V jr џЉ/А ff L ® © ® © ® I« © 0 (*> C? Ä ö © c-) © © j in ■ '-n -r >v •■ i- ; *■' ';'1 4- . '.r-4- ■ v . . .V >« A. POKORNEGA PRIRODOPIS ŽIVALSTVA I* 11 :«e i *• f • / • s ÄMk v A?-*: ■ 'LA ?•; FRAK ERJAVEC. «. mSXLAJie IKSJÜUK v S©;®©CJ© ©®©Ф®©0©® fPK PRIRODOPIS ŽIVALSTVA S PODOBAMI. ZA SPODNJE KAZREDE SREDNJIH ŠOL IZDELAL Dr. ALOJZIJ POKORNI, POSLOVENIL KM N ERJ AVEC, PROPESOK NA C. KR. VIŠJI REALKI V GORICI. TRETJE, PO 15. NEMŠKEM POVSEM PREDELANO IZDANJE S 522 PODOBAMI. ZALOŽILA IN NA SVETLO DALA MATICA SLOVENSKA V LJUBLJANI 1881. NATISNIL HENRIK MERCY V PRAGI. Pregled in kazalo. Stran Uvod..................................................................................... 1 Kje se živali nahajajo, v čem nam koristijo in škodijo, kako se love in spravljajo (Berilo)............................................................... 3 Opis pos&mifinih živalskih vrst.................................................... 7 I. Red. Sesävci (Mammälia)................................................ 7 1. Razred. Opice (Slmiae)................................... 7 a) Afrikanske in azijanske 6pice................ 7 b) Amerikanske ćpice............................ 9 2. „ Prhütarji (Cheiröptera)..........................11 3. „ Žužkojćdi (Insectivora)..........................13 4. „ Zveri (Carnivora)................................16 a) Mačke (Felina)...............................15 * Evropske mačke..................................15 ** Afrikanske in azijanske mačke..................16 *** Amerikanske mačke..............................18 b) Hijene (Hyaenina) . . . .......................19 c) Psi (Canina)...................................20 d) Kline (Mustelina)..............................24 e) Medvedje (Ursina)..............................27 Pregled zveri......................................28 5. „ Plavutonožci (Pinnipedia)..........................29 6. „ Glćdavci (Glires)..................................30 a) Veverice (Sciurina)............................30 b) Miši (Mnrina)..................................31 c) Zajci (Leporina)...............................34 Dodatek: Drugi znameniti glčdavci..................35 7. „ Redkozćbi (Edentata)...............................37 8. „ Kopitarji (Solidüngula)............................39 9. „ Dvop&rkljarji (Bisülca)............................42 a) Rćgarji (Cavicčrnia)...........................42 b) Jeleni (Cervini)...............................47 c) Kamele (Camelini)..............................51 10. „ Mnogopdrkljarji (Multiingula)......................54 a) Tekmoprsti.....................................54 b) Lihoprsti......................................35 f Stran 11. Razred. Ribaki ali kiti (Cetäcea)..........................58 a) Pllskavke........................................58 b) Kiti.............................................60 12. „ Vrečarji (Marsupiiilia) ..............................61 13. „ Kijunaši (Monotremata)................................63 Pregled sesdvcev.....................................64 II. Red. Ptići (Aves) .....................................................65 1. Razred. Brzoteki (Cursdres) ................................65 2. „ Ujdde (Rapdces).......................................66 a) Podnevne ujćđe...................................66 b) Ponočne ujčde ...................................70 3. „ Plezavci (Scansöres)..................................72 a) Domači......................................... . 72 b) РЦр..............................................73 4. „ Vpij&ti (Clamatöres)..................................75 a) Domači...........................................75 b) Ptuji............................................76 5. „ Pövci (Öscines).......................................78 a) Šilokljtmi (Subuliröstres).......................78 * Drozdi............................................78 ** Pravi pövci.......................................79 b) Zobokljüni (Dentiröstres)........................80 c) Širokljiini (Fissiröstres) ......................81 d) Debelokljüni (Coniröstres).......................84 e) Velekljüni (Magniröstres)........................89 6. „ Golöbje (Colümbae)....................................92 7. Küre (Gallinüceae)....................................93 a) Poljske küre (Tetraönidae).......................93 b) Pravo küre (Galllnae)............................95 c) Tetrövi (Phasiünidae)............................97 8. „ Močvirniki (Grallatöres)..............................99 a) Dolgovözne koke (Alectörides)....................99 b) öaplje (Herödii).................................99 c) Kljunači (Limlcolac)............................101 d) Kokćške.........................................103 9. „ Plövci (Natatöres)...................................105 a) Race (Anütides).................................105 b) Dolgokrllci (Longipennes).......................107 c) Veslon6žci (Steganöpodcs).......................108 d) Potüpljavci (Colymbidae)........................110 e) Alki (Alcidae)..................................111 Pregled ptičev......................................112 III. Red. Plazivci (Reptilia)..............................................113 1. Razred. Želve (Testüdincs)..................................113 2- „ Oklopnjaki (Loricata)................................115 3- „ Kfižčarice (Saurii)................................. 116 Stran 4. Razred. Käße (Sćrpentes)....................................119 a) Nestrupene.....................................119 b) Strupžne.......................................121 Pregled plaztvcev..................................123 IV. Red. Krköni (Amph(bia)..............................................124 1. Razred. Brezrepi krköni ali žabe (Ratracliia)..............124 2. „ Repati krköni ali püpki (CaudiUa)...................126 Pregled krkonöv....................................127 V. Red. Ribe (Pisces).....................................................128 1. Razred. Pliičarice (Dfpnoi)................................128 2. „ Ostroplüte (Acantböpteri)...........................128 a) Okünovci (Percoidei)...........................128 b) Oklöpnice (Cataphräcti)........................130 c) Podlönoyke (Sparoidei).........................131 d) Lokörde (Scomberoidei).........................131 c) Žabovke (Batrachoidei).........................133 3. „ Mehkopliite (Malacćpteri)...........................134 A. Zb zaprtim mehurjem............................134 B. Mehur ima odddšek v golt.......................136 a) Trboplüte......................................136 b) Golotrbe (Malacöpteri äpodes)..................140 4. „ Sklenoliiske (Ganoidei)........................... 142 5 „ Hrüstnice (Chondracänthi)...........................143 a) Preönouste (Plagiöstomi).......................143 b) Obloüste (Cyclöstomi)..........................145 6. „ Brezsrčnice (Leptoc&rdii)...........................145 Pregled rib........................................146 VI. Red. Mekužci (Mollüsca)...............................................147 1. Razred. Glavonožci (Cephalöpoda)...........................147 2. „ Polži ali trbon0žci (Gasteröpoda)...................149 a) Pliičarji (Pulmon&ta)..........................149 * Suhozemci....................................149 ** Sladkovödni...................................150 b) Škrgarji (Branchiita)..........................150 * Sladkovodni..................................150 ** Mörski...................................... 151 3. „ Školjke (Conchifera)................................155 a) Sladkovodne....................................155 b) Mörske.........................................156 * Jednomišične.................................156 ** Dvomišične...................................158 *** Tnlnice (Inclüsa)............................160 Prögled mekužcev...................................161 Vil. Red. Žuželke (Insecta).............................................. . . 162 1. Razred. Hrošči (Colcoptera) ...............................162 a) Petočleni (Pentamćra)...........................162 1. Plojkaši (Lamellicörnia)....................162 Stran 2. Brzd (Carabiđae)............................165 3. Po vodnjaki (Hydroeänthari).................166 4. Kratkokrilci (Brachelytra)..................167 5. Kijaši (Clavicćrnia)........................167 6. Pilaši (Serricćrnia)........................168 7. Mekači (Malacođermata)......................169 b) Itaznočleni (Heterćmera)......................170 1. Priščnjaki (Vesicantia).....................170 2. Črnuhi (Melanoadmata).......................171 c) Četveročleni (Tetraraera).....................171 1. Rilčkarji (Curculiönida)....................171 2. Zalübniki (Bostrichiđae)....................173 3. Rogini (Longicörnia) .......................174 4. Lepenjci (Chrysomelinae)....................176 d) Tročleni (Trimera)............................177 2. Hazrod. Kožokrilci (Hymenöptera)..........................177 a) Družni kožokrilci (Hymenöptera socialia) . . . 177 * Medičarji..................................177 ** Ose..........................................179 *** Mravlje.....................................181 b) Rastlinske бзе ...............................183 c) Zajedavi kožokrilci (Parasitica)..............184 * Šiškarice (Cynipidae).......................184 ** Najezdniki (Iclmeumćnidae)...................185 3. „ Metulji (Lepidöptera)..............................187 a) Dnevniki (Diiimn).............................187 b) Somračniki (Crepusculiria)...................191 c) Ponočnjaki (Noctürna).........................193 * Prölci (Bömbyces)..........................193 ** Sövke (Nöctuae)..............................198 *** Pedici (Geömetrae)..........................199 d) Metuljčki (Microlepidöptera)..................201 4. „ Dvokrilci (Diptera)................................204 a) Prave muhe (Brachycera).......................204 b) Mušice (Nemöcera).............................206 c) Nekrilati (Aphaniptera).......................208 5. „ Mrežokrilci (Neüroptera)...........................208 3. „ Ravnokrilci (Orthöptera)...........................210 a) Enakokrilci...................................210 b) Tekalci (Cursöria)............................212 c) SMkavci (Saltatöria)..........................214 7. „ Polukrilci (Hemiptera).............................217 a) Raznokrilci (Ileteröptera)....................217 * Pozömno stenice ...........................217 ** Povodne stenice...........................218 Stran b) Enakokrilci (Homoptera) .....................219 * Cvrčki ....................................... 219 ** Rastlinske uši...............................220 c) Brezkrilci (Äptera)..........................222 Pregled žuželek..................................222 Vlil. Red. Stönoge (Myriäpoda)...........................................223 1. Razred. Strige (Scolopendridae).........................223 2. „ Gostdnoge (Jiilidae)...................................223 IX. Red. Päjkovci (Arachnoidea)..........................................225 1. Razred. Ščipavci (Scorpičnida)............................225 2. „ Pravi pajki (Aranina)........................... 225 3. „ Nepravi päjki (Opilidnida) .......................229 4. „ Grinje ali pršice (Acarina).......................229 Pregled pšjkovcev..................................230 X. Red. Kožarji ali raki (Crustacea)....................................231 1. Razred. Desetondžci (Decäpoda)............................231 a) Dolgorepi raki (Macrdra).......................231 b) Polurepi raki (Anomura)....................... . 232 e) Kratkorepi raki (Brachyüraj....................233 * Dodatek. Nekoliko raznih zanimivih košarjev . 234 Pregled košarjev...................................236 XI. Red. črvi (Vermes)..................................................237 1. Razred. Kolobärniki (Annuläta)............................237 2. „ Gliste (Helminthes, Entozda)......................238 Prdgled črvov......................................241 XII. Red. Iglokdžči (Echinodermata).......................................241 1. Razred. Morski jdžki (Echinoidca).........................241 2. „ Morske zvezde (Asteroidea)........................242 Pregled iglokdžcev.................................243 XIII. Red. Mehovci (Coelcnteräta).........................................243 1. Razred. Morski klobuki (Mediisae) .......................243 2. „ Polipi (Pdlypi)...................................245 a) Sladkovodni polipi (Hydrae)...................245 b) Morski polipi (Anthozda)......................245 * Goli, mesnati polipi.........................245 ** Skrlüpniki..................................246 *** Strženci....................................247 Pregled mdhovcev..................................250 XIV. Red. Praživdli (Protozda) ..........................................250 1. Razred. Spužve (Spdngiae)................................250 Stran 2. Razred. Močelkc (Infusćria).............................251 3. „ Korennožci (Rhizopoda) .............................252 Pregled praživdli ...............................253 Pregled vsega živalstva...............................................................253 Opis živalskega telesa sploh .........................................................255 I. Zunanja oblika živalskega telesa.....................................255 II. Notranji ustroj živalskega telesa ..................................257 Opis človeškega telesa................................................................260 Sloveusko-nemski-latinski imenik.................................................... 270 Uvod. Prirodopis se peča, s pr ir od ni nami ali natur alij ami, to je z onimi telesi, ki se na naši zemlji nahajajo še v prvotni, po človeku nespremenjeni obliki. Razlikujemo pa žive ali organske in mrtve ali neorganske prirodnine. Žive prirodnine so sestavljeno iz raznih tekočih in čvrstih snovi ter se vedno spreminajo in vsak njihov del (organ) ima svoje opravilo. Izhajajo vedno od enacih bitij svoje vrste, za svoje vzdržavanje potrebujejo hrane, rasto od znotraj na ven, po malem se razvijajo do neke stanovite stopinje, potem spet hirajo in naposled poginejo. Semkaj spadajo vse živali in rastline. Mrtve prirodnine so večidel trde, redkokrat tekoče, same ob sebi se ne spreminajo in nemajo nikakeršnih organov. Narejajo se pri ugodnih okolnostih iz snovi, iz katerih so sestavljene, ter naraščajo s tem, da si od zunaj privzemajo enake dele. Za vzdržavanje ne potrebujejo nikakeršne hrane in konečno propadajo po vnanjih vplivih. Semkaj spadajo rudnine. Ker pa žive prirodnine zopet razlikujemo v živali in rastline, tedaj so prirodnine trovrstne, namreč: 1 Živali (animalia) ali žive prii-odnine s čutjem in samovoljnim gibanjem. To je živalstvo. 2. Rastline (plantae, vegetabilia) ali žive prirodnine brez čutja in brez samovoljnega gibanja. To je rastlinstvo. 3. Rudnine (mineralia) ali mrtve (neorganske) prirodnine. To je rudninstvo. Živalstvo. 1 Prirodopis nas uči prirodnine po njihovih znamenjih razlikovati, imenovati, opisovati in vredovati. Vrh tega se v prirodopisu strinja vse naše znanje o prirodninah. Kakor so tri razna prirodna kraljestva, tako so tudi trije deli prirodopisa, namreč: 1. Prirodopis živalstva ali zoologija. 2. Prirodopis rastlinstva ali botanika. 3. Prirodopis rudninstva ali mineralogija. Kje se živali nahajajo, v eem nam koristijo in škodijo, kako se love in spravljajo. (Berilo.) Suha zemlja, zrak in voda napolnjeni so z mnogovrstnimi živalimi. Na suhi zemlji biva mnogo živali, ki uže po velikosti, po postavi in po svojem vedenji lehko padajo v oči; ali mnogo več je na suhem manjših, neznatnih živalic, ki so dostikrat še skrite, in jih zatorej človek lehko zgreši, če posebno ne pazi na nje. Po zraku se poganjajo jate pisanih tičev in nešteti roji žuželek. Največ živali pa živi v vodi. Tukaj najdeš najčiidniše živalske podobe, tu vidiš največje in najmanjše živali, in teh zadnjih je časi toliko, da jih nij nikakor moči prešteti, in da število suhozemskih živali daleč presegajo. Vsaka dežela ima svoje živalstvo. Kako različne so po pismih potnikov živali vročih dežel od živali mrzlih krajev! Kdo še nij slišal o slonu, o nosorogu, o kameli, o žirafi, o levu, o tigru, o tiči noji, o krokodilu in o velikanski kači, ali kdo nij teh živali videl vsaj v podobah? Kdo nij še bral, kako so onde gozdi polni gibkih opic in pisanih jezičnih papig, kako svrče po zraku najlepši in najmanjši tiči (kolibri), sveteči se kakor dragi kameni v polni solnčni svitlobi, in kako s tisoč in tisoč pisanimi žuželkami vred letajo prelepi veliki metulji. Kdo pa zraven tudi nij izvedel, da v teh deželah bivajo tudi divje, krvoločne in strupene živali in da gosti roji pikajočih mušic časi zatemne celo žarko solnce. — Mrzli kraji pa nemajo ne toliko in ne tako očitnih živali, in vender žive nekatere samo v teh krajih, na pr. nekatere, ki dajo dragoceno krzno kakor sobol in hermelin, potem severni jelen, beli medved, tulnji, kiti in še mnogo druzih. Tudi pri nas vidimo, da po raznih krajih bivajo razne živali. Na naših snežnikih žive druge živali, nego na ravninah in v polji, celo posamične reke in manjši okraji imajo svoje posebne vrste. Dočim ta pisana mnogovrstnost v živalstvu izbuja radovednost, je človek z druge strani uže v najstarejših časih imel pazko na živali, kajti so mu nekatere bile na veliko korist, druge zopet so se njemu in njegovemu imetku kazale jako škodljive ali celo opasne (nevarne). Uže od nekdaj so si Ijdudje udomačili nekatere živali, da so je kot domače laže in bolje mogli rabiti, in to posebno take, ki so se dale lehko ukrotiti in posebno dobro rabiti, ki so se jako množile, in so bile človeku 1* bolj privržene. Mnoge, ki so posebno moćne, služijo v ježo, v tovorjenje, v vožnjo i. t. d., druge v lov, nekatere čuvajo in branijo človeku svojino in tudi življenje, druge mu pokončujejo škodljive živali, druge zopet ima le v veselje. Mnoge mu še žive dajo koristne stvari, kakor mleko, jajca, vosek in med, volno, perje i. t. d.; še večjo korist ima pa od mrtvih. Skoro je nij stvarce na njih telesu, ki bi ne bila za kakovo rabo. Sosebno imenitne so one, ki dajo človeku velik del živeža in snovi za obleko. Razen domačih živali je še mnogo divjih, ki so človeku tudi koristne. Pomislimo samo na razno divjačino, na premnoge ribe, rake, školjke, dalje na živali, ki nam dajo le posamične koristne stvari, ali pa druge škodljive živali preganjajo. — Iz tega vidimo, kako imenitne so živali v gospodarstvu kakor predmeti živinoreje, bčelarstva, ribštva in lova. Nekateri narodi celo ne bi mogli živeti brez nekih živali, na pr. Laponec ne hrez severnega jelena, Grönlandec ne brez tulnja, Arabec ne brez velbloda. Kakor so nekatere živali človeku koristne, tako škodljive so mu druge. Največji človekovi sovražniki so zveri zarad svoje moči, in strupene živali zarad strupa; zatorej te povsod pobijamo, in v dobro naseljenih krajih so uže skoro iztrebljene, ali vsaj redke. Menj vspešen je človekov boj proti nekaterim drugim manjšim živalcam, ki večkrat napadajo in pokončavajo človeku živež in drugo svojino, ki pridejo celo v človekovo stanovanje ter so časi velika preglavica ljudem in domači živini. Proti neznanskim množicam teh, sicer neznatnih ali vender jako nevarnih sovražnikov obvaruje nas navadno samo natančna vednost njihovega življenja, ker le ta vednost nam daje na roko pripomočke v njihov zator. Ako pomislimo, da take živali pokončajo cele žitne zaloge, velike črede, prostrane gozde in časi celo vse rastje kacega kraja, bode vsacemu jasno, da je prav na te živali treba posebno paziti. Žival najlaže spoznaš, ako imaš priliko, da jo moreš živo ogledovati. Tako priliko lehko dobi mlad, pazliv in radoveden prirodoslovec. Najprej bo opazoval domače živali, ki je ljudje drže zarad koristi ali veselja. Kmalu bode te in tudi razne tiče pevke in druge živali, ki se rado naseljujejo blizu človeka, poznal po postavi in po vedenji. Posebno bode opazoval razne živali, ki so v živež ali v kako drugo rabo, katere streljamo ali lovimo, in rad bode zahajal na taka mesta, kjer jih je videti več skupaj. Nikoli ne hode zamudil prilike v zverinjakih ali menažerijah ogledovati najznamenitejše domače in tuje živali. Kmalu bode opazil, do so malo živalce ne samo najštevilnejše, ampak tudi najznamenitejše. Po vseh sprehodih bode posebno te lovil, zraven pa pazil na njih življenje in vedenje, in rad bode žive delj časa ogledoval. Da jih je moči z lagotjo opazovati, donašal jih hode žive domov ter jim preskrbljeval primerno hrano. Tako si lehko napraviš majhno menažerijo, ki ne vzame mnogo prostora, ne dela velicih stroškov in vender daje mnogo veselja in nauka. Ena največjih in najbogatejših zbirek domačih in tujih živali je v c. k. dvorskem prirodninskem kabinetu na Dunaji. Tu najdeš velik del živali vsega sveta, ki so prav lepo ohranjene ter svrbi primerno in poučno razstavljene, da je človeku vse lagotno in na tanko moči ogledati. Vsakemu, kdor ima priliko, hodi priporočeno, naj obišče ta imenitni zavod. — Zanimivo in ob enem poučno je pohajanje kacega zverinjaka ali pa cesarske menažerije v Schonbrunnu. Tu videvaš žive živali in opazuješ kako se nosijo in vedo, tukaj še le žival prav spoznaš. — Tudi po druzih krajih ima človek večkrat priliko ogledovati živali v večjih in manjših zbirkah; kjer pa tudi teh nij, morajo jih nadomestovati dobre živalske podobe. No vsacemu, kdor ima srce za to, stoji povsodi odprta priroda, v njej bode za svoj poduk na vse strani našel neizčrpen zaklad. Glede lovi in spravljanja živali omenjamo to-le: Večje živali loviti in ubijati je prav sitno in otepalno delo, in prav za prav lovčeva skrb. Navadno jih streljajo ali pa love v jame, zanke, mreže, na limanice i. t. d. Manjše živali se love ali z roko ali s posebnimi mrežami. Mreže so ali iz tenčice ali pa iz platna. V tenčico se love metulji in druge krilate žuželke, v platneno mrežo pa povodne žuželke, tudi se ž njo smučejo hrošči po travnikih in po grmovji. Taka mreža se navadno nasadi na palico. Namesto metulje mreže služi tudi zaklčpnica; to so namreč neke škarje s ploščatima štirivoglastima, s tenčico prepreženima ročicama, ki se dobro zaklapate. V mrežo ali zaklopnico ujete žuželke (metulje, mrežokrilce, muhe in nekatere pravokrilce) nabadaj tekoj na posebne igle ter jih spravljaj v škatljo, ko si jih poprej umoril, stisnivši jim oprsje od strani. Hrošče in druge manjše živali je najbolje devati v majhne sklenice, z vinskim cvetom ali pa z etrom napolnjene. Za kuščarje, kače, žabe in večje povodne živali je tudi dobra večja kositerna škatlja ali pa vreča. Vsako žival moraš spraviti v posebno shrambo, n. pr. v majhne škatljice, pušice, sklenice i. t. d. Prav tako moraš tudi delati, če hočeš manjše živali (n. pr. gosenice) žive domov prinesti. Zlasti ne smeš živih roparjev (n. pr. pajkov, mesojedih hroščev i. t. d.) z druzimi skup zapirati. Pri takem lovu je pa tudi treba opreznosti, da človek ne pride v škodo Kuščarje in žabe smeš z golo roko prijemati, pri krastačah in močeradih ti pa tega ne bi svetoval zarad ostudnega soka, ki se jim cedi iz kože. Kačo smeš le takrat brez posebne priprave ujeti, kadar jo prav dobro poznaš in veš, da nij strupena; sicer je pa kazni vredna lehkomiselnost in predrznost o nepravem času, ki je bila, kakor priča dosti nesreč, večkrat hudo kaznovana, liazen tega se je treba čuvati tudi pikajočih žuželk, če jo lepo ob sredi primeš, ne more ti nič. V ostalem tak vbod sicer boli, toda nij opasen in vsaka hladeča obklada zmanjša bolečino. Če si živali domov prinesel, tedaj nastane vprašanje, kako ki je spravil, žive ali mrtve. Truda vredno je izrejati gosenice. Paziti pa moraš, na kateri rastlini si jo našel, in take hrane jej moraš vsak dan donašati. če ne veš, kaj je, poskusi s kropivami, ki gredo mnogim gosenicam prav v slast, če si gosenico strpljivo redil, videl bodeš, kako se zapreda in kako v mešičku kakor v rakvi počiva in čaka ustajenja, ki pa pride časi še le črez več mesecev. Vsacega, ki je enkrat gledal, kako se grda gosenica spremina v pisanega metulja, bode ta premenba gotovo navdajala z živim veseljem do prirodo-pisnega nauka. Ako hočeš žival mrtvo hraniti, moraš jo poprej za to pripraviti (preparirati). Večje živali se navadno odero, to je, sleče se jim koža z dlako, s perjem ali z luskami vred in očiščen, z arsenikovim mazilom namazan meh se potem nagati s predivom, z volno, z mahom i. t. d. Za navadnega nabiralca je dosti, če ima nagačene tiče pevke in manjše živali, n. pr. veverico, podlasico, krta i. t. d., in če spravlja njih posamične dele, na pr. črepino, zobe, noge, roge, jajca, ki se morajo pa poprej izpihati i t. d. Tudi kuščarji, kače in ribe se dado nagätiti; ker pa izgube več ali menj svojo naravno podobo, spravljajo se navadno v vinski cvet, ki jo sploh najboljši pripomoček ohraniti vse mehke živali, ki bi se sicer skrčile in segnile. — Žuželke se nabadajo na enako visoke, tanjše ali debelejše igle; pri tem se jim tudi poravnajo tipalnice, usta in noge; pri metuljih, mrežokrilcih in nekaterih ravnokrilcih se tudi krila razpno. Krila se dado najbolje razpinjati na tako imenovanem razpenjalu, sestavljenem iz dveh vzporednih deščic, ki sta toliko razmakneni, da ima med njima žuželkino truplo prostora. Razširjena krila se potem pritrdijo z ozkimi papirčki in z iglami. Dokler se popolnoma ne posuši, ostane žuželka na deščici in potem za zmerom obdrži razpeta krila. Za večje in manjše žuželke je tudi treba raznih razpenjal, kakor so namreč trupla debela in krila široka. — Tako pripravljene žuželke se deno potem v dobro se zapirajoče škatlje ali pa v omare s predalci, ki imajo na dnu probkovo (korkovo) skorjo, mehek les ali kako drugo lehko prohodno stvar. Taka zbirka se mora večkrat pregledati, da se neke škodljive žuželke ne vselijo vanjo. Načete žuželke je najbolje preč iz zbirke pometati. — Kdor misli nabirati lupine polžev, školjk in drugih povodnih živali, mora poprej iztrebiti žival in lupine lepo osnažiti. Opis posamičnih živalskih vrst. 1. 11 e d: Sosttvoi. (Säugetiere, Mammalia.) 1. Razred. Opice (2lffen, Simiae). a) Afrikanske in azijanske 6pice (6pice starega sveta). 1. Gorila (bcr ©oriHa, Troglodytes Gorilla) je največja in najmočnejša opica. Visok je do 170 cm. ter je jako krepkega, z dolgo črno dlako obra- 1. Gorila (‘A,, nar vel.). stenega telesa Na temenu ima kocinast greben, kateri se mu v togoti napne, čelo ima nizko, lice izbuljeno, nos potlačen. Strašansko zobovje se odlikuje z velikimi strče-čimi očnjaki. Na prednjih, do kolen segajočih, kakor tudi na zadnjih rokah ima velikanske palce. 2. šimpans nar. vel.). Gorila živi na reki Gabim v dolnji Gvineji (v primorji zapadne Afrike), kjer ao ga našli še le leta 1848 Tamkaj prebiva v gostih lesovih na drevesih, ki mu dajo plodove v hrano. Tak6 je gibek in močan, da so celo leopardi, levi in sloni v strahu pred njim in tudi zamurci se ga boje. O njem se sploh misli, da ga nij moči ukrotiti. — Temu podoben je; Šim pan s (ber ©фип^аијс, Troglödytes niger), toda je manjši in slabši. Stanuje družno po gozdih gornje in dolnje Gvineje v primorji zapadne Afrike in živi na drevesih, kjer si iz nalomljenih vej napravi neko gnezdo. Nij tako divji, kakor Gorila, mladega je lehko ukrotiti in večkrat so uže žive pripeljali v Evropo. 3. Orang-ütang (Ј/16 nar. vel.). sive dlake. Glave je okroglaste, obraza bledega, ima mošnjiee. 2. Orang-utang ali divji mož (Orang-Utang ober SBatbmenfd), Pithecus Satyrus) je k večjemu do 130 cm. visok ter je z dolgimi rujavimi kocinami porastem Prednje roke so jako dolge in mu segajo skoro do gležnjev. Orang-ütang živi samoten po gostih gozdih na otoku Borneo. Počasen je, oprezen in miren. V sili se brani z dolgimi rokami in z močnimi zobmi. — Orang-litangu podobni, toda mnogo manjši so dolgoroki gibčni (©ibbon, Hylčbates Lar i dr.) po indijskih otocih. Kakor vse dosle omenjene opice tudi gibčni nemajo niti repa, niti ustnih mošujic. 3. Navadna turška opica ali magot (bcr gc-ntcittc, tilrfifcf)c 3lffc ober Ш1а= got, Inuus ecaudätus) je do 70 cm. visok in rumeno- Ilrez repa je, v ustih pa Živi v severni Afriki in tudi na gibraltarskih pečinah v Evropi. Nahaja sc po strmih in skalovitih rebrih ter se hrani s plodovi, črvi in žužki, katerih išče pod kamenjem. Dokler je mlada, je prav smešna, v starosti je pa, kakor vse druge opice, hudobna in popadljiva. Znano je, da posnema, in oponaša ljudi; lokava je in kradljiva, svoje mlade neizrečeno ljubi. Jezna se grozi in klepeče z zobmi. V sužnosti je sadje, zelenjavo, kruh in razne žužke. V Afriki bivajo po gorah in pečinah velike, psogl&ve grde in odurne opice, pavijani, ki imajo velike ustne mošnjiee in gole, živo rudeče in modro pisane zadnjice. Semkaj spada dolgolasi pavijan (bev graue ober SDtantclpabian, Cynocčphalus Hamadryas) z golim pasjim gobcem poltne barve in dolgim, na konci čopastim repom. Najostudnejši in najzlčbnejši je pa mandril ali gozdni h u d 1 r (ber fflfaubvil ober ÜÖalbtcufel, Papio Mormon) s škrlatasto-rudečim nosom, z modrimi, vzdolž brazdastimi lici in s kratkim repom. 4. Magot (V,5 nar. vel.). 5. Mandril (‘/15 nar. vel.). Druge afrikanske öpice so dolgorepe morske mačke (iDlccvfatJcn), kakor na pr. zelena morska mačka (bie griliic äliecrfa^c, Cercopithecus sabaeus) od Senegala in dolgodldkasti brezpklčniki (bic ©tummclaffcu, Cčlobus), čegkver črna in bela svilasta koža daje čislano krzno, tako na pr. koža krasne opreženice (©фЈскглјје, Cćlobus guerćza) iz Abesinije. Opice starega sveta imajo ozek nosni pretin in navzdol obrnene nosnice; zatorej se tudi ozkonose opice (©tfymcdnctfcn, simiae catarrhinae) imenujejo. Na vsaki strani imajo 5 kočnjakov, nekatere so repate, druge so brez repa; nikdar se pa za rep ne obešajo, niti ž njim posezajo po stvareh. b) Araerikanske öpice (öpice novega sveta). 4. Kujavi vriskač (ber rotljc Sörüflaffe, Mycetes seniculus) je do 60 cm. visok, dlake je rujave, dolzega, na konci golega repa, ki mu služi kot peta G. Glava ozkonöse öpice (‘Д „ nar. vel.) Makako (Macacus Andaminus). roka, ž njim se podržuje, opri-jemlje in poseza po stvareh, zanj se obeša ter se ziblje, z glavo navzdol viseč. Ustnih mošnjic nema, zato ima pa na ježični kosti čudovit zvočni mehur, s katerim lehko glas ukrepi. Vriskač živi družno po južno-amerikanskih prvotnih gozdih na drevji ter se živi z listjem in sadjem. Nekaj posebnega je njegovo tožno rujovenje, ki se po samotnih gozdih, posebno v tihi noči, daleč razlega. Vsa družba začne ob enem vriščati in dreti se in potem spet hipoma preneha. — Temu podobni rujavi zvitorepec ali cvilež (bcr braune SRoltfdpBanj* ober ffiinfelafjc, Cebus Apella) ima.dolg, do konca kosmat rep, s katerim se jako spretno za veje poprijemlje. Glasil-nega mehurja nema. Nahaja se po-gostoma po gvijanskih gozdih, kjer živi . v večjih družbah. Od tod ga tudi pri- rlS nar’ ve ^ našajo v Evropo, in videti ga je tu in tam po menažerijah. Mil je in se da lehko ukrotiti. Indijani ga jedo. Majhni ali sosebno brdki so amerikanski krem pij iča rji, ki imajo na sprednjih udih šapice (tačice) in samo na zadnjih roke s ploščatim nohtom na palci Semkaj spada levič (bab Soh'cuäffefycn, Midas ros&lia). 8. Zvitorepec nar. vel.) b. Glava širončse opice (*/,„ nar. vel.) Kapucin, (Äabujinevaffe, Cebus capucinus). Opice novega sveta imajo širok nosni protin in na stran ohrnene nosnice, zovemo jih zato tudi šironose opice (©rcititafeii, simiae platyr-rhmae). Na vsaki strani imajo 6 kočnjakov in dolgi rep jim služi za oprijemanje in posezanje. Opice imajo na prednjih in na zadnjih udih roke s 5 prostimi prsti, a palec se more z vsemi drugimi sklepati. Zato opice tudi imenujemo četveroroke (Sßterljänber, Quadrumana). Nekatere imajo roke vender samo na zadnjih udih kakor na pr. amerikanski krempljičarji. Njihovo zobovje je popolno in stisneno, imajo namreč zobe trojne vrste brezi škrbin. Opice imajh v vsaki čeljusti po 4 sekavce, 2 očnjaka in 10 (amerikanske 12) kočnjakov. Oči gledajo naravnost naprej. Opice prebivajo samo po gostih gozdih in strmih pečinah v toplih deželah Azije, Afrike in južne Amerike. V Evropi živi ena sama vrsta (zgoraj opisana turška opica) na gibraltarskom skalovji. Njihova hrana so plodovi, tičja jajca in mali mrčesi, nekatere jedo tudi majhne tiče. Z opicami v rodu so p o 1 u 6 p i c c (§al6affen, Prosimii), ki imajo na kazalci zadnjih rok krempelj, sicer pa ploščate nohtove, kakor ćpice. Nočne so živali, stanujoče samo na Madagaskaru in po indijskih otocih. Maki (Lemur Catta) in lori (Stenops tardfgradusl spadata semkaj. 2. Razred. Prhütarji ali pirhpogačice (glattevtliicre, Cheiroptera). 5. Navadni uhäti netopir (bie gemeine Oijven-glebermau«, Plecdtus auritus) meri z razpeto mreno 24 cm. v širjavo. Miši podobno telo kratke dlake je zgoraj dimasto, spodaj pa belkasto-sivo. Črez nemoč velika, povprek nabrana ušesa so za dve glavi dolga ter imajo dolge špičaste zaklopce. 10. Uhäti netopir, plazeč po tleh (V, nar. vel.). 11. Ulidti netopir, razpet (V, nar. vel.). Zobovje je popolno in os^-o. Sprednja uda sta znatno daljša od zadnjih, in imata štiri jako podaljšane prste in pa kratek krempeljčast palec. Med podaljšanimi prsti je razprostrta gola tenka mrenica, ki ob truplu kakor plašček sega do zadnjih nog in objema tudi rep. Kratki prsti na zadnjih nogah so prosti. ih ati netopir nahaja se skoro po vsej Evropi ter se po dnevi skriva v staro zidovje, pod strehe, v dupla in razsedeno skalovje. Po noči leta prav spretno po svetlih gozdih, vrteh in drevoredih, loveč si vsakeršne žuželke, zlasti muhe in ponočne metulje. Jako je požrešen, opazovali so, da je za en obrok 60—70 muh požrl. Še mnogi drugi, tudi znatno večji netopirji letajo ali uže o mraku ali pa pozneje v noči vegasto okoli, iščoč si plena s pomočjo tenkega sluha in voha. Mrtvih živalic in sala ne marajo. Ako pade netopir na zemljo, plazi nespretno sem ter tam, ker se ne more tekoj od tal vzdigniti, zatorej skuša splezati na kako višavo, da od onod zopet sprhne. V miru in v zimskem spanji obesi se za zadnje noge z glavo navzdol viseč, in zgane mreno ob sebi. G. 1'odkovnjak (btc grofje ^mfeifemtafe, Rhinolophus ferrum equmum) meri razpet kacih 2G era. Na nosu ima čuden kožnat nastavek, namreč široko krpo v podobi podkve urezano, vrli nje pa špičast rogljiček. Precej velika ušesa so brezi zaklopca. Ta netopir nahaja se časi v veliki množici po jamah in podmolih, v razvalinah in pod strehami. Izleti še le pozno v noč in ne prhuta takö visoko kakor drugi netopirji. Neki domač prirodopisec je opazoval, da časi podkovnjaki uhatim netopirjem kri izpijč, toda ti se branijo, napadejo silnike ter jih požrč. H krponösom, takö namreč imenujemo prhutarje, imajoče na nosu kožnata krpe, spada tudi južnoamerikanski krvosčs ali vampir (ber SSnmptir, I’hyllöstoma Spectrum). Nahaja se v južni Ameriki, posebno v Gvijani ter spččim živalim, zlasti govedom in konjem, časi celo človeku pije kri, prisesavši se z ustnicami in z bradavičastim jezikom. Konjem in govedom se obeša na hrbet, ljudem pa le redkokedaj, in sicer na nogo, toda rana ,je neznatna in nij ni malo opasna (nevarna). Krvosčs pa ne pije samo krvi, temveč jč tudi žuželke in sočne plodove. 