- tilfenilformamid (DMF). Najvišja vrednost amitraza v vzor- cu voska je bila 0,37 mg/kg. V letu 2014 73 % vzorcev voska ni 5/2018 letnik CXX 157 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE vsebovalo amitraza (Kozmus in sod., 2014). Timola v vosku nismo našli. Rezultati analiz propolisa 40 % vzorcev propolisa ostankov kumafosa ni vsebovalo (< 0,01 mg/kg). Najvišja zaznana vrednost ostankov kumafo- sa v propolisu je bila 0,34 mg/kg. Izmerjene vrednosti so bile v primerjavi z letom 2014 veliko nižje, saj je bila v letu 2014 zaznana najvišja vsebnost ostankov kumafosa v vzorcu pro- polisa 9,1 mg/kg (Kozmus in sod., 2014). Trije vzorci propo- lisa niso vsebovali ostankov razpadnih produktov amitraza (< 0,05 mg/kg). V enem vzorcu se je zaznal dimetilfenilmetil- formamidin (DPMF) v koncentraciji 0,73 mg/kg ter v enem vzorcu DMF (0,21 mg/kg) in DPMF (2,28 mg/kg), ta vzorec je posledično vseboval tudi najvišjo koncentracijo amitraza, ki je znašala 4,54 mg/kg. Timola v propolisu nismo našli. Rezultati analiz cvetnega prahu V analiziranih vzorcih cvetnega prahu ostankov kumafosa in razpadnih produktov amitraza nismo zaznali (< 0,05 mg/ kg) oz. so bili pod mejo določljivosti aparature. Tudi timola v cvetnem prahu nismo našli (< 0,02 mg/kg). Kaj nam povedo rezultati Vosek je čebelji pridelek, ki je poleg propolisa najbolj obre- menjen z ostanki kumafosa, ki je učinkovina za zatiranje va- roj. Najvišja dovoljena meja ostankov kumafosa in amitraza v satju (vosku) ni predpisana. Pri vsebnosti več kot 1 mg/kg v vosku pa začne prehajati tudi na druge čebelje pridelke in s tem predstavlja grožnjo varnosti teh pridelkov. Za zatiranje varoj se morajo uporabljati dovoljena oz. registrirana sred- stva. Predvsem je pomembno, da uporabimo takšna, ki v vosku in čebeljih pridelkih ne puščajo ostankov (uporaba so- naravnih sredstev). Priporoča se čim večja menjava satja in uporaba satnic, v katerih je preverjeno, da ostankov kumafo- sa ni (ekološke satnice, satnice s certifikatom, čiščenje voska). Tudi v propolisu se ostanki kumafosa in amitraza pojavljajo v večjih (miligramskih) koncentracijah. Propolis je treba pri- dobivati v skladu z dobro čebelarsko prakso, kar pomeni, da uporabljamo namenske pripomočke (mrežice) ter da za zati- ranje varoj uporabljamo le sonaravna sredstva. Cvetni prah je čebelji pridelek, ki je najmanj izpostavljen vplivom čebelar- jenja in morebitnemu onesnaženju, ki izvira iz čebelarstva. Kljub temu se je v preteklosti že izkazalo, da je lahko tudi cve- tni prah osmukanec obremenjen z ostanki sintetičnih akari- cidov, ki se uporabljalo za zatiranje varoj (učinkovini kuma- fos in amitraz) (Kozmus in sod., 2014; Kandolf in sod. 2016). Odstotek analiziranih vzorcev voska glede na vsebnost kumafosa (N = 20) Odstotek analiziranih vzorcev propolisa glede na vsebnost kumafosa (N = 5) Odstotek analiziranih vzorcev voska glede na vsebnost amitraza (N = 20) Odstotek analiziranih vzorcev propolisa glede na vsebnost amitraza (N = 5) Viri: Bogdanov, S. (2006): Contaminants of bee products. Apidologie 37, str. 1–18. Kozmus, P., Auguštin, V., Samec, T., Lilek, N., Kandolf Borovšak, A., Še- šerko, M. (2014): Poročilo o izvajanju Programa kontrole medu in čebeljih pridelkov. Čebelarska zveza Slovenija. Kandolf Borovšak, A., Lilek, L., Samec, T., Noč, B., Kozmus, P. (2016): Končno poročilo o ugotavljanju vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin, v skladu z Uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016. Čebelarska zveza Slovenije. Lilek, N., Bedek, M., Glinšek, A. (2017): Poročilo o izvedbi Programa podpo- re laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov – sklop 3. Analiza cvetnega prahu, propolisa in voska na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoje. Čebelarska zveza Slovenije in ERICo d.o.o. Velenje.