7. Leteči pes ali kiilong (ber flicgcubc §mnb, Pteropus edtilis) je največji prhutar. Razpet meri 130—IGO cm. V glavo je podoben psu, zašpičena ušesa so gola, telo je pa z gosto temnorujavo dlako obrasteno. Ker nema repa, je letavna mrena med zadnjimi nogami ozka. Leteči psi nahajajo se pogosto na velikih indijskih otocih. Po dnevi počivajo z zadnjimi nogami za veje obešeni, z glavo navzdol obrneni, zvečer pa na stotine prhutajo okoli in žr6 sočno sadje. Po vrtih so za tega delj škodljivi, sicer pa prav nedolžni. Jedö jih. Prhütarji imajo prednja dva uda ustvarjena za letanje, v ta namen sta znatno povečana, dočim so zadnje noge in truplo za čudo majlme. So-sebno dolgi so 4 prsti na prednjih udih, palec je pa kratek in kaveljčast. Tenka gola mrenica razprostira se ob životu med prednjimi in zadnjimi udi in med podaljšanimi prsti prednjih nog. Mnogi imajo pri ušesih, pa tudi na nosu čudne kožnate krpe. Po hrani razlikujemo žužkojede, krvosese in plodojede prhütarje. Naši domači netopirji so vsi jako nedolžne živalce, ki nam s požrešnim pokončavanjem škodljivega mrčesa koristijo. Zimo prespe v skrivališčih. 3. Razred. Žužkojedi Onfectenfreffcr, Insectivora). 8. Krt (bcr aPautluurf, Talpa europaea) je valjastega trupla, dlake pa modro-črnikaste, goste in mehke. Glava se konča v dolg, hrustančast, jako občutljiv rilček; kratke, široke in gole prednje šapice so rokam podobne in so znatno močnejše od zadnjih nog. Predrobne oči in tudi ušesa so v dlaki skrita. Rep je kratek. Krtovo telo je ustvarjeno za življenje pod zemljo. Živi namreč v podzemnih, na daleč razpeljanih rovih, katere sam koplje, loveč si črve in ogerce. Stanuje pod zemljo v kotličku, okoli katerega gresta dva rova, drug nad drugim; iz tega stanovanja hodi trikrat na dan v lov P° gladki, časi črez 30 metrov dolgi poti. Ker je zelo požrešen, Pokonča sila škodljivega mrčesa, je torej prav koristna žival, če tudi krtine po vrtih in travnikih nyso všeč gospodarjem. Po zimi ne spi, ampak se le globokeje v zemljo zarije. 15. Krt (Vj nar. vel.). 9. Mala rovka ali hrčka (bte gftcrgfpt^mauS, Sorex pygmaeus) je svilasle, rujavkaste dlake ter ima špičast, jako gibek, brkati rileek, ostro in popolno zobovje, razločne oči, velika gola ušesa in enake, ozke prednje i zadnje nožice. Na severni strani alpinskih gora je rovka najmanjši sesavec, in samo dišeča rovka (Sorex sua-veolens) je še nekoliko manjša. No pri vsej malosti je vender jako požrešna, kakor sploh vse njene sorodnice. Hrani se z žužki, črvi, mladimi pticami, mrtvimi mišimi i. t. d. Psi in mačke jih ne jedč, kajti imajo neki soperen duh. Prebivajo po luknjah, sosebno kraj voda. — Pri nas živi še več rovk, največja pa z repom vred nij daljša od 13 cm. Povodna rovka (SBafferfpi^mauä, Sorex tćdiens) plava jako dobro, ker ima nožice s trepavicami obrastene. Neka ruska vrsta, h o h ülj (bic ®tfamfpibmau8, Myögale mosch&ta) daje izvrstno krzno. 10. Jčž (bcr Erinaceus europaeus) ima špičast rilček in kratek rep. Po brbtu in po straneh je obrasten s kratkimi bodicami, trebuh mu pa pokriva mehka rujava dlaka. Lahko se zvije v klobčič, skrivši glavo in noge, in potegnivši bodljivo kožo prek sebe. Jež živi v grmovji in po močvirnih gozdih. Ponočnjak se po dnevi skriva, po noči grč pa na lov. Žabe, miši, žuželke in polži so mu hrana, tudi sadja in raznega korenja ne zameta. Pik strupene kače mu ne škoduje. Jeseni si izkoplje jamo, in ko nastopi mraz, zvije se in prespi vso zimo. Tu in tam ga imajo po hišah, da lovi ščurke in drugi nadležni mrčes. 17. Jež (% nar. vel.). 16. Mala rovka ali brčica (nar. vel.). Žužkojedi so majhni, ponočni, pod zemljo živeči sesavci. Gobec jim je podaljšan v rilček, kratke noge so ustvarjene za kopanje, hodijo pa po podplatih. Zobovje je popolno, prvi kočnjaki so špičasti in očnjakom podobni, zadnji imajo pa po več špic. У ogrodih se nahajajo ključnice. Domača mačka (V0 nar. vel.). 4. K a z r e d. Zveri ONmibtlncre, Carnivora), a) Mačke (.tat?er, Felina). * Evropske mačke. H. Domača mačka (btc £иш$!ађе, Felis domestica) ima tenko mehko dlako razne barve, tenko vitko telo, okroglasto kratko glavo in top gobček. ReP je daljši od polovice telesa in proti koncu tanjši. Zobovje je popolno; kočnjakov ima v gornji čeljusti po štiri na vsaki strani, v dobij i pa samo po tri; jezik je raskav ali oster, zenica v očesu podol-gasta, razi podobna. Na prednjih nogah ima pet, na zadnjih štiri prste z ostrimi kremplji, katere lebko skrči in skrije. Mačka je razen polarnih krajev povsod domača žival; nekateri si jo derže na veselje, večinoma pa, da jim lovi miši in podgane. V Egiptu so jo uže v starodavnih časih ukrotili, v Evropo je prišla še le v srednjem veku in od tod se je razširila dalje po svetu Da si je udomačena, vender se drži bolj hiše nego človeka, in svoje roparske natore nikdar popolnoma ne zataji. Ker je snažna, gibka in igre željna, prikupi se mnogemu človeku. Kadar jej je po godu, prede in gode, razdražena pa puha in pluje, pa tudi rada praska in grize. Zalezuje miši, podgane in male tiče in je pograbi v skoku nenadoma. Svojstven jej je mijavkajoči glas, in pa to, da se jej dlaka sveti, ako jo v temi nazaj gladiš, in da je v nekatere jako dišeče rastline posebno zaljubljena. Divja mačka (bie milbe Safce, Felis Catus) je mnogo večja od domače in ima gosto rumeno-sivkasto dlako s temnimi poprečnimi progami; skozi in skozi enako debel rep 19. Divja mačka (У6 nar. vel.), je krajši od polovice telesa in ima črne obročke. Biva v evropskih goratih gozdih, posebno na Ruskem, pa je je od dne do dne menj, ker jo povsod zelo preganjajo. Koža daje dobro krzno, sicer je pa pretkana in močna zver, ki je divjačini, posebno zajcem, mladim srnam, fazanom i. t. d. jako škodljiva. Primerilo se je tudi, da je napala človeka. 12. Ris (ber Felis lynx) je rndeč-kasto - rujave dlake z nerednimi temnimi lisami in kratkega repa. Na konci ušes ima šopek črne dlake. Živi po goratih gozdih ter je najop&sniša evropska zver; no zdaj je uže precej iztrebljen, vender se na Kranjskem še nahaja. Preži na jelene in srne, na severu tudi na severne jelene in celo na lose, skoči jim ** Afrikanske in azijanske mačke. 13. Lev (ber боше, Felis leo), tudi kralj vseh vsem telesu enake, rumenkaste dlake, glave velike, živali imenovan, je po bolj četverovoglate nego 21. Lev (y20 nar. vel.). okrogle, širocih močnih prsi in tencega zadnjega konca; dolgi rep ima na konci kito daljše dlake in v njej skrito roženo špico. Samca pa še posebno krasi obilna griva, ki mu pada po prsih in plečih. Lev stanuje sedaj po planjavah in gorah Afrike in toplejše Azije, v prejšnjih časih seje nahajal celo na Grškem; sploh jih je tačas moralo biti mnogo več, nego dandenes. Stari Rimljani so jih namreč za svoje bojne igre časi po več sto nalovili, tako je na pr. Pompej šest sto levov na enkrat izpustil na bojišče. Zarad dostojnega držanja, drzne srčnosti in silne moči ga imajo, uže od nekdaj v čislu. Pravijo, da človeka napada samo takrat, ako ga draži, ali pa, če beži pred njim. Približavši se na kacih 10—12 stopinj, se uleže in potem skoči na svoj plen; če se mu skok ponesreči, pravijo, da ne skače rad v drugo. Napaden ali ranjen strašno rujove in se hrani tudi proti več ljudem. Moč&n je •акб, da z enim udarcem konja na tla pobije in s teletom v žrelu po več ur daleč beži. Posebno srčno brani svoje mlade. Mlad se dit ukrotiti in se marsičesa nauči; svojemu stresaju je hvaležen. Kot nočna zvčr leži po dnevi v bosti skrit in še le pod noč zapusti brlog in z grmečim rujovenjem naznanja, da grč na lov. Kadar zunaj ne najde plena, večkrat prilomasti v selišča, zakolje in odnese domačo žival, in prav zato je jako škodljiva zver. V algerski provinciji Konstantine cenijo škodo, ki jo stori en lev skozi leto in dan, na obilnih 2010 goldinarjev. 14. Tiger tudi bengalski tiger (ber Äßnigötiger, Felis tigris) imenovan, je zleknena mačka rudečkasto-rumene dlake, na trebuhu je bela, povprek ima črne proge. Tudi dolgi rep ima črne kolobare. 22. Tiger ('/oj nar. vel.). Tiger je najgrozovitnejša zver, ker se v njem strinja neizrečena moč in neznanska krvoločnost. Nahaja se po vsej južni polovici Azije, zlasti pa v Vzhodni Indiji],in preži na svoji plen najrajši na zarastenih bregovih. Oblada največje živali, napada črede ter kolje v svoji krvoločnosti mnogo več, nego more požreti. Sosebno o pasen je tiger zarad drzovitih napadov na ljudi, katere dostikrat odnese iz sredi vasi ali pa izmed potnikov na cesti. Nekatere vasi v Vzhodni Indiji so morali ljudje popolnoma zapustiti, kernikdo nij bil varen Živalstvo. 2 pred strašnimi krvoloki. Love ga s pogonjiči, časi se združi več tisoč ljudi, ali vender je lov na tigre zmerom jako opisen (nevaren). 23. Leopard (‘/25 nar. vel.). K lisastim mačkam spada afrikanski leopard (bev Scoparb obet 'parber, Pelis leopirdus), čegar rudečkasto - rumena, na trebuhu bela koža ima na vsaki strani 6—7 vrst okroglih lis, a vsaka je zložena iz 3—6 črnih peg. Stanuje po gozdih, pleza jako spretno po drevji in skače na dpice, ptice, antilope, koze, ovce in na ljudi. V postavi, vedenji in prebivališči mu je jako podoben indijski panter (Felis pardus), samo ka je jasnejše barve in menj gosto pegast. Na otoku Java se dobi tudi črni panter (Felis Melas). *** Amerikanske mačke. 15. Kügvar, puma, ali amerikanski lev (ber amerifamfd)c l'öme, Felis con-color) je enobarvena, bel-kasto-rumena, vitka mačka brez grive in brez kite na repu. Kugvar biva po vsej Ameriki, posebno v goratih gozdih, človeka se hoji in mu nij opisen, brezmerno pa davi črede, posebno ovce, in zato je jako škodljiv. 16. Jagvar ali amerikanski tiger (ber Jaguar, Felis onza) je rijaste dlake, po dolgem ima 4—6 vrst velicib, črnkastih, okroglih {kolobarčkov, a vsak kolobarček ima v sredi liso. Ta krasno pisana mačka prebiva po gozdih vroče Amerike in je tamkaj največja in najopisnejša zver, kajti napada domače živali in dostikrat tudi človeka. Škodljivo zvćr strastno preganjajo in so jo res uže precej iztrebili. 25. Jägvar (Ујо nar. vel.). Mačke so cvet vseh zveri. Vse so zleknenega telesa, okroglaste glave, kratkega brkatega gobca. Zobje so močni, toda jih je malo, v zgornji čeljusti namreč 4, v spodnji samo 3 kočnjaki na vsaki strani. Zakrivljene, ostre kremplje po volji lebko skrčijo, zato ostanejo zmerom špičasti. Vrh tega imajo tudi raskav jezik in v očesu podolgasto zenico, ki se v temi razširi, zato tudi po noči vidijo, in oči se jim v temi svetijo. Vse mačke so ponočne roparice, ki najrajše po mirujejo. 26. Risja lobanja (‘/4 nar. vel,). noči svoj plen zalezavajo, po dnevi pa b) Hijene (gälten, Hyaemua). 17. Progasta hijena (bic geftreifte £>l)äne, Нуаепа striata) je po velikosti in postavi podobna velicemu psu. Toda glava jej je debela in neukretna, kvišku stoječa ušesa so velika in gola, prednji konec je višji in močnejši od zadnjega, zato se grivasti hrbet spušča strmo proti repu. Dlake je sive s črno - ruj avimi poprečnimi progami. — Podobna jej je lisasta hijena (btc gefledte pijane, Нуаепа crocüta), ki se pa razlikuje po krajši grivi in po črno-rujavih lisah. Hijene so ponočne zveri soperne vnanjosti. Hodijo poniglavo s krivim hrbtom in hromim korakom. Žive v Afriki in južni Aziji, bolj bojazljive so nego srčne, hranijo se 2* največ z mrho in so zategadelj nekoliko koristne. Glad jih vendrr m 27. Progasta hijena (Vj .2 nar. vel.). časi ohrabri do neverjetne drzovitosti, takrat napadajo domače živali in celo otroke, ali odrasli ljudje se jih ne hojč posebno. Da bi speče ljudi morile in mrtvece izkapale, nij znano, vsaj v severni Afriki ne. Vender se zarad strahovite požrešnosti in samogolt-nosti, zarad ostudne postave in groznega rujovetja ljudem bolj odurne, nego bi sploh zaslužile. — Lisasta hijena se nahaja samo v južni in vzhodni. Afriki. c) Psi (Ipunbc, Canfna). 18. Domači pes (bcr §ailö()Ultb, Canis familiaris) je jako različne postave^ No vender imajo vsi psi podolgovato glavo, popolno in ostro zobovje, v gornji čeljusti na vsaki strani šest, v dolnji pa sedem rogljastih kočnjakov. Očesna zenica je okrogla, jezik gladek in dolg, na prednjih nogah ima pet, na zadnjih štiri prste s topimi negibkimi kremplji. Od svojih sorodnikov, od volka in lisice, razlikuje se po zbočeni glavi in po kvišku, na levo zasukanem repu. Najimenitnejše pasje pasme so: hrt, lovski pes, jazbečar, ovčarski pesr koder in doga. 28. Hrt (У1В nar. vel.). 1. Hrt (ber äömbfyunb, C. lepo-rärius) ima ozko, dolgo glavo, jako špičast gobec, ozka odmaknena ušesa, dolg in mršav život. Noge so visoke in suhe, dlaka kratka, gladka in sivo-rumenkasta. Posebno dober je za lov in za urni tek. 2. Lovski pes (ber 3agbl;unb, C. venäticus), kakor tudi temu podobni viž el (ber Spürfymtb, C. sagax), ptičar (ber $orftef;I;unb) in prepeličar (ber SBacfytellmnb, C. avicu-larius) imajo zmerno podaljšano, jako zbočeno glavo in velika zaokrožena in mahadrava ušesa. Velikosti so srednje, navadno so gladke, bele ali rumenkaste dlake, časi imajo rujave ali črne lise. Ti psi imajo neizrečeno dober voh, zraven so dobre glave, urni in m6čni ter so zatö posebno spretni pri zasledovanji in preganjanji divjačine. 29. Prepeličar (V16 nar. vel.). 3. J&zbečar (ber ©acfygfyunb, C. vertagus) je majhen pes nizkih nog, širocih maha-tlravih ušes in debelega kratkega repa. Noge so v kolenih navadno skrivljene; dlake je gladke, rumeno-rujavkaste, večkat tudi lisaste. Srčan je, ali zraven potuhnen in rad grize. Rabijo ga za lov na živali, v podzemeljskih luknjah živeče (na pr.: na lisice, jazbece, vidre, bobre, kraljike ali domače zajce). 4. Ovčarski pes (ber ©cfiäfcrtumb, C. pastčreus) in njegova dva najbližja sorodnika: hišni pes in špicelj (ber £mffy«nb, C. villaticus; @pib, C. pomeranus) imajo jako zbččeno glavo, špičast gobec in majhna, po konci stoječa ušesa. Navadno so črne ali sivkaste dolge dlake; dobč se pa tudi z gladko in rujavkasto dlako. Srčni so in živahni, radi lajejo, dobri so čuvaji in se marsičesa nauče. Največ se videvajo prikleneni po dvoriščih, ali pa pomagajo goniti živino. 5. Koder (ber ijlubcl, C. aquaticus), znan in priljubljen domač pes, je debele glave, širocih mahadravih ušes, kratkih nog in dolge, časi svilaste, časi volnaste, kodrave dlake. Navadno je bel ali črn, pa tudi lisast. Ker je najrazbornejši, najdobročudnejši, najubogljivejši in najpazlivejši med vsemi psi, drže si ga ljudje posebno na veselje. Rad hodi v vodo, zato mu tudi pravijo povodni pes. Kodru podoben je pes iz novega Fundlanda (91cu» founbI8nber»$imb, C. terrae novae s. canadensis) v Ameriki; med prsti ima plavno kožo in je uže mnogo ljudi iz vode rešil. — Kodrom se prištevajo tudi mali naročni psički (@d)of;(iimbd)en); med katerimi bolonjski psiček in levček (©oleguefer» unb Sbmen* bilttbd)cn) dostikrat uijsta večja od veverice. G. Razne doge (2>oggen, C. mastivus) se lehko poznajo po široki glavi, po topem gobci, po debelih visečih östnicah in po majhnih, samo na pol visečih ušesih. Ti psi so navadno veliki, čvrste postave in nečega sosebno divjega pogleda. Resnobni so, zraven srčni in posebno dobri čuvaji; prikleneni ali razdraženi preje popadejo nego zalajejo. Slediti ne znajo nič prav dobro, tudi nijso tako razumni kakor drugi psi. Dlake so navadno kratke in gladke, barve pa razne. Dogam se prišteva tudi čemerni mesarski pes ali samsov (Suttenbeifier), mali okrogloglavi in njergavi mops in vrli brnardinski psi (bie ©ernfyarbs* franbe, C. St. Bernardi). Žal, da so od leta 1816. izumrli. Bili so telečje velikosti, kocasti, rujavo in rumeno lisasti. Imeli so jih v samostanu sv. Bernarda na Švicarskem (2394 metrov nad morjem), da so zasledovali potnike, katerim se je na potu kaka nesreča pripetila. Najde-lavnejši in najimenitnejši med njimi je bil pes z imenom Bari. Dvanajst let je služil v samostanu ter je več nego štirdeset ljudi rešil smrti. P e s je edina domača žival, ki je šla za človekom po vsem svetu. V Vzhodni Indiji in v Novi Holandiji in nekoliko tudi v Ameriki so našli divje ali vsaj popolnoma podivjane pse, ki v društvu love in ropajo. Nobena žival se nij na vsakovrstno hrano tako privadila kakor pes; v Grenlandiji jč skoro same ribe, na otokih Velikega oceana samo rastlinsko hrano, pri nas pa vse vprek. Psa so uže v starih časih čislali kakor eno izmed najkoristnejših živali. In res zasluži to pohvalo, kajti je ves udan svojemu gospodarju, uboga ga na mig, čuva in brani njega in njegovo imetje. Ker je potičen, uren, mččen in ker znš, dobro slediti, je jako koristen pri lovu. Sledi, goni in lovi divjačino; zganja perutnino in ribe, išče gomoljike, najde tatu in morilca; izvleče človeka iz vode ali iz plazov po planinah; čuva čredo in jo drži v redu. Večje pse vprezajo v mrzlih krajih v šeni, pri nas pa pred male vozičke. Na otokih Velikega oceana ga pitajo kakor pri nas prešiča. Na dalje je znano vsacemu, какб pes se svojim vedepjem in z marsikaterimi burkami in mojstrijami, ki se jih lehko nauči, razveseljuje človeka. Opisen je človeku samo zarad neke strahovite bolezni, pasje vstekline namreč, ki preide tudi na človeka ali na živali, oklane od tacega vsteklega psa. Vstekel pes izgubi svojo navadno prijaznost, postane žalosten, išče samote, ne jč in ne pije. Svojega gospodarja ne posluša, ali ga še celo ne pozni in vsako stvar popada. Oči ima kalne, ušesa in rep pobesi. Pozneje tišči pene, jezik je svinčene barve in visi iz gobca, oči mu zarude, rep stisne med noge; dlaka se mu ježi, zobmi škriplje, hripav je in nič več ne laje, opoteka sc in suče v kolobar. Vse, kar mu pride pod gobec, popada in grize. Naposled pade na tla in zvijajo se crkne. — Mislijo, da je vzrok tej bolezni prenapet trud, slab pokvarjen živež, pomanjkanje čiste pitne vode, velika vročina ali mraz, posebno, če se hitro menjata. Nevšečen je tudi zarad mnozih zajedavcev, stanujočih na njem in v njem! ki z njega lehko prehajajo na druge živali in tudi na človeka. Konečno omenjamo še nekatere posebnosti domačega psa; Pije loptaje, ima mrzel moker nos, poti se malo; če mu je vroče, pomoli jezik iz gobca; mesto, kamor se misli uleči, nekolikokrat obide; prišedšega gospodarja pozdravlja z miganjem repa; pri jedi prosjači; če je kaj vkradel, stisne rep med noge in se izmuza izpred oči; pri godbi tuli in laje na polni mesec i. t. d. 19. Volk (ber 2Bo(f, Canis lupus) je podoben veKcemu ovčarskemu psu. Glave je špičaste, čela ploščatega; ušesa mu stoje po konci, oči so na pošev. Porasten je z gosto, rumenkasto-sivo dlako, metlast rep pobeša. Volk živi v krdelih po poljskih, ruskih in norveških gozdih. Drugod v Evropi je uže precej iztrebljen, le sem ter tje se prikaže kak pritepenec. Tudi pri nas se nahajajo še tu in tam, zlasti po Notranjem Kranjskem, kamor prihajajo iz sosednega Hrvatskega. Volk je požrešna in krvoloka zver, ki pokolje več, nego mu je treba. Navadno napada samo divjačino ali pa domače živali, posebno ovce; če pa lakota pritisne, opasen je tudi govedom, konjem in celo ljudem. Mlad se da ukrotiti; njegova koža je dobra kožuhovina in daje tudi močno usnje. Na Grškem, Turškem in v Mali Aziji prebiva manjši rijasti šakalj (ber @фа1а( ober ©olbU'olf, Canis aureus), ki po noči tule v krdelih napada manjše živali. 30. Volk (УЈ8 nar. vel.). 20. Lisica (ber 3ucfyč, Canis vulpes); ima jako špičast gobec, podolgasto-okroglo zenico in rijasto dlako. Košati, skoro kakor telo dolgi rep vlači se jej po tleh. Lisica živi v vsej Evropi, Aziji in severni Ameriki. Lisičino si izkoplje najrajša po goratih listnatih gozdih. Hrani se z malimi poljskimi in gozdnimi živalimi, zalezuje pa tudi perutnino okoli hiš in цјепа pretkanost in lokavost je prišla v pregovor. Daje dobro kožuhovino; mlada se udomači. V severnih krajih živi p e s e c ali polarna lisica ('jlolarfu^e, Canis lagčpus), ki je po letu pepelasta, po zimi pa bela. Neverjetno drzovita žival je časi ljudem v veliko preglavico, a nje koža daje čislano krzno. 31. Lisica (У,з nar. vel.). 32. Volčja lobanja ('/, nar. vel.). Vse zveri pasjega plemena imajo zarad mno-zih zob podolgasto glavo, gladek jezik in na prstih tope, negibke kremplje. V gornji čeljusti imajo na vsaki strani 6, v dolnji 7 kočnjakov. d) Kline (SJiarbcr, Musteliua). 21. Podlasica ali lasica (baö SB ujci, Foetorius vulgaris), je ena izmed najmanjših zveri. Nje zlekneno telo je zgoraj cimetove barve, spodaj pa bele; 4 cm. dolgi rep je rujav kakor hrbet. Podlasica živi v grobljah, v luknjah pod zemljo i. t. d., in dasi je majhna, je vender krvoločna in pogumna. čestokrat napada živali, ki so večje od nje, na pr. zajce (divje in domače) in kuretnino, navadno davi pa le miši, podgane in krte, celo človeku se hrani na vse pretege. Podoben jej je hermelin ali velika lisica (фешеНп, Foetorius crraineus) v dragocenem, jasno rujavem kožuhu, ki po zimi popolnoma pobeli, samo 9 cm. dolgi rep ostane na konci tudi po zimi črn. Hermelin živi in se vede kakor podlasica. Nahaja se sem ter tje pri nas, največ pa v severni Evropi in Aziji, kjer ga prav pridno love, dasi je taka lov jako težavna. — Dobro krzno se dobiva tudi od dihčrja (bcr ЗШ8, Foetörius putö-rius), ki ima temno-rujavkasto dlako, a izpod nje se mu povsod sveti rumena pčdlanka (spodnja dlaka). Dihor živi v duplih in v starem zidovji in tudi pod strehami in je največji sovražnik kuretnine, posebno po zimi. 33. Lasica in hermelin, zadnji v zimski obleki (V5 nar. vel.). 31 r-Ü j epana., ..c :..s 34. Dihor ('/9 nar. vel.). 22. Domača klina ali kuna belica (bcr .SpnuG ober <2>tcin nmrber, Mustek foma) je malo večja od dihorja, dlako je sivo-rujavkaste z belo podlanko, le grlo in prsi so bele, rep je malo daljši od polovice telesa. Belica živi v mestih in vaseh po hišah, pa tudi med drvi, po grobljah in v duplih. Kuna je strah in trepet vsej kuretnini; sicer je pa tudi miši, jajca, grozdje, črešnje i. t. d. Koža po zimi d&je čislano krzno. Domači kuni je jako podobna kuna zlatica, tudi gozdna ali plemenita kuna (ber Saum» ober (Sbeimavbcr, Mustšla martes) v rumenkasto-rujavem kožuhu z rudečkasto-rumeno liso na prsih. Nahaja se po gozdih v duplih in kolje perušasto divjačino, zajce, miši, veverice, zraven pa jč tudi žužke in sladke plodove. Njeno krzno je prekrasno, toda še lepše in dragocenejše je krzno sibirskega sobola (ber 3L't'cb Mustela zibelina), ki je v postavi in velikosti kunam podoben, samo ka na grlu nema očevidne lise. Prebiva samo po najpustejših sibirskih gorah, kjer ga po zimi love z velikimi težavami in opäsnostimi. 23. Vidra (bic §ifcf)Otter, Lutra vulgaris), je široke in ploščate glave, zaokroženega gobca z dolgimi brkami, malih zapornih ušes in jako krepkega, do 40 cm. dolzega, ploščatega repa. Zlekneno, temno-rujavo truplo stoji na kratkih nogah, čegar prsti so z golo plavno kožico zvezani, 35. Kima belica nar. vel ). 36. Vidra (Vic nar. vel.). Po dnevi je skrita v luknjah na bregu voda, plavati zna izvrstno ter se hrani največ z ribami. Ker je jako požrešna, napravi ribičem večkrat veliko škodo v rekah in ribnjakih. Zategadelj in tudi zarad lepe kože in užitnega mesa jo jako preganjajo. Mlado vidro človek tudi lehko nauči, da mu lovi ribe. 24. Jazbec (bcr ©acfyb, Meies Taxus), je špičastega gobca in neukret-nega, proti zadnjemu koncu vse debelejšega trupla. Groba dlaka je zgoraj jasnejša, rumenkasto bela, na glavi skoro čisto bela, spodaj pa črnikasta, temna proga mu sega prek oči in prek kratkih ušes. Pri hoji stopa na širok podplat, v neki žlezi mu se pa nabira neka rumenkasta, neugodno dišeča mast. 37. Jazbec (V, „ nar. vel.). Jazbec si izkoplje v gozdu jazbino z več predeli. Po dnevi in po zimi spi zvit v jazbini, zapusti jo samo po noči, da si išče korenin, sadja, žuželk, mladih zajcev, poljskih miši, kač, žab, tičjih jajec i t. d. v hrano. Mlad jazbec se da ukrotiti, ali razdražen rad grize. Iz kože delajo lovske torbe, z njo prevlačijo potne škrinjice i. t. d., iz dlake delajo čopiče za malarje. Lovci ga večkrat izkopavajo iz jazbine, v kateri so ga psi jazbečarji zasledili. Jazbečev sorodnik je severni rosom äh (iSiđfrajj, Gulo borealis) in amerikanski smrduh (©tmftbicr, Mephitis Chinga). Oba dajeta lepo krznino. Vse zveri kunjega plemena so zleknenega telesa, kratkih nog, gladkega jezika in močnih negibkih krempljev. Zobovje imajo popolno, za največjim kdčnjakom (deračem) imajo samo še en majhen zob. Dasi tudi nijso velike, vender so krvoločne ponočne zveri in ker so tenke in gibke, splazijo se lehko tudi skozi ozke luknje ter zalezujejo posebno male sesavce in ptice. Navadno skačejo živalim za vrat in dostikrat pomore več, nego morejo pojesti. Zategadelj so domači perutnini in mladi divjačini opasne, po drugi strani pa človeku koristijo s krasno, večidel dragoceno kožuhovino. — Od pravih kun se po vnanjosti razlikuje vidra in pa jazbec. Prva se zarad plavutnih nog približava tulnjem, neukretni jazbec s širocimi podplati pa medvedom. Kunam pridružuje se neko posebno zversko pleme, namreč cibetovke ali vi ver e (bie älttterten ober Bibcibfatjeii) iz Afrike in Azije, od katerih dobivamo neko dišečo mdz, Zveri. 38. Ihnevmon (Уи nar. vel.). cibet zvano, ki rabi v vonjavo in v lek. Tem živalim pripada tudi afrikanski ihnevmon (baä Зфпеитоп ober bte 'j3i;araoneratte, Herpestes ichneumon), kateri koristi s tem, da žre krokodilska jajca, sicer je pa tudi miši, ptiče, kače i. t. d. e) Medvedje (Särat, Ursina). 25. Rujavi medved (bcr braune Sär, Ursus arctos) je na suhem največja evropska zver. Neukretno telo kratkega repa obrasteno je z dolgo in gosto rujavkasto dlako, čelo ima jako zbočeno, gobec pa kratek in špičast. Hodi po širocih golih podplatih, na prstih ima pa dolge ostre in močne kremplje. Rujavi medved živi po vsej Evropi, pri nas in v južnih deželah samo na planinah (v Alpah, Karpatih in Pire-nejah); v severni in vzhodni Evropi se nahaja sploh po samotnih in skalovitih pro-dčlih. Na Nemškem, kjer jih je nekdaj mnogo bilo, so zdaj iztrebljeni. Je majhne živali, sadje, med in žuželke, človeka napada le, kadar je razdražen ali jako gladen, a takrat je opäsen, Ker urno teče, dobro pleza in plava, zato mu je težko uiti. Ako ga človek razdraži, začne momljati, postavi se na zadnje noge, s prednjima tacama pa sega po človeku. Pred zimo ga obilna hrana udebeli, potem se zavleče v brlog in zaspi, če tudi ne posebno trdno, na pomlad se probudi mršav. Medvčdovo meso se jč in koža dš. dobro kožuhovino. Mlad se da ukrotiti in se nauči plesati i. t. d. 39. Rujavi medved (V25 nar. vel.). 26. Beli medved (bcr ©Sbiir, Ursus marftimus) je večji in opasnejši od našega medveda. Dlake je srebernasto-rumenkaste, glave bolj ploščate in vse telo je bolj zlekneno. Podplati so veliki, kremplji pa v primeri majhni. Prebiva samo v severnih polarnih krajih in je neobčutljiv za največji mraz, po zimi se zakoplje v sneg in led. Hrani se sč samo mesnino (ribami, tulnji, mrtvimi kiti), plava izvrstno in je tudi ljudem opäsen. Njegovo krzno jako čislajo. — .. V Ameriki se nahaja črni medved ali ' bari bal (Ursus ame-ricanus) in pa strahoviti sivi grizli (@ri§li* Slav, Ursus ferox), . v Vzhodni Ind(ji pa 40. Boh medved (’/ät „ar. vel.). biva šobasti ved (Sippen«S3äv, Ursus labiatus). K medvedom spada tudi amerikanski rakun (bcr SSajd) ißär, Pröcyon lotor). Vsi medvedje hodijo po širocih podplatih, torej se tudi podplatarji (Sohlengänger, Plantigrada) imenujejo. Njih zobovje je popolno, očnjaki so veliki, kočnjaki topo grbasti. Hranijo se nekaj z rastlinami, nekaj z živalimi in se lehko udebele. Za največjim kdčnjakom (deračem) stoje na vsaki strani še 4 grbasti zobovi. Pregled zveri. K zverem spadajo: mačke, hijene, psi, kune in medvedje. Vse te živali napadajo druge živali, jih obladajo bodi si se silo ali ze zvijačo ter jih mrcvarijo. V ta namen imajo popolno ostro zobovje in močne kremplje na krepkih udih. Ključnic pa navadno nemajo. Kočnjaki so špičasti in različne velikosti. Največji se imenuje derač (5ReiBjal)tt); kočnjaki med deračem in med velicimi strčečimi očnjaki so nepravi ali vrzel jaki (Siidcnjiil)iicj, za deračem pa pravi ali grbači (^Bđerjalpte). Zveri večinoma stopajo in hodijo po prstih (gcfycngängcr, Digitigrada), samo medvedje in jazbec so podplatarji (Sohlengänger, Plantigrada). Vse zveri imajo bistre čute, posebno razvit je vid, sluh in voh ali vonj. Zveri so razprostranjene po vsej zemlji, toda v obdelanih pokrajinah jih je od dne do dne menj, nekoliko zato, ker jih pridno love in pobijajo, nekoliko pa tudi zato, ker jim primanjkuje živeža. 5. Razred. Plavutonožci (ЗМђеп, Pinnipedia). 27. Navadni tülenj ali morski pes (ber gemöfjutidjc Sccijuub, Phoca vitulma) je porasten se sivkasto, gosto dlako, ki se v vodi gladko k telesu prilega. Glava je pasja, zobovje zversko. Oči so temne in velike, uhljev nema. Na gobci mu stoje dolge ščetinaste brke. Valjasto triiplo zožuje se proti zadnjemu koncu. Noge so plavutaste, prednje stoje na navadnem mestu, zadnje pa so navzad obrnene. Tulenj živi navadno v društvu drugih sorodnih vrst v severnih morjih, od Vzhodnega in Severnega noter do Ledenega morja ter se hrani največ z ribami, časi grč na suho, da se solnči, ali pa da podoji svoje mlade. Toda na suhem je prav tako ne-ukreten, kakor je uren v vodi, zato jih ljudje najrajši na suhem pobijajo. Ako ga po nosu udariš, je kmalu mrtev. Love ga zarad masti in kože. Grenlandci jed6 tudi meso in kri, celo iz črev, kit in kosti izdelujejo mar-sikake stvari; brez tulnja bi ti Ijmljč živeti ne mogli. Tulenj se tudi udomači, svojemu strežaju je udan in hvaležen in nij brez dušnih zmožnosti. Med raznimi vrstami tuljnovega rodii je še posebno znamenit morski lev (©eclihoc, Otäria jubäta), ki ima kratke uhlje in rujavo grivo, kakor lev. Živi v Tihem oceanu in tudi v Magelanovem prelivu in zraste do 5 metrov v dolgost.— V Tihem oceanu žive še drugi veliki tulnji, znani pod imenom morski medvedje in morski sloni. 28. Mrož (bab SBatrojb, Trichecus rosmarus) je velika, debela in neukretna 4—5 metrov dolga žival, v obsegu meri pa 2—3 metre in je porasten s trdo rujavo-rumenkasto dlako. V truplu je podoben tulnju, ali glava in zobovje je drugačno. Gornja listnica je nabuhnena in s kratkimi ščetinastimi brkami obrastena. Iz gornje čeljusti strčita dva dolga očnjaka (okli), ki sta časi 80 cm. dolga in 3—5 kilogramov težka. Mroži žive v severnem Ledenem morji, časi na stotine skup in se hranijo z ribami, z raki in z drugimi morskimi živalimi. Okla jim služijo nekaj v brambo, nekajo pa zato, da si ž njimi na suhem ali na ledu naprej pomagajo. Zarad okel, kože in masti jih preganjajo in love. Iz zöb sc izdelujejo raznovrstne stvari, kakor iz slonove kosti; cenijo je pa še bob nego slonovo kost, ker ne rumenš. 41. Tulenj (yls nar. vel.). 42. Mrćž (У60 nar. yel.). Vsi plavutonožci imajo štiri plavutaste noge, dlakavo kožo in zversko zobovje. Njih zadnje noge so zmerom navzad obrnene. Skoro vedno so v vodi in le po izimki pridejo na kopno. 6. Razred. Glodavci (^lagctfyicrc, Glires). а) Vćverice (©(ђћогпфеп, Sciurfna). 29. Navadna veverica (boe gemeine (Stctjfyörncljcu, Sciurus vulgaris) ima na ušesih dlakave čopke, rep je dolg kakor telo in dlaka na njem je razdeljena na dve strani. Na zadnjih nogah ima 5 prstov, na prednjih pa 4, namesto palca je namreč samo neka bradavica. Naša veverica je navadno rijasta, na trebuhu belkasta, dobi se časi tudi popolnoma črna in v severnih krajih modro-pepelasta. Včverica živi po gozdih zmerno toplih krajev in nadomestuje tu opice, katerim je po spretnosti v plezanji in v svojem ponašanji podobna. V mladosti ujeta se kmalu ukroti in udomači. Hrani se se semenjem in plodovi gozdnih dreves. Jedoč sede na zadnje noge, s prednjimi pa nosi hrano v usta Po zimi prebiva, toda brez pravega zimskega spanja, v mehko nastlanem gnezdu, bodi si v duplu ali pa v podzemeljski luknji. Kjer se preveč ne plode, nijso baš škodljive. Od sibirske sive vćveriee dobivamo lepo krzno. V velikih množicah so pa lehko strašna nadloga za cele pokrajine, kakor na pr. siva vćvcrica (bas grane Crirf;fybtuc6cu, Sciurus leucotis), ki v združenih državah severne Amerike pustoši polja in vrte. Veverici podoben je naš polh (ber 58Шф ober ©icbenfdjläfer, Myöxus glis), samo ka je manjši in nema tako metlastega repa. Zgoraj siva, spodaj bela živalca biva povsod po naših gozdih, zlasti bukovih. Jeseni se udebeli, takrat ga love in jed6. Uže stari Rimljani so ga čislali zategadelj ter ga redili v posebnih polšnjakih. 30. Svizec ali mar-motica (ba$ Шреп=5Шиг= mc(tl)ier, Arctomys mar-motta) je velik kakor domači zajec. Neokretna žival ima debelo, široko glavo; majhna, okroglasta ušesa so skrita v rumen-kasto-sivem kožuhu, in košati rep je komaj za tretji del tako dolg, kakor telo. Na nogah ima gol podplat, spredaj 4, zadaj 5 prstov in močne črne kremplje. Svizec prebiva po naj- 44. Svizec nar. vel.) višjih planinah v Alpah in srednjih Karpatih. Živi družno v podzemeljskih luknjah, katere si vedno na solnčni strani izkoplje in s posušeno travo nastelje. V teh luknjah prespi dolgo zimo; od srede maja do srede septembra se pase na jasnem, izpostavljena straža pa pasočim naznanja z žvižgom bližajočo se opasnost. V vedenji je precej neukreten, ali vender je tudi on kakor veverica, sedč na zadnjih nogah. Savojardi ga nauče vsakeršnih mojstru in _^ц. fe^SM!||i||||!fef3 potem gredö z njim po svetu. Л' .etiiisulim Veverice imajo enako dolge noge in proste prste. Ušesa, rep in šape so gosto kosmate. b) Miši (ÜKäuft, Murina). 31. Hišna miš (btc |)au8 -mauž, Mus musculus) je navadno sivkasta, redkokedaj 45. Hišna miš (V2 nar. vel.). bela, ter ima dolg, skoro gol, luskav rep. Velika ušesa so k glavi pritisnena, gladka dlaka je mehka in kratka. Miš živi povsod, kjer ima človek svoje selišče; počasi se je razplodila po vseh delih sveta, proti človekovi volji spremlja ga povsod. Prebiva po luknjah in po zakotjih in prc-gloje lesene stene, d it, celo zidovje. Ker ogloje vsakeršen človeški živež, zato je nadležna in škodljiva, posebno, če se jako zaplodi. 32. Siva podgana (btc SKcmberratte, Mus decumanus) ima gol, luskav rep, ki je pa krajši od telesa. Dlake je rudečkasto-sive, ušesa so dolga samo za tretji del glave. 46. Hišna podgana (zdolaj) in siva podgana (zgoraj) (V4 nar. vel.). Ta velika podgana živi dandenes v Evropi po vseh večjih mestih, dasi je sredi minulega stoletja bila tu še neznana. Po vsej priliki se je tedaj še le v novejšem času k nam pritepla iz Azije, bržčas iz Perzije. Ta podgana je med vsemi najškodljivejša, žre vse užitno in plava jako dobro. Ladije sojo sedaj zatrosile po vsej zemlji. Prej je bila pri nas navadna manjša, črno-rujavkasta hišna podgana (bie tpauäratte, Mus rattus), toda močnejša azijanska sivka jo povsod izpodriva, takč da je sedaj uže precej redka. 33. Poljska miš (bte ^elbntmiS, Ilypudaeus arvalis) je velika kakor hišna miš, ali ima debelo glavo, kratek, širok gobček in kratek, dlakav rep. Kakor je ta živalca majhna, napravi vender časi veliko škodo. Prebiva posebno na peščenih njivah in senožetih, kjer se v vročih letih neverjetno hitro plodi, preriva zemljo na vse strani in sklesti vso rast. Samo povodnji, kužne bolezni in mišejede ptice morejo to splošno nadlogo spet zavrniti v navadne meje. — Njej podobna ali mnogo veča je povodna ‘Ш 47. Poljska miš (*/2 nar. vel.). podgana (bic SBaffmatte, Hypudaeus amphibius), ki najrajša prebiva okoli vodnih grabnov in potokov ter kakor krt preriva zemljo. Razen korenin jo tudi ribji mrest in majhne ribice. K mišim spada tudi severni postnišnik (ber norbifdjc Semming, Hypudaeus lem-nus), ki prebiva po goratih švedskili in norveških pokrajinah in živi kakor sploh poljske miši. Na glas je prišel ^ po tem, da časi vsled prevelike plo- ''V ditve v brezštevilnih krdelih zapusti svojo domačijo in potuje dalje zmerom v eno mer, in od te meri ga nobena zapreka ne more odvrniti. Postrdšniki preplavajo reke in jezera, potujejo skozi mesta in vasi, preplezajo gore in skalovje. Za njimi hodijo medvedje, lisice, kime in lasice, krdela roparskih ptičev jih pa spremljajo v zraku. Tem sovražnikom se pridruži še človek, na tisoče in tisoče jih pa onemore in pogine na potu. Tako ta, s početka strahovito pustošeča živa reka vse bolj in bolj gine ter se naposled popolnoma razgubi. — Enako potujejo tudi neke sibirske podzemne miši vsacega leta na pomlad. Lovci so teh miši jako veseli, ker za njimi pritiskajo kune, soboli, risi in druge zveri v dragocenih kožuhih. 34. Hrček (ber .vSamftcr, Cricetus frumentarius) je se sivo podgano enake velikosti in postave, samo ka je rujavkast in ka ima kratek, kosmat rep in v ustih velike mošnjice, ki mu segajo tje do pleč. 48. Postružnik (‘/2 nar. vel.). A7 Kakor druge miši živi tudi on v podzemeljskih luknjah in se hrani največ z žitom, katero v svoje ustne mošnjice spravlja in domov nosi, da ima po zimi kaj jesti. Stanovanje si napravlja po rahlih njivah, 100—300 cm.pod zemljo; stan ima navadno več predelov, v enem, ki je s travo in Žival,tvo. 49. Hrček (‘/j nar. vel.). z mahom nastlan, stanuje, v druge pa spravna žito, korenje i t. d. Vaiye vodi ena 1икцја od strani, ena pa ravno naopik, skoz to vsiplje žito iz ustnih mošpjlc. En sam hrček nanösi v svoje hrame okoli 50 kilogramov žita; iz tega je videti, da je jako škodljiv, posebno onde, kjer se jako plodi, kakor n. pr. na Saksonskem. Zato ga pridno pobijajo, ali žival je kaj srčna, grize in popada in celo v človeka se zaganja. Najbolje je, ako se po zimi z žitom vred izkoplje. Miši imajo proste prste, gola ali le malo dlakava ušesa, in tudi take noge in rep. Opomnje vredno jim je tudi podzemeljsko življenje, jak zarod in nekaterim tudi daleka potovanja. Miši spadajo med najškodljivejše živali, časi so celim deželam nadloga, naselijo se celo v človeška stanišča. c) Zajci (§afeit, Leporfna). 35. Divji ali poljski zajec (bcr gemeine ,pci|c, Lepus timidus) je zgoraj rujavo-sivkast, zdolaj bel. Ušesa so daljša od glave in na konci črna; velicih očes veje (trepalnice) ne pokrivajo popolnoma; zadnje noge so daljše od prednjih, in zdolaj beli, zgoraj črni rep je kratek in vzvrnen. Zajec živi skoro v vsej Evropi po polji in po gozdih; zarad okusnega mesa in zarad kože ga jako prega-njajo. če se preveč zaplodi, je škodljiv, ker objeda poljske sadeže in mlada drevesca. To posebnost ima, da spi z odprtimi očmi in da pri vsaki opasnosti beži in se zanaša na svoje pete, ker nema dru-zega orožja, da bi se branil. Po naših planinah nahaja se planinski zajec (bcr @(i;neei;afc, Lepus vn-rikbilis), ki po zimi pobeli ves do črnih ušesnih robov. 36. Kraljik ali domači zajec (bab ftattmcfjen, Lepus cuniculus) je manjši od poljskega, kateremu je drugače podoben, samo ka nema tako dolgih zadnjih nog in ka so sivkasto-rujavo obrobljena ušesa krajša od glave. Kraljiki stanujejo pod zemljo v roveh, ki si jih sami kopljejo. Nahajajo se po toplejših krajih in nijso tako plahi in brzonogi, kakor poljski zajec. Žive družno, neizrečeno hitro se plode in se lehko dadö udomačiti. Meso se j 6 in tudi koža rabi. Zajci imajo daljše 51. Kraljik (’/, nar. vel.), zadnje noge, preklano gornjo ustnico in v gornji čeljustnici za dvema dletastima zobema še dva manjša. Dodatek: Drugi znameniti glodavci. 37. Bober (ber iSibcr, Cästor fiber), eden največjih glodavcev, ima lep, gost kožuh dvojne dlake. Daljša je debelejša in rujava, krajša (podlanka) rumenkasta in volnasta. Na zadnjih nogah ima med prsti plavno kožo, telo 52. Bober (V,s nar. vel.). se konča v širok, ploščat in luskav rep. Omeniti moramo še žlezo, v kateri se nabira neka rumenkasta, jako dišeča stvar, bobrovina ali pibrovina (SSikrgcii) imenovana. Bobri so družne živali ter se nahajajo ob rekah in jezerih v Evropi, Aziji in severni Ameriki. Iz oglodanih vej in mladih, časi črevelj debelih dreves si napravljajo skupna, kopičasta stanovanja, katera jim proti deroči vodi varuje z enake snovi postavljen jez. Njihove stavbe so neizmerno čvrste, ker med veje mešajo blato, kamenje in bičje. Hranijo sc z listjem in sč skorjo mladega drevja in grmovja. Po letu žive posamično v luknjah na bregu, na zimo še le preselijo se v skupno stanovanje. Zarad dragocenega krzna in zarad zdravilne bobrovine ga tako strastno preganjajo, da je dandenes v Evropi uže jako redek in tudi v Sibiriji za čudo hitro gine. V Severni Ameriki živi podgana pižmarica (bic ©ifamratte, Fiber Zibethicus), ki je bobru podobna, toda nij večja od kraljikh. Nje čislano krzno (pižem) ima rnmenkasto-sivo podlanko in temno-rujavo gornjo dlako. Žival ima dolg, malo ne gol in luskav, nekoliko sploščen rep in diši po mošku ali pižmu. Živi ob vodah, s trstovjem zarastenih ter si koplje luknje na bregu ali pa dela iz blata krušni peči podoben stan. 38. Ježevec (baö ©tacljelfclpuem, Hystrix cristäta) je glodavec ne-ukretnega telesa. Na nogah ima močne kremplje za kopanje, na hrbtu mu pa med ščetinasto dlako strče 30—40 cm. dolge svetle bodice, črno-rajave z belimi kolobarci. Na repu so te bodice krajše in cevkaste. 53. Ježevec (V,, nar. vel.). Ježevec je precej lena žival, živeča po luknjah, katere si sam izkoplje, ali pa v grmovji. Krnli, kakor prešič. Doma je v južni Evropi, posebno pa v Afriki. Meso se je in na bodice natikajo slikarji svoje čopiče. Bodice lehko našepiri. — E g i p e t-ski skakdč (bic адђрбјфс ©pringmaus, Dipus aegyptius) ima 20 cm. dolg, na konci čopast rep in skakalne noge, ki so 6 krat daljše od prednjih. Skak&č živi družno v puščavah in stepah severne Afrike, Sirije in Arabije. Jako je okreten in dela za čudo velike skoke. — Drug znamenit tujezemsk glodavec je zamorski prešiček (ba8 STOeer* fcbmeindjen, Cavia cöbaya), ki ima kopitaste kremplje. Doma je iz Amerike. Živahno in hitro se plodečo živalco drže tu in tam po hišah. Vsi gloda v ci imajo v vsaki čeljusti po dva ostra, dletasta prednja zoba, s kterima glojejo svojo brano, pa tudi druge, celo jako trde stvari. Ti glodači so brez korenine in rasto v eno mer. Med njimi in med kočnjaki je prazen prostor, ker uemajo očnjakov. Glodavci se hranijo večinoma z rastlinami in so časi, kadar se v velikih množicah pokažejo, deželam velika preglavica, nekateri so nam vender tudi na več strani koristni, ali pa so znameniti zarad svojih umetniških nagonov. 55. Mladega bobra lobanja (Vs nar. vel.). 7. Razred. Redkozöbi (Зфаппс (Säugetiere, Edentata). 39. Ti'oprsti lenivec (baS brcijcljigc S'ouitfytcr, Brädypus tridactylus) je po okroglasti glavi, naprej obrnenih očeh in dolgili prednjih nogah opicam podoben. Obrasten je z rahlo, grobo dlako, noge so oborožene s tremi dolgimi srpastimi kremplji, s katerimi se kakor s kavlji oprijemlje za veje. Nema niti prednjih zob, niti očnjakov, temveč samo na vsaki strani zgoraj 5, zdolaj 4 valjaste kočnjake. Lenivci žive v Braziliji na drevji, jedč listje in plodove in ne pridejo skoro nikdar na zemijo, ker se zarad dolgih krempljev na tičk jako neukretni. Počasni so in žalostni, topi in bebasti, redkokedaj se oglašajo s tožečim glasom in razen rose bržčas nikdar ne pijö druge vode. 40. Tripas (baS 9toth©ürteItljier, Dasypus tricmctus) ima kratek rep in na nogah jake kremplje za kopanje. Pokriva ga čvrst koščen oklop, ki je na glavi, na plečih in na križi iz velikih trdih ploščic sestavljen; med plečnim in križnim oklopom ima 3 gibljive obroče ali pase, da se more telo 56. Lenivec (‘/,3 nar. vel). 57. Tripas, hodeč nar. vel.). liko luknjo, da se vanjo skrijejo. V opasnosti se zvijö ko jež. -večji je navadni päsanec (bne flcmciue ©ÜTteittjicr ober 9(rmabtl, ki ima 34 cm. dolg rep in devet gibkih obročev. gibati in obračati. Na vsaki 3? strani ima 8 val-'rP jastih kočnjakov. Lehko se zvije kakor jež. Pisanci žive v južni Ameriki in se hranijo z žuželkami , posebno z mravljami pa tudi z mrho. Teči ne morejo naglo, ali z velikimi kremplji hitro izkopljejo t6-- Tripasu podoben, toda Disypus novemcinctus), 41. Veliki mravljinčar (bcr große Stmeifenfreffer, Myrmecophaga jubäta) je z debelo ščestinasto dlako porasten, na hrbtu ima pa dolgo grivo. Košati, 1 meter dolgi rep nosi ravno, iztegnena glava se konča v dolg špičast gobec, usta so neznano majhna in brezi zob. Dolzemu črvu podobni jezik pomoli 57. Mravljinčar (V12 nar. vel.). Kopitarji. lehko 50 cm. daleč iz ust, in sicer tako hitro, da ga v eni minuti 50krat izplazi in zopet nazaj potegne. Kremplji na nogah so posebno veliki in močni. Ta velika žival živi v južni Ameriki in se hrani z malimi žuželkami, posebno z mravljami. Z velikimi kremplji raz-kapa mravljišče, z lepkim urnim jezikom pa lovi in požira prestrašene mravlje. — Druge brezzobe živali s črvastim jezikom so lüskavci starega sveta. Pokriti so po vsem telesu z rujavimi, roženimi luskami, katere kakor strešniki druga vrh druge leže. Tako na pr. živi velel liski liiskavec (bas дгсјзјфирјпде ©фирреифиг, Maiiis Temminkii) v južni Afriki in kratkorčpi liiskavec (ba8 furjf^toanjige @d;uppen» t&ier, M an is brachyüra) v Vzhodni Indiji. Liiskavec (V,2 nar. vel.). Vsi redkozobi žive samo v toplejših krajih zunaj Evrope, največ v Ameriki in imajo marsikake posebnosti. Zobovje je vedno nepopolno, nekateri so celo brez vseh zob. Malo gibki prsti so oboroženi z velicimi kremplji. 8. Razred. Kopitarji (.(Stnfjufcr, Solidüngula). 42. Konj [žrebec, kobila, žrebe] (‘Pfcrb, Equus Cabällus) se odlikuje po lični postavi in lepi skladnosti svojih udov. Ima dolgo, ali lepo, ne premesnato glavo z živimi očmi in kratkimi, po konci stoječimi, jako gibkimi ušesi. Dolg, od strani stisnen vrat mu lepša lehko kodrasta griva. Zalito truplo mu pokriva kratka in gladka dlaka, rep je pa uže od korena z dolgo žimo porasten. Noge so tenke, ali pri vsem tem vender močne in skočne, edini prst na njih je obut v rožen črevelj (kopito). V gornji in spodnji čeljusti ima po šest prednjih zob, očnjaki so v primeri majhni, ali pa jih celo nema; kočnjaki pa, katerih ima na vsaki strani zgoraj in zdolaj po šest, so jako veliki. Konj je razen najvročejših in najmrzlejših krajev kot domača žival po vsem svetu razprostranjen. Po zelenih planjavah srednje Azije in južne Amerike (na tatarskih stepah in ob reki La Plata) živi; velike črede podivjanih konj. Arabska in angleška pasma je naj-plemenitejša. V Avstriji se s konjarstvom pečajo posebno na Ogerskem, kjer ste tudi dve veliki vojaški kobilarni, ena v Mezöhegyes, druga v Babolni. Tudi v Radavcu v Bukovini, v Kladrubih na češkem in v Lipici blizu Trsta so velike kobilarne. — Konja največ rabijo v ježo in v vožnjo. Po svoji razumnosti in poučnosti, srčnosti in jakosti je posebno pri- praven za vojaščino. Tudi griva, žima, koža in kosti se v marsikaj porabijo, meso je sicer dobra jed, ali ljudje ne marajo posebno za nje. Spomena vredne posebnosti konjske so še: njegov razgetajoči glas, njegova mnogovrstna hoja, ali grč v koraku, ali d repi j e (kisa) ali pa dirja; brani se bijoč z zadnjimi nogami. Konjska starost se do devetega leta pozni na prednjih zobeh. Zobovi, ki je v petem letu dobi namesto mlečnih, imajo na vrhu črno liso, katera se pri zobanji v odločenem redu obrusi. Po barvi je konj ali belec, sivec, plaveč, serec, lisec, konstanjevec, rujavec ali pa vranec. 43. Osel (ber (Sfet, Equus Asinus) je precej manjši od konja; dlake je sive, jasnejše ali temnejše, črez hrbet in črez pleča nosi črn križ. Dolga ušesa stoje po konci, rep nema žime, temveč je čopast. Dantlenes še živi divji osli po tatarskih in perzijanskih stepah. Toda divji osel je večji, živahnejši in šibkejši od našega domačega, tudi dlaka je lepo srebernasto-siva. Sploh se mora reči, da jim toplo podnebje bolje ugaja, zat6 tudi osli v južnih krajih nijso tako počasni, čemerni, trmasti in malomarni za tepež, kakor naši. Osli so tudi sč slabo krmo zadovoljni, sosebno radi jcd6 bodoča zelišča. Navadno jih imajo za ježo ali tovorjenje, sem ter tje jih tudi vprezajo. Iz kože delajo pergamen in safijan. Njegov posebni, glasni in neprijetni glas je vsacemu znan. Mule (Me SKaultbiere, Equus mulus) izvirajoče od osla in kobile, so ploh konjske postave, samo dolga ušesa, rep, glas in tudi upornost spomiuajo na osla. Mule so močne, oprezne in sosebno trpežne živali, zato jih v goratih krajih (v Alpah in v južno amerikanskih 61. Osel (‘/a» nar. vel.). Kordiljerah) drže za prenašanje tovorov, na Španskem, v Egiptu in po drugih toplejših deželah pa tudi za ježo. — Mezgi (bie SDluulefel, Eipius hinnus) izvirajo od konja in oslice in so bolj oslu podobni. Mezgi so slabiči, zat6 ljudje navadno ne marajo za nje. 62 Zebra (V4l) nar. vel.). 63. Zadnja konjska noga. P, P', P" trije členi velicega prsta, S stopalo, N nart, G golenica. У Afriki se nahajajo povprek progasti (tigrasti) konji, tako na pr. zebra (bae Bebra, Equus Zebra), ki je po vsem telesu belo in rujavo progasta in pa k vaga (bab £Utagga, Equus Quagga), ki je pa samo na sprednjem životu progasta. Ti jako skočni in plahi živali živita v malih družbah. Preganjajo ji in love, toda dosle ju še nij bilo mogoče ukrotiti in med koristne domače živali vzprijeti. Kopitarji imajo na vsaki nogi samo en velik, v parkelj zavit prst, na katerega stopajo; druga dva manjša prsta sta malo više pod kožo skrita. Med prednjimi zobmi in med kočnjaki je velik presledek. Prednjih zob in kočnjakov je v vsaki čeljusti po 6. 9. Razred. Dvoparkljarji (3tt>etf)ufev, Bisülca). a) Rögarji (jporatljiere, Cavicornia). 44. Domače govedo (bas jalpnc 91inb, Bos taurus) — tudi vol, bik, krava, tele imenovano — je ena največjih, najmočnejših in najkoristnejših domačih živali. Telo je povsod kratko dlakavo, razne barve, zdaj rujavo, zdaj 64. Krava s teletom (Vso nar. vel.). belo, črno ali lisasto. Na ploščatem ozkem čelu nosi dva okrogla, gladka, otla roga, ki sta široko razkrečena, sicer pa razne velikosti. Debeli gobec je gol in moker, nosnice široke. Na vratu ima visečo kožo, ožrelje ali pod- vratnik imenovano. Rep se končuje v dlakav čop. Na vsaki nogi ima dva, v parklje obuta prsta, na katera stopa in od zadaj še dva manjša, više pomaknena. Govedo je v mnogih pasmah razširjeno po vsem svetu, izvzemši polarne kraje. Reja goveje živine je od prevelike važnosti, posebno za dežele, kjer je obilo klaje. Goveja živina je močna, pripravna v oranje in v vožnjo; krava nam daje mleko, a iz mleka delamo maslo in sir. Od goveje živine dobivamo dobro tečno meso, kožo za usnje, roge in loj. Največ goveje živine rede pri nas po alpinskih krajih in po velikih ogerskih puštah. Po naših planinah je dosti dobrih pašnjakov, na katerih krave, redkeje voli, vse poletje (od konca maja do konec avgusta) po noči in po dnevi bivajo na jasnem, in se pri izvrstni paši jako dobro rede. Ljudje, ki pazijo na živino in se zraven pečajo z mlekarstvom, stanujejo samotno v siromašnih kočah. — Z živinorejo se na veliko pečajo tudi po velicih planjavah na Oger-skem in v Bukovini, toda drže največ vole pitance (sivkasto-bela stepna pasma z velikanskimi rogmi). Tudi tukaj biva živina noč in dan zunaj pod pazko pastirjev, stanujočih v siromašnih, časi samo od trstovja spletenih kolibah. V južni Ameriki se na tako imenovanih pampasih in lijanosih pasč nepregledne črede podivjanih goved, od kojih je do nedavna rabila samo koža in rogovi in še le v novejšem času dela se iz njih mesa izleček. — VVzhodni Indiji rede grbavega vola ali zebu-ja, ki ima na plečih tolsto grbo. V južni Evropi in tudi na Ogerskem imajo bivole Bos bubalus), ki so iz Vzhodne Indije doma. Bivol je večji od našega goveda, glave je debelejše, krajše in kuštraste, in jo nosi pobešeno; čelo je jako zbččeno in ččpasto, pod-vratnik je manjši, nego pri naši domači živini. Dlake je redke, navadno sivkaste ali črno-rujavkaste, rogovi so malo nazaj zaviti. — Bivol je močna ali divja, zatorej opasna živina, ki se ne da drugače krotiti nego z železnim kolobarcem, ki mu se skozi nos pretakne. Še bolj divji in močnejši je kap s ki bivol (bcr $apifd)e Thiffel, Bos cafer), čegar rogovi so na korenu tako debeli, da se na čelu stikajo. 45. Evropski tiir (bcr cuvop. Slucrodjč) ali prav za prav z ob er (bcr SBifent, Bos bison) je največji evropski sesavec. Debela glava nosi vzvita, precej kratka, svitlo-erna, spodaj počrez nagrbana roga. Bradat je in tudi na vratu in na prsih je z dolgo kocasto dlako porasten. Velike oči imajo nekaj divjega in grozečega. Dlake je čmkasto-rujave, po leti tudi popolnoma črne. Nekoliko sto zobrov živi še dandenes v bialoviškem gozdu v Litvi na Ruskem, kjer jih čuvajo, da popolnoma ne zamrč. Nekdaj je živel po vsej Nemčiji. Rimljanom je bil znan pod imenom Bönasus, v srednjem veku so ga imenovala Bison in še le pozneje je 66. Zober (V37 nar. vel.). dobil po krivem ime tur, ki pa prav za prav znači uže davno zatrtega prabika (ber llrftiev, Bos urus), zarödnika našega domačega goveda. Amerik ans ki tür ali b iz o n (ber amerifanifc^e Slnerođ)« ober ®tfon, Bos americanus) je manjši ter ima na sprednjem životu daljšo kocasto dlako in večjo tolščeno grbo na plečih. Bizoni se pašo v velicih čredah na tisoče in tisoče po travnatih stepah ali prerijah severne Amerike. No sedaj ginejo od dne do dne, ker jih zarad okusnega mesa in čislane kože strastno preganjajo. Zlasti Indijanom je bizon najimenitnejša divjačina. 67. Bizon (V10 nar. vel.). 46. Domača ovca (bas jatjmc @d)af, Ovis aries) — tudi oven ali p raz, brav, jagnje (jare) imenovana — ima polžasto zavite, od strani stisnene in robate roge, ki so poerez nepravilno nagrbani. Brade nema, dlaka je vsa enako dolga, gosta, kodrasta ali volnasta. Rž** 68. Ovca (V,e nar. vel.). Domača ovca živi v vseh delih sveta. Kar se tiče velikosti, števila in zvijanja rogov, nadalje glave, ušes in repa, in naposled barve, gostosti, tenkosti in dolgosti volne, se ovca jako izprevrača. Ovce rede najbolj zarad volne; najtanjšo in najboljšo volno dajo ovce m e r i n o s imenovane, katere so bržčas iz Afrike črez morje na Špansko pripeljali, od tod tudi ime (transmarinus,Merinos). — Ovci tolstorepki (baS fcttfdjiränsigc @фај) nabčre se v dolzem repu toliko tolšče, da ga težko za soboj vlači. Živi na južnem Ruskem, po srednjeazijanskih stepah in v severni Afriki. Od nje dobivamo krasno svetlo črno ali sivo kodrasto krzno, ki se v trgovini prodaje pod imenom „astrahan“. 47. Domača koza (bie jaljmc Зк0С, Capra hircus) — prč, koza, k o z 1 i č — ima srpasto nazaj zavite, od strani stisnene, robate roge, ki so precej gladki in samo na sprednji strani očevidno povprek brazdasti. Bradata žival je dolge in stre- menaste srsti (dlake). Tudi od domače koze je znano mnogo pasem. Dočim je naša navadna koza grobe, kratke dlake, ima imenitna kla-poüha kašmirka kakor tudi glasovita angorka iz Male Azije jako dolgo svilasto dlako, iz katere se izdelujejo najfinejše in najdražje tkanine (šali). Zarad mleka in kože, pa tudi zarad mesa rede kozo povsod po pustih krajih, posebno po goratih pokrajinah. 48. Kozorog ali divji kozel (bcr2Hpcn* ©teinbocf, Capra ibex) je kratke in gladke, zgoi’aj sivkasto-nijave, spodaj belkaste dlake. Veliki in težki rogovi so polumesečasto nazaj zakrivljeni, od strani stisneni, spredaj zaokroženi, povprek pa imajo 14—16 klobasastih grb. Dandenes je kozorog jako redka žival in stanuje na najnepristopnejših krajih piemontskih Alp, na južni strani Montbianca in Monte Rose; v doline pride le redko kedaj. Neverjetno je spreten in skočen, močan in uren. Druge vrste kozorogi živo na Pirenejah, na Kavkazu, Tavru in v Sibiriji. 49. Divja koza ali gams (bte ©emfe, Antilope rupicapra). Golobrada glava nosi naravnost kvišku stoječe, zgoraj kljukasto nazaj zavite, gladke rogove. Gosto, sivo, volnasto podlaniko pokrivajo dolge rujave ali sivkaste kocine, kakor namreč nanese letni čas. Divje koze živš v družbah po naših snežnikih. Oprezne so in postavljajo na paši stražo, ki jim zabrlizne, ako jim preti kaka opUsnost. Zares čudno jih je gledati, kakö brezskrbno in urno skačejo črez brezdna in plezajo po strmem pečevji. Dasi je lov na gamse nevaren, ali vsaj jako težaven, vender jih planinci strastno love in preganjajo, zatč so dandenes po necih krajih uže precej redki. Meso je cenjena divjačina, iz kože delajo trdno usnje in dolgo hrbtno dlako, tako imenovano gamsovo brado, zatikujejo si lovci za klobuke. 50. Gazela (bie ®ojc((c, Antilope Dorcas) je lepa vitka žival srnine velikosti. Zgoraj je jasno rumena, spodaj bela. Na glavi nosi 21 cm. dolge, spodaj obročkaste, zgoraj pa gladke, kakor lira ukrivljene rogove. Pod velikimi, živahnimi očmi ima solzne jamice. Gibka ušesa so špičasta, rep je kratek in čopast. Gazela prebiva v velikih čredah po severo-afrikanskih in arabskih puščavah. Neizrečeno je plaha in skočna, pred nevarnostjo zbeži hitro, kakor bi jo odnesel vihar. Razen človeka love je tudi leopardi in panterji. — У toplejši Aziji, zlasti pa v Afriki žive še mnoge vrste gazel in antilop razne veličine in postave. Vse so sicer krotke ali vender plahe živali, tencega in lehkega trupla in gladke dlake. Po teh lastnostih se približujejo jelenom, toda imajo stalne otle rogove. Kogar ji imajo na čelu koščene izrastke, rožnice imenovane, na katere so nasajeni otli roženi toki (rogovi), ki nikdar ne odpadejo. Samec in samica imata roge, le pri ovcah in kozah jih samice večkrat nemajo ali pa so krnasti. Nekoliko teh rogarjev človek uže od nekdaj v celih čredah redi in razprostranjeni so skoro po vsem svetu. Človek dobiva od njih polno stvari sebi v hrano in v obleko. Semkaj spadajo goveda, ovce in koze. b) Jeleni (.јМгјфе, Cervini). 51. Srna (bae Cervus Capreolus) je po leti rujava, po zimi rudeč-kasto-siva. Srnjak nosi na glavi kratko rogovje, navadno s tremi roglji ali 72. Gazela (V16 nar. vel.). 73. Lobanja divje koze (‘/г, nar. vel.). 74. Srne (V,g nar. vel.). njeno jamico (solzna jamica) in 25 cm. dolg rep. parožki, ki mu pozno na jesen odpade, v zimi pa iz nova naraste. Srna nema niti solznih jamic, niti repa. Srna živi po gozdih zmerno tople Evrope v majhnih družbah. Streljajo jo zarad okusnega mesa. 52. Navadni jelen (berSbcKjtrfd), Cervus ela-phus) jo po leti rudeč-kasto-rujav, po zimi ru-dečkasto-siv. Pod očesom ima palec globoko, z neko posebno mazjö napol-Samec nosi mnogorogljato, nazaj položeno rogovje oblih parožkov, ki mu mesca svečana odpade. Jelen živi v čo-porih po večih gozdih Evrope in srednje Azije. Je mnogovrstna zelišča, gobe, listje, brstje in žito, kjer časi škodo dela. Od velike koristi je človeku z mesom, s kožo in z rogovjem. Lov na jelene se imenuje veliki lov; ra in tam jih drže v zverinjakih. Jelenu podoben, toda mnogo manjši je damjek ali lanjec (bet Sam» ђкјф, Cervus dama), čegar rogovje je pri korenu oblo, potem se razširja in deli, kakor prsti na roci. Iz prva je bil divji v severni Afriki, zdaj drže to lepo in krotko žival tudi pogostoma v zveri- njakih in po gozdih toplejše in zmerno-tople Evrope. 53. Severni jelen (ba§ 3icu Cervus tarandus) je tolik, kolik naš navadni jelen, samo ka ima krajše noge širocih parkljev in krajši vrat, katerega nosi ravno. Gosta dlaka je po leti rujava, po zimi bela. Samec in samica imata tenko, mnogorogljato, uže od korena razdeljeno rogovje, če-gar spodnji roglji so zopet razcepljeni ter se končajo v majhne, ploščate lopatice. Divji severni jeleni živ6 dandenes samo še v polarnih krajih; ondotni prebivalci je v čredah po več tisoč drže kakor domačo živino. Za te ljudi je severni jelen največje bogastvo in razen psa edina domača žival, ki jim nadomešča našo ovco, govedo in konja, ker jim daje obleko, mleko in meso, vrh tega še vozi in nosi tovore. Njega siromašna hrana so nizka zelišča, po zimi skoro sani mah in lišaj, ki si ga sam izpod snega iskapa. Sušega sena ne mara. Los (baä Sicutlpcv, Cervus alces) je največji jelen in samec nosi rogovje, ki je časi 16—20 kilogramov težko in široki, rogljati lopati podobno. Los živi po močvirjih in gozdih severne Evrope, Azije in Amerike, toda ne grč tako daleč proti se- 76. Damjek ali lanjec (ys3 nar. vel.). 77. Severni jelen (V2, nar. vek), vem, kakor severni jelen. Nekdaj je sč severnim jelenom vred prebival tudi na Nemškem. 54. Pižmar (ba8 2Jcofdjuetl)icr, Moschus moschi'ferus) je srnine velikosti in postave. Nema niti rogovja, niti solznih jamic, ali zadnji parkeljci, ki so drugače krnasti, so pri njem veliki. Samec ima v gornji čeljusti velike, daleč iz ust strčeče očnjake, za popkom pa mošnjico, v kateri se zbira neko jako dišeče zdravilno mazilo, tako imenovani pižem ali mošek. Živalstvo. 4 Živi posamično na visokih planinah zadnje Azije. Jako je plah in uren, in se izvrstno spenja po skalovji. Zarad dragocenega moška ga pridno pobijajo. 55. Žirafa (bic ©ivaffc, Camelopärdalis giräffa), je na suhem najvišja žival. Po konci stoječa meri od prednjih nog do vrh glave 6 metrov, vrat sam je 2 metra dolg, prednje noge so pa še daljše. Truplo samo je za čudo kratko in visi proti zadnjemu koncu. Na čelu stojita dva kratka, s kosmato kožo obrastena čepa, ki ne odpadeta. Samec ima med tema dvema še tretji krajši čep. Vrat nosi kratko grivo, sicer je truplo kratke belkaste dlake, z nepravilnimi oglastimi, rumenkastimi ali rujavkastimi lisami. Rep je na konci čopast. ! - - Žirafa živi samo po planjavah srednje Afrike v majhnih čoporih in se hrani posebno z listjem, čemur jej služi prav dobro ostri, gibki jezik in nje visokost. Prav čudno in smešno je gledati to žival, kadar hodi, se pripogne ali uleže. Gredoč se žirafa ziblje, ker stopa ob enem na obe nogi iste strani in zraven meče vrat sedaj naprej, sedaj nazaj. No pri vsem tem je jako urna. Kadar kaj od tal pobira ali pije, razkorači prednji nogi ali pa poklekne na-nji. t. j. regljate, koščene, celega. Rogovje nosijo Jeleni so dvoparkljarji, noseči na čelu rogovje, vsako leto odpadajoče izrastke, ki nijso otli, ampak iz samci, le samica severnega jelena jih ima tudi. Rogovje stoji na čelnih rožnicah in kadar se začne na korenu sušiti, tedaj se odlupi in odpade. Kmalu potem se začenja nova snov iz rožnic odsedati in novo večje rogovje poganja. Mlado rogovje je s prva polno krvnih žilic in je s puhasto kožo pokrito. Mlada žival dobi prvo leto enostavne špice, drugo leto je rogovje viličasto in vsako leto potem priraste en parožek več. — Jeleni so mirne živali, hranijo se z rastlinami, plašni so in skočni in razen severnega jelena jih človek nij mogel udomačiti. 81. Srnja lobanja ('/5 nar. vel.). c) Kamele (Samcele, CameHni). 56. Enogrba kamela ali dromedar (ba$ cinfyötfcrigc Samce! ober ©romebar, Camelus dromedärius) je večja in višja od konja in ima eno samo grbo skoro sredi hrbta. Glava nema niti rog, niti rogovja; od dolzega, ukrivljenega vrata visi ožrelje ali podvratnik. Telo je porasteno z razmršeno, rujavkasto ali sivkasto srstjo (dlako), ki je na vratu, na grbi in na prednjih nogah daljša nego drugod. Na prsih in na kolenih ima uže v mla- dosti trde žulje. Na nogah ima po 2 prsta z majhnimi parkeljci, toda ne stopa na parkeljce, ampak na široke podplate, ki so z debelo, žuljavo kožo prevlečeni. Enogrba kamela jc Arabcem najimenitnejša domača žival in jim služi za potovanje ali tovorjenje po vročih peščenih puščavah južne Azije in severne Afrike, za katere je kakor nalašč ustvarjena. Po pravici jo imenuje Arabec l&dijo v puščavi, ker brez nje bi bila puščava človeku zaprta. S tovorom, 400—550 kilogramov težkim, gre na dan 10 ur daleč in je tudi s pičlo hrano zadovoljna, ker razen suhega dračja v puščavi le redko kedaj dobi pest ječmena, bežola ali dateljev. Vrh tega lehko osem dni žejo trpi, kajti tako dolgo se potrebna voda lehko vzdrži v želodčevi koži, to pa vender nij res, da bi voda ostala čvrsta in človeku užitna, kakor mnogi po krivem mislijo. Ta žival koristi tudi z mesom, mlekom, z dlako in celo z gnojem. Dromedaru podobna in enako koristna dvogrba ali baktrijanska kamela (bae Xrampeitljier ober Bactrifcijež iiamed, Camelus bactrianus) ima dve premični mastni grbi na hrbtu in daljšo temno-rujavkasto dlako, in živi v zmerno-toplih krajih srednje Azije, posebno na tatarskih, mongolskih in kitajskih stepah. 57. Lama (ba8 Sdjaffmnccl ober Samo, Auchenia lama) je tolikšna kakor srna, toda nema niti rogov, niti rogovja, niti mastnih grb na hrbtu. Glava je špičasta in ima dolga, kvišku stoječa ušesa in bistre oči. Tenki vrat nosi po konci. Vse telo je s kuštravo, dolgo, največ jasno-rujavkasto dlako porasteno. Prsi in gležnji so žuljavi. Na nogah ima po dva razdeljena prsta s kratkimi krempljastimi parklji in z žuljavim podplatom. Lama prebiva po najvišjih gorah (Andah) južne Amerike. Peruanci jo drže kot domačo žival, da jim nosi tovore. S tovorom, 45—55 kilogramov težkim, gre na dan po 2 ali 3 milje daleč, zraven tega koristi človeku z mesom, mlekom, s kožo in volno, če jo človek draži, pljune nanj neko smrdečo slino. V nižjih, toplejših pokrajinah kmalu pogine. Po najvišjih vrhuncih se še nahaja divja lama ali gvanako (Auchenia huanäco). Dve drugi, manjši južno-amerikanski lami, namreč vikunj a (Auchenia vikiiila) in alpaka (Auchčnia paco) dajete jako tenko, svilasto volno rujavkaste barve. Kamele nemajo izrastkov na čelu, njih gornja usnica je gibka in razcepljena, vrat je dolg, noge so dvoprste (brez krnastih prstov). Iz prva so samo v Aziji in Ameriki doma, onde žive v puščavah, tukaj pa v skalovitih gorskih pokrajinah. Dvoparkljarji imajo na nogah po dva, v parkljih skrita prsta, na katera stopajo; navadno imajo še dva manjša parkeljca, ki stojita više (mali ali krnasti parkeljci). V zobovji kažejo to posebnost, da imajo samo v spodnji čeljusti 6—8 prednjih zob, v gornji pa navadno nobenih; očnjakov navadno nemajo; kočnjaki so ploščati in nabrani, imajo jih v obeh čeljustih, in sicer na vsaki strani po 6. Ker pogoltneno hrano še enkrat prežvekajo ali pre-živajo, pravimo jim tudi prožvekalci ali preživači. Za tega delj je 85. Zadnja jelenska noga. 66. Ovčji želodec. P, P', P" trije členi obeh prstov, a) požirdvnik, bi vamp, c) käpica, d) devetoghb, e) si- S stopalo, JN nart, G golenica. riščnik, fl črevo. Crte značijo pot, po katerem potiye hrana. Použita krma gre od 1 skozi b) in c) in se povrača zopet na 2. Po preživanji grč od 3 skozi d) in e) v f) in naprej v 4. njih želodec v štiri predele razdeljen. Hrana, ki se prvikrat le bolj površno prežveče, pride v velik želodec, ki se vamp imenuje, in odtod gre v drugi manjši želodec, kapica imenovan. Tukaj se hrana sprime v majhne kepe in se živali povrača v usta, kjer se drugikrat do dobrega zmelje in se slino dobro pomeša, in potem gre naravnost v tretji želodec, ki se mu zarad mnogih gub devetogüb pravi. Iz devetoguba se pomakne hrana v zadnji želodec, siriščnik imenovan, kjer se do dobrega prekuha in prebavi. — V trebuhu se prežvekalcem nabira mnogo loja. Na čelnih rožnicah dobe mnogovrstne izrastke (roge ali rogovje). Prežvekalci žive večinoma družno, hranijo se z rastlinami, posebno s travo in listjem in so sploh človeku jako koristne živali. Najimenitnejše domače živali spadajo semkaj. 10. Razred. Mnogopärkljarji OBicllnifer, Multüngula). a) T e k m o p r s t i ('.ßaavfyufige). 58. Domači prešit* (baS jaljme @ф№сш, Sus scrofa domestica) je neu-kretna žival, namesto z dlako je pokrit s ščetinami, ki so po hrbtu daljše in trše. Na nogah ima 4 v parklje oblite prste, stopa pa le na dva večja srednja. Glava se konča v gol hru-stančast rilec. Veliki očnjaki (čekani ali okla) so navzgor zakrivljeni in strče iz čeljusti. Vrh tega stoji v vsaki čeljusti še 6 prednjih zob in na vsaki strani po 7 kočnjakov. Pr6šič je nečista žival, rad se valja in rije po hlatu, ali pri vsem tem je človeku jako koristen. Kazen mesa in slanine nam daje tudi ščetine; lehko se zredi in se jako plodi. Domači prešič izvira od divjega včpra (Sus aper), ki živi po močvirnih gozdih in napravlja veliko škodo, ker preriva zemljo, iskaje želoda, žira in korenin. Divji je in srčan, no sedaj jih je uže prav malo. Samec se imenuje neresec, samica svinja, mladiči pa pujski ali odojki. Divji prešič je bolj zatrepanega trupla in močnejših nog, tudi ima po konci stoječa ušesa in veča okla nego domači prčšič. 59. Povodni konj (bas ^tufSpfcrb, Hippopotamus am-phibius) je eden naj večjih in 87. Domači prešič (У,8 nar. vek). 88. Divji veper (У|8 nar. vek). najneukretnejših sesavcev na suhem. Vampasto truplo počiva na kratkih, četveroprstih nogah; kratek vrat nosi čokasto, topo glavo s premajhnimi očmi in ušesi. Gole, 1—2 palca debele kože krogla ne probije. Spodnja očnjaka strčita iz nad drugih zob kakor okla, vrh tega so še 4 prednji zobje in na vsaki strani po 7 kočnjakov. 89. Povodni konj (‘/,5 nar. vel.). Živi v velikih afrikanskih rekah, toda ne več v dolnjem Nilu, po katerem se je tudi imenoval nilski konj. Skoro vedno je v vodi ali pa na bregu v trstovji. Največ se hrani z vodnimi rastlinami. Po noči zahaja večkrat na polje in dela veliko škodo. Lovš ga zarad okusnega mesa in zarad tolšče; iz debele kože režejo izvrstne biče in remene, okla se pa izdelujejo kakor slonova kost. b) Lihoprsti (Uttpaarinifhic). 60. Amerikanski tapir (ber amcrifamfd)c Sapiv, Tapirus americanus) je žival oslove velikosti in je po vsem telesu ohrasten z gosto rujavo dlako, samo na vratu ima malo daljšo grivo. Nos je podaljšan v kratek gibek rilec, ušesa so kratka, oči majhne. Zobovje je popolno. Na prednjih nogah ima štiri, na zadnjih tri prste. Tapir živi po gostih gozdih tropične južne Amerike. 90. Amerikanski tapir O/,, nar. vel.). Po noči se pase, pride tudi na obdelano polje in dostikrat napravi veliko škodo. Precej plah je, lovč ga pa zarad mesa in tolšče. — V zadnji Indiji živi še drug tapir. 61. Indijski slon (bcv ittbtfdjc Gtcptjant, Ćlephas Indiens) je najveeji sesavec na suhem. Telo je na videz okorno in neukretno, noge kratke stehraste, prednje imajo pet, zadnje samo štiri parkeljce. Siva debela koža ima le sem t^r tje kako ščetino. Glava je debela, vrat kratek, ušesa so dolga in maha-drava, oči v primeri majhne. Eilec je gibek na vse strani, na konci med nosnicama ima prstu podoben rogljiček, s katerim lehko male stvari pobira. Zobovje je jako enostavno; slon ima namreč na vsaki strani zgoraj in zdolaj samo en velik ploščat, od vzporednih pločic sestavljen kočnjak, ki se s časom 91. Indijski slon (VE0 nar. vel.). izgloje in večkrat z novim nadomešča. Potem mu iz gornje čeljusti strčita še dve veliki okli, kateri dajeta tako imenovano slonovo kost. Slon je navadno 3 metre visok in do 4000 kilogramov težak. Stari samci so pa časi celo S'ö metre visoki. Eno samo oklo je navadno 30—40 kilogramov težko, nahajajo se pa tudi po 60—80 kilogramov težka in 2—3 metre dolga. Slon živi ali udomačen ali divji v južni Aziji in na sosednih velikih otocih. Najbolj po všeči so mu temni gozdi blizu vodä. Je travo, listje, korenine, najrajši pa plodove in sladke rastline. Rilec ali trobec mu služi za dihanje in tudi za orožje, ž njim pije in nosi hrano v usta. Na 2 metra ga lehko raztegne aji skrči na 60 cm., tudi ga lehko zvije kakor vzmet. Konec trobca s prstastim rogljičkom mu služi skoro kakor roka. Slon koristi z okli (slonovo kostjo), lehko se udomači, nosi tovore, hodi na lov in se nauči mnogih mojstrij. Časi so ga rabili tudi v vojski. Love jih v zanke, ograje in jame, večkrat pri lovu pomagajo uže udomačeni sloni. Ker se v sužnosti ne plode, zato treba vedno nove slone loviti in jih tomljati. Afrikanski slon (bcr afriEam|'d>e Gštepljaut, Elephas afric&nus) je črnikaste barve in posebno velicih ši-rocih uhljev. Na vsaki nogi ima po štiri prste in konec trobca dva prstasta rogljička. Oglojine na kćčnjakih so küpaste. V starem veku je živel tudi v severni Afriki, kjer so ga tomljali in v vojski rabili. Zdaj je pa tukaj, kakor tudi v kapski zemlji uže iztrebljen, nahaja se samo še v srednji Afriki, sem ter tam še precej pogostoma. Lovš ga zarad okel, ki so imenitna trgovska roba 92. Afrikanski slon (‘/50 nar. vel.). 62. Indijski nosorog (baS inbifcfjc JfaSfyorn, Tihinoceros indicus) je velika in neukretna žival, čegar rožena, razpokana in skoro nepredorna koža je malo ne kakor deska debela in po globokih gubah v ščite razdeljena. Ušesa mu stoje po konci, gornja ustna mu se pri žretji upodobi v kratek, prstast rogelj, nad gobcem pa nosi 30—60 cm. dolg, špičast, iz gostih vlaken zrasten rog. Očnjakov nema, temveč samo 2 predjna zoba in na vsaki strani po 7 kččnjakov. Noge so troprste. Nosorog živi po močvirjih Vzhodne Indije, hrani se največ s listjem ter je len in miren. Iz posušene njegove kože delajo ščite, palice, remene in iz rogov kupice. V Afriki se dobe druge vrste nosorogi z dvema rogoma. Nekateri ima kratek in top rog, ako si ga je namreč z drgnenjem odbrusil. 93. Indijski nosorog (V,6 nar. vel.). Mnogoparkljarji imajo 3—5 v parklje obutih prstov in različno, ali večinoma popolno zobovje. Zarad debele, žuljave, samo redko kedaj s ščetinami obra-stene kože imenujejo se tudi debelo k ožci (©idfjäutcr.) Semkaj spadajo uajvečji sesavci na suhi zemlji, živeči samo v vročih pokrajinah starega sveta. Sicer jih tudi še delimo na ščetinarje (svinje), nosane (tapirje), t rob čar j e (slone) in prave debelokožcc (nosorog in povodni konj). Po številu parkljev je delimo v tekmoprste in lihoprste. 11. Razred. Ribaki ali kiti (g-t|'cl)fäugetl)icrc ober Sffialc, Cetticea). a) Fllskavke ($cfyt>mc). 63. Prava pliskavka ali pravi delpin (ber cdjtc ©clpljtit, Delphinus Delphis) je 2—2 5 metra dolg in še črez. Podobe je ribje, kože gole, na hrbtu črne, ob straneh sive in na trebuhu bele ter svetle kakor svila. Glava se konča v špičast gobec, a vsaka čeljust ima 42—47 enacih, ostrih zob. V štrčnico zlite nosnice odpirajo se na čelu. Prednji nogi sta spremenjeni v kosaste plavute, vrh tega ima tudi na hrbtu tolsto plavuto. Zadnjih nog nema, temveč se telo končuje v ravno, repno plavuto. PHskavka živi v društvu v Srednjem in Atlantskem morji. Požrešna je in se hrani z ribami in drugimi morskimi živalimi. Večkrat sledi ladijo, ali ne iz privrženosti do človeka, ampak le zatö, da žre ribe, prežeče na odpadke iz ladije. Samorög ali narval (Jfartoal ober ©шђогпрјф, Mčnodon monöceros), je 4—5 metrov dolga pliskavka. Iz brezzobih ust mu naravnost naprej strči veliko, zavojito oklo. Živi v severnem Ledenem morji in je miroljubna in nedolžna žival, hraneča se z malimi ribami in morskimi živalimi. časi 2 -2'5 metra dolgo oklo je tako močno, da ž njim lehko 8 cm. debelo hrastovo platnico na ladiji prodre; no to strahovito orožje rabi samo v brambo. Zob se izdeluje kakor slonova kost. 94. Pliskavka (V30 nar. vel.). 95. Samorog ali narval ('/50 nar. vel.). 64. (ilavač ali kašelot (ber ‘jiottfifcl), Cachelot, Physeter macrocephalus) je največji morski velikan. Dolg je 20-22 metrov in okoli pleč meri 12 metrov. Nerazmerno velika glava sama je za tretji del vsega telesa. Gornja čeljust je neznansko velika in brezi zob, na topem gobci ima v štrčnico zlite nosnice; spodnja čeljust je majhna, ozka, z mnogimi spičastimi zobmi nasajena. Majhne oči so na straneh glave blizu prsnih plavut. Truplo se proti zadnjemu koncu jako zožuje in se konča v velikansko dvokrilato repno plavuto. Gola koža je zgoraj črna, spodaj belkasta. Glavač živi družbeno po vseh morjih in se hrani z mekužci in ribami. Kazen masti in zob dobivamo od njega še dve posebni stvari, kitov mozeg ali spermacet in ambro. Kitov mozeg je v živi živali olnjata tekočina, ki se na zraku strdi v belo, voskasto stvar Ta mozeg se dobiva v posebnih otlinah, zlasti pod kožo na glavi in nekoliko tudi po hrbtu a b cd 96. Glavač ali potval (Voo,, nar. vel.). Glavač na morskem površji se pri a potaplja, pri b videti je od strani, pri c moli glavo iz vode in pri d je videti od spredaj. Pri b in d brizga iz štrčnice vodo in paro. Ambra je smolasta, bela ali siva, prijetno dišeča tvar, ki se nahaja v glavačevem drobu, ali pa v moiji in po bregovih naplavljena. Leta 1853. po leti so ujeli 6 mladih glavačev blizu Novega grada v Istri. Okostnica (skelet) naj večjega, 1P5 metrov dolzega, nahaja se v c. k. dvorskem prirodninskem kabinetu na Dunaj'i. b) Kiti (ed/te Slkle). 65. Pravi ail grenlandski kit (bcr cigcntüdjc ober grönlanbtfdjc SBalfifd), Balaena Mysticetus) je redko kedaj 20 metrov dolg. Velika glava, tretji del vsega telesa, se spredaj zožuje in ima v primeri jako veliko, brezzobo dolnjo in ozko gornjo čeljust. Od gornje čeljusti mu namesto zob vise v usta rožene ploče, ki stoje druga tik druge in se „usi“ imenujejo. Vrh glave v sredi se vidijo osebljene zavite nosnice ali štrčnice. Male oči stoje prav na strani onde, kjer se usta odpirajo, blizu prednjih plavut. Telo se mu konča v prav široko repno plavuto. Zgoraj je črn, spodaj bel. Kit živi največ ali posamičen ali na pare v severnem Ledenem morji. Neki drug, temu podoben kit živi pa tudi v južnem Ledenem morji. Dasi mu je žrelo neznansko veliko, da ima čolnič z brodniki v njem dovolj prostora, je vender goltanec tako ozek, da more samo majhne morske živalce, n. pr. rake, polže in polipe požirati, te pa, se vš da, v obilni meri. Od kita se dobiva ribja kost in ribja mast. Ribja kost so rožene ploče ali usi, katerih ima črez 300 v gornji čeljusti; v sredi so najdaljši, namreč 3—4 in celo 5 metrov dolgi, 20—25 cm. široki in na notranjem robu resasti. Na njih prestreza kit, kakor na rešetu, majhne vodne živalce. Ribja mast se dobiva od tolšče, ki ovija vse telo. Kit srednje velikosti ima blizu 110.000 kilogr., tedaj odvaga 200 pitanih volov ali pa 30 slonov! Ribja kost sama tehta časi črez 1700 kilogr., ribja mast pa 45.000 kilogr. — Mnogo ladij gre vsako leto kitov lovit. Ko lovci kita zapazijo, bližajo se mu oprezno v posebnih čolničkih, in ko so se mu dosti primaknili, napadajo ga z ostvami. Akoprem ranjen kit tekoj izgine pod vodo, mora vender spet priti na površje, da si oddahne, kar se zgodi za 5—10 minut, časi pa tudi še le za četrt ali cel6 za pol ure. Zdajci ga z novimi ostvami in sulicami tako dolgo zbadajo, da se izkrvavi in pogine. Boreč se sč srarljo brizga kit iz štrčnic vodo, ki je časti tudi s krvjo pomešana. Drugače puha iz sebe samo toplo, vlažno sapo, ki se na mrzlem zraku zgosti ter je potem uže od daleč videti kakor parni vodomet. Vsi ribaki imajo golo, ribam podobno telo in le dve prednji v plavuti spremenjeni nogi. Zadnjih nog nemajo, zato imajo pa veliko repno plavuto za veslanje, ki pa ne stoji naopik, kakor pri ribah, ampak ravno. Žive vedno le v vodi. Po topli krvi in po dihanji na zraku razlikujejo se očevidno in lehko od pravih rib. 12. Razred. Vrečarji (Scuteltfjierc, Marsupialia). 6G. Velikanski klokan ali kengurtij (boe 9{icfcn4t«tcpmt(), Halma-türus giganteus) je po konci stoječ 150 cm. visok in je jako čudne postave, ker je prednji del života majhen in slab, zadnji del pa nenavadno zastaven in močan. Na mali drobni glavi stoje špičasta ušesa po konci. Krepki zadnji nogi sta 5—G krat daljši od prednjih, na nji žival seda in ž njima skače, pri tem ЈеЈ je v pomoč 1 meter dolgi in jako močni rep. Mehka in kratka dlaka je zgoraj sivkasto rujava, spodaj belkasta. Samica ima na trebuhu prostorno vrečo, vanjo spravlja jako negodne, sprva samo 2—3 cm. dolge mladiče ter jih onde doji z mlekom in nosi tako dolgo soboj, da se morejo gibati in si sami hrane iskati. Toda tudi še pozneje v opasnosti radi pobegnejo v materino vrečo, iz katere se zvedavo po sovražniku ozirajo. Veliki klokan živi po travnatih planjavah južne in zapadne Nove Holandije in Van-dimenove 'zemlje, in je ondc največji sesävec. Pase se v travi, love ga zarad okusnega mesa. Ne hodi, temveč samo skače, a to jako hitro, kajti v enem skoku preskoči 5—7 metrov. V zadregi hrani se pogumno, njegove brce z zadnjima krepkima nogama so celo opasne. 67. Surinamski hrbtonös (tue furitmmifdjc Scutelrntte, Didelphys dorsi- 99. Hrbtonös (V, nar. vel). gera) ima tenek gol rep, ki je daljši od telesa. Podoben je podgani, špičasti gobček je brkat, velika ušesa so okrogla, kožub je rujavkasto siv, noge so pa kratke in enako dolge. Samica na trebuhu nema prave vrečice, temveč samo kožnate gube. Poodrasli mladički zato materi splezajo na hrbet in o vij 6 svoje repke okoli nazaj zavihanega materinega repa. Ta v Surinamu živeča žival naj nam bode za primer mnogoštevilnih drugih sorodnih vrst, stanujočih v toplejši Ameriki. Vse so odurne grde živali mišje do mačje velikosti, žive po gozdih in po noči love ptiče, kuščarje, žabe in včlike žužke. Človeku nijso niti posebno koristne, niti znatno škodljive. Vrečarji imajo na trebuhu neko posebno spravo, tako imenovano vrečo (marsupium), v kateri se jako majhni in negodni mladiči gode. Nekateri vrečarji so sicer brez te sprave, toda vsi imajo dve posebni kosti v podporo te vreče (vrečni kosti). Doma so v Avstraliji in Ameriki, nekateri so zverske čudi in love druge živali, drugi se pa branijo z rastlinami. WtA 13. Razred. Kljunaši (©фпа&еШјкге, Monotremata). 68. Čudoviti kij imaš (baS jonbevbarc @d)imbc(tl)icr, Ornitkorkyncims paradoxus) je^}podoben malifvidri, toda ima brezzoba, cevkasta, račjemu kljunu podobna usta z ustnimi mošnjicami. Na vsaki nogi ima pet ostrokrempljastih, s plav-no mreno zvezanih prstov. Oči so majhne, ušes ni videti, rep je pa kratek in ploščat. Samec ima na zadnjih nogah dolgo, otlo ostrogo. - ---- "' Kljun&šse nahaja v južni Novi Holandiji in v Tasmaniji po luknjah kraj voda. Največ je v vodi in brba po blatu, loveč črve in druge male živalce. Lehko se zvije kakor jež. Neka druga podobna, 100. Kljun&S ('/a nar. vel.l. ali na suhem živeča novoholandska žival je kopni kljundš ali kljunati ježek (bcr ©dmatctigct, Echydna hystrix), ki je s kratkimi bodicami obrasten. Novoholandski kljunaši prirodoslovca zato tako zanimajo, ker mnogo na teh živalih uže spominja na ptiče. Njihova usta so brezzoba in ptičjemu kljunu podobna; kakor ptice imajo tudi oni tako imenovane vilice (druge ključnice) in na konci trupla samo en skupen telesni predor. Ali vender so te čudne živali pravi sesavci, kajti kote žive, če tudi negodne mladiče in jih s prva hranijo z mlekom. Pregled sesavcev. Vsi sesävei (©äugcttjicrc, mammalia) imajo trdno okostnico (ogrodje) in rudečo toplo kri, dihajo s pluči in kote žive mlade, katere s prva hranijo z mlekom. Navadno so z dlako pokriti, največ imajo različne zobe in štiri, raznim opravkom služeče ude. Najnepopolniši sesavci so gotovo kljunaši, in prvi za njimi so vrečarji. Druge ločimo po udih v pr star j e ali kremp Ijarj e (‘Jiagettljtere), par kij arj e (^niftljiere), in plavütarj e (Stoffen* tfyicre). Prstarji imajo proste, gibke in z nohti ali kremplji pokrite prste; pri parkljarjih so prsti tudi prosti, ali malo gibki in v rožene nožnice ali parklje obuti; pri plavutarjih naposled so negibki prsti v kožo zaviti in v plavuto spremenjeni. K višim sesavcem spadajo in sicer: a) h krempljarjem: opice, prhu-tarji, žužkojedi, zveri, tulnji, glodavci in redkozobi; b) k parkljarjem: kopitarji, dvoparkljarji in mnogopärkljarji; c) k plavütarjem: ribaki. 2. Red: r-tioi. (3Sbgct, Aves.) 1. Razred. (Brzoteki (?aufoögeI, Cursores). G9. Afrikanski noj (bor afrifcmifcfye Strauß, Strüthio Camelus) je najvišji ptič, visok je namreč 2-5 metra. Mala ploščata glava je gola in je nasajena na dolgem, jako gibkem, tudi golem vratu. Perje na razmerno kratkem truplu je sosebno mehko in rahlo, celo repna in letavna peresa so mahadrava in pvi-hasta. Na dolzih golih nogah ima samo dva prsta. Velike oči imajo trepalnice in obrvi ter so bolj gibke, nego pri drugih pticah. Perje je razen belih repnih in letavnih peres črno, pri samici pa sivo. Noj prebiva v večjih družbah po neizmernih afrikanskih puščavah. Dasi tudi mu teža in kratke mahadrave perutnice ne dadö vzdigniti se od tal, je vender tako urnih nog, da ga konj komaj dohaja. Hrani se z rastlinami, zraven pa požira tudi kamenčke, črepine, žreblje i. dr. st., ne da bi mu to kaj škodilo. Plitka jama v pesku mu je gnezdo, v katero samica položi 15—18 belkastih, po 1'5 kilogr. težkih jajec, katerih eno samo zaleže za 24 kokošjih. Valitev prepušča ob dnevi solnčnim žarkom. Lovč ga in krote zarad dragocenih peres iz repa in perutnic. Južna Amerika ima svojega posebnega noja, n an du (Ithea americ&na) imenovanega, ki je manjši od afrikanskega in ima 3 prste. Takisto ima Nova Holandija troprstega noja z imenom emu (Dromaeus Novae Holländiae). V Indiji žive kazuvari (Casu&rius indicus) z žimasto razčihanim perjem. Na glavi nosijo nekateri širok rožen greben, ob golem, bra- Žlvalstvo. 5 101. Noj (V,4 nar. vel.). davičastem vratu jim visita dve mesnati krpi. Najčudovitejše postave je pa avstralski kivi ali noj kljunač (Simi ober ©dpiepfeuflraufi, Äpteryx austr&lis), ki ima samo krnaste, kratke kreljuti in jako dolg, tenäk kljun in prav tako dolge nosnice. Perja je rujavega, ščetinastega. Ponočnjak je in tava po močvirnik gozdih Novega Seelanda. Jako je redek in še le od nedavna znan. Izumrli so uže mnogi brzoteki, ki nijso mogli leteti, a nekateri so bili celo večji in močnejši od nöja. Največ jih je živelo na Novem Seelandu; znani so pod imenom moa (Dinčrnis). 102. Indijski kazuvar (У28 nar. vel.). 103. Kivi (V12 nar. vel.). Vsi brzoteki so moćne, krepke postave, krnavih, v letanje nesposobnih kreljuti. Na dolgih, močnih, golih nogah imajo samo 2 ali B prednje prste brez zadnjega, in njih grčdnica (prsnica) je ploščata. Od druzih ptičev se razlikujejo, da jim repno perje nij pahalasto, temveč čopasto, a v mnogem obziru, tako na pr. po dlakavem perji in po kopitastih krempljih približujejo se sesdvcem. Prebivajo večinoma na južni zemeljski poluti ter se hranijo z rastlinami. 2. Razred. Ujede (SRaubüögel, Rapaces). a) Podnevne ujede (!EaflraubBiJcjc(). 70. Beloglavi jastreb (bcr raetfjföpftge ©eter, Vultur lulvus) meri z razpetimi perutnicami 2'5 metra. Glava in vrat sta porastena s kratkim, belim, ščetinastim pubom, ki mu na spodnjem vratu dela pernat ovratnik. Ostalo 104. Beloglavi jastreb (У10 nar. vel.). perje je rijasto, samo rep in perutnice so črnikaste. Močan, debel kljun je raven, na konci pa kljukasto zavit. Štirje močni prsti na nogab imajo le tope in slabo ukrivljene kremplje. Ta jastreb je ena naj vetjih in najmočnejših ptic; prebiva po vsej Afriki, v Siriji in v južni Evropi, in prileti tudi k nam. Prenočuje v gorah, proti poldnevu izleti in krčži črez ravnine. V neizmerni višavi zapazi z bistrim očesom vsako vefjo mrho, spusti se skoro naopik nanjo ter jo žrfi neizrečeno samogoltno. Navadno se okoli crknetine zbirajo j&strebi, vrani in druge mrhojede ptice, ki se za vsak zalogaj koljejo in odrivajo. Jastreb je tak6 požrešen, da na enkrat pogoltne 2 kilograma mesa, pri večji mrhi se nažre takö, da se potem skoro ne more od tal vzdigniti. No za vroče kraje so jastrebi in njih tovariši jako koristne ptice, ker pospravlja mrho, ki bi sicer zrak okužila. Zato ga puste, da spremlja karavane in celo po mestih mu nihče nič žalega ne stori. — Na južnoamerikan-skih Andah živi kondor ali prav za prav kun tur (ber Sonbor, Sarcorhämphus Gryphus), ki z razpetimi perutnicami meri navadno 3, redkokedaj 4 metre. Perja je črnega, samo ovratnik in perutnice so bele. Goli vrat je višnjevo rudeč, a rudečkasto, z redkimi ščetinicami porasteno glavo mu krasi mesnat greben. Vzdiguje se nad 6000 metrov visoko v zrak ter iz te strašanske visočine preži na večje mrtve živali, spušča se nanje in je žre s tako požrešnostjo, da potem ne more vzleteti in tačas ga je lehko ujeti v zadrgo. 71. Brkati ser (bcr Sämmer* ober Sartgeicr, Gypaetos barbatus) z razpetimi perutnicami meri 2 5 metra. Perje je na hrbtu sivkasto-rujavo, na trebuhu rijasto; tudi glava in vrat sta s kratkim, belo-rumenkastim perjem porastena. Močni kljun je na korenu raven, na konci pa kljukasto zavit. Na podbradku ima ščetinaste brke. Kratke noge so tj e do prstov pernate in imajo dolge, zakrivljene in ostre kremplje. Toga repna peresa so dolga na polovico telesa. 106. Ser (y20 nar. vel.). 107. Planinski orel nar. vel.). Brkati ser spada s prejšnjima dvema k največjim ujedam. Stanuje na Pirenejah in Alpah, na sardinskih in grških gorah, pa tudi po azijanskih in severo-afrikanskih planinah. V Alpah je strah in groza gamsom, ovcam, kozam, svizcem, gozdnim kuram, lisicam, zajcem in drugim tacim živalim, na katere plane iz viška. Večje živali in celo človeka skuša pahniti v prepad, na Švicarskem se je tudi dogodilo, da je otroka odnesel. Mnogi pa ta hudodelstva pripisujejo planinskemu orlu, in rekli bi, po pravici. Na Španskem in sploh v toplejših krajih žre večidel mrhovino, zlasti kosti. Ta velika ujeda ima v postavi in v vedenji nekaj od jastreba, nekaj od orla. Kljun in perutnice so jastrebove; noge z velikimi kremplji, pernata glava in vrat je pa orlov. 72. Planinski «rel (bcr ©teinabler, Aquila fulva) meri z razprostrtimi perutnicami črez 2 metra v širjavo. Sploh je zagorelo rujav, po glavi in vratu je zgoraj rijast in z ozkim perjem pokrit, voščenica na kljunu in prsti so rumeni. Od korena raven kljun je spredaj kljukasto ukrivljen. Tršaste noge so tje do prstov pernate, močni kremplji so nenavadno dolgi in ostri. Perutnice pokrivajo rep skoro popolnoma. Planinski drei prebiva po gozdnatih gorah vse Evrope, severne Azije in severne Amerike, in spada med najdrznejše in najmočnejše zračne ujede. Preži sosebno na večje sesävce in ptice, zlasti na mlade jelene in srne, na zajce, jagnjeta, gosi, kure in enake živali, in je zato jako škodljiv. Njegovo moško pokončno držanje, drzan vzlet pod oblake, dostojno vedenje in njegovo nenavadno moč mora tudi človek občudovati, zato je bil 6rel uže od nekdaj kakor kralj vseh ptičev (kakor Jupitrov ptič) v veliki Časti. Vrani, sokoli, lastovice, in galebi se ga posamič boje, toda v veliko jato zbrani se po mogočnosti nad njim maščujejo s tem, da ga neprestano preganjajo in dražijo. — V jugo-vzhodni Evropi in v jutrovih deželah, v Avstriji posebno na gozdnatih donavskih otocih in po ogerskih močvirjih živi temu podobni kraljevi orel (bcr Saifer* ober ffiümgeabter, Aquila imperiälis). Majhen, ali jako drzovit ropar je kragulj (ber §abi$t ober §M)nergeier, Astur palumbarius). Nahaja se po vsej Evropi blizu vasi, preži na kuretnino in preganja vsakovrstne ptice, zlasti jerebice, golobe in ptice pevke. Dostikrat je tako silen in predrzen, da izpred oči človeku odnese perutnino iz dvorišča. — Kragulju podoben, al znatno manjši je skobec (bcr ©perber ober gimfcufyabtcfyt f Astur nisus), ki posebno vrabce in druge male ptičke zalezuje. — Koristna jo pa kdnja ali mišar (bcr äJlüufebuijarb, Buteo vulgaris), ki podavi sila miši po polji. 73. Sokol selec (bcr SBcmberfatl ober Jaubetifalf, Falco peregrinus) meri razpet 120 cm. Zgoraj je pepelast s črnimi poprečnimi lisami, spodaj pa rudečkasto - bel s počrez-nimi progami. Rep ima 9—12 črnih poprečnili pasov. Voščenica in noge so rumene. Kljun je kratek, uže od korena zakrivljen in gornja čeljust ima zobu podobno škrbo. Noge imajo kratke krake z dolgimi prsti in močnimi, ostrimi kremplji; perutnice so dolge in špičaste. Ta sokol živi po vsej Evropi; na jesen gre od nas proti jugu, a drugi njegovega rodil pridejo iz severnili krajev k nam. Močim in predrzen ropar lovi vsaktere ptice vrabčeve do gosje velikosti in dela časi veliko škodo. Nekdaj so jih tomljali za lov na druge ptice, posebno na žrjave, čaplje, divje gosi, race in droplje. Tako tomljanje je jako težavno in otepalno delo, ker se mora plah ptič privaditi ljudem, konjem in psom in zraven se mora tudi naučiti za pokazanim plenom leteti, ga pograbiti in potem na lovčev glas se zopet povrniti. Najimenitnejši zategadelj je bil od selca večji in močnejši sokol lovec (bcr Sagb» fatfe, Falco candicans) z Islanda. b) Ponočne ujčde (5kad;trau6»13gcl). 74. Velika uharica ali vir (bic grofic Oljreule ober Ufjit, Strix bubo) meri razpeta skoro 2 metra. Ker je perje rahlo, mehko in našepirjeno, videti je truplo, posebno pa glava, jako debela. Kij as to perje je temno plamenasto, spodaj pa z nazobčanimi podolgastimi lisami poprskano. Na okroglasti glavi jej nad ušesi strčita dolga prnata čopa, katera lehko privzdigne. Rudeče-rumene oči so velike in leže globoko vdrte sredi pernatega venca. Kratki, črni kljun je tekoj od korena kljukasto ukrivljen. Noge in celo prsti, katerih enega ptica lehko naprej ali nazaj obrne, so gosto pernati. 109. Ühariea ali vir (V, nar. vel.). 110. Pegasta sova (■/, nar. vel.). Vir stanuje po skalovitih goratih gozdih v Evropi in Aziji; po dnevi se skriva v pečevje, staro zidovje ali v dupla, po noči pa leta tiho okoli in lovi večje in manjše živali in napravi časi med divjačino veliko škode. Njegov ukajoči glas, ki je v tihi noči in v samotnem gozdu še strašnejši, je kriv mnogim praznovernim pravljicam. Kakor je pa po noči vir velik strah vsem pticam, ga te vender, ako ga po dnevi zalčtijo, hrezi strahu obletavajo in neumorno dražijo. Zato tudi jemljč lovci to sovo sohoj na lov, da jim privabi druge male ptice. 75. Pegasta sova (bic @фМсгси(с, Strix fkmmea) ima posebno fino, mebko in Lepo pisano perje. Zgoraj je pepelasta, spodaj rijasta. Po brbtu ima mnogo poprečnih progic, na dolnji strani pa rujave bisernate pege. Velike črne oči obdaja lep venec tenko razčibanega, belkastega perja. Glava je nekoliko ploščata in je brez čopov, dasi je nšesni otvor jako velik. Ta lepa sova je v srednji Evropi in v srednji Aziji doma in se nahaja celo po mestih pod strehami. Po noči lovi miši, krte in rovke, in s tem koristi. Vse ujede se hranijo z mesom drugih živali, zato imajo močan, na korenu z voščeno kožo prevlečen kljun, čegar gornji del je na konci kljukasto ukrivljen. Tudi noge so tršaste in močne; prsti, od katerih so trije naprej, eden pa nazaj obrnen, imajo velike krive kremplje. Primeri v pod. 111. in 112. glavo in nogo ribjega orla (^fitfbabler, Pandion baliaetos). Podnevnim 111. Noga ribjega orla 112. Glava ribjega orla (% nar. vel.) (s/4 nar. veh). ujedam so oči na stran obrnene, perje je gosto, letavna peresa močna in trda; nočne ujede imajo pa velike naprej obrnene oči, tenak sluh in mehko perje z vitkimi letavnimi peresi. Prvi so dobri letavci in imajo posebno bister vid in dober voh. Žive na pare, priprosto gnezdo si napravljajo na pečevji ali na visocih drevesih iz suhljadi, slame, trave i. t. d. in neso malo jajec. Mladiči so obrasteni z mehkim puhom in stari je morajo dolgo pitati. Leni m plahi, mrho žroči jastrebi ločijo se uže po goli glavi, golem vratu in po topih krempljih od drznih orlov in sokolov, ki jedo le uplenjene živali. Nekatere ujede so koristne, kakor na pr. naša miši loveča kanja (töuffarb, Buteo vulgaris), afrikanski pisar ali kaear (©ecretär ober ©đjtcmgenablcr, Serpen-tarius secretarius), male sove in dr. 3. Razred. Plezavci (JHetteröögcl, Scansores). a) Domači. 76. črna žolna (ber ©dparjfpecljt, Picus Martins) je razen živo rodečega temena črna kakor ogel. Na ravnem, dolgem, robatem kljunu so nosnice s kratkimi ščetinami pokrite, špičasti, izprožni jezik je pa trd in s kaveljci oborožen. Na nogah ima spredaj dva nekoliko zrastena, zadaj pa dva prosta prsta. Trdi, klinasti rep jej služi pri plezanji v oporo. črna žolna je v gozdih severne Kvrope in Azije stalna ptica ter se hrani z raznimi žuželkami, posebno pa z velfcimi mravljami. S trdim kljunom trka in kljuje na debla in hitro napravi globoke luknje, iz katerih potem s suličastim jezikom vlači prestrašene žužke. Za tako delo ima posebno ustvarjene noge, s katerimi se ne samo oprijemlje, temveč se tudi po debtu hitro navzgor pomika. V gnezdo si z velikim trudom izteše luknjo v gnilem deblu, v kateri potem vali več let poredoma. Razen črne žolne nahaja se po naših gozdih tudi manjša zelena žolna (®riinfped;t, Picus viridis) in več vrst detlov (Suntfpedjt). 113. Črna žolna ('U nar. vel.). 114. Kukavica (V6 nar. vel.). 77. Kukavica (bei- Ämfucf, Cüculus candrus) je zgoraj pepelasta, spodaj bola s črnikastimi povprečnimi progami. Na kratkih, rumenih nogah zunanji prst po volji lehko naprej ali nazaj obrne. Perutnice so ozke in špičaste, rep dolg in klinast, kljun pa polahko ukrivljen. Ta, po svojem kričečem, samo dva tona obsežnem glasu sploh znana ptica prezimuje v Afriki, od koder se sredi meseca aprila ali v početku maja vrača v naše kraje. Hrani se z žuželkami, zlasti s kosmatimi gosenicami in je zarad tega jako koristna. Krhke gosenčje dlake se zabadajo v želodčevo kožo, zato je časi želodec znotraj gosto kosmat. Kukavica je plaha ptica ter se rada skriva v goste vrhe, da je nij z lepa dobiti na oči. Ta ptica ima to posebno svojstvo, da 4—G krat po eno jajce podvrže malim pevcem v gnezda (navadno penici, pastirici, taščici, palčku in še drugim) ter jim prepušča valitev in skrb za izvaljene mladiče. Hitro rastoča mlada kukavica navadno izpodrine ostale mladiče, no vender jo ptuji redniki z največjo skrbnostjo pitajo in odgajajo. b) Ptuj i. 78. Rumenoglava amazonska papiga (bet gefttöpfige Slmajoneitpopagei, Psittacus amazonicus) je sploh zelena, samo po glavi je rumena, okoli kljuna modra; zgib na perutnicah, srednja letavna peresa in trtica je rudeča. Debela in trda gornja čeljust je kaveljčasto zakrivljena črez kratko in topo dolnjo čeljust. Jezik je debel in mesnat. Noge, na katerih sta dva prsta naprej, dva pa nazaj obrnena, jej ne služijo samo za plezanje temveč tudi za prijemanje hrane, katero te ptice z eno nogo kljunu podajejo. 115. Amazonska papiga (*/, nar. vel. . 116. Ara (yi4 nar. vel.). Га papiga živi v brazilijanskih gozdih na Amazonski reki, kjer v velikih družbah pleza po drevji. Na večer se glasno dere, po dnevi pa, ko po vrteli obira pomaranče, ne da glasil od sebe. Pogostoma jo prinašajo v Evropo, ker se lehko nauči govoriti in tudi sicer so smešnim vedenjem človeka razveseljuje. У sličnosti je vse ter se povsem upitomi, toda grize, kogar ne pozna. — У vročih deželah se nahajajo mnoge druge papige, ki so večinoma živo pisanega perja, kakor na pr.: dolgo repi ara ali makao (ber langfdjmiinjige Sira ober Macao, Macrocercus m&cao) ena največjih papig, škrlatastega, modrega in zelenega perja. Živi v južni Ameriki in gnezdi v duplih. Dolič se pa tudi skromne, enobarvene vrste, kakor na pr. jako podiična siva papiga (afcfygrauer Papagei, Psittacus Erithacus). Druge, na pr. rumenoččpasti kakadüj (ber gcIMjauluge Äafabn, Cacatua sulphurea), so bele ter imajo na glavi premično, kakor žveplo rumeno pčrjanico. Ta kakaduj živi na moluških otocih, od koder ga pogostoma živega prinašajo v Evropo. Kakor sploh papige učaka tudi kakadüj veliko starost, celo v sužnosti živi okoli 100 let. Po prebivališči, vedenji in življenji so papige 117. Kakadüj (У, nar. vel.). Ш. Ariel tukan (‘/^ nar. vel.). 79. Toko ali veliki tukan (ber £oco=!£ufcm ober große 'ßfefferfreffer, Rhamphastus Toco) je kakor vran črna ptica z belim grlom. Neprimerno velik, ali lekak kljun je pomarančaste barve, samo na zakrivljenem konci črn. Jezik je ozek, rožen in ob krajih razčiban. Noge so prikladne za plezanje. Plahi tukan samotčri po hrazilijanskih pragozdih, hraneč se sč sočnimi jagodami (sosebno s papriko, zato mu tudi pravijo paprikaš), pa tudi z raznimi plodovi, žužki in malimi živalimi. Po vnanji postavi in tudi po življenji mu je podoben Ariel (ber Jlrieltufau, Kham-phästus Ariel), ki je videti v pod. 118. Pie zavel imajo na nogah dva prsta naprej, dva pa nazaj obrnena. Take noge so posebno spretne za oprijemanje in plezanje po drevji. Kljun je ali raven, ali prikrivljen. Hranijo se z žuželkami ali s plodovi. Pri nas živi samo nekoliko jako koristnih vrst, večinoma pa prebivajo po vročih deželah ter se odlikujejo s posebno kričečimi barvami in z vriščečim glasom. 4. Razred. Vpijati (©cfyvcioügel, Clamatores). a) Domači. 80. Vodomec (ber ©buoget, Alcedo ispida) je ptič kratkega, zajetnega trupla. Teme in kreljuti so posute s modro-zelenimi pikicami, hrbet in jako kratki rep je moder, trebuh pa rijast. Ravni, robati kljun je jako dolg in krepak. Drobne nožice imajo spredaj 3, zadaj pa en kratek prst. Ta lepa stalna ptica najrajša prebiva okoli plitvih voda, prežeč na male ribice, pijavke in vodne žuželke. Po zimi se drži nezamrznenih potokov. 119. Vodomec ('/, nar. vel.). 120. Zlatovranka ('Д nar. vel.). 81. Zlatovranka (bic blaue 9tađc ober SDlanbcIfvälje, Coräcias gärrula) je razen cimetasto rujavega hrbta lepo modro-zelenkasta. Kljun je slab in le malo prikrivljen; kratke, pa krepke noge imajo spredaj 3, zadaj pa en prst. Zlatovranka je selka in prebiva za poletja v gozdih po ravnem. Hrani se s črvi, žužki in malimi žabami; žita ne mara. 82. Navadni vdel), vdod ali smrdokävra (ber gemeine SBiebeljopf, Üpupa epops) ima 5 cm. dolg, tenak kljun. Zgoraj je rijast, spodaj belkast, rep in perutnice so črne in belo pasaste. Glavo mu krasi velika, lepa, razšepirna perjanica. Na kratkih krepkih nogah ima 3 prednje in en zadnji prst. Ta sčlka naših gozdov se hrani s črviči in hrošči, katere vlači iz živinskega blata in iz zemlje. Zarad kratkega jezika jih ne more drugače pogoltniti, da jih meče kvišku in prestreza v kljun. Gnezdi v duplih in je zarad nesnage in smradu nevšečna ptica. 121. Vdeb ali smrdokävra (‘/3 nar. vek). 122. Čudoviti medoses (Уа nar. vek). b) Ptuji. 83. Rubinasti kolibri j (ber $Hu6mtopa«i'-So(tbri, Trochilus mosqmtus) je jako mičken in miloviden ptiček. Dolg je samo 8 cm., glava mu se žari rudeče kakor rubin, na grlu je rudečkasto-rumen ter se iskri zlato-zeleno, sicer je pa zgoraj črno-rujav, spodaj bel. Kljun je dolg, raven in tenak, izprožni jezik je pa na dva nitkasta konca razcepljen. Slabotne, jako kratke nožice so tje do prstov pernate, perutnice so pa krepko in ozke. Ta kolibri in šc mnogi drugi, temu podobni in prekrasno pisani živč v vroči Ameriki, zlasti v Brasiliji, kjer svrčč okoli cvetočih rastlin, utikaje v cvetje dolgi kljun, toda ne srkajo medil, temveč lovč male žuželke. Nekatere vrste teh prezalih in živahnih ptičkov so samo 2*/s cm. dolge, njihova od bombaža narejena gnezda nijso večja od orehove lupine in jajčeca so grahove debelosti. Ujeti ne živč dolgo. — Nekaterim kolibrijem so posamezna peresa jako podaljšana, na pr. čudovitemu medosčsu (ber rouubcvbare §om!ptolibri, Mellisuga mira-bilis), čegar najdaljša repna peresa so 10 cm. dolga, dočim sam ptič nij daljši od 5 cm. Samice nemajo tak6 živo pisanega perja, na pr. samica severo-amerikanskega navadnega kolibrija (gemeiner tolibri, Tröchilus colubris), samci so pa navadno bogato opravljeni, kakor na pr. samec gizdavega medosösa (ber prächtige $onig>ffo(ibvi, Mellisuga magnifica). 84. Veliki kljunorožec (ber дгојзе 'Зсабђопшодс!, Buceros rhinoceros) je velik, kakor puran in črn, kakor vran (krokar), razen belih nog, belega repa in trebuha. Do 80 cm. dolgi, neprimerno veliki, ali lehki kljun je na korenu črn, v sredi rudečkast a na zakrivljenem konci rumenkast. Na kljunu nosi navzgor zakrivljen, rožen nastavek. 127. Liroršpec (Уп nar. vel.). Kljunorožec živi na Filipinih, na Javi in Sumatri, hraneč se po vranje z vsem, kar je užitno, na pr. s plodovi, semeni, žužki, mišimi in z mrhovino. Novo holandski lirorčpec (ber neuljofldiibifdje Seicrfdjmanj, Maenüra supčrba) je fazanove velikosti ter je imeniten zarad prekrasnega samčevega repa, sestavljenega iz 16 tro-vrstnih peres. Vpijati nemajo nog za plezanje, kakor plezavci, niti posebnega pevskega stroja, kakor pevci. V perutnici imajo 10 letavnih peres in kraki na nogah so spredaj pločasti. Sicer so pa jako različne postave. 5. Razred. Pevci (©htgDögcI, Öscines). a) Šilokljuni (^frtcmcnfdjnäW, Subulirčstres). * Drozdi (©roffefo'. 85. Kös (bte (Sđpmrjbroffet ober 2(mfeC, Turdus memla) je ves črn, samo kljun in očesni kolobarček je rumen. Valjasti kljun je krajši od glave in perutnice pokrivajo samo polovico repa. Samica je temnorujava. Ta glasan in ugoden pevec prebiva stalno v naSih gozdih in gajih, hraneč se razen žuželek tudi z jdgodami. Poučnega pevca drže pogostoma v kletkah (gajbicah). 128. K6s (V, nar. vel.). 86. Borovnjak, brinovka ali branjüg (bie 3Baci)()olbcrbroffet ober ber Ärammctöüogcl, Turdus pilaris) je po hrbtu kostanjeve barve, spodaj pa bele. Glava je pepelasta, rep črn, boki in prsi rijaste s špičastimi trivoglastimi lisami. Brezovi gozdi severne Evrope in Azije so njegova prava domovina, kjer se hrani z žužki, črvi in polži. Po zimi se umakne v toplejše kraje ter se preživi z vsakeršnimi jagodami, zlasti z brinovimi, od katerih mu meso dobi neki posebno ugoden okus. Zato jih tudi pri nas vsako leto na tisoče polove. — Drugi domači drozdi so: C ar ar ali dres-kač (bte KJiijtcIfcroffcl, Turdus viscivorus), ki se hrani z lepkimi omelinimi jagodami, to je s plodovi nečega zajednega grma, katerega ta ptica razploduje od drevesa do drevesa; zarad prijetnega petja priljubljeni drozegali cikovt (bte ©ingbroffef, Turdus mtišicus) in v ska-lovji živeči slegtir ali kanj tih (bie ©tembroffel, Turdus saxatilis). Se bolj na glasu je severo-amerikanski oponašavec (bie ©pottbroffcl, Turdus polyglöttus), ki velja onde za najizvrstnejšega pevca. Razen svoje izvirne lepe popevke posnema tudi glasove vseh družili ptic in tudi drugih živali tako na tanko, da človeka premöti. — K drozdom spada tudi v 6d ni kos (bie SSafferamfct, Cinclus aqudticus), ki nas pa po perji in po vedenji spomina na kacega plovca. 87. Skvorec (bcr ©taar, Sturnus vulgaris) ima črno perje, ki se mu spremina na zelenkasto in vijoličasto, po plečih, dolnjih perutnicah in po trebuhu je pa belo pikčasto. Rumeni kljun je raven, na konci ploščat. Skvorec je žihaven in jezičen selec, ki večkrat v velikih družbah gnezdi v duplih in otlih zidovih. Hrani se največ z žužki, katere celo pasoči se živini s hrbta obira, jeseni pa v brezštevilnih jatah odleti v toplejše pokrajine. V sužnosti je jako zabaven, nauči se, dasi tudi nerazločno, govoriti in pesmi žvižgati. 130. Skvorec (V3 nar, vel.). 131ЛSlavec (% nar. vel.). ** Pravi pevci ((Sänger). 88. Slavec (bic Lusciola lusemia) je drobna ptica temno rijastega hrbta, sivo-jasnega trebuha, rujavega repa in zamoklo poltnih nog. Po leti prebiva skoro po vsej Evropi, najrajši po gozdnih pordbjih, v logih in v grmovji, hraneč se z žužki. Blizu tal si naredi v goščavi gnezdo od bilk in znese 4—6 zelenkasto-sivih jajec. Samec ima močžn, doneč glas in njegova pesem je polna raznih napevov in pre- menov. Slavec se glasi časi skoro vso noč, navadno pa po dnevi, počenši od ranega jutra. Slavca imajo pri nas sploh za najboljega pevca ter ga temu primerno visoko čislajo. V suž-nosti živi k večjemu 8 let, hranijo ga z mćčnimi črvi in tako zvanimi niravljinjimi jajci, in ker je jako plah, prevlečejo mu kletko (gajbico) s kako zeleno tkanino. — Od pravega slavca je treba ločiti v e 1 i c e g a slavca (bcr ©projjev, Lusciola Philomela), ki je večji in poje glasneje, toda menj ugodno. — Izvrstna pevca sta tudi vrtna penica (bie ©artcn= ©raSmüde, Sylvia hortensis) in črnoglavka (ba8 Sylvia atricapilla), ki se ehko pozna po črni kapici. 89. Palček ali strežič (bcr ßamtföntg ober ßauttfdjlityfer, Troglodytes parvulus) je najmanjši evropski ptiček, dolg je namreč samo 8 cm. Sploh je rujav s temnejšimi, poprečnimi progami. Kljun je šilast, malo ukrivljen in skoro tako dolg kakor glava; rep in perutnice so kratko in zaokrožene, no repek je vender daljši in vzvrnen. Palček je pri nas stalna ptica in prebiva najrajši v goščavi po vlažnih gozdih. Po grmovji smuče urno sem ter tje in nareja iz mahti jako umetno gnezdo. V opasnosti se skrije v kako duplo ali pa celo v mišjo luknjo, časi poje sredi zime. Šilokljuni imajo valjast, tenak, stisnen in ostrorob, na konci malo prikrivljen kljun za pobiranje žužkov, njihove poglavitne brane. Samo nekatere večje vrste zobljejo po zimi tudi jagode. Šilokljuni so ob enem najizvrstnejši pevci. Od bilk, vlaken in dlak si pleto jako umetna topla gnezda in se pri nas največ selijo na zimo v toplejše pokrajine. — Drozdi so večji in imajo obute krake (golenice), pevci so manjši in njihovi kraki so pločasti. 90. Rujavi sräkoper (bcr rotljriicfigc SBiirgcr ober ®ornbrcI)cr, Lanius collürio) je na hrbtu rudečkasto-rujav. Prsi so rudečkasto-bele, glava in 132. Palček (У„ nar. vel.). 133. Sldvčeva glava (nar. vel.). b) Zobokljiini (Зл(т|фпа6(сг, Dentirdstres). trtica pepelasta, rep črn in tudi prek oči mu sega črna proga, ki je pa pri samicah in mladičih rujava. Močan kljun je kljukasto zakrivljen ter ima izrezo v podobi majhnega zobca. Srakoper je selec, ki prebiva po vsej Evropi in gnezdi najrajši v trnji. Ima to čudno navado, da kükce, kobilice, mlade ptice, kiiščarje, miši i. t. d. nabada na trnje ter je potem o priliki obira. Ker je dober pevec, drže njega in tudi druge vrste srakoperjev v gajbicah. 134. Kujavi srakoper ('/3 nar. vel.). 91. Pegam (bcr ©eibenfcfyttumä, Bombycilla garrula) je ptič zajetnega trupla, lepega, mehkega perja s premičnim čopom na glavi. Sploh je rudeč -kasto-sive barve, grlo in letavna peresa so črna, perutnice so pa vrh tega še lepo belo in rumeno-pasaste, a letavna peresa mu krase škrlataste, kakor iz pečatnega voska narejene luske. Ta lepoperni severnjak prihaja k nam le časi po zimi. Jako je požrešen, jš vsa-keršne jagode, živi družbeno in se da lehko ujeti. Z ob o kij dni imajo močan, na konci kaveljčasto zakrivljen kljun ze zobcem na gornji čeljusti. Ti roparski, požrešni pevci napadajo žuželke in druge manjše živali ter samo po izmiki v zimi zobljejo jagode. c) Sir o kij ti ni ali lastovice (©pciltjdptiibler, Fissirtistres). 92. Domača ali kmetska lastovica (bie SRciuđp ober ФогјјсђшаЉе, Hiründo rüstica) je zgoraj svetlo modrasto-črna, spodaj bela ali rudečkasta, čelo in grlo je rijasto. Kljun je kratek, ploščat, skoro trivoglat; perutnice so jako dolge in špičaste, vnanja repna peresa so daljša od drugih, zato je Živalstvo. л, č rep škarjast. Kazen srednjih dveh so repna peresa helo pikasta. Kratke, gole nožice imajo jako male prste. Ta lastovica «nahaja se po leti povsod v Evropi, zlasti na kmetih ter gnezdi, ako je le mogoče, pod streho, na pr. v vežah, stajah, kuhinjah in celo v dimnikih. Gnezdo nareja od blata. Hrani se samo z majhnimi žuželkami, zlasti muhami, loveč jih letaje. Lastovice so rade blizu človeka ter letajo glasno cvrče brez strahu celo po hišah. Zategadelj in tudi zarad koristi, še posebno pa kakor prijazne ozuano-valke zaželene pomladi so lastovice povsod priljubljene ptice. Izvrstne so letavke, jeseni se v velikih jatah selijo v Afriko. — Tej v vsem podobna je nekoliko manjša hišna ali mestna lastovica (bie §au8= ober ftcuftctjđjiualbc, Hiründo ürbica), ki gnezdi zunaj na hišah. Na grlu nema rujave lise, niti belih pik na krajšem, plitko izrezanem repu. 186. Domača ali kmetska lastovica leteča (‘/2 nar. vel). 137. Hišna ali mestna lastovica 138. Hudournik (’/5 nar. vel.) (У, nar. vel.) 93. Hudournik ali brizga (ber Segicr ober bie iDiauerfdjiualbe, Cypselus tipits) je rujavkast, samo na grlu bel. Močne, sabljaste perutnice so jako dolge, nožice pa neznano kratke in vsi štirje prsti so naprej obrneni. Zato ne more hoditi, temveč se s krempeljci samo obeša in oprijemlje po zidovih in pečinah. Hudourniki obletavajo neizrečeno brzo v velikih jatah, neprestano kričeč, stare zidove in stolpe, kjer tudi gnezdijo. Od tal se ne morejo lehko vzdigniti. Selci so in love žuželke, letaje po zraku. 94. Evropski ležetriidnik ali legen (bte ciiropaUdu' ikacfytfdptmtbe ober ber 3tcgcumclfcr, Caprimülgus europaetis) ima kakor sova rahlo, mehko perje zamokle barve. Kratki, široki kljun je obrasten s ščetinastimi brkami ter se odpira v dva palca široko, rumeno zijalo. Temne oči so velike, perutnice jako dolge in špičaste, na nogah so pa trije prsti naprej, eden pa nazaj obrnen. Legen je selec, ki leta samo po noči, hlastaje po velicih hroščih in nočnih metuljih. Po dnevi žedl skrit na tleh ali pa na nizkih vejah. Salangana (tue @alnn= gane, Collocalia eaculenta) majhna, zgoraj rujava, spodaj belkasta lastovica je imenitna zarad užitnih gnezd, katera na otoku Java prilcplja na nepristopne stene in v podmole nad morjem. Gnezda so podobna plitkim skledicam, ter so narejena iz neke bele, trde in krhke tvarine, ki se v vroči vodi razmoči in usluzi kakor klej. Dasi so ta gnezda sama ob sebi skoro brez vsega okusa, vender veljajo v Kini in Vzhodni Indiji kot sosebna slaščica. Gnezdo bržčas nij nič druzega, nego obilna, usušena ptičeva slina. 140. Salangana ('/„ nar. vel.). Vse lastovice so zleknenega telesa, kratkega, širocega kljuna in jako dolgih in ozkih perutnic, s katerimi morejo izvrstno in vztrajno letati. Noge so pa kratke in spretne samo za oprijemanje ali obešanje. Selke so, hraneče 6* se zgol z žuželkami, katere si leteč love ter so zategadelj koristne ptice. Zarad razklanega kljuna in širocega zijala jih imenujemo širo kljun e. d) Debelokljdni ШодеПфтМег, Coniröstres). 9б. Sinica (bic ftofylmcife, Parus major) je po hrbtu rumeno-zelenkasta, po trebuhu pa rumena. Teme, grlo in široka proga posredi prs in trebuha je črna, rep in perutnice so pa sive. Kratki kljun je kopičast, to je, v korenu debel, kratek in zašpičen. Okrogle nosnice se odpirajo na kljunovem korenu ter so s ščetinastim perjem zakrite. Na kratkih krakih ima čvrste prste in jako zakrivljene kremplje za obešanje in plezanje. Perje je tenko in rahlo. 141. Sinica (*/, nar. vel.). Sinica je jako navadna in stalna ptica po naših gozdih, jeseni pride v nižave, kjer ostane po zimi, le redko kedaj nas ostavlja. Razen žuželek jč vsakeršna semena, še celo mes6, zlasti pa možgane mAnjših ptičev, katere zavratno napada. Gnezdi po duplih, vali dvakrat na leto in znese po 8-12 belih, rijasto pikčastih jajec. — Nekoliko manjša, na hrbtu rijasta, spodaj bela p 1 aši c a ali remec (bic S3enteimcifc, Parus pendulinus) prebiva po trstovji velicih močvirij, kjer svoje umetno mošnasto gnezdo pripenja na trst ali na vrbovo, nad vodo visečo vejico. Gnezdo je stkano od rastlinske volne, vmes je pa vpletena kaka bilka ali kako vlakno. 96. Poljski škrjanec ali škrlec (bte gclblerdic, Alauda arvensis) je zgoraj prsteno-rujav, a vsako pero je jasnejše obrobljeno, spodaj je belkast z rujavimi, podolgastimi lisami na prsih. Kljun je zdaljšan, jajaste nosnice so s perjem zakrite, na nogah ima ravne kremplje. V oči pada sosebno raven, ostrogast krempelj na zadnjem prstu, ki je tako dolg, kakor prst sam. Škrjanec prebiva po vsej Evropi na poljanah, gozda in boste ne mara, ter se hrani skoro se samim semenjem. Preprosto gnezdo postavlja na tla, v plitko jamico v katero polaga štiri ali pet zamazano belih, rujavo pikastih jajčec. Svojstveno mu je ugodno petje. Pevajoč se dvigne od tal, vznaša se po velikih ovinkih v sinjo višavo, potem se polahkoma spušča niže in, končavši svojo pesem, pada kakor kamen na zemljo. Škrjanec je priljubljen kakor eden prvih oznanovalcev bližajoče se vzpomladi, pa tudi čislan zarad okusnega mesa. Zato mu človek in vsakeršna zverad streže po življenji. — Škrjancu podoben je strnad (ber ©olbanmter, Emberiza citrinčlla), pri nas povsod navaden stalen ptič, ki se od škrlca razlikuje po zlato rumenih prsih iu po brezostrožnem zadnjem prstu. 143. Poljski škrlec ali škrjanec (Vs nar. vel.). 144. Dlesk (y5 nar. vel.). 97. Dlosk (ber Scvnbetfjcr ober $irfd)ftuf, Fringflla coccothraustes) je zgoraj sivo-rujav, v tilniku jasno siv, na grlu in na perutnicah pa črn kot žamet. Odlikuje se z neprimerno debelim, jako kratkim, kopičastim kljunom, kateri z lehka stare tudi trdo črešnjevo koščico. Kljun je po leti zamazano modrast, po zimi pa poltenast. Dlesk se klati po krajih, kjer je mnogo sadnega drevja, in po listnatih gozdih, teroč in jedoč razno drevesno semenje. 98. Kalin ali snegir (ber ©hupet ober SStutfinf, Fringflla Pyrrhula) je zgoraj siv, spodaj pa rudeč kakor cinober. Kapica, rep in perutnice so črne. Samica je spodaj plavkasto-siva. Mladiči nemajo črne kapice. Kljun je jako kratek, debel in trd, gornja čeljust ukrivljena. Ta po naših gozdih navadni klatež zoblje razna semena. Gnezdo postavlja v rogovilo mladega drevesa in znese 4—5 zelenkastih, rujavo- pikčastih jajec. Sploh velja za neumnega, ker se da lehko ujeti in ker ima za uk trdo glavo. Mlad se vender lehko nauči tujih pesmi, toda v sužnosti ne živi dolgo. 145. Kalin (V, nar. vel.). 146. Lišček (1/'„ nar. vel.). 99. Lišček ali sčćgljec (bcr ©tiegti^ ober ©iftclfmf, Fringilla carduelis) se ponaša z lepo pisanim perjem. Hrbet je sivkasto-rujav, trebuh belkast, teme in tilnik sta črna, čelo in grlo tje do očes rudeče kot kri, rep in rumeno prepasane perutnice so črne, na konci belo zarobljene. Ta lepoperna, stalna ptica se rada drži vasi ter se hrani največ z o satnim semenom. Zarad ugodnega petja ga imajo pogostoma v kletkah zaprtega. — Še bolj čislan je zarad glasnega in vztrajnega petja ščinkovec ali zeba (ber Suđp ober Sbdfinf, Fringilla coelebs), ki je rujnega grla in rujnih prsi, preko perutnic ima pa dva bela pasca. — Najmanšji tega 147. Domači vrabec (У3 nar. vel.). rodu je znani, zgoraj zelenkasti, spodaj rumeni čižek (bcr 3«% Fringilla spinus) ki zoblje najrajši oljnata semena, sosebno konopljo in mak. 100. Domači vrabec (bcr фсшв-fperling ober kako staro kolo na strešno sleme, da si laže gnezdo napravi. Ure in ure stoji na eni nogi in klopoče š kljunom. Hrani se z žužki, črvi, žibami, kuščarji, kačami, celö z malimi ribicami, ptiči, mišimi in mladimi zajci. Jeseni se zbirajo v večje jate in potujejo visoko nad oblaki, večkrat nedogledni našim očem, v toplejše pokrajine. c) Kij uniči (©dfjnepfen, Limlcolae). 120. Slöka (bie äBalbfdjnepfc, Sculopax rusticola) je rijastega perja z rumenkastimi in zamoklimi pasovi. Ravni, dolgi in tenki kljun je na korenu mehak in na konci s čutljivo kožico prevlečen. Noge so kratke. 176. Marabüj nar. vel.). 177. Hoda ali žabogblt (Vi« nar. vel.). To sploh znano selko zasledujejo lovci zarad okusnega mesa. Gnezdi večinoma po severnih krajih, zatorej jo pri nas streljajo le na potu skozi naše kraje, to je, vzpomladi in jeseni. Slčka je nočna ptica in se hrani z žužki in črvi, katere z dolžim kljunom vlači iz pod listja in iz blata. Neka manjša vrsta kljunačev je kozica (bic fflloožftfjnejife). 121. Priba ali vi vek (bcr fticbhj, Vanellus cristatus) se ponaša z dolgim, privihanim čopom na glavi in s pisanim perjem. Teme, prsi, perutnice in zadnja polovica repa jo črna, hrbet se sveti kovin-sko-zeleno spreminajoč se na ru-dečkasto, trebuh in vrat ob straneh je bel. Kljun je krajši od glave. Priba stanuje po leti na močvirnih travnikih srednje Evrope. Nij je skoro mogoče zgrešiti, ker se naznanja z velikim vriščem, živahnim vedenjem in letanjem na vinke. Velika, rumeno-zelenkasta in гцјато pegasta jajca polaga v travo; ker so jako okusna, zat6 jih ljudje pobirajo. — V kljunačevo pleme spada med ostalimi tudi rudečenogi polojnik (bcr rotljfiifjifle ©traubreiter, Himantopus rtiiiges), čegar tenke rudeče noge nijso v nikakeršni razmeri zč zgoraj črnim, spodaj belim truplom golobje velikosti, in pa s vadiji v ec ali togötnik (ber Sampf: ђађп, Machetes pugnax), čegar samci imajo na vratu privzdižen pernat ovratnik ter se meseca maja med soboj; togotno bojujejo. 179. Priba ali vivek (‘/r. nar. vel). d) Kokoške (SBafferljiiiptcr). 122. Zelenonoga tükalica (ba^ gritufitfugc 9?ођгђиђп, ЗсЈсђђиђп, Gtilli-nula chloropus) je zgoraj enolično rujavkasto čma, spodaj modrasto siva. Prva letavna peresa in pa krovna peresa na repu so belo obrobljena. Kljun je krajši od glave, iznad kljuna ima na čelu golo kožnato liso rudeče barve. Trije jako dolgi prednji prsti in kraki so zelenkasti. 182. Zelenonöga tükalica (‘/r, nar. vel ). Najrajša stanuje kraj ribnjakov, ki so s trstovjem obrasteni, ter se hrani z vodnimi žuželkami in mehkimi rastlinami. Jako dobro plava in se zna tudi izvrstno potapljati. Meso nema posebne cene. — Njej podobna je črna liska (bad fdjmarje Sßaffcrijulju, Fiilica atra), ki je večja od tukalice in enolično sivo-črna, zgoraj temnejša, spodaj jasnejša, samo kožnata lisa na čelu je bela. Trije dolgi prednji prsti so obrobljeni s krivi-nasto izrezanimi plavnimi krpami. Liska je ena naj-navadnejših močvirnih ptic, bivajoča v mirnih ribnjakih in jezerih s trstovjem obra-stenih. 1 183. Črna liska (‘/5 nar. veh). Močvirnike imenujemo tudi dolgokräke (tStetjcnOogel, Grallatores), ker imajo ponajveč dolge, gole krake, da laže brodijo po močvirjih in plitčinah. Lete izvrstno, hranijo se z manjšimi ali večimi vodnimi živalimi. V naših krajih so vsi selci. 9. Razred. Pldvci (@d)ttnmnu>ögcf, Natatores). a) Race (@ntcn, Anätides). Г23. Siva ali divja gos (bie graue ©ans ober Sßtlbgaub, Anser ciuereus) je б do 6 kilogramov težka. Zgoraj je siva, spodaj belkasta, po hrbtu sivo-rijasta, perutnice so na k*mci črne, kljun je pomarančast, noge so bledo rudeče. Kakor glava dolgi kljun je spredaj ožji in ima zobate čeljusti. Noge so daleč nazaj pomaknene in imajo tri, s široko plavno kožico zvezane prednje prste. 184. Divja gös ('/„ nar. vel.) ' 185. Divja raca (J/7 nar. vel.). Divja gös stanuje sosebno v severo-vzhodni Evropi in Sibiriji ter se jeseni v velikih jatah seli v toplejše pokrajine. Na potu lete ali v ravni vrsti druga za drugo, ali pa v podobi trikota, na eni strani odprtega. Sem ter tam gnezdi tudi v srednji Evropi v nepristopnih močvirjih. Hrani se največ sč semenjem, ki ga pobira na polji in po tratah. Plaho, oprezno, lokävo in izvrstno letečo divjo gös je težko dobiti na strel. — Domača gös izvira od divje sivke, kateri je tudi po velikosti in vzrasti jako podobna. Zarad mesa in perja jc v mnogih krajih ena najimenitnejših domačih živali. 124. Divja niča (bie SMbentc, Anas Boschas) ima lepo pisano, spremi-najoče se perje. Glava in vrat se sveti temno zeleno, prsi so kostanjaste, črno okno ali zrcalo na perutnicah spremina se na modro ali višnjevo, kljun je rumeno-zelenkast, noge pomarančaste. Samica je jasno rijasta in temno lisasta. Kakor glava dolgi kljun je spredaj širok in sploščen, gornja čeljust je na robeh nazobčana in ima na konci roženo krpo, tako zvani nohet. Plavne noge so kratke. Divja raca, od katere izvira krotka domača raca, stanuje po stoječih vodah severne polute ter jih zapušča še le takrat, kadar zamrznejo. Jako dobro plava in se tudi rada potaplja, izžmikaje z občutljivim kljunom iz blata črve, polže, žužke, žabji mrest, ribje ikre, mlade žabice in ribice in vodne rastline. Streljajo in lovč jo zarad okusnega mesi. 125. Ciäga (btc (£'tber= čute, Somateria molissima) je zgoraj bela, spodaj črna in tudi prek očesa jej gre črna proga; lica so zelenkasta, kljun in noge pa zelenkasto-sive. Samice in mladiči so rujavi. Gaga biva po vseh pokrajinah okoli severnega Ledenega morja ter se hrani z vodnimi živalimi, za katerimi se jako spretno potaplja. Leta pa težko in po tleh neukretno kri-venca. Kakor drugi morski plovci gnezdi tudi ona po strmih pečinah v velikih družbah, časi na tisoče. Kjer je ne preganjajo, ... ,. onde se ne boji človeka, temveč j. .ga (/, nar. ve .). gnezdi kakor štrok okoli hiš in sili celo v hiše. Od morske trave in enake šare zneseno priprosto gnezdo obloži z najmečjim piihom in potem znese nanj zelenkasta jajca. To lehko in rahlo perje ljudje pobirajo in prodajejo. Pol kilograma tega piiha napolni veliko pernico. 126. Nemi labod ali grbec (ber ftumme ober .fjödcrfcfytocut, Cygnus olor) je velik plovec, ki se ponaša z lepim, kakor sneg belim perjem, z dostojnim držanjem svojih na pol privzdignenih perutnic in z dolgim, tenkim in vit kim vratom. Povsod enako široki kljun je zgoraj rumeno rudečkast, spodaj črn ter ima na čelu črno grbo. Daleč zadaj vsajene plavne noge so črne. Doma je v severni Evropi, toda ga udomačenega pogosto drže za lepoto in zabavo po ribnjakih. Hrana so mu korenine, semenje, črvi, vödne žuželke, nikoli pa ribe. Učaka veliko starost, v nasprotji z vedno čebljajočimi rÄcami in gosmi se le redko kedaj oglaša sč svojim močnim glasom, zatorej so poprej mislili, da je nem. — Temu jako podobni laböd pevec ib er ©ingjcfyroaii, Cygnus musicus) na kljunu nema grbe, jeseni se seli na Srednje morje ter se leteč večkrat oglaša z m6čnim, a prijetnim glasom. b) Dolg o krilci (Sangfliigiev, Longipennes). 127. Galeb ali tonovšfica (btc Sodjmöoc, Larus ridibundus) je golobje velikosti in postave ter je bel s pepelastim oplečjem. Glava je vzpomladi in po leti rudeče-rnjavkasta, po zimi bela. Kljun in noge so škrlataste, dolge perutnice so na konceh črne, sicer bele. Dolgi tenki kljun je na konci prikrivljen. Trije prednji prsti so s celo plavno kožico zvezani, jako mali zadnji prst stoji pa malo više. Galebi živć družbeno po vseh evropskih morskih bregovih in tudi na sladkih vodah. Hranijo se z majhnimi ribami, črvi in žužki. Jako so živahni in neprestano kriče s hripavim glasom. 188 Galeb (V, nar. vel.). Po zimi se klatijo sem ter tje. Človeku nijso niti na korist, niti na škodo. Gälebom podobne, toda manjše in po rogovilastem repu razločne so čigre ali ribiči (btc ©eefcijmniben), ki ob rekah in jezerih ribe love, kakor na pr. navadna čigra (bie ge; meine ©eefđpualbc, Sterna hi-riindo), mala vihdrnica, tudi sv. Petra ptica (©turm= frtpualbc, Thalassidroma pelagica) drsi v naj večjem viharji po razburkanih valovih ali pa teka hitro po vodi, pobirajoč iz nje manjše morske živalce. Semkaj spada tudi severni srikoš (ber niftifci)c ©turmoogel, Pro-cellaria glaci&lis), ki je debel, galebu podoben ptič z močnim, na konci kaveljčastim, rumenim kljunom, na katerem sc vidijo ccvkaste nosnice. Ta ptič živi na skrajnem severu, jako je tolst, gnezdi na tisoče in tisoče po pustih skalnatih otöcih. 189. Čigra ali ribič (‘/2 nar. vel.). 190. Srakož (‘/9 nar. vel.). 'T~ 191. Albatros (‘/H nar. nadahneno. Okoli oči je gol. obrnen na notranjo stran in je (Noga veslarka). 128. Albatros (bcr SUbatroč, Diomedea exulans) je velikansk plovec, ki meri črez razgrnene perutnice B.5 do 4.5 metre. Cev-kaste nosnice stoje kljunu ob straneh. Na nogah nema zadnjega prsta. Perja je belega, zgoraj sivega, perutnice so pa črne. Prebiva največ na južni poluti onstran obrätnika in preleti z neznansko močjo, celo v viharji, največje daljave. Hrani se z ribami, za katerimi se z višave zaganja v morje. Meso je trdo in ima soperen duh po ribji masti. c) Veslončžci (9hiberfiißer. Steganöpodes). 129. Pelikan ali nesit (bcr ißeüfcm ober bie ftropfgcutč, Pelecanus ono-crotalus) je jako velik plovec, kateri z razpetimi perutnicami zaseže okoli 3 metre. Ob dolzem ploščatem, na konci kavelj častem kljunu visi mu velik kožnat mehur. Perje je, razen črnih perutnic, belo in rožasto Na kratkih veslastih nogah je zadnji prst s prednjimi tremi zvezan s plavno mreno. vel.). Ta veliki, telebasti ptič prebiva sosebno okoli Črnega in Kaspijskega ali Hvalinskega morja, pa pride po leti tudi na Ogersko, in tudi k nam se časi posamični zaletč. Leti izvrstno in se iz viška zakadi v vodo. Ribo znd prav spretno loviti, ujete spravlja v široki mehur in jih žrč pozneje, po zraku leteč, ali pa jih nosi mladičem v gnezdč. Jako je požrešen in tudi mladiče obilno obskrbuje s hrano. Lehko ga je udomačiti. Semkaj spadajo še: črni mörski vran (bie fd)umrje Sormoranfdjavbe ober ber @ee= rabe, Carbo cormoränus), ki se pogostoma nahaja na severno evropskem primorji ter se hrani z ribami, zatorej jp ribštvu škodljiv. V Kini ga prinčavajo na ribji lov. Nadalje črna biirnic a ali b lirje vka (ber jamarje grcgattciirofld, Tachypetes iquilus) velikanskih, 2.6 metra v širjavo merečih kreljuti, škarjastega repa, pa majhnih in jako kratkih plavnih n6g. Ta znamenita ptica ne more niti plavati, niti hoditi, niti se od tal ali z vode vzdigniti. Na stotine milj od 193. Morski vran nar. vel.). kopne zemlje jo videvajo mornarji, kljubujočo vsacemu viharju, krožiti po zraku in loviti leteče ribe, ali pa drugim morskim pticam otimati njihov plen. Med najbolje letalce spada tudi belorćpi zrakoplAvec ali fäeton (ber №eifjfrf)n)än$ige SCropübogel, Ph&eton aethč-reus), nahajajoči se po morjih med obratnikoma. Leteč striže z repom, iz katerega mu visite dve dolgi peresi. 194. Bürnica ali bürjevka ('/8 nar. vel.). d) Potäpljavci ali ponikovci (Еаифег, Colymbidae). 130. Čopasti ponirek (bcv cjcljäubtc , Podiceps crisstatus) ima kratke, daleč zadaj vsajene noge, na katerih je vsak prst posebej obrobljen 195. Zrakoplövec (V8 nar. vel.). 196. Odpasti ponirek (Vm nar. vel.). s plavno kožico. Podolgasti kljun je ozek, trd in zašpičen. Perja je zgoraj zamoklo-rujavega, spodaj svetlo srebrnatega. Samec ima svilnat ovratnik kostanjeve barve in na čelu dva črna čopa. l’o stoječih, s trstovjein obrästenih vodah po leti nij redek. Ponirki so na kopnem jako nespretni, stati morejo le po konci se držeči, hodeči pa lehko padajo na trebuh. Toliko spretniše se pa znajo potapljati, služeči se svojih perutnic kakor vesel. Meso skoro nij užitno, potrebiiščino strojijo v krzno. e) Alki (9(lfcu, Alcidae). 131. Patagonski tolščak ali pingvin (bcr pntagonifdjc ^inguiu, Aitteno-dytes patagonica) je blizu 1 meter visok. Ploščate kreljuti so plavutaste brez perutnic ali večjih peres. Sploh je perje jako kratko, roženim luskam podobno, po trebuhu belo in gladko kakor svila, po vratu in na prsih rumeno, sicer zamoklo sivo-modrasto. Dolgi kljun je špičast, ncbrazdast. 197. Patagčnski tolščak (%, nar. vel.). 198. Včliki alk (У,, nar. vel.). Tolščak oživlja v velikih družbah skalnate bregove in otoke v mrzlih pokrajinah južne polute. Na suhem je jako nespreten, ker jedva hodi, leteti pa nikakor ne more. Plavajoč se ves potaplja, samo glava gleda iz vode. Hrani se večinoma z ribami. Dasi tudi njegovo črno meso nij užitno, vender jih zarad masti in lepega krzna mnogo pobijejo. Tolščaku podoben ptič, ki tudi ne more leteti, je včliki alk ali severni pingvin (bev große 9Ш ober norbipfye 'Pinguin, Alca impennis), ki je pa sedaj uže bržčas popolnoma zatrt. Bival je po skalnih otocih Hebridskih in Farejskih, okoli Islanda, Labradorja in Novega Fundlanda. Plovci imajo kratke, večinoma daleč zadaj vrastene noge in na njih prste, ki so s celo ali krpasto plavno kožo zvezam. Na konci trupla imajo velike mastne žleze, iz njih iztiskajo s kljunom mast ter si ž njo mažejo perje, da jim se na vodi ne zmoči, in da jih ne zebe. Na suhem hodeči se večidel zibljejo (racajo), mnogi pa dobro letajo in večina njih jako dobro plava in se potaplja. Pregled ptičev. Vsi ptiči imajo trdno okostnico (ogrodi), rudečo toplo kri, dihajo s pluči, pokriti so s perjem ter neso trda jajca v apnenih lupinah, katera se svojo telesno toploto izvale. Mesto zob imajo rožen kljun; njihova prednja uda sta zmerom spremenjena v kreljuti; noge imajo štiri, redko kedaj samo tri ali celo dva prsta ter so po različnosti življenja tudi različno ustvarjene. Skoro vse ptice imajo veliko skrb za svoje mlade in delajo več ali menj umetna gnezda, kjer vale. Pri nekaterih pticah so izvaljeni mladiči skoro goli in stari jih pitajo tako dolgo, da se zgode, drugi nasproti se pa uže pernati (mahasti) izležejo iz jajec ter si kmalu sami iščejo hrane. Na to se tudi oslanja razdelitev ptičev v goliče in mahovče. K prvim spadajo: 1. Ujede, 2. plezavci, 3.'vpijati, 4. pevci in 5. golobi; k zadnjim pa: 6. kure, 7. brzo-teki, 8. močvirniki in 9. plovci. 3. II e d: IrMazivoi. (№фШки, Reptüia.) 1. Razred. Želve ali kornjače ((Scfytlbfrötcn, Testudines). 132. Evropska pönga (bie curopätfdjc Sumpffdjübfrötc, Emys ешораеа) ima malo zboeeno, iz 13 črnikastih in rumeno pikčastih roženih pločic sestavljeno hrbtno črepino, ki je s ploščato, rumeno trebušno črepino tako zrastena, da more žival le glavo, noge in rep izpod črepine pomoliti. Brezzoba usta so podobna ptičjemu kljunu ter imajo jako ostre, rezne robove. Štiri, enako velike noge imajo gibke prste z razločno plavno kožico in z dolgimi kremplji. Pönga živi po močvirjih južne in srednje Evrope ter se hrani s črvi in ribami. Svoja mehkokožna jajca znese v suho zemljo blizu vode. Zarad užitnega mesa lovč jo tu in tam in prinašajo na trg. 199. Pönga (% nar. vel.). 200. Grška zminjica ('/6 nar. vel.). 133. Grška zminjica (btc griedjifdje Snubfdjübfi'ütc, Testudo graeca) ima jako zbočeno hrbtno črepino rumenih, črno-Ksastik, na robu brazdastih pločic. Glavo in noge lebko skrije pod črepino. Kegibki prsti so do topih krempljev zrasteni. Nahaja se po kamenitih, gozdnih krajih južue Evrope. Hrani se ze zelišči, plodovi, polži, in črvi, zato jo tudi sem ter tam drže po vrtih, da pokončuje golazen. Pogosto jo predavajo in hranijo sč sočno zelenjavo. Živalstvo. Q 134. Velikanska črepaha ali morska želva (btc 91tcferp<2ccfd)tlbfröte, Chelonia Midas) bode okoli 2 metra dolga in 400—450 kilogr. težka. Z velikimi roženimi pločami pokrita hrbtna črepina je precej ploščata, in žival 201. Velikanska črepaha ('/lu nar. vel.). glave in nog ne more pod njo spraviti. Prednje noge so mnogo daljše od zadnjih, prsti so negibki in s kožo obrasteni, zatorej so noge plavutaste ali veslaste. Živi v toplejših krajih Atlantskega oceana, posebno pogostoma blizu nizkih, peščenih otokov. V jasnih nočeh zahajajo na suho, kjer jajca ležejo in v pesek zakapajo. Pri tej priliki ljudje love črepahe in pobirajo tudi jajca. Razen mesa rabi od živali tudi tekoča tolšča in rožene ploče. Od tej podobne, toda manjše karete (bie SarretP @d)ilbfrbtc, Chelonia imbri-cäta) dobiva se znana želvo-vlna («Sdnibpntt), to so namreč rožene, prozorne, rumenkaste in rujavolisaste ploče s hrbtne črepiue. Iz želvovine izdelujejo se glavniki, tobačnice i dr. st. Nekatere črepahe imajo namesto koščeno črepine samo usnjat oklöp, kakor ra pr. usnjača (bie JcberfdjiibfvBte, Sphargis corihcca). 202. Kareta (‘/20 liar- veh). Vse želve ali kornjače imajo kratko, široko truplo, vtakneno med dve trdi črepini, ki ste z roženimi pločami pokriti. Izmed teh dveh črepin strče noge in glava. Brezzoba usta so podobna kljunu, noge so različno ustvarjene po tem, ali želva živi na suhem, ali v sladki vodi ali pa v morji. Želve so počasne, z rastlinami ali z majhnimi, mehkimi živalcami se hraneče, koristne živali. Jako trdožive so, po več mesecev se lehko poste in tudi težke rane prebolevajo. Jajca apnaste lupine neso v pesek, kjer ja solnce izvali. 2. Razred. Oklopnjaki ('рапзсгсфјсп, Loricata). 135. Navadni ali nilski krokodil (bas geto. gtufs* ober SRbffvoiobti, Crocodilus vulgaris) je velikansk, do G metrov dolg kuščar. Zlekneno truplo počiva na štirih kratkih nogah, pokrito jo s trdimi, koščenimi ščiti, ki so zloženi v močan oklop, ter se okončuje v dolg, stisnen, zgoraj kakor pila (žaga) nazobčan, močan rep. Po vrhu je rujavkasto-zelen in črno lisast, spodaj pa bledejši. Ploščata glava z majhnimi, svetlimi, daleč odzad ležečimi očmi je polna jamic in zvitih brazd. V širokem žrelu ima razno dolge, špičaste, raztreseno vsajene zobe. Kratki jezik je prirasten na spodnjo čeljust. Prsti na zadnjih nogah zvezani so s plavno mreno. •20ü. Nilski krokodil (‘/3U nar. vel.). Nahaja se pogostoma v Nilu, Senegalu in v drugih afrikanskih rekah. Strašna zver je tudi človeku jako opasna. Po dnevi leži navadno mirno na bregu, ter se sčlnči, po noči pa hodi na lov. Na suhem je dosti neukreten, posebno se počasi obrača, toliko urnejši je pa v vodi. \ pesek znese karih 100 trdolupinastih jajce, velicih kakor gosja. Za jajci lazi sosebno iknevmon (ber 3cf)nnimon ober J'ljnrnoubralte, Herpcstes ichneumon) in pa oporni n j dč (bic Sßnrneibedjfe, Varanus nilöticus). Tudi stare krokodile ljudje pridno preganjajo in nekatera ljudstva ga celo jedo. Toda lov na krokodile je zmerom jako opäsen. V Egiptu, kjer je prej bil prav navaden, so ga sosebno čestili. — Krokodilu podobne živali nahajajo se po vseh rekah vročega pasa. V Ameriki žive v veliki množini v Amazonski reki, Orinoku in Misisipiji, imenujejo jih kajmane ali aligatorje. Krokodil iz reke Ganges v Vzhodni Indiji zove ge gävial, ondašnje ljudstvo ga še zdaj ščedi in česti. Oklopnjaki so veliki, povodni plazivci zleknenega trupla, oklepljene kože in dolzega, krbti'ćastega repa za veslanje. Njih zobje so vsajeni, med prsti zadnjih nog imajo plavno mreno in neso trdo lupinasta jajca. 3. Razred. Kuščarice ((Sibcdjfctt, Saurii). 136. Siva kuščarica ali martinček (bte graue ober flinfe (iibcđjjc, Lacerta ägilis) je živalca zleknenega, z drobnimi luskami pokritega, zgoraj zelenkastega ali sivo-rujavkastega, spodaj rumenkasto-belega telesa. Po hrbtu jej se vleče jasno rijasta proga. Usta so oborožena z tencimi, špičastimi zobci, jezik je dolg, tenek in globoko na dvoje razcepljen. Štiri kratke nožice imajo proste prste s krempeljci. Truplo se okončujo v jako dolg, proti konci vse tanji rep. Siva kuščarica je po nekaterih krajih jako navadna živalca, drugod jo nadomestuje še urnejša pozidna kiišcarica (bic 9Wmtci-@ibcd)fe, Lacerta muralis). Tej in onej ugajajo prisojni in peščeni kraji. Hranita se z žužki, pajki in črvi. Ti popolnoma nedolžni živalci zarijeta se po zimi v zemljo. — Pri nas se povsod tudi nahaja veči in lepši zelčnec ali kuščar (bte grüne Qtbedjfe, Lacerta viridis). 137. Slepič (bie gcbrecfjlidic i8iinb)d)icid)e, Anguis fragilis) je kači podoben. Tenko, valjasto telo nema nog ter je krog in krog z enacimi, gladkimi luski- cami pokrito. Zgoraj je rudečkasto - rujav, časi tudi po dolgem temno progast, spodaj pa zmerom temnejši nego zgoraj. Majhne oči imajo vejice. Kratkega in debelega jezika skoro ne more izplaziti. Slepič prebiva rad po vlažnih senčnih gozdih ter se skriva ali v podzemne luknje ali pa pod listje. Hrani se z žužki, črvi in polži. To popolnoma nedolžno živalco prištevamo, dasi je brez nog, h kuščaricam in sicer zategadelj, ker je v glavo bolj tem nego kačam podobna. Kakor vsem kuščaricam, rad se tudi slepiču rep 16mi, pa mu zopet naraste. Med kuščaricami, živečimi v toplejših pokrajinah, so nekatere izvrstne zarad osobitne telesne postave. Afrikanski k a m f: 1 e o n (ba« ofrifanifdje (Efjamälton, Chamaeleo vulgaris), 206. Kameleon (V0 nar. vel.). ki pa živi tudi na južnem Španskem, ima petoprste noge za oprijemanje in plezanje in na glavi greben, katerega je uže na lobanji znati. Telo se mu okončuje v rep, ki je zavit kakor vzmet in mu tudi služi za oprijemanje. Nekaj posebnega je tudi to, da mu koža тецја barve, da lebko vsako oko za se obrača in da z debelim, črvastim, izprožnim jezikom lovi žuželke. Letččemu zmaju (ber fliegenbe Фгасђе, Dračo volans) rebra nekoliko gledajo iz trupla ter so s tenko mreno zvezana. Od vrata mu visi kožnata vrečica, a debelega jezika ne more izprožiti. Prebiva po vzhodno-indijskik otocih, pleza po drevji, toda ne leti, čudna letavna mrena mu samo olajšuje skakanje. 205. Slepič (V3 nar. vel.). 207. Loteči zmaj (nar. vel.). Podoben muje navadni legvan (bcr gemeine Seguan, Iguana tuberculätaj, samo ka je mnogo večji in ka ima po hrbtu rožen, bodeč greben. Na grlu mu viseča vrečica je nazćbčana, a pobočne mrene nema. Legvani so doma v topli Ameriki, kjer jih love zarad užitnega mesä. — Ena najgrših kuščaric je amerikanski b azili sk (ber jjaubetu SBafiiibf, Uasiliscus miträ-tus) s hrbtnim grebenom in s kdžnato kapo na glavi. Spomena vredni so še g e-köni, ki imajo na prstih kožnate krpice, s katerimi tudi po gladkih stenah plezajo kvišku. Nahajajo se uže v južni Europi, tudi v Dalmaciji. Kuščaricam se pridružujejo breznogi d v oplazi (Soppelfcfllcidicn), ki imajo ter žive v zemlji, kakor deževnik (podzemeljska glista). 210. Gekon (y„ nar. vel.). obročkasto, brezlüsko telo Kuščarice so zlekuene, z luskami pokrite živali, katerim se žrelo ne da v stran razširiti. Največ imajo štiri kratke noge, hranijo se z drugimi živalimi, vender nij nobena škodljiva. Špičasti zobje vzrasli so jim na čeljusti. Mnoge kuščarice, stanujoče v vročih pokrajinah, imajo jako čudno in nenavadno postavo. Po jeziku se dele na c ep oj ez e (navadna kuščarica), kratkojeze (slepič), debeloj ez e (leteči zmaj) in g listo j eze (kameleon). 4. Razred. Kače (©djlcmgcn, Serpentes). a) Nestrupene. 138. Belouška (bic Sfiugclimttcr, Coluber natrix) je blizu 130 cm. dolga. Zgoraj je zelenkasto ali modrasto-siva ter je pokrita z drobnimi luskami; velike, obročkaste luske na trebuhu se čredijo, namreč bele s črnimi. Tudi na glavi ima večje luske (ščite), a na tilniku dve veliki, belkasti lisi. Belouška je naša najnavadnejša kača. Rada se drži vode, dobro plava (pravijo jej zato tudi vödna kača) in zalazuje žabe, kuščarice, miši in druge male živalce. Popolnoma je neškodljiva. Meseca avgusta znčse pod gnoj, rahlo prst i. t. d. 20—BO tenkokožnatih, kakor na vrvici nanizanih jajec. Druge neškodljive domače kdče so: smükulja (giatte ober öfter: reiđjtfcije iJlatter, Cćluber austriacus), belica (2i«fniap{*=9tattcr, Cöluber Aesculapii) in črnica (Cöluber viridiflavus, var. carbonarius). 139. Navadni udäv ali velikanska kaca (bie gemeine 9iiefcnfd)tange, &'ömgöfcl)tangc ober ülb* gottfcfylcmgc, Boa constric-tor) je navadno debela, kakor moška roka v leh-teli in nij črez 3 metre dolga. Rudečkasto rumena je in ima po hrbtu rogljast trak, ki je sestavljen iz nepravilnih, rijastih lis. Srčasta glava 212. Navadni nd&v (% nar. vel.). je, kakor ostalo telo, pokrita z drobnimi luskami. Pred koncem repa ima dve krnasti nožici, ki ste pa zunaj videti, kakor dva krempeljca. Udav se pogostoma nahaja v vlažnih brazilijanskih pragdzdih, toda ne grč v vodo, temveč preži, na kaccm drevesu viseč, na manjše sesavce, ovije se z neznansko močjo okoli njih, jim stre kosti in je počasi pogoltne cele, ker je žrelo jako raztezno. Nažrt leži kakor mrtev in prebavlja, dokler ga lakota ne prisili, da se ogleda za novim plenom. Brazilijanci se ga malo boje, pobijajo ga s kolini in rabijo kožo za razne stvari. V Ameriki živi še večji udav, anakönda (31imfonba, Boa scytale), ki naraste do 7 metrov v dolgost ter prebiva najrajši pri vodi ali v vodi. —Vzhodna Indija in Afrika imata svoje posebne udave, pitone * ali kravosčse f*pt)tl)one ober @đ)iinger) zvane. Tukaj upodćbljeni pisani kravosčs (ber Siigerfdjtotger, Python tigris) je dolg 5 metrov, in tudi največji med njimi, to je dvopro-gasti k r a v o s e s (ber poeiftveifige ©djlinger, Python bivittitus) naraste redkokedaj do 8 metrov v dolgost. Nerazdraženi človeka ne napadajo in ne morejo pogoltniti večje živali od srne. Sploh se velikost in strahovitost velikanskih kač navadno pretirava, o čemer se vsak lehko prepriča v menažerijah. Vender sc je uže dogodilo, da je mali udiv človeka tako stisnil, da je moral umreti. 140. GjkI (bic SMpcr ober ^rcujottcr, Vi'pera berus) je majhna strupena kača, kajtije redkokedaj črez 60 cm. dolg in po priliki debel, kakor prst. Zgoraj je siv ali rijast, po hrbtu ima zamoklo rujav, rogljast trak, po straneh pa vrsto okroglih črnikastih lis. Na tilniku ima zagorelo rujavo, križu podobno marogo, po trebuhu je pa črn in belo pikast. Glava je drobno luskava, v gornji čeljusti ima dva daljša, otla, strupena zoba. G M je edina strupena kača srednje Evrope ter stanuje po gorah na suhih skalnatih mestih, pa tudi na prisojnih senožetih in celo v močvirjih. Najrajši se drži nizkega grmovja ali pa kamenja, katero solnce pregreva. Uje samo razdražen, toda s kratkimi, malimi zobci usnja na črevljih ne more prebosti. Gadov pik je podoben vbodu od igle, toda je jako b) Strupene ali otrovne. 214. Gšd (V, nar. vel.). opäsen, časi celo smrten. Sosebno hitro deluje strup ob vročih dnevih, časi uže v nekoliko minutah. Od gada ujeden človek čuti hude bolečine, pičen ud oteka, človeka obhajajo slabosti, moči ga zapuščajo, v glavi se mu vrti in naposled omedli. Odrasel človek navadno delj časa boleha, časi pa tudi umrje. Pri plitkih ranah dostikrat uže pomaga, če se rana izpere; globokejša se mora pa z nožem razrezati, da kri tem hitreje odteka; tudi je dobro, rano oprezno izsesati ali izžgati in pičen ud podvezati, pred vsem pa je treba hitro iskati zdravniške pomoči. — Pri nas nže, in dalje proti jugu, nahaja se gadu podobni, toda večji in opasnejši modras (©anbuipei, Vipera amodytes), ki ima na nosu mehak rožiček. 141. Severno-amerikanska klopotača (btc norbamerifnutfdjc Шаррсг* fdjlcmge, Crötalus durissus) je 160—190 cm. dolga in kakor roka v lehteh debela. Pokrita je z velicimi luskami, barve je zelenkasto-rumene, na hrbtu ima velike črne, belo obrobljene kupaste pege, po straneh tudi take, samo ka so manjše. Na glavi ima dve globoki jamici, a konci repa klopotec iz roženih kolobarcev, s katerimi nekako čudno škrebeta. Klopotača je najstrupenejša kača v severni Ameriki, njen pik umori človeka časi uže v 10—12 minutah. V južni Ameriki živi druga, tudi tako strahovita klopotača (Crötalus hörridus). 215. Klopot&ča (‘/6 nar. vel.). 142. Indijska nao-čarka (bic iubtfcfyc ЗЗгШсп jdjlangc, Naja tripüdians) je 160 cm. dolga, jako nevarna strüpnica. Razdražena spne se s tretjino trupla po konci, napihne jako raztezen vrat, da se človeku zdi, kakor bi mala glava sedela na dvakrat širji, obli ploči in pri tem se na vratu pokažejo temno rujavkaste maroge, ki so nekoliko naočnikom podobne. Svoj plen pograbi v skoku. Kraj vse opasnosti vender indijski glumci vedö naočarko z godbo privabiti in uloviti, potem jej izrujejo strupene zobe ter jo izurijo v mnogoterih mojstrijah. — V Egiptu živi. druga, tej podobna kača, kije znana pod imenom K1 e 6 p a t r i n a kača (Naj a baje). Vse kače imajo zlekneno, valjasto, z luskami pokrito, breznožno telo ter se zvijaje gibljejo po tleh, po vodi ali pa po drevji. Njihovo žrelo in golt je jako raztezen, torej svoi plen, največ manjše sesavce ali ptice, cel pogoltnejo. Nazaj zakrivljeni zobje in obilna slina jim pomagajo pri požiranji. Nestrupene kače navadno pograbijo plen naravnost s širocim žrelom ter ga živega pogoltnejo, udavi se poprej ovijo okoli njega ter ga stero, strupene kače ga pa ukoljejo in potem čakajo, da ga strup umori. Po žretji so kače napete in lene, več tednov prebavljajo in sploh redkokedaj žro. — Strupene kače nemajo splošnega zunanjega znaka, po katerim bi jih človek za gotovo mogel spoznati. Resje, da imajo večinoma z drobnimi luskami pokrito, zadaj nerazmerno široko glavo, toda edini zanesljivi znak sta dva daljša, ukrivljena, otla zoba v gornji čeljusti, skozi katera 217. Gadova glava (nar. vel.), se iz posebnega mehurčka izlije strup, kadar kača piči. Strup (ostrov) je prozorna, rumenkasta tekočina brez duha in brez okusa, v želodci nič ne škoduje, v krvi pa vzrokuje slabosti in bolehanje, časi pa tudi smrt v nekoliko minutah. Nijso vse strupene kače enako opasne, tudi pri eni in isti kači so nasledki različni ter so odvisni od velikosti in starosti kače, od množine strupa, ki je prišla v rano, od podnebja in letnega časa, in naposled posebno od mesta, katero je ujedeno. — Pik strupene kače je podoben vbodu dveh tenkih igel. Z dolgim razteznim, razcepljenim in mehkim jezikom nobena kača ne more raniti. Pregled plaziveev. Plazivci imajo trdno okostnico (ogrodi), rudečo, mrzlo kri in dišejo vedno s pluči. Pokriti so z roženimi luskami, redkeje s koščenimi ščiti, ter neso suha, mebkokožna jajca, katera solnčna toplota izvali. Iz jajec se tekoj izvale živali, podobne svojim roditeljem. Semkaj spadajo: 1. Želve, 2. oklop-njdki, 3. kuščarice, 4. kače. 4. Red: I i. (Slmpfjtbun ober ?urd)c, Ampliibia). 1. Razred. Brezrepi krkoni ali žabe (0röfd)C, Batracbia). 143. Zelena rtlga ali božja žabica (ber grüne Scuibfrofd), Hyla viridis) je zgoraj jasno zelena, spodaj rumenkasto-bela, izza vsacega očesa jej sega rujava proga po boku. Po leti porujavi, naposled osivi. Na grlu ima samec glasilni mehur, katerega pri regljanji napihne. Kakor drugim žabam in krastačam je tudi njej jezik spredaj prirasten, na čeljustih ima pretenke, ščetinaste vzrasle zobke. Kratko golo telo nosijo štiri nogo, a prsti imajo ploščate krpice za plezanje. Zadnji nogi sta daljši, njih prsti so do polovice zvezani s plavno kćžico. Popolnoma razvite rege žive na grmovji in drevji, kjer prežč na žuželke. Z omenjenimi krpicami na prstih prileplja se na listje in celo na steklo. Sluzava jajca polaga v kepah v vodo. Po zimi se zarije v blato. Ljudje misijo, da nje glasno regljanje dež naznanuje zato jo pogostoma, kakor vremenskega proroka drže v sklčnicah ter jo hranijo z muhami. 144. Rüjht ali zelena žaba (ber grüne SBofferfrofd), Rana esculenta) je zelena, po hrbtu pa ima 3 rumenkaste proge in je sem ter tje črno pegasta. Samec ima dva obla glasilna mehurja, ki se pri regljanji napihneta v ustnem kotu. Od prednjih mnogo dalšji zadnji nogi imata celo plavno kožico. Ta žaba se nahaja povsod po stoječih in tekočih vodah ter se hrani z žuželkami, golimi polži in črvi. — Navadna je pri nas tudi rujava sekulja ali hrženica (ber ©ra«: frofd), Kana tcmporaria), ki je pa več na kopnem, nego v vodi, in ima črnolisasto sčuce. Obe ležeta jajca v vodo v velikih kepah, po zimi sc pa zarijeta v blato. Stegna zadnjih nog se jedö. Severno-amerikanski m ü k a v e c (ber £>ct)jenfrofd), Rana mugiens) ima jako močan, rujoveč glas. — Z žabami je v rodu tudi ürh ali piibič (bie Kute ober 5euel'l'rbte, Bombi-n&tor igneus), katerega je hitro poznati na pomarančastem trebuhu in po žalostnem glasu. 145. Navadna krastača (bie gemeine brijte, Bufo cinereus) je po vsem telesu posuta z večjimi in manjšimi bradavicami, dve posebno veliki ima za ušesi. Grdo, neukretno, rujavkasto ali sivo-zelenkasto truplo počiva na štirih kratkih, neenako dolgih nogah, a zadnje imajo kratko, plavno kožico. Krastača živi pod kamenjem, v duplih, po temnih, vlažnih in senčnatih krajih. Ta ponočna in samotna žival je grde postave, okorne hoje, ostudne barve in gnjusne kože; razdražena se napihuje, smradi in pušča neki belkast, jedek sok iz bradavic. Zarad teh neprijetnih svojstev jo ljudje navadno mrze in preganjajo, dasi nij škodljiva ali celo strupena, marveč jako koristna. Hrani se z žuželkami, polži in črvi ter učaka visoko starost. Po gozdnih barjih vroče Amerike živi amerikanska pipa (bie amerifanifdje SBabenfrbte, Pipa dorsigera) jako velika, neukretna in ostudna krastača, imajoča na hrbtu jamice. V vodo znesena jajca samec poklada samici na hrbet v jamice, kjer se dalje razvijajo, in mati nosi izlezle mladiče soboj na hrbtu do popolnega razvitka. _______ 221. Amerikanska pipa (‘/2 nar. vel.). Žabe so golokožni krkoni tršaste postave brez repa. Zadnje noge so zmerom daljše od prednjih. Dorasle dihajo samo s pluči. 220. Navadna krastača ('Д nar. vel.). 2. Razred. Repati krköni ali pupki (ffllotrfjc, Caudata). 146. Močerad (ber gcflcđtc ©alamonbcr, Salamandra maculäta) ima žabjo glavo, sicer je pa podoben kuščarju. Zlekneno, repato telo je golo, a koža poti iz posebnih žlez, zlasti za ušesi in po hrbtu, neki jedek sok, kakor pri krastačah. Črn je kakor žamet, in ima velike neredne rumene lise po sebi. Močerad živf v vlažnih, senčnatih gozdih pod kamenjem in listjem. Po dolzem deže-vanji pride iz svojega zakotja in se hrani z žuželkami, črvi in polži. Preje so ljudje po krivem menili, da v ognji ne izgori. Mladiči žive v bistrih studenčinab. 222. Močerad (,J/S nar. veh). 147. Veliki pupek (ber groše 2BaffcrmoIdj, Triton cristatus) je črno pegast, zgoraj zamazano zelenkast, spodaj rumenkast, ter se okončuje v veslast, od strani stisnen rep. Samec ima visok, nazobčan, kožnat greben po hrbtu. 223. Veliki pupek (2/3 nar, vel.'. Pupki stanujejo v čistih, stoječih vodah, jako so živahni, gibljejo se veslajoč in se večkrat levč. Izgubljene noge, rep in oči jim kmalu spet narastč. Žuželke, črvi, polži in druge vodne živalce so njihova hrana. 148. Močeril ali človeška ribica (ber ®rottcn=£)Im, Proteus angui-neus) je za prst debela. Zlekneno, valjasto telo se okončuje v ploščat, veslast rep. Poltne barve je in jako tenke gole kože. Pikčaste oči so skrite pod kožo, na vratu mu pa ob vsaki strani vise trije jasno rudeči škeržni šopki. Male, nepopolne, voskaste nožice stoje daleč narazen, prednje imajo po tri, zadnje samo po dva prosta prsta. Ta znamenita živalca živi v podzemeljskih vodah na Krajnskem in v Dalmaciji, posebno v Črni jami blizu Postojne na Notranjskem. Za svetlobo je jako občutljiva, v posodah pa živi več let brezi vse vidne hrane, samo da se jej voda večkrat promeni. Nij baš dolgo, kar je ta živalca znana, a izbudila je splošno pozornost zarad čudovite postave in čudnega 224. Močeril ali človeška ribica (% nar. vel.). življenja. Ker skozi vse življenje diha s škrgami, imeli so jo s prva za ličinko kake druge živali. P tip ki so golokožni, zlekneni in dolgorepi krkoni kratkih in enacih nog. Dorasli dihajo s pluči, nekateri pa poleg tega tudi z vnanjimi škrgami. Pregled krkonćv. Krkoni imajo trdno okostnico (ogrodi), rudečo, a hladno kri, in dihajo vsaj v neki dobi svojega življenja s škrgami. Po telesu nemajo niti lusek, niti ščitov, temveč samo golo, sluzavo kožo ter so ali kratki in široki, in brezrepi, kakor na pr. žabe, ali pa zlekneni in repati, kakor pupki. Posebno imenitno je pri njih to, da v mladosti prav nič nijso podobni starim. Iz sluzavih jajec se namreč izvale tako imenovani paglavci ali butoglavci (Kaulquappen), ki so brez nog, podobni ribicam, dihajo z vnanjimi škrgami 225. Kak6 se žaba preobrazuje. a) jajce z mladim pdglavcem, b) paglavec izlezel iz jajca, c) paglavec od zgoraj, d) od strani (podobe a—d so povečane), e) piglavec zč zadnjima nogama, f) z vsemi štirimi nogami in krnavim repkom. ter veslajo z repom. Žabe dobe najprej zadnje, potem prednje noge, škrge se posuše in rep se izgubi. Zdajci gre žival iz vode, diha se pluči in se svojo podobo menja ves način življenja, večkrat tudi hrano. Pupki dobe najprej prve noge in rep jim ostane, množim tudi škrge. So pa tudi taki krkoni, ki so zmerom brez nog in žive pod zemljo kakor črvi. Semkaj spada sle-poril (bic Coecilia lumbricoides). Torej pravimo, da se dvoživke preobrazuje j o (ЗШатогрђојс). 5. Red: 141 t>e. (gtfcfyc, Pisces). 1. Razred. Plučarice (8iwgcnftfcl)c ober ©oppelatljmer, Dipnoi). 149. Luskoril (ber Saramuru, Lepidosiren paradoxus) podoben je kacemu pupku, toda je pokrit z luskami in hrbtna plavuta mu robi tudi rep. Prsne in trebušne plavute so nitkaste. Znotraj ima poleg škrg še dve vrečici, služeči mu kakor pluča, ž njimi namreč diše po leti, katero prespi v blato zakopan. Živf v Braziliji. Plučarice so jako redke, krkonom se približavajoče ribe vročih pokrajin. Znamenita pri njih so dvojna dihala za dihanje na zraku in v vodi. 2. Razred. Ostroplüte (®tad)c(f(o|j"cr, Acanthopteri). a) Okünovci (Sarfdje, Percoidei). 150. Ostrlž ali okün (ber ghtföbarjd), Perca fluviatilis) je pokrit s precej velikimi, trdimi, raskavimi luskami. Od zadaj goli škržni pokrovec je na robu ostro nazobčan, čeljusti in nebo so z majhnimi, enakimi, ostrimi zobmi nasajeni, jezik je pa gladek. Na zgurjenem hrbtu ima dve plavuti, prva ima edinstvene, trde in špićaste, druga pa mehke in razrezljane trake. Trebušne plavute stoje pod prsnimi. Sploh je zelenkasto-rumen, prek hrbta črno marogast, trebuh in predrepna plavuta je rudeča. Jako požrešen ropar prebiva po vseh naših sladkih vodah. Lovš ga zarad mesš. Mnogo koščic ima in z bodicami v prvi hrbtni plavuti človeka lehko rani. 151. Simič*) (bcr ^ccfytbatfcfy ober Scfyicl, Lucioperca Sandra) je zlekne-nega telesa, kakor ščuka. Ima velika okla in prek sivega hrbta mnogo črnih 229. Lüben (V, ,3 nar. ve 230. Trilja ('/« nar. vel.). *) Prav za prav menda : s m öj. Živalstvo. pasov. Po bokih iu po trebuhu je srebrnast. Luske so drobne, plavute ostri-ževim podobne. Sinile spada med najokusnejše sladkovodne ribe v srednji Evropi. Sosebno veliki so v ogerskih jezerih, kjer jih po zimi pod ledom mnoge polovš. Okusni morski ribi iz Srednjega in Atlantskega morja stä: Lüben (bet' ©celmjct), laški: branzin, latinsko: Labrax lupus) in r u d e e a trilja (bie rotfye ajieevbavbc, laški: h ar bon e, lat. Mullus barbatus), ki je živa lepo rudeča kakor karmin, na trebuhu se pa blišči srebrnasto. V starem veku so jo časi neverjetno drago plačevali. Rimljanom je bila namreč največja zabava, gledati umirajočo to ribo, kako barve spremina. b) Oklöpnice (^шцешсшдеп, Cataphräcti). 152. Morski petelin (bev citropütfcfyc g(ug()af)u, Dactylopterus europaeus) ima oklepljeno glavo in prsne plavute, ki so na konci širocim perutnicam podobne, trebušne plavute so pa ozke. Morski petelin je naj-navadnejša leteča riba v Srednjem morji. Od morskih roparjev preganjan vzdigne se s perutničastimi prsnimi pla-vutami iz vode več metrov visoko, toda kmalu spet pade nazaj v vodo, ker mu se plavute hitro posuše. Druga podobna vrsta živi v Indijskem oceanu. Z morskim petelinom v rodu je krülec ali m6r- 231. Morski petelin (V, nar. vel.). 8^a lastovica (bev fdjmaD benorttge ftmtraiafyn, laški: anzoleto [prav za prav angioletto], lat. Trigla hiründo), čislana morska riba, ki se precej pogostoma nahaja na vseh evropskih bregovih. Iz vode vzet zakruli in z velicimi prsnimi plavütami se lehko iz vode požene. 232. Krülec ali morska lastovica (‘/s nar. vel.). 233. Kapelj (ä/3 nar. vel). K oklopnicam, ki se ponašajo s posebno ustrojenimi lici, spada tudi sladkovodna ribica, namreč upodobljeni kapelj (glufegroppe, Cottus gčbio), ki znese svoja jajca v kako jamico med kamenje ter ja pogumno in neutrudno brani proti neprijateljem. c) Podi Л n o v k e (©raffen, Sparoidei). 153. Navadna podldnica ali zlatobrov (bie gemeine ©olbraffc, laški: dorada, lat. Chrysophris aurata)je sijajno srebrnasto-siva s prekrasnim zlatim trakom prek oči in z mnogimi zlatimi progami po bokib. Hrbtna plavuta je nerazdeljena, a v vsaki čeljusti ima spredaj 6 močnih, špičastih zob. 234. Podldnica ('/3 nar. vel.). Podldnica, ki po svojih krasnih barvah hitro pada v oči, je velecenjena riba iz Srednjega morja, hraneča se z morskimi polži in školjkami. Ondukaj živi tudi zobšrtec (bie flemeine jjafynijvaffe, laški: dental, lat. Dentex vulgdris), ki je podldnici podoben in zarad okusnega mesd jako čislan. d) Lokdrde (2)lafveien, Scomberoidei). 154. Navadna lokarda ali vretenica (btc gemeine Skafrelc, laški: s c o m b r o , lat. Scomber scombrus) je z jako drobnimi luskami pokrita. 9* Zgoraj je modra in črno marogasta, spodaj srebrnasta. Prva hrbtna plavuta stoji daleč pred drugo, za katero se še vrsti pet malih, nezvezanih plavutic, prav tako tudi spodaj za predrepno plavuto. Lokärda se nahaja po vseh evropskih morjih ter je zlasti za Holandijo, Angleško in Francosko jako imenitna riba. Vsako poletje se te ribe polovi na milijone, takrat namreč potuje v brezštevilnih vlakih sem ter tam. Pojesti se mora pa tekoj presna. V starih časih kuhali so iz lokard neko jako čislano ribjo juho (garum). 155. Tim (ber stljunfifcf), laški: tonnino, lat. Thynnus vulgaris) je jako velika morska riba. Po modro-ernikastem hrbtu in po srebmastem, pegastem trebuhu ima samo drobne, na belih prsih pa veče luske. Druga hrbtna plavuta stoji tik za prvo, za njo pa, kakor tudi za predrepno, še 8—9 malih plavutic. 236. Tiin ('/зп nar. vel.). Ta velika riba živi na čopore v Srednjem in črnem morji, časi na tisoč glav skupaj. Meso je okusno, samo škoda, da se jako hitro pokvari. Sosebno imeniten je tunov lov za otoka Sardinija in Sicilija, kjer jih love v mreže. Tudi v hrvatskem in dalmatinskem primorji jih mnogo polove v mreže, nabadajo pa tudi posamične na ostve ali pa jih love na ödice (trneke). Druga velika, tunu podobna in okusna riba iz Srednjega morja je upodobljeni säbljak (ber gemeine ©đpuertfijđ), laški: pešce spada, lat. Xiphias glädius), čegar gornja čeljust je v podobi topega, časi 1 meter dolzega meča podaljšana. S tem mečem je uže mnogokrat prodrl na ladijah po več palcev debele deske. Nevaren pa prav za prav nij niti ljudem, niti ladijam. — Semkaj spada tudi morska riba čudovite podobe, namreč k o v4č ali sv. 237. Sabljak (‘/s„ nar. vel.). Petra riba (in gemeine ©onnenfifđ) ober ©t. ißctevfijd), laški: pešce di San Pietro, lat. Zeus faber) ki ima na vsaki strani črno liso. Hrbtna plavuta nij razdeljena ter ima v svojem prednjem delu med boddčimi traki 8—10 jako dolgih, nazaj zavihanih mehkih krp. 238. Kovač ali sv. Petra riba ('/„ nar. vel ). e) Ž a b o v k e (grojdifijrfje, Batrachoidei). 156. Morska žaba (bor gemeine ©cctcufet ober miiulev, Cyclöstorni). 170. Piškiir (bte gtufepriđe ober buč iJleutmuge, Petromyzon fluviatilis) je riba kačje ali ogorjeve postave brez lusk in brez prsnih in trebušnih plavut. Z okroglimi, lijastimi usti se lehko prisesa na druge živali, izza glave na vi’atu ima na vsaki strani sedem škržnih luknjic in na konci telesa dvokrpo plavuto brez trakov. Zgoraj je temno zelen, spodaj srebrnast. 262. Piškur [spodaj na levo usta] ('/s nar. vel.). Piškiir je jako okusna riba evropskih vodä, ki se prisesä na druge mrtve in žive živali ter cel6 velike ribe malo po malem provrta in použije. V Severnem morji nahaja se okusna nrinöga ali lampreda (Snmprete, Petromyzon marfnus) imajoča takisto sedem škržnih lukenj na vsaki strani in sesajoča usta. Podobna je ogorju. Hrüstnice v svojem telesu nemajo trdih kosti in koščic, temveč samo mehke in gibke hrustance. Koža jim je ali gola ali zrnasta. Na vsaki strani imajo izza glave 5 ali še več škržnih raz. Gledeč na usta delimo je na prečnoiiste in oblouste. 261. Trnjeva kamenica (‘As nar. vel.). 6. Razred. Brezsrčnice (Шђгепђегјеп, Leptocardii). 171. Škrgoustnica (ber SBurmftfd), Amphioxus lanceolatus) je ribica, katero so še le v novejšem času prav spoznali in vzprijeli med vretenčarje. Živalstvo. 10 263. Škrgoustnica. Urez glave je in brez možgan, brez kosti in brez hrustancev, niti nema pravega srca niti plavut, izvzemši majhno repno. Nje kri je brez vse barve. Živi na morskih obalah v pesku. Pregled rib. Ribe imajo ali koščene ali hrustančaste ogrodi, rudečo in mrzlo kri, ter dihajo zmerom s škrgami. Škrge leže tekoj izza glave ter so večinoma sestavljene iz češljasto nabranih lističev, ki so na obločne kosti (na tako imenovani škržni oblok) prirasteni in z več ploščatimi kostmi (s škržnim po-krovcem) pokriti. Škrge so ustvarjene za dihanje v vodi. Voda, katero je riba z usti požrla, obliva za ustno otlino ležeče škrge ter se skoz škržno razo zopet odceja. Na zraku se škrge hitro posuše in riba umrje, pa tudi v vodi, ki nema presnega zraka, mora kmalu poginiti. Iz tega je razvidno, da tudi ribe, kakor druge živali, ne morejo brez zraka živeti. Navadno so ribe pokrito z luskami, redkejše s koščenimi ščiti, bodicami, zrni ali pa samo z golo, sluzavo kožo. Večinoma ležejo čuda mnogo drobnih jajčec (ikro). Gibljejo se s plavutami. sestavljenimi iz vzporednih ali pahal-často nabranih, bodi si koščenih, bodi si hrustančastih trakov, med katerimi se razprostira plavna mrenica. Razen parnih prsnih in trebušnih plavut, ki se strinjajo z udi drugih živali, imajo ribe večinoma še nekoliko neparnih plavut, ki se po mestu imenujejo: repna, hrbtna in predrepna. Mnoge ribe imajo v trebuhu ze zrakom napolnjen, večinoma v sredi prevezan mehur, ki je pri nekaterih v zvezi z usti, pri družili pa ne. Olajšuje jim menda kretanje v vodi, zlasti kadar hote vzplavati na vrh ali pa se spuščajo na dno. Večina rib biva v morji, v sladkih vodah živi le manjina, še menj je pa tacih, ki bi časi v morji, časi v sladki vodi živele. Nekatere ribe, katerim po neki posebni napravi škrge dolgo ostanejo mokre, morejo delj časa na suhem živeti, druge zopet se z dolgimi prsnimi plavutami lehko za nekoliko trenutkov iz vode vzdignejo v zrak. Po okostnici (ogrodih) dele se ribe na kostnice in hrustnice. K prvim spadajo: plučarice, ostroplute in mehkoplute, k zadnjim pa: sklenoluske, prečnouste in oblouste. Popolnoma osebljena od vseh drugih je pa škrgoustnica. ß. iled: Xlolviixci. (SÜBcid)t[)ierc, Mollusca). 1. Razred. Glavonožci (^opffitplcv, Ceplialopoda). 172. Navadna sipa (bcr дсбгаифПсђс Sdntenfifdj, laški: šepa, lat. Sepia officinälis) sestoji iz golega jajčastega trupla in iz glave. Truplo je ovito z vrečasto kožo (plaščem), na glavi pa vidimo razen velicih oči še osem krajših in dve daljši, se sesalci posuti lovki (gaugarme) okoli ust, ki so podobna papiginemu kljunu. Belkasta, rudeče pikčasta koža izpremina v življenji barvo, kakor kameleon. Pod hrbtno kožo ima jajčasto, ploščato in koščenasto lupino (bela ribja kost, os sepiae) in globokeje v trebuhu s črno-rujavim sokom napolnjen mehur. 264. Navadna sipa (% nar. vel.). 265. Ilobötnica, hodeča in ležeča (‘/IS nar. vel.). Ta čudna žival živi v vseh evropskih morjih, posebno pogostoma v Jadranskem. Plava ritensko se poganjajoč ali pa lazi z lovkami po dnu morja z glavo navzdol obrnena. Preganjana ali razdražena brizgne kakor tinta črn sok od sebe, s katerim okoli sebe vodo tako skali (zmoti), da v tem leliko pobegne. Kakor grah debela jajca obeša v grozdastih gručah na kamena in na morske rastline; znana so pod imenom morsko grozdje (SWccvtrauben, uvae marinae). Trdo in žilavo meso jedč siromaki. Lehka bela hrbtna lupina rabi v likanje, tudi se iz nje dela prah za zobe, iz temno rujavega soka pa slikarska barva (sepia). — Sipam podobne, toda še večje so hobčtnice ali o smo nož bi (©eepoltjlmt ober 2ld)tiüfjer) huajoči osem enako dolzih lovk, s katerimi časi kopajoče se ljudi pograbijo in na dno potegnejo. V Srednjem morji navadna bob 6tnic a (©ecpotijp, laški: folpo, lat. Öctopus vul-gšris) je z raztegnenimi lovkami k večjemu 60—100 cm. dolga. Istina je, da so v drugih tnorjih še znatno večje, al itak jim do onih basniških velikanov še mnogo manjka. y 266. Papirnasta Mdijca ^/ie nar- vel-)- a) Žival na morskem [površji, b) lupina, c) žival iz lupine vzeta, d) žival v vodi na levo plavajoča. 173. Papirnasta ladijca (bač ^ajiterboot ober bet ^ßopternautilue, Argo-nauta Ai’go) ima po polževo zavito, jako tenko, belo, na zavoji pa temno rujavo hišico. V njej stanuje — toda nij na njo prirastena — žival hobotničine podobe z osmimi lovkami, od katerih sta pa dve plavutasto razširjeni. Te dve objemata hišico in jo tudi izločujeta iz sebe. Kakor drugi glavonožci poganja se tudi ladijca plavajoč ritensko. To gibanje je v zvezi z dihanjem, žival namreč pogolt-neno vodo šiloma brizga iz tako imenovanega livka, to je namreč neka cevka, ki je v zvezi sč škrgami. Živi v Srednjem morji. V Indijskem morji biva brodnik (ba8 ©djiffsboot, Nautilus Pompilius), čegar čvrsta, debela, po polževo zavita hišica je s povprečnimi stenami na več predalcev razdeljena, žival pa stanuje v zadnjem in največjem. Notranja plat hišice je iz biserne matice in lepo izpremina barve. Glavonožci so mekužci očevidne glave, imajoči okoli ust posebne lovke, ki so navadno se sesalci posute in se previjajo kakor kače ali črvi. Ž njimi ali grabi žival svoj plen, ali pa bodi po dnu morja. Glavonožci dihajo s škrgami ter morejo pogoltneno vodo šiloma brizgati iz livka in se tako kakor strela hitro ritensko poganjati. 2. Razred. Polži ali trbonožci (©đjneđen ober SBaucfyfüfilcr, Gasteropoda). a) Plü čar ji (Sungenfđpteđcn, Pulmonäta). * Suhozemci. 174. Poljski slinar ali slug (bie 2lđcr=9tacftjđ)ucđe, Limax agrestis) ima rudečkasto-sivo truplo brez hiše. Na glavi nosi štiri črne tipalnice, katere lehko v se potegne, na dveh daljših so nasajene oči. Zlekneno truplo ima spodaj mesnat podplat, s katerim se naprej pomika, spredaj na hrbtu ima na okrog izčrtan, kožnat ščit. Ta polž se nahaja pogostoma v vrtih in po polji in napravlja po svoji požrešnosti časi znatno škodo. Race in krastače jih rade jedo, tudi se vlažna mesta, katerih se najrajši držč, posipajo s pepelom ali s pozderjem. Po gozdih, pa tudi v kletih stanujejo jako veliki črni ali rijasti slinarji, kakor na pr. upodobljeni gozdni Idzar (bie SSalbftfptecfe, Limax empiriedrum). 268. Poljski slinar (nar. vel.). 269. Gozdni lazar (nar. vel.). 175. Veliki vrtni polž (bic grofje SBctnbergf^itede, Helix pomatia) ima zavito kroglasto hišico rumenkasto-rujave barve z nerazločnimi rijastimi pasovi. Zadnji zavinek dela sam skoro vso hišo in ima okroglo ustje. Žival se lehko vsa skrije v lupino in ima očevidno glavo s štirimi tipalnicami, od katerih dve daljši nosita oči. Z mesnatim širokim podplatom se s hišo vred počasi dalje pomika. 270. Vrtni polž ('/j nar. vel.). Ta povsod znani polž spada med največje suhozemske polže in prebiva najrajši po os6-jinah, v gozdih, vrtih in vinogradih. Zvečer, ali pa po dežji lazi okoli, iščoč sočnatih rastlin v hrano. Na zimo zapre ustje z apnenim pokrovcem, in obtorej ga ljudje pobirajo in raznovrstno pripravljajo v jed. V južni Nemčiji rede te polže na veliko v posebnih vrtih ter jih polne čolne vozijo na dunajski trg. ** Sladkovodni. 176. Roženi svitek (btc kornartige £c((crfđ)iiccfc, Planorbis corneus) ima ploščato, na levo zavito hišico črne ali rožene barve in povprek progastih zavojev. Žival ima samo dve dolgi nitkasti tipalnici, a na njijnem korenu leže oči. Diha s pluči, zato prihaja zmerom vrh vode, kadar si hoče oddehniti. Tega polža je lebko poznati po ploščati svitkasti, 25 cm. široki hišici. Nahaja se po vseh stoječih vodah v veliki množini. Navadni mlak a r (bie genmfjnlidjc tSmnpffdjuecfe, Limnaeus stagnälis) ima jajčasto, trebušno, tenko hišico, ki se okončuje v kopičast zavoj in ima široko, podolgasto ustje. Žival ima dve široki, trivoglati tipalnici in diha s pluči. Oči sedč tipalnicam na korenu. Živi po-gostoma po stoječih vodah in močvirjih in se hrani z vodno lečo in drugimi vodnimi rastlinami, na katere tudi poklada jajca v podolgastih sluzavih gručah. b) Škrg ar ji (Siemenfdjneden, Branchiata). * Sladkovodni. 177. Navadna kaliižnica (bic gemeine ©umpffdjneđc, Paludma vivipara) je zelenkasto-rujava in ima jajčasto, kopičasto prirezano hišo in na vsacem zavoji 3 rijaste pasove. Žival ima samo dve tipalnici in na njijnem korenu oči. Diha s škrgami in leže žive mlade. Po barjih biva med vodnimi rastlinami. ** Mörski. 178. Pisana porcolänka (bte getigerte ^orjcttanfdjiicđc, Сургаеа Tigris) ima jajčasto, popolnoma gladko, čvrsto hišo, na kateri nij opaziti zavoja, ker ga pokriva zunanji največji zavinek. Ozko ustje podobno je razpoki ter je s poprečnimi brazdami nazobčano. Debela je kakor pest in na modrasto-belem dnu lepo rujavo lisasta. Ta lepi polž stanuje v Indijskem morji, in ima tem veijo ceno, čim bolj mu barva nagiblje v modrasto. Iz te in iz lupin mnogih drugih, lepo barvanih porcolank narejajo tobačnice, skrinjice in druge take umetne izdelke. Neka majhna, do 25 mm. dolga, rumenkasto-bela porcolänka iz Indijskega morja, ki je žnana pod imenom kävri (Сургаеа moneta), služi zamurcem in Hindom mesto denarja. Ker se jako pogosto 275. Kävri, od zgoraj in spodaj (nar. vel.), nahaja, nema velike vrednosti, 30—40 jih grč na en sold. 278. Perütar (У3 nar. vel.). Lepa polža z dolgim in ozkim ustjem sta tudi mrämorasti brček (bic SDtarmor: Ä'cgeffrfjncde, Conus marmöreus) in pa tuka,) zraven upodobljeni pretkani brček (®e= meBe=Äcgelfcf)ne(fcf Conus textilis) iz Indijskega oceana. 179. Rudečensti penitar (btc rot^münbige gliigclfdincđc, Strombus gi-gas) ima močno in težko hišo, ki je spodaj jako trebušasta, zgoraj se pa zožuje v kopičast zavoj. Ustje se razširja v veliko perutasto krilo. Barve je bele ali poltne, na ustji pa lepo rožaste. Čvrsto lupino tega velicega polža pogo-stoma prinašajo z Antilskih otokov in izdelujejo iz nje ponarejene kameje. 180. Velika troblja (baö grofic Uritontffyorn, Tritonium nodiferum) spada med največje polže, kajti je do 50 cm. dolga. Podobe je jajčasto-kopičaste, navzdol trebušaste ter je s čvrši posuta, belo in ruj as to pisana. Ta veliki polž živi v Srednjem in Atlantskem oceanu. Ako mu se odlomi konica, more se naiy trobiti, ker ima močan in doneč glas. Ako prazno hišo držiš na uho, slišiš notri neko šumenje, ker se pa opazuje pri vseh večjih zavitih polževih lupinah. Temu podobni morski polži so: Trnjevi bodic (ber Stymnenfobf ober bie fembornige gelfenfriptede, Murex tenui-spina), ki ima proti prednjemu koncu trebušasto, 5 palcev dolgo, s tremi vrstami tenkih hodcev nasajeno hišo in se okončuje v dolg recelj. Živi v Indijskem oceanu, v Srednjem in Jadranskem morji se pa nahaja jako pogostoma volek (bab Sratibljorn, laški: car us o lo, lat. Murex brandäris) ćegar betičasta hiša je z dvema vrstama močnih hodcev nasajena. V Trstu in v Gorici ga prinašajo v veliki množini na ribji trg. Za primer mičnih morskih polžev navajamo še gl o b čl i čar j a (bie gemeine USerfpectiü: fđjncđe, Solarium perspectivum) s topo kopičasto hišico, ki je spodaj lijasto izdolbena in navadno vretence (bie gemeine SJiurmfdjnede, Turitella tčrebra), čegar hišica se malo po malo vzvija v tenko ost. Globeličar živi v Indijskem oceanu, vretence pa biva v morjih okoli Afrike in Indije. 181. Širokousti skrliitnik (bic meitmimbigc ^itrpuijcfynccfc, Purpura p;itul:i) ima jajčasto, trebušno, zamoklo rujavo hišo kratkega, čvršastega zavoja in jako širocega, izrezanega ustja. Žival ima v sebi neki osobiten, kakor skrlat rudeč sok. Ta polž nahaja se z nekaterimi drugimi sorodnimi v Srednjem morji. V starih časih so jih nabirali in ž njimi barvali volno (tirski skrlat). Ali to barvilo je bilo neznansko drago, ker polža nij lehko najti in ker ima vsak jako malo tega soka v sebi. Tudi nij barva tako lepa in živa, kakor od amerikanske košeniljke. — Temu podoben je upodobljeni, v Indijskem moiji živeči perzijski skrldtnik (bic perfi[dje ißurpuvfdjnede, Piirpura persica). 182. Morsko ali sv. Petra uho (baö gemeine ©есођг ober bic Inotigc Cljijcfptcđc, Haliotis tuberculata) je podobno polovici školjke. Hišica je namreč plitva in pokriva žival samo na hrbtu, kakor ščit; ustje je tako veliko kakor hiša sama, a zavinkov skoro nij videti. Lupina je rebrasta in ima več luknjic v eni vrsti, znotraj se pa izpremina v najlepšib barvah. Nahaja se pogostoma po vseh bregovih Sredrjega morja. Žival je živo zelena ter ima lep resast plašč. Škrge leže na hrbtu izpod omenjenih luknjic. — Znamenita morska polža sta tudi: brazdasti o ki opni k (bic gcfurdjte SSfcrfđpicđc, Chiton sulcatus), čegar hišica je 282. Globčličar (nar. vel.). 283. Vretenec (V» nar. vel.). 284. Perzijski skrlätnik (nar. vel.). podobna hrbtnemu oklopu, ki je zložen iz osem porodoma ležečih kosov ter polžu samo hrbet pokriva in pa navadni tiilčar (bie flemeine SBurmfdjttedc, Vermčtus lumbricälis) s cevkasto, samo na konci pravilno zavito hišo, ktere spodnji zavinki so nepravilno razvlečeni. 287. Brazdasti oklčpnik (nar. vel.) 288. Tiilčar (nar. vel.). Polži so mekužci, imajoči očevidno glavo in na trebuhu, mesnat podplat, tako imenovano nogo, s katero se dalje pomikajo, zato jih tudi trbonožce (Saudjfüßlcr) zovemo. Glava nosi dve ali štiri tipalnice, katere žival lehko v se potegne. Oči sede ali na konci, ali pa na korenu dveh večjih tipalnic. V ustih imajo hrapav jezik, s katerim strugajo hrano. Telo je časi golo, navadno pa tiči v zviti apneni hiši, v katero se na njo prirastena žival večinoma vsa lehko skrije. Hišica je vijakasto od leve na, desno, redkeje narobe od desne na levo okoli neke osi (vreteno) zavita, in je ploščata, ako zavinki leže v eni ravnini, ali kopi čas ta, ako se zavinek nad zavinek vzdiguje, ali pa v sukan a, ako gre zavinek okoli zavinka in zunanji vse notranje pokriva. Zavinki so ali pri sredi ali na konci najožji in najmanjši in se potem razširijo proti ustju, skozi katero se polž z nečim delom svojega telesa lehko pokaže iz hiše. Ustje je časi jako veliko, okroglo ali jajčasto, časi pa jako ozko in razi podobno. Nekateri polži je zapirajo s posebnim apnenim ali roženastim pokrovcem. — Subozemski in nekateri sladkovodni polži dihajo s pinci, drugi sladkovodni in vsi morski pa s škrgami. — Polži se hranijo nekaj z živalsko, nekaj pa z rastlinsko hrano. Glede postave in velikosti se opazuje pri polžih neirečena mnogovrstnost. Nekateri v vlažnem mahu živeči polžki so jedva 2—'i mm. dolgi, drugi v toplejih morjih živeči imajo pa črez 30 cm. dolge hiše. Mnogi polži so izvrstni zastran krasnih ali čudovito obrazovanih hišic, ali pa zastran živih in pisanih barv. Nekateri se jedo, mnogi pa dajo človeku še druge stvari za rabo. 3. Razred. Školjke (SÖiufdiein, Conchifera). a) Sladkovodne. 183. Velika jezerska školjka ali brezzobka (bie große £eicfymufcfyel, Anadönta cygnea) ima tenke, krhke, ploščate lupine, ki so od zunaj zelene in rujavo progaste, znotraj pa modraste in svetle kakor biser. Lupine veže na hrbtu samo prožna (elastična) vez. V lupinah leži žival, imajoča samo rumenkasto mehko truplo brez glave in brez čvrstih delov. Dvokrpa koža, tako imenovani plašč, pod katerim leže škrge, oklepa žival, kakor platnice knjigo. Na trebušni plati ima mesnat podaljšek, noga zvan, katerega žival pomoli med zevajočima lupinama, in se tako po mehkem blatu počasi dalje pomika. 289. Jezerska školjka (V2 nar. vel.). Nahaja se pogostoma po stoječih ali polagoma tekočih vodah, po barjih, jezerih, rib-njakih in grabnih. Žival je plehkega okusa in nij za jed, z lupino pa tu in tam mleko posnemajo. 184. Potočna bisernica (bic güit'bpcrtnutfdjcf, Ünio margaritifer) ima po-dolgasto jajčaste, debele lupine, ki so od zunaj črne, znotraj imajo pa časi bisere manjše vrednosti. Lupine se sklapajo na hrbtu s posebnimi zobci in jamicami. (Vse skupaj se imenuje sklep.) Žival je podobna živali velike jezerske školjke. Ta školjka prebiva v čistih, bistrih potočili in rekah, toda ne povsod. V našem cesarstvu jih je največ na Češkem. — Pri nas je po vseh tekočih rekah navadna jako plodna malarska školjka (bie SDtyrferflufSmufdjel, Unio pictörum) podobna je prejšnji, samo ka je nekoliko manjša in od zunaj' rumeno-zelenkasta. 290. Potočna bisernica, z desna biser (V2 nar. vel.). b. Morske. * Jednomisične. 185. Užitna ostriga (bic efbbnrc 2Iuftev, Östrea edülis) ima okroglasto, z luskastimi listi valovito pokrito školjko različnih lupin. Spodnja lupina, Pl. g. čr. Jt. na katero je žival prirastena, je mnogo večja in globejša od gornje, ki je ploščatemu pokrovu podobna. Žival je stisne-nega telesa, skoro okrogla; ima na robu resast, dvokrp plašč, a pod njim na vsaki strani listaste škrge in samo ono zaporno mišico, ki je skoro v sredi lupine prirastena. Znotraj je bela, zunaj rujavkasto-siva. Ostriga se nahaja v vseh evropskih morjih in sicer na bregovih v nepreveliki globočini. Na- 291. Žival v ostrigi. vad"° je pr'ra3!ena naskale- kole ri- d „i, ui i . , ln druge stvari v veliki množim. krpaUP-a’Pl. g. gornja peščeva krpa. Sporna Neizmerno je rodovitna, kajti ena mišica. — Š. škrge. — U. usta. — Pip. pipalke. — sania ostriga znese črez 1 milijon Jt. jetra. — Čr. črevo. — Z. zadnjica. — S. srce. jajec, zato sena ugodnih mestih jako lehko in hitro zaplodi. Zategadelj so jeli v novejših časih napravljati ostrižišča, to je: v zajezene morske drage namečejo kamenja, protja in hoste, kamor se ostrige usedajo. Ako se v ostrižišče navaja sladka voda, so ostrige mnogo okusnejše. Ostrige, kakor sploh vse pri-rastene školjke, hranijo se z organskimi tvarmi, katere jim voda donaša. Vsako leto se na milijone ostrig polovi in poje. Jedo se pa presne, to je žive. Ostrige se razpošiljajo v sodih prav tesno natlačene, da se ne odpirajo in da drže vodo v sebi. Mrtve ostrige je lehko poznati po tem, da školjka zeva. 18G. Pokrovača ali romarska školjka (bic SafobS» pUgermu|'d)el,Pecten jacobaeus) ima nejednake, stremenasto brazdaste in rebraste lupine. Zgornja je ploščata, spodnja skledičasta. Na brezzobem sklepu ima ravna ušesa. Pokrovača je jako navadna školjka v južnoevropskih morjih, zlasti okolo Španskega, od koder so jo časi romarji, potujoči na božjo pot San Jago di Compostolla pogostoma prinašali prišito na klobukih in plaščih. K najznamenitejšim jedno-mišičnim školjkam spada vzhodno indijsko kladvece (bie §ammer= mufcficl, Malens vulgäris), čegar ozke skrivljene lupine so na sklepu v podobi kladva razširjene. 393. Pokrovača od sklepove strani. 292. Pokrovača od zgoraj (‘/3 nar. vel.). 187. Prava bisernica (bie ccfjte ißcrlmufcfyel, Meleagrma margaritifera) ima polu-okrogle, težke, debele lupine. Od zunaj so rujavkasto-zelene, rebraste in luskavo listaste, notranja stran se pa lepo sveti kakor biser in razločno se vidita vtiska od dveh mišic. Žival, stanujoča v tej hišici, daje najlepše in najpravilnejše bisere. Biseri so od iste tvari kakor biserna matica in so prav za prav bolehave izločenine, s katerimi žival zavija vanjo dospevše tuje, jo dražeče stvari na pr. zrno peska i. t. d. Biseri leže ali prosti v plašči, ali pa so na lupino prirasteni. Prava bisernica se nahaja sosebno v Perzijskem zalivu in v Indijskem oceanu prira-stena na skalah. Izurjeni potapljavci je iščejo po morji, časi 12 metrov globoko, nalovljene pomečejo na pesek in jih puste tako dolgo ležati, da živali poginejo in gnjiti začn6. Straža pa ves čas pri njih stoji. Školjke se potem preiskujejo in biseri se iz njih pobirajo. Nekatera školjka nema niti enega bisera, druga pa spet do dvajset. Otodi pobrani biseri 294. Morska bisernica (‘A nar. vel.). Lupina od zunaj. Lupina od znotraj z biserom. so beli kakor mleko ter se lepo svetijo, s časom pa porumene. Kakor drago kamenje pro-dajejo tudi bisere na karate (1 karat ima 0’2 grama ali 4 grane) ter je po velikosti ločijo v velike, srednje in majhne. Sosebno veliki biseri čudne, nenavadne oblike imenujejo se spački. Notranja stran školjke (tako imenovana biserna matica) se jako lepo sveti in izpre-mina barve ter se podeluje v vsakovrstne izdelke. ** Dvomišnice. 295. Lüskava mörska'gnjät (‘/io nar. vel). 188. Lüskava morska gnjat (bic fdjupptgc ©tecfmufdjcl, Pinna s qua mo sa) ima klinaste, precej tenke in krhke lupine, ki so od zunaj sive in drobno luskave, znotraj pa rudeče in gladke. S tenkim koncem so vsajene v pesek in so vrh tega še prirastene s čopom svilastih, zlato zelenkastih las, s tako imenovano brado (Byssus). Ta velika školjka prebiva v društvu sorodne, ali manjše plemenite gnjati (cbic ©tcdmufrfjei, Pinna ndbilis) v Srednjem in v drugih južnih morjih. Te školjke so znamenite 296. Klapavica (nar. vel.) sosebno zarad svilaste brade, od katere v Napelji plete rokavice, nogovice i. dr. st. — Gnjati podobna, toda manjša užitna kläpavica (bie efebare 3)(iefjntufd)el, Mytilus edülis) ima klinaste ali zagozdaste, gladke, višnjeve lupine, iz katerih na širjem konci visi svilasta brada. Stanuje skoro po vseh morjih blizu bregov na polojih in sicer časi v taki množini, da so tla po več ur daleč pokrita sč školjkami, ki so sč svojimi bradami med sebč zapletene. 297. Nožnica (nar. vel.). — Druge užitne školjke iz Jadranskega morja so: ozki, valjasti, skoro dateljnovemu zrnu podobni morski prstec (9J{eerbatte(n ober ©tcinbattcfn, laški: dattole di mar ali peve-ro ne, lat. Lithčdomus däctylus). V kamenji in v koralah si dolbe luknje in je zarad ugodnega okusa čislana jed. Takisto priljubljena je tudi nož niča (bic 30lleffcrjd)cibc, laški: Cappa lunga, lat. Solen vagina) z ravnimi, 6 do 15 cm. dolgimi, jednako širokimi, tencimi lupinami. 189. Zeva ali velikanska školjka (bic iRtefcmmtfdjel, Tridacna gigas) je največja živeča školjka, dolga je 1—Г5 metra in z živalijo vred tehta 200—300 kilogramov. Težke debele lupine so skoro trivoglaste, povprek globoko brazdaste ter se sklapajo z rogljastimi, izrezanimi robovi. Od zunaj so listaste in sivkaste, od znotraj pa gladke in čisto bele. Žival se z debelo-lasastim čopom učvrsti na dnu morja. 298. Zčva (Vis nar. vel.). Zeva živi v Indijskem oceanu v nepreveliki globočini. Ob oseki jo ljudje poiščejo ter jej sč sekiro presekajo lasasti čop. Žival zdajci zaloputne navadno zevajoče lupine s tacim treskom, kakor bi pištola počila, in s tako močjč, da kakor nič prestriže debelo vrv. Žival jed6, lupine pa rabijo v vodne posode. *** Tulnice (:)fö[)ixumufrf)c(n, Inclüsa). 190. Navadni kämenovrt (bic gemeine ®oljrmufcf)et, Pholas däctylus) ima klinaste, spodaj široko zevajoče lupine brez apnenega tulca. Jako navadna školjka v Jadranskem in Srednjem morji navrta najtrši apnenec. Kako to napravi, nij še popolnoma razjasnjeno. Kämenovrt se v Trstu z morskimi datelji vred prodaje za jed pod imenom dattolo di mar. 191. Živi sveder (ber gewöhnliche 2)ohr* ober ißfcthlwurm, Teredo navališ) je črvu podoben. Zlekneno, valjasto telo tiči v apnenem tulcu, na prednjem konci ima majhno, zevajočo lupino v podobi prstena, zadaj pa dve majhni apneni pločici. 299. Kdmenovrt (nar. vel.). Ta neznatna, ali jako škodljiva žival se je neki z ladijami pritepla iz toplejših pokrajin, no vender so druge sorodne in prav tako škodljive vrste uže prej bivale v evropskih morjih. S prednjim koncem se uvrta v vsa-keršni les, sosebno v kole, grede in lesene v ladije, ki nijso z bakrom okovane, ter jih 300. A živi sveder (nekoliko zmanjšan). a noga z lupinama; b apneni pločici, s katerima se drži žival konci svoje cevi; c in d cevi v dihanje. Ji Köncc živali s6 školjko (nekoliko povečan); pri a pomenja črna pika v sredi nogo. G Kos lesa od svedrov navrtan; a vnanje luknje v lesu; b konec rova v katerem tiči sveder; c in d cevi v dihanje; e notranji rov obložen z apnom; / konec rova, kjer lupina vrta dalje v les. stavbe v lokah, v morske jezove, kakor tudi preotli na vse strani, da kmalu nijso več za rabo. Holandijo je uže večkrat morje pretilo potopiti, ker so ti svedri razrušili jezove. Tudi v Benetkah je sveder nekdaj veliko škodo delal. Da bi se ubranili temu sovražniku, mažejo les z raznovrstnimi mazili, na pr. s katranom, in zabijajo vanj debeloglave žreblje, ki potem zarijave. Školjke so mekužci, ki imajo samo truplo brez razločne glave in so zaviti v dvokrpo kožo, plašč imenovano. Iz te kože se izločuje na vnanjo stran dvoklopna apnena biša za obrambo in oporo mehkemu truplu. To hišico žival na spodnjem robu po volji odpira ali zapira, na gornjem robu sta pa obe lupini čvrsto zvezani z raznimi zobci, ki se ujemajo z nasprotnimi jamicami. Te zobce in jamice skupaj imenujemo sklep. Školjka se odpre, ako se na sklepu skrči neka prožna (elastična) vez; zapira jo pa ena ali dve močni mišci, ki sta od znotraj na obe lupini prirasteni. Ako žival pogine, ali če se te dve mišci prerežeta, školjka regne, sicer je pa proti volji živalce skoro nij mogoče odpreti. Mnoge školjke so se svojimi lupinami ali pa s posebno lasasto brado na dnu vode prirastene, druge pa, pomolivši mesnato nogo iz hiše, kakor polži lehko okoli lazijo. Hranitev in dihanje se pri teh živalih vrši ob enem: po posebnih razpokah ali ceveh voda vedno pritaka in odtaka, ta voda donaša ustom potrebne hranilne tvari, in ob enem obliva škrge. Največ školjk prebiva v morji, v sladkih vodah jako malo. Mnoge so užitne, druge nam pa v svojih lupinah in lasastih kitah dajo čislane in koristne tvarine. Pregled mekužcev. Mekužci imajo mehko, nečlenasto telo brez notranje čvrste okostnice (ogrodi). Od zunaj so zaviti v vlažno, ohlapno kožo, tako imenovani plašč. Ta koža navadno izločuje apnasto hišico, sestoječo pri nekaterih (nekih glavonožcih in polžih) iz ene same, pri druzih pa iz dveh lupin. Mekužce, imajoče hišo, zovemo tudi lupinarje (@d)altl)icrc) ali konhilije (Son* rfjljlicn) ter jih ločimo v polže (z eno lupino, Univalvae, cochleae) in školjke (z dvema lupinama, Bivalvae, conchae). Mekužci so večinoma vodne živali in dihajo s škrgami. Njihova vnanja podoba nij, da bi rekel, popolno razvita, kajti mnogi nemajo niti glave, ali njihov notranji ustroj je jako dovršen. K mekužcem z razločno glavo spadajo: glavonožci (Cephalo-poda) in trhonožci ali polži (Gastropoda), k brezglavim (Acephala) pa: školjke. Živalstvo. 7. lied: Ä ix ž © 1 Is. e. (Snfecten ober Scrfc, Insecta.) 1. Razred. Hrošči (Ääfer, Coleöptera). a) Pet oči eni (fitnfgliebrigc Äftfer, Pentamera). X. Plojkaši (Slatttjbrnige, Lamellicornia). 192. Rujavi hrošč ali navadni keber (ber SJlaifafev, Melolontha vulgaris) je sploh črn, samo tipalnice, noge in gornja krila (pokrovke) so rujava. Telo mu je razdeljeno na troje, namreč na glavo, oprsje in zadek. Na glavi so vsajene tipalnice, ki so na debelejšem konci razcepljene nä 6—7 gibkih plojk ali pločic. Oprsje sestoji iz treh obročkov, na katerih so vrastene noge in krila. Prvi obroček je največji in prosto gibek ter se vratni ščit ali ovratnik imenuje, na njem je vrasten prvi par nog. Drugi prsni obroček nosi na gornji strani rože-nasta, rujava gornja krila ali pokrovke z majhnim ščitcem v sredi, spodaj pa drugi par nog. Na tretjem obročku naposled so zgoraj vrastena tenka, kožnata prava krila, zdolaj pa tretji par nog. Zadek sestoji iz šest roženastib obročkov ter se okončuje v dolgo, navzdol zavihano ost. Za- r 301. Rujavi hrošč in njegovo preobraževanje (nar. vel.). Zgoraj dva hrošča (samec in samica); spodaj v zemlji ena manjša in ena dorasla ličinka (podjed), v kotu z desna buba. dek je črn, samo ob straneh ima bele trioglaste pege. Hr6šč se prikaže konec meseca aprila ali pa začetkom maja, ko pri nas drevje ozeleni. Z objedanjem listja, cvetja in mladih plodov napravi večkrat veliko škodo, zlasti če se prikaže v brezštevilnih množicah, kar se navadno zgodi vsako četvrto leto. Po dnevi sede mirno po drevji, zvečer pa roje okoli. Kmalu se pa izgube zopet pod zemljo, od koder so prišli, in, položivši vanjo jajca, poginejo. Iz jajec izležejo se v 4—6 tednih črvom podobne ličinke ali podjedi, ki objedajo rastlinam korenine, so jako požrešni in prerivajo zemljo na vse strani. To škodljivo življepje pod zemljo traje Razstavlicn hrčšč fnar vel 1 3—4 leta. Ko so popolnoma dorasli, Ka/stavljcn lir0šč (nar' vel-)' podobni so do 50 mm. dolgemu, bledo rumenkastemu, členastemu črvu, ki ima na prvih treh obročkih tri pare nog. H koncu četvrtega poletja se zabubijo ter se prihodnje vzpomladi pokažejo kakor popolni hrošči. — Hrošče bodeš najbolje pokončal, če jih otreseš z dreves in pobereš. Pri oranji in kopanji pokažejo se podjedi, a vrane, kavke, škrjanci in mnoge druge ptice jih pridno zobljejo. Tudi krt pod zemljo jih preganja, na zemlji pa love hrošče netopirji, ježi, kune in lisice. Meseca junija se pokaže po tratah hrošču podobna, toda manjša, kosmata, jasno rumena prosnica (ber 3uni= ober S?rađ)tnfer, Rhizotrögus solstitiälis), ki se nahaja ravno tako pogostoma in je takisto škodljiva kakor hrošč. 193. Zlata minica (bcr 9čo)'enfafer ober ©olbläfer, Cetonia auräta) je malo manjša od hrošča, in ima kijaste, troliste tipalnice in svetlo, zlato zelenkasto, ploščato truplo, ki se spodaj izpre-mina na bakreno rudečkasto. Pogostoma se nahaja v vrtih po rožah, katerim razjeda cvetje. Čudno je to, da nje ličinka živi v mravljiščih. 194. Rogač (bcr jpiijcfyläfcr ober gcucrfdjrötcr, Lucanus cervus) je izmed največjih domačih hroščev. Zgoraj je kostanjev, sicer pa črn. Sosebno se ponaša z veli- cimi gornjimi čeljustmi, ki so 304. Rogač, a. samec, b. samica (nar. vel ). 303. Zlata minica (nar. vel.). pri samci rogovju podobne. Dolge, češljaste tipalnice so v sredi kolenčasto pregnene. Glava je nenavadno široka, četverovoglasta ter je večja od ovratnika. Rogač prebiva v hrastovji in se hrani se sokom hrastovih mladik, katere nagrizuje z močnimi gornjimi čeljustirai. Jajca znese v gnjila hrastova debla, kjer živi črvu podobna ličinka kacih 6 let do popolnega razvitka. — Rogači so sicer jako različne velikosti. Mnogo manjša samica ima kratke čeljusti in majhno glavo. 195. Govnač ali govnobrbec (bcr ЗЈојШјсг, Geotrupes stercorarius) je črn, zgoraj kovno zelen, spodaj časi moder, kakor jeklo. Tipalnice imajo na konci trolisti kij; jako zbočeno truplo je trdo in čvrsto, ovratnik gladek, pokrovke so pa pikčasto brazdaste. 305. Govnač (nar. vel.). 306. Nosorožec (nar. vel.). Govnač je počasen in neukreten, zvečer leta okoli glasno brneč in prebiva v govnu domačih živali ali pa v gnoji, kjer tudi njegova ličinka živi. V čreslu, sosebno v rastlinjakih, se nahaja kostanjevi nosorožec (her ütaSljornfüfer, Oryotes nasicčrnis), ki se ponaša zč zakrivljenim rogom na glavi. Takisto ima tudi velikan vseh hroščev, južno amerikanski II er kul ppevfulc«, Dynastes Hercules) na čelu rog, preko katerega pa štrči drug, na vratnem ščitu vzrasten in navzdol prikrivljen. Plojkašem se tipalnice okončavajo v listasto (plojkasto) betico. — Vsi so močni in krepki hrošči, imajoči na glavi in na ovratniku pogostoma'- čudne roženaste izrastke. Semkaj spadajo naj večji hrošči, ki pa žive samo v vročih deželah. Hranijo se nekoliko z rastlinskimi tvarinami, kakor na pr.: z listjem, koreninami in gnjilim lesom, nekoliko pa z govnom in gnojem. Njihove ličinke so debeli, mehki, bledi in slepi črvi s tremi pari nog in precej dolgimi tipalnicami (podjedi, Engerlinge). Za svojo popolno preobrazbo potrebujejo časi več let. 308. Listasta ali plojka-sta tipalnica navadnega lirošča (5krat poveč.). 2. Brzd (Sauflnfcr, Caräbidae). 196. Bakrcnasti krćšič (ber tupfcrrotlje ßauffäfer, Carabus cancelhitus) je zgoi’aj rudeč kakor baker, spodaj pa črn. Pokrovke imajo po dolzem tri vzvišena rebra, med njimi pa male nanizane, drobnim verižicam podobne grbice. Ta po vitih in poljih navaden hr6šč teka hitro sem ter tam in napada in žre vse, na kar naleti. Sosebno všeč so mu goli polži, gosenice, gliste i dr. st. Prav tako koristni, pa tudi tako neugodno vonjajoči so drugi krešiči, na pr. vijoličasti kr e ši č (ber tcildjenblaitc Sauftiifer, Carabus violäceus), zgoraj zlato zelenkasti, spodaj črni zlati krešič (ber @olb= fdjmicb, Carabus aurätus), medlo črni us n jak (ber Scberfauffiifer, Cärabus coridceus) i. š. dr Semkaj spada tudi puškar (ber ©omfiarbierfäfer, Brachinus crepitans), majhen, 8 mm. dolg, spredaj kakor opeka rudeč, spodaj črnikast hrošč s temno modrimi gornjimi krili. Razdražen prskne neki jedek sok proti svojemu neprijatelju in zraven se čuje slab prašek. 197. Moskdtuik ali otimač (bev äkofdptbtäfcr ober ißttppctti'äubcr, Calosoma Sycophanta) je izmed najlepših brzcev. Truplo je temno vijoličasto, usta, tipalnice in noge so pa črne. Po dolgem progaste pokrovke blišče se zlato zeleno ter se na bakreno izpreminajo. Otimač diši po mošku in živi na drevji, kjer lovi in žrč škodljive gosenice. Tudi njegova ličinka se hrani s škodljivim mrčesom, zato je moškatnik jako koristen hrošč. 198. Poljski brzec (bcr getbfanbtäufcr, Cicindela carapestris) je spodaj bakrenast, zgoraj jasno zelen in na pokrovkah belo pegast. Truplo je ozkor podolgasto, noge dolge in tenke. Ta krćšč se pogostoraa nahaja po melinah in peščenih gričih, ob solnčnem vremenu je jako živahen in neznansko urno po tleh teka za plenom, ali pa se tudi po zraku za njim poganja. Njegove ličinke si dolbejo luknje v zemljo in so tudi jako silovite. Brzci imajo nitkaste, 11 členaste tipalnice, majhno glavo s krepkimi čeljustimi; dolge, tenke, za tekanje sposobne noge, nasproti pa večkrat krnasta krila in zrastene pokrovke. Vsi so urni roparji, stanujoč pod kamenjem in mahom, za drevesnim lubom, po vrtih, poljih, tratah in gozdih. Navadno so ene barve, redkokedaj pisani, neugodno vonjajo in ulovljeni puščajo neki rujavkast, jedek sok od sebe. — Njihove ličinke so zleknene, imajo tipalnice, tri pare nog in pikčaste oči. Hranijo se kakor popolni hrošči samo z živalsko hrano. 3. Povodnjaki (SBafferläfcr, Hydrocänthari). 199. €rui pottipnik (bcr pc^fdpmrjc SSkffcrfäfcr, Hydrophilus piceus) je ploščat, jajčaste podobe, črn kakor smola, spodaj temno rujav, jako gladek in svetel; samo prsi so s togimi, prileglimi dlačicami porastene. Betičaste tipalnice so kratke, nitkaste pipalke (^rcfbfptjjcn) pa jako dolge. Noge so ploščato stisnene, z dolgimi gostimi kocinami porastene, za plavanje sposobne. Ta veliki, leni, počasni hrćšč prebiva po stoječih vodah, zvečer pa leta okoli. Njegova 5 cm. dolga ličinka živi v vodi ter žre vodne žuželke in polže, dočim se hrćšč prehrani z vćdnimi rastlinami. 200. Obrobljeni kozäk (bcr geräuberte ©cfyhnmmfäfcr, Dytiscus marginälis) ima črnikaste, v širok rumen rob razširjene, po dolzem brazdaste pokrovke. Dolge tipalnice so nitkaste; stisnene in trepavičaste zadnje noge so mnogo krepkejše od prednjih dveh parov. Kozaki so po ribnjakih in drugih stoječih vodah jako požrešhi roparji. Plavajo jako spretno, po noči pa letajo okoli. Kedar si hote oddehniti, pomole zadek iz vode in privzdignejo nekoliko pokrovke. Njihove ličinke so dolge in ozke ter imajo jako močne gornje čeljusti, šest nog in na konci trupla dve cekvi za dihanje. Jed6 žužke, črve in polže, pa tudi ikre in male ribice, celo velikim ribam se globoko zajedd v truplo. Kozakom podobni, toda manjši so kolo vrti (SEmmel: ober SĐreljMfer, Gyrfnus natütor), ki se po vodah jako hitro vrte v kolobar. Po vodnjaki so večinoma roparji, ki so zarad ploščatega trupla in kocinastih nog sposobni za plavanje. 4. Kratkokrilci (fiurjftüglev, Brachelytra). 201. Rusokrili grabüec (bcr rotfjflügelige 9iaubfäfcr, Stapbylinus erythrop-terus) je ozek, sem ter tje jasno rumeno kosmat. Tipalnice so nitkaste, okroglasta glava velika in širja nego vratni ščit. Zamoklo rudeče pokrovke so za čudo kratke in pokrivajo samo prve zadkove obročke. Ta jako gibki ropar, ki po svoji postavi spomina na strigalico, krivi zadek navzgor in pušča močen duh od sebe, ako ga vzameš v roko. Kakor, druge podobne vrste hrani se z mrhovino, gnojem in gnjijočimi rastlinami. Kratkokrilce je lebko poznati po zleknenem, jako gibkem telesu in po prikračenih pokrovkah, zraven tega so večkrat nenavadno dlakavi ali pa lepo pisani. Hranijo se z gnjijočimi živalskimi ali rastlinskimi tvarmi, nekateri žive pa tudi v gljivah (gobah) in v mravljiščih. Njihove ličinke so popolnemu žužku precej podobne. 5. Kijaši (fculeufjbniigc fiäfer, Clavicčrnia). 202. Grobar (bcr Siobtciigräber, Necrophorus Vespillo) je črn hrošč z dvema pomarančastima pasoma na pokrovkah. Okroglasti vratni ščit je spredaj ze zlato rumenimi dlakami gosto porasten, a kratke tipalnice so proti koncu kijaste. Prirezane pokrovke ne pokrivajo vsega zadka. Ta koristni hrdšč nahaja se pogosto okoli mrtvih miši in krtov, izpod katerih grebe zemljo tako dolgo, da jih naposled vse zakoplje. V zakopane živali leže potem svoja jajca, da imajo izlezle ličinke tekoj jesti. 314. Rusokrili grabilec (2krat poveč.). 315. Grobär (nek. poveč.). 203. Navadni slaninar (bcr gcuiDljnlidje Spcdtafcr, Demestes lardarius) je črn, pokrovke so na sprednji polovici pepelaste s tremi črnimi pikami na vsaki strani. Truplo je jajčasto, kratke tipalnice so razločno kijaste, glava je pa tje do očes skrita pod ovratnikom. 316. Slaninar (3krat povečan). 317. Ličinka in buba slaninarjeva (povečana). Kocinasta, temno rujava ličinka tega jako škodljivega hrošča živi v živalskih kožah, v kožuhovini, po hišah in po prirodninskih zbirkah. Ako se hrošča dotakneš, se pritaji in se dela mrtvega. Tako se tudi vedejo majčkeni muzejniki (Sabinctefiifcv, Anthrenus museorum & varius), ki so največji sovražniki prirodninskih zbirk, zlasti žuželek — in pa navadni s valček (bcr finottettfäfer, Anthrenus scrophuldriae), ki se pogosto nahaja na cvetji, časi pa tudi po izbah. Kijaši imajo kijaste, to je, proti koncu debelejše tipalnice. Njihove ličinke imajo 6 nog ter žive kakor hrošči od živalskih in rastlinskih tvari. 6. Pilaši (fögcljövnigc fiiifcv, Serricčrnia). 204. Kukec ali trdoglav (ber Sxofctopf, Anobium pertinax) je majhen hrošček zamoklo rujave barve in progasto pikčastih pokrovk. Telo je valjasto in trdo, tipalnice nitkaste a veliki vratni ščit pokriva skoro vso glavo. Kukec živi v raznem lesenem pohištvu, katero razjeda in v črvojedino raztaka. Njegova kratkonožna, majhnemu belemu črvu podobna ličinka prevrtava les na vse strani. T r d o-gläv mu pravimo zato, ker, če se ga le dotakneš, skrči noge in se dela mrtvega ter se ne gane, ako ga tudi na iglo nabodeš. Z glavo trka ob les, od tega nastane v lesu neko po- 318. Kukec, a. hroše, b. ličinka (povečana), c. ličinka v naravni velikosti, d. od nje zdolbena luknja. 319. Krtihar z ličinko (lOkrat poveč.). kanje, ki je nekoliko pikanju žepne ure podobno, zato ga praznoverni ljudje tudi imenujejo mrtvaško uro.—Kazen tega živi po lesenem pohištvu še več temu podobnih, ali še manjših vrst. Kruhar (bcr SBroLMopffafcv, Anobium panlceum) jako majčken, rijast hrošček razjeda posušene rastline po herbarih. 205. Poljska pokalica (bcr ie (Sid)enblatt:®nttmefpe, Cynips fölii), ali vender se lovantinske najbolj cenijo, ne samo za čreslo, temveč tudi za tinto. Tem podobna šipkova šiškarica (bte 9tofen=@att№eft>c, Khodites ro.sae) nareja na našem šipku izrastke, ki so časi debeli kakor jabolko ter so zunaj porasteni ze zamršenimi vlakni. Ti izrastki se imenujejo srboritke ali bedeguari. —Mnogoštevilne druge šiškarice narejajo na raznih rastlinah najraznovrstnejše šiške. Nij ga skoro rastlinskega dela od korena do ploda, kateri ne bi, od šiškaric naboden, nabuhnil in v bolehav izrastek (šiško) se izvrgel. V teh šiškah ne stanujejo samo njihovi začetniki, večkrat se v njih nastanijo še druge šiškarice, tako imenovani gostači (©mmietljcr, inquilinae), kakor tudi najezdniki, ki se razvijajo v truplu teh šiškaric in njihovih goslačev. Iz ene same šiške se torej časi razvijajo jako različne žuželke. ** Najezdniki (©djlupfroejpen, Ichneumčnidae). 230. Velikanski črni najezduik (bte ungefleđtc 9>ii(fenfcf)tupfwetye, Pimpla manifestator) je izmed največjih evropskih vrst in ima 40 mm. dolg sveder, 359. Šipkova šiškarica. a. šiška, b. v prorezu, c. šiškarica (3krat poveč.). 360. Velikanski črni najšzdnik (nar. vel.). katerega oklepata dve ščetini. Podolgovato truplo je svetlo črno, štiri raznolika krila so prozorna kakor steklo in premrežena z rujavimi žilami. Ta veliki najezdnik živi pri nas po gorskih gozdih. Z jako dolgim svedrom nabada samica v lesu živeče žuželke in polaga vanje svoja jajca. Iz teh jajec izlezle ličinke se potem razvijajo in naposled končajo svojega hranitelja. 361. Jajca vsajajoči najezdnik. 362. Goseničar, a. gosenica, iz katere lezejo najezdnikove Samec in samica (nar. vel.). ličinke, spodaj goseničarjeve hube pod gosenico, b. žuželka (6krat poveč.), c. ličinka (poveč.). 231. Žoltonogi goseničar (bic gclbkimgc 3iaupenfcf)tiipfrocfpe, Microgaster glomeratus) je samo 2 mm. dolg, črn, na nogah rumen. Kakor steklo prozorna krila so premrežena z rijastimi žilami. Ta mali najezdnik vznemiruje sosebno gosenice kapusnega belina, katerim z bodalcem med obročke zasadi nekoliko jajec. Dasi ima časi ena sama gosenica po 20 in še več jajec v sebi in se iz vsacega jajca izvali črvičasta ličinka, vender to gosenice ne moti, da ne bi dalje žrla, se levila, in časi celo zabubila. Naposled pa mora gosenica vender poginiti, najčzdnikove ličinke se zdaj prevrtajo iz gosenice in se kmalu zabubijo, zato navadno vidimo zraven umorjene gosenice kupček malih zlato rumenih bubic. — Druga še manjša vrst je zlatozeleni bubi čar (bic golbgrüiie (ßiiWcn = ©djlubfmefyc r Pteromalus pupärum), živeči v velikem številu v bubah raznih podnevnih metuljev, časi jih v eni sami stanuje črez 100. Najčzdniki polagajo svoja jajca v razne žuželke, sosebno v jajca, gosenice in bube metuljev, v lesojede ličinke hroščev in nekaterih kožokrilcev, v ušice in celo v pajke. Ličinke žive na škodo tuje živali, za čudo pa znajo ščediti najnežnejši drob, da si zagotove hrano do svojega popolnega razvitka, naposled pa vender umore svojega hranitelja. Prav zat6 so pa najezdniki jako koristni in imenitni v prirodinem gospodarstvu, ker skrbe, da se škodljive žuželke preveč ne razmnože. Kožokrilci so žuželke popolne preobrazbe, imajoče štiri kožnata, prozorna, z malo žilami premrežena krila razne velikosti. Usta so grizoča. Samice imajo na konci zadka otlo želo (pri družno živečih kožokrilcib), ali pa dolg, z dvema zaklopnicama pokrit sveder ali bodalce, s katerim jajca vsajajo (pri rastlinojedih in zajednih kožokrilcih). Nekateri kakor na pr. bučele, ose in mravlje so posebno imenitne zarad svojega družnega življenja (živalske države) in zarad umetnijskih nagonov. Pa tudi druge, na pr. šiškarice, najezd-niki in rastlinske ose so zarad koristi ali škode, ali pa zarad posebnega življenja vredne sosebne pazke. 3. Razred. Metulji (Sđjmcttei'hugc, Lepidoptera). a) D nš v niki (Tagfalter, Diiirna). * Bube vise v zanki, z glavo po konci (Succincta). 232. Glogov belin (bcr Sattun ober £>ccfcn)oetfj(mg, Pieris crataegi) ima štiri bela, zaokrožena, enako velika, prašnata krila s črnimi žilami. Na glavi mu, kakor vsem dnevnikom, stoje dolge betičaste tipalnice; velike, izbuljene, sestavljene oči in zvit rilček. Na črnem dlakavem oprsji so zgoraj vrastena štiri krila, spodaj pa sest nog. Obročkasti zadek je ozek. Ta neizmerno škodljivi metulj se prikaže konec maja ali začetka junija; časi jih sedi jio več sto skupaj okoli cestnih mlak ali pa na drevji. Obilna rumena jajčeca, drobnejša od prosa, leže samica našim sadnim (ovočnim) drevesom na gornjo listno stran. Sredi julija se izležejo mlade gosenice in tekoj začnć svoje škodljivo delo s tem, da prepredejo list z neko tenko svilo in mu oglojejo gornjo kožico. Dorastena gosenica je 40 mm. dolga, na bokih in po trebuhu modro-siva, na hrbtu črna z dvema rumeno-rujavima progama po sredi trupla, vrh tega je še črno in belo kosmata. Jeseni pripredejo gosenice oglodano in suho listje z gostim zapredkom k vejam in prezimujejo v teh mešičkih. Ko na vzpomlad zopet listje poganja, probudd se in začnć iz nova žreti in, oglodavši listje in cvetje do golega, pokončajo 303. Glogov belin (nar. vel.). 304. Kapusov belin (nar. vel.). časi ovočarju ves up. Potem se kmalu zabubijo. Do 25 mm. dolga, robata, zelenkasta ali belkasta in črnopikasta buba se obesi zč zanko na vejo ali ob deblo, črez 12—I4dm prodre metulj svoj zavoj, spustivši nekoliko kapelj nečega rudečega soka, kar je večkrat praznovernim ljudčm dalo povod k pravljici o krvavem dežji. Glogovega belina najlaže pokončaš, ako obereš po zimi njegove mešičke in je sežgeš, ali pa če zatareš jajca in mlade gosenice, dokler se še nijso razlezle iz gnezda. 233. Kiipusov belin (bcr $iof)l№cif;luig, Pieris Brässicae) nema črnih žil, temveč je večinoma bel, samo gornji ogli prednjih kril in pri samici dve lisi, ena vrh druge, skoro sredi prednjih kril so črni. Na spodnji plati so zadnja krila rumenkasta. Uže v prvi vzpomladi se pokaže ta metulj po vrtih in leže obilna, rumena jajčeča na zelenjavo, posebno pa na kapus, broskvo in druge rastline tega rodu. Požrešna gosenica je modro-zelena, z mnogimi črnimi pikami in z rumeno progo po hrbtu in po bokih. Robata, zelenkasto-bela in črno pikasta buba se obeša meseca junija in julija na vrtne zidove, ograje ali pa na drevje in v 14. dneh izleti iz nje metulj, tako da še meseca avgusta pride drugi, še škodljiviši zarod. Človek si ne more drugače pomagati, nego da obira in zatira gosenice in metulje; še bolje pa skrbč najčzdniki, da se ta silni mrčes preveč ne razpase. Drugi manjši, takisto škodljivi belini so: repni belin (ber illubcmucifjliitg, Pieris rapae), čegar prednja krila so na gornjih oglih črna, v sredi pa dvakrat črno pikasta; r e p i č n i ali ogerščični belin (ber iRiibenjaatmeijjiing ober ©ritnaber, Pieris napi), ki je spodaj rumenkast ze zelenkastimi žilami. Medlo zelene ali sive gosenice teh dvčh metuljev žive na repi, rčpici ali ogerščici in tudi na resedah. Lepša od drugih belinov je zčrica (Sturorafalter, Pieris cardämines); samec ima prednja krila do polovice rudeče-rumenkasta, zadnja krila pa so na spodnji strani zelenkasto marmorovana. Pelinom podoben je Apolon (Slpotto ober rotfyer Stugcufpieget, Dorltis Apollo), toda se od njih razlikuje po skoro golih, prozornih, s krasnimi očmi olepšanih krilih. Apolon je izmed najlepših metuljev, toda se nahaja samo po goratih krajih. Semkaj spada tudi znani rumenjak (ber Sitronenfolter, Cčlias Rhamni) z rčgljastimi, kakor citrona rumenimi krili, a na sredi vsacega krila je rijasta pika. Samica je bledejša. Med vsemi metulji se pokaže vzpomladi najprvi, časi uže meseca februvarja in marca. Njegova medlo zelena, na bokih helo progasta, črno pikasta, gladka gosenica živi na kozji črešnji in na krhliki. 234. Lastovičar (ber ©фгосМепјфтапЈ, Papilio Machaon) je lep velik, metulj z trovoglatimi prednjimi in repatimi zadnjimi krili. Rumen je kakor žveplo ter ima okoli in okoli širok črn rob, na zunanji strani tega robu stoji vrsta polumesečastih rumenih peg, na prednji strani pa štiri velike take lise. Razen tega imajo zadnja krila v notranjem kotu rudeče oko. 365. Lastovičar z gosenico in bubo (nar. vel.). Njegova zelenkasta gosenica ima črne, rodeče pikaste pasove in pokaže, skrivši glavo in vrat, spredaj mesnate vilice. Hrani se z raznimi kobulnicami, izlasti s kopercem. — Bolj pogostoma nego kistovičar nahaja se pri nas temu podobni j a d r a v c c (ber ©egelfalter, Papilio Podalirins). Bledejši je ter ima samo na vnanji strani širok črn, z rumeno črto razdeljen okrajec, prednji rob je rumen, po sredi gredo pa mnoge črne proge. Dolgorepata zadnja krila imajo v notranjem kotu modre oči. Gosenica živi na sadnem jovočnim) drevji in na hrastu. — V vročih deželah živi jako mnogo velicih in krasno pisanih metuljev. Izmed največjih in najkrasnejših je vzhodno-indijski Prijam (Papilio Priamus) ki meri do 19 cm. v širjavo. ** Bube visč na nitki poniglave (Suspensa). 235. Dnevni pavlinček (bn$ Jagpfaucumtge, Vanessa Jo) je izmed najlepših domačih metuljev. Oglata, na robu lepo izrezana krila so zgoraj rijasto rudeča, a na vsacem krilu se žari veliko, modrasto, malo zaprano oko; spodaj ima pa na temnem dnu mnogo tenkik črnih potez in nekoliko valovitih črt. Črna in belo pikasta, z dolgimi črnimi trni porastena gosenica živi vse poletje družno na veliki koprivi in na hmelji. Na robati, jasno sivi bubi je uže poznati rilček, tipalnice in krila. 366. Dnevni pavlinček z gosenico in bubo (nar. vel.). Temu podobna in krasno pisana dnčvnika sta tudi: Admiral (ber Stornirat, Vanessa Atalänla), ki ima žametasta črna krila in skrlntasti pas sredi prednjih kril; razen tega so prednja krila v kotu belo lisasta, zadnja krila imajo žareč rudeč rob, spodaj so pa sivo mramorovana. In pa: pogrebec (ber Traucrmantet, Vanessa Antiopa) imajoč žametasta, zagorelo rujava oglata krila, z žveplenim, časi belim okrajcem in z modrimi lisami pred zunanjim robom. Drugi lepi domači dnšvniki so: Veliki kopri var ali veliki rujavec (ber große gurf)8, Vanessa Polycbloros) z oglatimi, jako nazobčanimi, zgoraj rijastimi in črno lisastimi krili; upodobljeni, temu jako podobni mali koprivar ali mali rujavec (ber tteine 0;шђв ober Dleffetfntter, Vanessa ilrticae), čegar črna gosenica pogostoma živi na koprivah in pa beli C e (C-^atter, Vanessa C-album), ki ima na zadnjih krilih spodaj beli slovenski C. — Podoben je tudi rujavo, črno in belo lisasti osdtnik (ber ®iftelfnttcr, Vanessa cardui), kije pa mnogo večji in ima slabo nazobčana krila. 367. Admiral, z desna spodnja plat (nar. vel.). 368. Gosenica in buba admiralova (nar. vel.). Biserniki imajo zgoraj rumcno-rujavkasta in ćrno pegasta krila, spodaj pa bisernato svetle pege in poteze. Največji med njimi je g6 špic a (bcv fiaifermantet ober ©tlberftridj, Argynnis Papliia) imajoča ozdol poprečne srebrnaste pase. Mali bisernik (bev Heine 'j3erl= mutterfalter, Argynnis Latönia) ima na spodnji strani posebno velike, lepo svetle bisernate pege, veliki bisernik (ber große iperlmuttcrfaltev, Argynnis Aglaja) pa manjše ali mnogo- številnejše take pike. Modrini ali okači (bie ®fäulmge ober 9TrguS= fattcr) so majčkini milovi-dni metuljčeki, ki so zgoraj večinoma jasno modri, spodaj imajo pa na pepe-lastem dnu mnogoštevilna, temna oka. Izmed najna-vadnejših je upodobljeni gladežnik (ber фсш= fyecfyelfnlter, Lycaena Alexis). — Temu podoben, še manjši, zgoraj ognjeno žareč metulj je cekinček (ber ©ucateiifatter, L. Virgaureae). Izpreminavček (ber grofje @сђШег= fnltcr, Apatiira Iris) ima črno-rujava, belo-lisasta krila, ki se samcu na temno vijoličasto krasno prelivajo. — Llsar (ba8 'Xninenbrett ober Sirettfpiel, Hipparchia 371. Gladežnik, Galatča) ima po krilih majhne, kockaste, z leva samec, z desna samica. bledo rumene in črne lise 369. Mali koprivar (nar. vel). 370. Včliki bisernik, sedeč (nar. vel.). Dnevniki se zato tako imenujejo, ker letajo po dnevi, najrajši pri solnčnem svitu. Sedeč drže svoja velika, lepo pisana krila kvišku ter imajo nitkaste, na konci betičaste tipalnice, po katerih se tudi betičarji (feulen* f)örmge jvaltcr, Rhopalocera) zovejo. Njihovo truplo je majhno in drobno. Njih gosenice imajo 16 nog, navadno nijso dlakave, dostikrat pa bodičaste. Rogljate bube se ne zapredajo. temveč se prosto obešajo, nekatere z glavo navzgor, druge z glavo navzdol, ter so mnogokrat s srebrnatimi ali zlatimi lisami olepšane. 236. Smrtoglävec (bei* Sobtcufopfjdpuärmcr, Acherontia Atropos) je velik, mrko pisan metulj debelega, tršastega, proti koncu stanjšanega trupla in dolzih, ozkih kril. Na prsji se vidi neki obris, ki je nekoliko mrtvaški glavi podoben, od tod je tudi dobil ime. Prednja krila so zamoklo rujava in rumena morogasta, zadnja krila rumena in dvakrat črno pasasta; rumeni zadek ima črne obročke. Ta veliki, debeli metulj cvili s čudnim tožnim glasom. Nahaja se tu in tam, toda nikjer pogostoma. Velika, gola, zelenkasto-rumena gosenica ima na predzadnjem členu neki rog in živi na krompirji. Jeseni se zabubi pod zemljo, metulj se pa prikaže stoprav prihodnje leto meseca junija. 237. Borov veščee (ber fticfcrnjclpvmrmcr, Sphinx Pinastri) ima celoroba, nenazobčana krila. Prednja so pepelasta s tremi črnimi progami po sredi, zadnja pa rujavkasto-siva; zadek je črno in belo pasast. b) S o mračni ki ali veš čeci (Slbcnbfatter, Crepusculäria). 372. Smrtoglavec, metulj, gosenica in buba (nar. vel.). 373. liorov veščec, metulj, gosenica in buba (nar. vel.). Zelenkasta, rijasto in belo progasta, rogata gosenica živi na boru, na smreki in jelki ter je časi škodljiva. — Drugi somračni ki celorobih kril so: mlečkar ali mlečkov veščec (ber 3Bolf«mitd)fd)ltiänner, Sphinx euphörbiae) ze zelenkastimi, rumeno pasastimi prednjimi in z rožastimi, črno progastimi zadnjimi krili: kosteničar (ber St= gufterfdimSrmcr, Sphinx Ligüstri) se sivo-rujavimi prednjimi in rožastimi, črno progastimi zadnjimi krili; mali, neznatni velerilec ($auficnfcf)man5 ober ©eefrautirfjmiivmev, Macroglčssa stellatarum) sč sivo-rujavimi, črno obrobljenimi prednjimi, rijastimi, rujavo pasastimi zadnjimi krili in z dlakavim šopkom konci zadka. Ta veščec leta po dnevi glasno brneč okoli cvetja in ima sosebno dolg, zvit rilec, s katerim pije med. K somržičnikom z oskimi, pa zarezanimi krili spada večerni p avli n ček (ba§ 2l6enbj)fauettauge, Smerinthus occellätus), čegar zadnja krila so rudeča kakor breskov cvet in imajo na notranjem robu veliko, modro, črno obrobljeno in črnojedrasto oko; in pa temu podobni lipov veščec (SmbenfdpDiimer, Smerinthus tiliae) brez oka na zadnjem krilu. 374. Velerilec na gubanci sesajoč (nar. vel.). 238. Bučelar (ber löicneufcf)immer ober biencimrtigc ©taSfftigter, Sesia apiformis) je po vnanjosti bolj bučeli ali osi, nego metulju podoben. Krila namreč na nekaterih mestih nijso luskava, temveč prozorna kakor steklo, samo rob in žile so rijaste. Precej tenko truplo je rumeno in črno pasasto. Metulj leta o solnčnem svitu okoli, njegova bledo rumenkasta, po hrbtu temnejše progasta gosenica pa živi v topolab. 239. Ivanjska ptičica (bete (Srbcidjek2ßtbbevcf)cn ober iStutfleđ, Zygaena lilipendulae) je majhen metulj, imajoč na kovinsko zelenih ali modrih prednjih krilih tri pare krvavih lis. Zadnja krila so krvava z ozkim črnim robom. Tipalnice so tenke, betičaste, na konci pa spet stanjšane. 375. Bučšlar (nar. vel.). 376. Ivanjska ptičica (nar. vel.). 377. Ovnič (nar. vel.). Nahaja se v društvu ■/. mnogimi drugimi, podobnimi vrstami pogostoma po senožetih. Valjaste kratke gosenice hranijo se z raznimi zelmi in naredivši si sodčast, kakor papir tenak zapredek in pripenši ga za kakovo stebelce, zabubijo se v njem.— Podobna milovidna vrsta je upodobljeni ovnič (ba§ ilfinfleimibbcrdjeu ober ber Sffieifjficdj Syntomis phegea). Veščeci ali somračniki letajo navadno še le v somraku, nekateri pa tudi po belem dnevi. Kakor strele hitro švigajo po zraku in vise radi nad dišečim cvetjem, iz katerega srkajo med, nesedši na cvet. Za hitro in vztrajno letanje jim služi močno debelo truplo in ozka, pa dolga prednja krila. Zadnja krila so kratka ter so s prednjimi po dlakavem šopku zvezana. V miru pokrivajo krila truplo kakor streha. Tipalnice so največ kratke, trorobe, v sredi debelejše nego na konceh. Yelike, Ißonoge gosenice so gole, imajo na predzadnjem členu pogostoma šilast rog, ter se zabubijo navadno v zemlji brez zapredka v valjastem, zamoklo rujavem zavoji. c) Ponočnjaki (91ad)tfalter, Nocturna). * Prelci (@ptimer, Bömbyces). 240. Svilni prelec (ber Sfflaulbecrjptmier ober ©etbenfpinner, Bombyx mori) je neznaten, belkast metulj debelega trupla, s povprek progastimi, na robu verugastimi krili. Samec ima močnejše češljaste tipalnice nego samica. Svilni prelec je skoro edini človeku neposredno koristni metulj in spada k onim redkim žuželkam, katere človek vzreja na veliko. Njegova prvotna domovina je Kitaj, katerega so v starem veku po svili, kot glavnem pridelku tudi deželo Serov imenovali. Stoprav pozneje so Grki in Rimljani izvedeli, odkod in kako se dobiva svila, ki je bila pri njih v taki ceni, da so jo zč zlatom odtebtovali. Stoprav v 6. stoletji sta namreč prinesla, tako pripoveduje pravljica, dva grška meniha v izotljenib palicah jajca tega metulja v Carigrad. Počasi se je razširjala reja te koristne žuželke črez Grško, Laško in južno Francosko, kjer se dandenes mnogo tisoč ljudi živi s pridelovanjem in izdelovanjem svile, pa sedaj se svilo- Živalstvo. 13 reja tudi pri nas in v severnih deželah vedno bolj razširja. — Svilni prelec izleze proti koncu julija iz bube. Samica leže kacih 200—300 modrastih jajčec prosene velikosti, ki potem prezimijo. Vzpomladi, sredi ali konec maja, kadar bela murva (edina brana svilcev) listje poganja, izvali se svilčeva gosenica iz jajčeca. Mlade gosenice (svilni črvi) so neznansko požrešne, hitro rastd in se leve štirikrat. Navadno dorastejo v štirih tednih. Dorasla gosenica je 65 mm. dolga, gola, bela in nosi na predzadnjem členu rožiček. Zdajci se začne zapredati. Ko se je z nekoliko nitimi pripela med veje, slamo i. t. d., zamota se v gost, dolg zapredek (kokon) v velikosti in podobi golobjega jajca. Posamezne plasti v zapredku pa nijso enake. Zunanji rahli ovojek da tako imenovano kosmato ali zadnjo svilo (glorettfribe); srednja plast sestoji iz pravilne, nezamršene niti kacih 250 do 300 metrov dolge in je najdragocenejša; notranja plast je jako zmetena in da tako imenovano svilno vato. Gosenica je s tem zapredkom gotova v štirih dneh. örez 18 ali 20 dni prodre metulj zapredek omehčavši ga z nekim sokom, ki mu teče iz ust. — Paziti je sosebno nato. da se gosenice ne izležejo, predno nemajo dovoljne brane, in da imajo tudi potem ves čas dovolj presnega murvovega listja, da ne stradajo. Kadar so se zaprole, ne smeš puščati, da bi metulji prodrli mešičke, ako ti grč za svilo, temveč jih moraš pomoriti sč suho toploto ali pa z vročo vodo. — Le srednja plast zapredka se da lepo odmotati, vender je ena sama nit za navadno rabo pretenka, torej se jih vzame večinoma po pet ali šest skupaj. Svila je navadno rumenkasto bela, redkokedaj bela kakor sneg ali pa živo rumena. No ker je svilčeva gosenica jako občutljiva za mraz in mokroto in je podvržena kužnim boleznim, bilo je za svilarstvo jako potrebno in imenitno ogledati se po drugih trdnejših gosenicah za nadomestek. Dasi nobeden med znanimi svilci nema tako tenke niti in tako pravilnega zapredka, vender so tu in tam uže poskušali z drugimi trdnimi in veljavnimi gosenicami. Semkaj spada gosenica kitajskega ajlanto-vega prelca (Stilent^uefpinner, Dömbyx Cynthia) in vzhodno-indijskega ricinovega prelca (3ficinu8fpinner, Bombyx Arryndia). Prvi se hrani z ajlantovim listjem (Ailčnthus glandulčsa), zadnji pa z ricinovim (Ricinus commünis) in z listjem tkalske ščetice (Dipsacus fullonum). 378. Svilni prčlec. Zgoraj krpast list bele murve, na njem izlezle gosenčice, ena nekoliko večja in ena popolnoma dorasla; z leva samec in samica, ki jajca leže; z desna prerezan mešiček z bubo in spodaj cel mešiček (nar. vel.). 241. Prsteiiičar (bor JRingelfpimier, Gastropacba neüstria) je rumen in na prednjih krilih povprek dvakrat rijasto progast. 379. a. Prsteničarjeva jajca, l>. zapre- 380. Prsteničarjeva gosenica in metulj dek, c. buba (nar. vel.). (nar. vel,). Metulj se prikaže meseca julija in samica znese rujava, z neraztopnim klejem zlepljena jajca v podobi obročka ali prstena okoli mladik na drevji. Stoprav prihodnje vzpomladi se izležejo mlade gosenice, ki ostanejo do tretjega leva vso skupaj v mešičku, pozneje se pa razidö. Po dolgem so modro-rudeče in rumeno progaste, kosmate, po hrbtu jim gre bela črta, na glavi imajo pa dve črni piki. Meseca junija se zapredejo med listjem v tenek zapredek. Gosenica jt sadnemu (ovočnemu), pa tudi mnozemu drugemu listnatemu drevju neznano škodljiva. 381. Borov prelec in njega gosenica (nar. vel.). Drugi škodljivi prelci so: Borov prčlec (ber .fiiefcntipiimcr, Gastropacha pini) debel, zajeten, rujav ponočnjak z belo prašnimi, sivimi prednjimi krili, čegar gosenice se rede do jeseni z dolgimi borovimi iglami, potem se pa zarijejo v mah in tu prezimijo. Prihodnje 13* leto žro naprej do junija, potem se zapredö med iglami ali pa na deblu v siv zapredek ali mešiček. V hrastovih gozdih, toda ne povsod in tudi ne vsako leto v enakih množicah živi sprevodni prelec (ber ^roceffionbftmmer, Gastropacha processidnea), čegar kosmate gosenice se poredoma v ve-licih vlakih sprehajajo, časi cele gozde obrstijo in se naposled v skupnem zapredku zabubijo. Od krhkih, lehko izpadajočih kocin se človeku rada koža uname. Vrbov zavrtač (bet’ S®ei= beitfmfjm', Cossus ligniperda) je velik 383. Vrbov zavrtač (nar. vel.). 381. Zavrtačeva gosenica (nar. vel.). neočiten, črnikasto siv ponočnjak rujavo morogastih prednjih kril. Njega velika gola gosenica je poltne barve, doraste stoprav v dveh ali treh letih in prevrtava stare vrbe in topole vse križem. Dorasla se zaprede v mešiček, v kateri tudi priprede majhne trščice. — V divjem kostapji, v lipi, v orehu in v drugih drevesih živi takisto škodljivi kostanjev prelec (9tof$faftcmienfpmncr, Cossus aesculi), čegar bela krila so temno modro pikasta in lisasta. Gobovec (bev ©djmniimfpitmcr, Liparis dispar) je po vnanjosti jako različen. Samec je majhen, ima češljaste tipalnice in po rujavih krilih nejasne valovite črne črte. Mnogo večja samica ima ščetinaste tipalnice in je sivkasto bela. Samica prevleče jajca z rujavimi svilastimi dlakami, ki jih ima na zadku, kakor s kakovo gobo. Debeloglava gosenica je rujavkasto-siva, s tremi tenkimi rumenimi črtami olepšana ter ima na prvih petih obročkih modre, na dalnjih šestih pa rudeče pege. Živi po vseh sadnih in sploh listnatih drevesih in je jako škodljiva. Prav tako škodljiva je tudi zlatoritka (Oolbafter, Liparis chrysorrhoea), kije vsa bela razen rumenega zadka, in pa vrbov prelec (ber SSeibenfpinner, Liparis salicis), kije ves bel kakor sneg ter se pogostoma nahaja po vrbah in topolih. — Med vsemi najškodljivejši je pa smrekov prelec (ber gidjtenfpiniier, Liparis mönachal, imajoč bela prednja krila z mnogimi črnimi črtami na siksak in belo-sivkasta zadnja krila. Živi po smrekovih in borovih gozdih. Metulj leta konec meseca junija, jajca potem prezimijo in kosmato bradavičaste gosenice se izležejo konec aprila in izjedajo iglasto listje ob sredi; večji del odgrize-nega listja pa spuščajo na tla. 387. Smrekov prelec (nar. vel.). 388. Kosmatinec, metulj in gosenica (nar. vel.). Navadni kosmatinec (ber gemeine SBärenfpinner, Euprepia čaja) ponaša se med prelci z živimi barvami. Prednja krila so rujava in z belimi križajočimi in strinjajočimi se progami pisana, zadnja so pa rudeča in črno lisasta. Gosenica tega neškodljivega prelca nahaja se povsod na nizkih rastlinah. Rujava je in kosmata, dolge kocine jej rastö v šopkih iz bradavic. Še milovidnejši so nočni pavlinčki in med njimi je veliki nočni pavllnček (bab große 9!ađ)tpfauenaugc, Saturnia pyri) še posebno zanimiv kot največji domači metulj. Njega velika gosenica je rumenkasto-zelena ter ima več s ščetinami obrastenih bradavic. Po leti živi na hruškah in druzih sadnih drevesih. Mešiček ali zapredek je od rujave, grobo svil- 389. Mali nočni pavlinček (nar. vel.), a. samec, b. zapredek, c. zapredek prerezan z bubo. nate preje. — Njemu jako podoben, al mnogo manjši je upodobljeni mali nočni pavlinček (ba$ tlciiie 9iad)tpfauenaugc, Satiirnia carpini). — Izmed največjih metuljev na svetu je kitajski velikanski atlas (Sltlabfniter, Attacus Atlas). Z razpetimi krili meri 24 cm. in ima na vsacem krilu hruški podobno prozorno okno. Prelci so večji ponočnjaki majhne glave, debelega trupla in ščetinastih, pri samcih dvojno češljastih tipalnic. Samice so navadno večje in debelejše od samcev, pa tudi bolj neukretne. Gosto dlakave, redkokedaj gole gosenice napravljajo si iz tanjših ali grobejših svilastih niti gost zapredek ali mešiček. Zato imajo posebno žlezo, iz nje se cedi neki lepek in vlečen sok, ki se na zraku kmalu utrdi v močno nitko. ** Sövke ((Sulen, Noctuae). 242. Ozimna sovka (bic SBiutcrfcmMžrulc, Agrotis segetum) je ponočnjak srednje velikosti, ščetinastih tipalnic, rumeno-rujavih, črno prašnih in črno pisanih prednjih in belkastih zadnjih kril. ' 390. Ozimna sövka (nar. vel.). 391. Kapusova sövka (nar. vel.). Ta, sosebno v severni Evropi žitom jako škodljiv metulj, prikaže se meseca avgusta in znese svoja jajca v zemljo. Mlade gosenice izležejo se še iste jeseni in žr6 ozimna žita, prezimijo v zemlji in žrć vzpomladi dalje. Dorasla gosenica je črez 50 mm. dolga, gola, umazano zelena, črno pikasta in po dolgem progasta. Škodljiva je tem bolj, ker se po dnevi skriva v zemljo in žre samo po noči. Zabubi se v zemlji brez zapredka. — V severnih krajih živi po travnikih nič menj škodljiva travna sövka (®ra§eute, Chareas gräminis). Ta mrčes najbolje pokončavajo vrane in prešiči, ki se naženč na tako njivo ali travnik. — Po vrtih se nahaja škodljiva kapusova sövka (bie Soljteutc, Mamestra bräs-sicae), po borovih gozdih pa borova sövka (bic Jv'öfjmu-ulc, Trachea piniperda). 243. Kadeči trakar (bas rot()c Orbcuöbnnb, Catocala elocäta) je velika sovka in ima kakor cinober rudeča, dvakrat črno pa-sasta zadnja krila. Prednja krila so modro pepe-lasta, preko njih se pa vlečeta dve rujavi, zobčasti dvojni črti. Gola, rujava, na osmem členu zabuhla gosenica živi na vrbah in topolih. — Temu podobni modri trakar (ba8 blaue Orbenebanb, Catöcala fraxinp ima črna zadnja krila s širocim, 392. Rudeči trakar (nar. vel.). jasno modrim pasom ter je še večji od rudečega. Sovke imajo ščetinaste tipalnice, debelo, proti koncu stanjšano truplo, ozka, mrka prednja, in širja jasnejša zadnja krila. Njihove večinoma gole gosenice so po dnevi skrite, in se zabubijo pod zemljo navadno brez zapredka. *** Pedici (©pamter, Gećmetrae). 244. Mali zimski pedic (bcr Keine SBtntcrfpanncr ober 3roftfcf)mcttciTing, Acidalia brumata) je majhen ponočnjak sivo-rujavkaste barve. Prednja krila so temno progasta, zadnja so jasnejša,. Belo-sivkasta samica ima krnasta krila ter ne more leteti. Ta sadnemu drevju neznansko škodljivi pedic se pokaže stoprav konec oktobra in začetek novembra. Brezkrilna samica zleze na drevo in znese na listne in cvetne popke mnogo jajec (več nego dve sto). Tekoj vzpomladi se gosenice izležejo, objedajo najpredi popke potem tudi listje in se naposled lotijo tudi mladega sadja. Malo gosenico je lehko poznati po jasno zeleni barvi in po tem, da na trebuhu nema nog. Sredi ali konec meseca maja spustč se gosenice po nitkah z vej ter se zabubijo pod zemljo. Najhujši sovražniki tega škodljivega mrčesa so ptice pevke, katere je zategadelj treba ščediti. Tudi je dobro °d junija do septembra zemljo okoli dreves okopati in potem poteptati; dobro tudi storiš, 393. Mali zimski jiedic (nar. vel.). Gosenica. Samec. Samica. 394. Veliki zimski pedfc (nar. vel.). Samec. Samica. Gosenica. ako meseca oktobra in novembra debla ovežeš se slamo, namazano s kolomazom, da samice ne morejo na drevesa. — Prav tako škodljiv je vdliki zimski pedic (bev grofje 2Smtev= fpnmter ober SSfatträuber, Hibernia defolidria), čegar rijaste gosenice od meseca maja do julija pustošijo sadna drevesa in breze. 245. Šarec ali kosmiiljjii pedic (ber .parlefin ober © t a d) c( 6 ecr cu |'p an n cr, Zerene grossulariäta) je ponočnjak srednje velikosti in ima bela s črnimi pegami posuta krila. Prednja krila so rijasto pasasta. Gosenica izleze meseca septembra iz jajca, se dvakrat levi in prezimi, 4 mm. dolga, pod listjem. Prihodnje pomladi objeda z nova kosmulje in grozdičje. Bela je, po trebuhu žafranasta in črno pikasta. 395. Šarec (nar. vel.). P e di c i imajo dolge nitkaste tipalnice, tenko telo in razmerno široka al nežna, v miru razprostrta krila. Njihove gosenice imajo 10 nog, namreč šest prsnih in štiri trebušne prav na konci trupla. Gredoč se nagrhijo ter se sedaj s prednjimi, sedaj ze zadnjimi nogami oprijemljejo, njihovo gibanje je torej podobno onemu, kadar mi z roko ped merimo. Zato jim pravimo pedici. Zabubijo se navadno brez zapredka pod mahom, v travi ali pod zemljo. Ponočnjaki so dobili ime odtod, ker so po dnevi navadno skriti in samo po noči okoli letajo. Njihove tipalnice so ščetinaste ali češljaste, in večinoma mrka krila drže v miru zložena v podobi strehe. Sicer so ti metulji dobršne velikosti, ali jako različne postave. Delimo jih pa v prelce, sovke in pedice. Semkaj spadajo največji in najškodljivejši metulji. d) Metuljčki (Sleiufdjmetterliuge, Microlepidčptera). 246. Jabolčni zavijač ali jabolčni molj (bev 31prc6Sffitđ(cr, аиф 2lpfcb ober iöinmtotte, Carpocapsa pomonäna) je majhen, ali lep metuljček. Modrasto-siva, povprek tenko črtasta prednja krila imajo na vnanjem robu veliko kakor zlato se bliščeee oko. Zadnja krila so enolično rijasta. Ta škodljivi metulj je kriv, da so naša jabolka in naše hruške črvive. Leta meseca maja in leže jajca na mlade jabolčne in hruškove plodove. Male gosenice se uvrtajo skozi malo, skoro nevidno luknjico v mlade plodove in ostanejo v njih do jeseni. Skozi veliko, s črvojedino zaznamovano luknjo pririje na jesen spet ven ter se zabubi v belkastem zapredku med razpokano skorjo ali pa v hramih, kamor se sadje spravlja, časi je ta preobrazba uže po leti končana in potem pride še drugi zarod, ki se loti tudi debelejših jabolk in hrušek. Jedini pomoček proti temu metulju je v tem, da pridno pobiraš in odstranjuješ •črvivo sadje (ovočje). 396. Jabolčni za- 397. Gosenica jabolčnega zavijača 398. Hrastov zavijač z gosenico vij&č (nar. vel.). (nar. vel.), (nar. vel.). 247. Hrastov zavijač (ber (5icpcublatt=33id(ct', Tortrix viridana) se lehko prepozna po svetlo zelenih prednjih in belkasto-sivih zadnjih krilih. Gosenica tega lepega metulja živi na hrastovem listji, katero zvija v cevke. — Borov z a v i j ä č (bey Mefcrntrie6=S53i(f(er, 1 ortrix Iluoliana) ima srebrnasta, rijasto progasta prednja in siva zadnja klila. Njegova zamazano rujava, črnoglava gosenica živi v borovih popkih in v brstji, vsled tega drevje v rasti zastaja in se mn veje krive. 399. Borov zavijdč 400. Prosena vešča 401. Žitni mölj, metulj, gose- (nar. vel.). (nar. vel.). niča in buba (nar. vek). Vešče žive v moki, v žaltavem maslu in v pokvarjeni masti, nadalje v ulih (tu od voska in meda), kakor tudi v steblih, lateh in v stročji živih rastlin. Tak6 na pr. živi gosenica upodobljene prosene vešče (ber .^irjejitnelcr, Pyralis silaceälis) v hmelji, v prosu in v koruzi ter jim razjeda stržen, vsled česar vsihajo. 248. Žitni molj (bic Sornmotte, $?ornfcf)a6e, and) lueißer fčovmimm, Tinea granella) je majhen, neznaten metulj ozkih prednjih kril. Prednja krila so sivo, rujavo in črnikasto mramorovana, zadnja pa enolično rujavkasta in na robu dolgo resasta. Dasi majhen, je vender ta molj v žitnicah jako škodljiv. Metulj leta meseca maja, junija in julija in samica znese jajca na ržena in pšenična zrna. Mlade gosenice se uvrtajo v zrna, pripredejo še nekoliko zrn zraven in jih potem izjedö. V avgustu in septembru je mala, črvičasta, skoro breznoga gosenica dorasla, gre iz žita ter se zaprede po stenah v mešiček, kateremu so tudi drobne trščice primešane. S tem, da žito večkrat z lopato premečeš, čistiš in žitnico odpiraš, da jo sapa propuhava, se bodeš vsaj nekoliko ubranil temu škodljivemu mrčesu. 349. Suknjarski molj (bic Älcibcnuottc ober .fllctbctjđjabc, Tinea spretella) je jako majhen metulj svetlo rumenkastih prednjih in sivo-rujavkastih, na robu trepavičastih zadnjih kril. Ta molj leta v društvu s podobnim, povsem enako pisanim pohištvenim moljem (iüiöbetmottc, Tinea biseliella) počenši od konca aprila vse poletje zvečer po hišah in se večkrat suče okoli goreče sveče. Po dnevi sedi mirno v temnih kotih, v omarah in na onih straneh pohištva, ki so od solnca obrnene. Gosenica živi v suknjeni obleki, v kožuhovini, v žimi, v pernicah, živalskih kožah i. t. d., in tiči v malih cevkah, katere si napravlja od zgrizene tvarine. V obleki dela dolge žlebove, časi tudi majhne luknje. Zabubi se v omenjeni cevki. — Tega molja se obvarujemo, ako obleko večkrat obešamo na sapo in na solnce ter jo pridno iztepamo in šččtimo. Jako dišeče stvari nič ne pomagajo, dobro je pa obleko ali pa kožuhovino v platnene rute zavijati. Po naših hišah je še več vrst moljev, semkaj spada: krznarski mölj (bie 'jlcljmottc ober ^aarfdjabe, T. pelionella) in pa m6č-nati molj (bic fflfeljifpeibiHoUe, T. lactečlla), ki je znatno večji od družili in živi v moki in v močnatih jedeh. 402. Štirje najnavadnejši molji naših stanovanj, namreč: a. b. Mćčnati mölj (Tinea lacteella), c. d. suknjarski molj (T. spretella), e. f. krznarski mölj (T. pelionella), in g.—k. pohištveni molj (T. biseliölla). (Nar. vel.). 403. Petoprsti per-njak (nar. vel.). 404. Rožni pernjak (nar. vel.). 405. Šestoprsti pernjak z leva v nar. vel., z desna povečan. 250. Petoprsti pernjak (btc mcijic gebermottc ober baö ®dj[e[)en^®eiftcf)en) Pterophorus pentadäetylus) je jako lep, majhen, kakor sneg bel metulj, čegar prednja krila so v dva, zadnja pa v tri pernate čepe razrezana. Gosenica živi na slaku in na drugih zeleh. — Druge še lepše vrste so: rožni pernjak (baä 91ојепдсШсђеп, Pterophorus rhododäctylus) in pa šestoprsti p e rnj ak (bie OeipiatDgebevmotte, Alücita hexadactyla), čegar prednja in zadnja krila so razklana v 6 pernatih čepov. Metuljčke imenujemo najmanjše, a na številu najmočnejše metulje dolzih, ščetinastih tipalnic in tencega trupla. Največ letajo po noči. Njihove gole, 16onoge gosenice žive v raznovrstni tvarini ter se zabubijo v rahlem zapredku. Semkaj spadajo: vešče, zavijači, molji in pernjaki. Metulji so žuželke popolne preobrazbe, polžasto zvitega rilčka in štirih kril, ki so na obeh straneh posuta s prašnimi luskami, ki se dado lehko s kril obrisati, črvasto ličinke, gosenice imenovane, imajo navadno 16 (redkeje 10) nog, od katerih so prvi trije pari prsne noge, dalnji štirje pari trebušne noge, zadnji par pa tako imenovane potiskavke. Gosenice imajo močne čeljusti ter so jako požrešne, popolni metulj ze zvitim rilčkom more pa sesati samo rastlinske sokove. Gosenice se hranijo z listjem, cvetjem in s plodovi, sem ter 406. Metuljske luske (jako povečane). a. Kos krila dnevnega pavlinčka s poredanim!, kakor strešniki se pokrivajočimi luskami; h. c. d. posamezne luske še bolj povečane in sicer: h. od dnevnega pavlinčka, c. od smrto-glavca, in d. od rudečega trakarja. tje tudi z lesom in z drugimi trdnimi rastlinskimi, redkeje z živalskimi tvarmi. Zabubivša se gosenica se skrči in dobi tršo, roženo skorjo, večkrat se popreje še zamota v zapredek. Metulj znese drobna in obilna jajca zmerom na tako mesto, kjer mlade gosenice tekoj najdejo primerne hrane. Razen svilca se morejo metulji vsi vprek imenovati škodljivi, in to tem več, čim množnejši so. Da se ti škodljivci preveč ne zaplode, skrbe razen človeka tudi mnoge ptice, posebno pa velika množica najezdnikov. — Po velikosti in po življenji delimo metulje v dnevnike, somračnike ali veščece, ponočnjake in metuljčke. 4. Razred. Dvokrilci (3ftcif(itg(er, Diptera). a) Prave muhe s kratkimi tipälnicami (Brachycera). 251. Navadna hišna muha (bic gemeine «Stubenfliege, Musca domestica) je sploh pepelasta. Na hrbtu se vidijo štiri črne proge, zadek je črno pisan, trebuh pa bledo rumenkast. Glavo in oprsje deli globoka zareza. Oči so jako velike in z nekim rudečim sokom napolnjene. Jako kratke tipalnice so ščetinaste in tročlene. Raztezno črepalo je na konci razširjeno v sesalno pločico. Na oprsji sta vrasteni dve kožnati, prozorni, z malo žilicami premre-ženi krili, za njima pa dve luski pokrivata dve majhni nasajeni glavici (utripača). Na stopalu ima pod krempeljci dve majhni, lepljivi blazinici za oprijemanje na gladkih ploskvah. Hišna muha je izmed najnavadnejših in daleč razširjenih žuželek. Nahaja se povsod po hišah in okoli njih, nadleguje živali in ljudi, ker je jako sitna in vse onečisti, ali krvi ne pije. Hrani se z vsakovrstnimi tekočinami, pa tudi sladka na sladkorji in na drugih raztopnih tvareh. Jajca znese v gnoj, v smeti, nesnažne pljuvalnike i. t. d. Izlezle ličinke so podobne majhnim belim brezglavim in breznogim črvičem, jako so požrešne ter jako hitro ra s tč. V 14. dneh so dorasle ter se preobrazijo v hubo, ki je majhnemu, rijastemu sodčeku podobna. V daljnih 14. dneh prileze iz sodčeka muha, prizdignivši gornji del kakor pokrovec. — Muhe se na jesen neznansko hitro množč, zlasti okoli hlevov in kuhinj, kjer se najlaže prehranijo. Po zimi poginejo razen nekaterih, poskrivših se v kako zatišje. 407. Hišna muha, buba, ličinka 408. Mesarska muha (povč.) 409. Zlata muha (nar. vel.), (poveč.). a. muha, b. ličinka, c. buba. 252. Modra mesarska muha (bic blcutc gfctfcfp ober ©rummfUege, Musca vomitoria) je svetla, zamoklo modra in je povprek črno pasasta. Glava je črna, krila so, kakor bi bila s tinto namazana, ali vender prozorna. Ta velika muha pribrenčf večkrat skozi odprto okno v izbo, in ker ne najde hitro na jasno, zaletava se pogosto v okna ali druge stvari. Samica položi jajca v majhnih kupčekih na meso, ali na mrho, časi celo človeku v gnoječe se rane. Kmalu se iz njih izvale ličinke, ki so neznano požrešne in tako hitro rastć, da so uže za 24 ur 200krat težje, nego so bile s početka. V štirih ali petih dneh so popolnoma dorasle in merijo 10 mm. Ličinke se zabubijo v zemlji. Buba je podobna rijastemu, drobno nabranemu sodčeku. V 10. do 12. dneh se iz nje razvije muha, ki kmalu spet jajca leže, in tako je mogoče, da se od enega samega para v enem poletji naplodi do 500 milijonov muh. — Ravno tako živi sijajna, smaragdasto zelena zlata muha (©olbfliege, Musca Caesar). Sivkasto-bela, po hrbtu črno progasta, na zadku pa črno kockasta z a pij п n kari c a (bic ©djmeifjfliege, Sarcöphaga carnäria) znese ličinke, ki so se uže v njenem telesu izvalile, na smeti in na gnoj. — Mnogoštevilne druge muhe (Müscidae) hranijo se kakor ličinke z raznovrstnimi gnjijočimi živalskimi in rastlinskimi tvarmi, ter se nahajajo po hlevih in gnojiščih, v gnjilem kapusu in v salati, v čebuli, repi, v gomoljih in prezrelih plodovih, pa tudi v siru. 253. Konjski zolj (bic 'ßfcrb^üTOagenfftege, Gastrus equi) je po priliki velik kakor bučela. Truplo porasteno je z rijastimi dlakami, zadek pa je rumen kot vosek. Zdlj znese jajca konju na kolena, na prsi, stegna, na vrat ali pa na grivo. Izlezla ličinka konja draži, da se mora z jezikom lizati, in tako pridejo ličinke konju v gobec in od tod v golt in v želodec. Tu se prikvačijo za želodčevo kožo in ne spuste, predno nijso dorasle. Z neprebavljeno hrano gredč potem po črevih naprej, padejo z blatom vred iz konja ter se v zemlji ali v gnoji preobrazijo v bubo, iz katere zopet zolj izleti. Časi ima kakšen konj v želodci po več sto tacih ličink, a vender nij videti, da bi to konju na zdravji kaj škodilo; dogodilo se je pa uže tudi, da so mu predolble želodec ter ga tako umorile. 254. (»ovoji zolj (bic £>cf)jcubicSf(icgc ober SaffclfHege, Hypoderma bovis) je velik kakor mesarska muha. Prednji del trupla je črn in ima tri podolgaste brazdice, ostalo truplo je rijasto dlakavo, krila so pa rajava, kakor bi bila okajena. Ta muha se pokaže po leti v naj večji vročini in zabada svoja jajca s posebnim bodalcem goveji živini v kožo, najrajša na hrbtu. Tu se napravi gnojno ulje ali ogrce, v katerem ličinka živi. Dorasla se izmota iz uljesa, pade na zemljo ter se onde zabubi. Ker ima eno samo govedo časi po 30 tacih uljes, koža obtorej nij toliko vredna, ker je na teh mestih tanjša. Drugi, temu podobni zolji žive jelenom, srnam in severnim jelenom pod kožo.— Ovčji zolj (bic Sdjafbremfe, Oestrus ovis) živi kakor ličinka v ovčjem nosu in je vzrok neki posebni bolezni, tresnica imenovani. — Naša domača živina se boji zoljev ter jih pozna uže \ / 410. Zapljünkarica (nar. vel.). a b c 411. a. Konjski zolj (nar. vel ), b. ličinka (poveč.), c. jajce na konjski dlaki (poveč.). od daleč po brnenji. Goveda se ponašajo, kakor bi bila besna, ze zavihanim repom dirjastijo proti vodi ali pa v hlev; ovce pa, čuteč sovražnika, staknejo glave skupaj in je drže kolikor mogoče nizko, da jim zolji ne morejo do nosa. — Zolji imajo krnasta usta, s katerimi ne morejo niti človeka niti živali vbosti. 412. Goveji zolj in njega ličinka (poveč.). 413. Goveji obad (nar. vel.). ,255. Goveji obad (bic Odjfenbremfe ober SSteijbremfc, Tabanus bovmus) je zamoklo rujav in ima po sredi ploščatega zadka vrsto jasno rumenih, trivo-glatih peg. Jako velike oči so na živi živali zelene. У črepalu ima štiri do šest ostrih in trdih ščetin, s katerimi zbada v kožo. Ta muha se prav pogostoma nahaja po gozdih in po leti neznano muči goveda in konje. Samica namreč se hrani s krvjo, katero s črepalom pije domači živini in zraven jako občutljivo zbada. Rana je časi tolika, da še pozneje krvavi. Ličinke žive pod zemljo, posebno po travnikih in se zabubijo meseca junija. — Drugi obadi so silni posebno pri soparnem vremenu, kadar se pripravlja k nevihti, in takrat cel6 človeka napadajo. Dasi so muhe na prvi pogled jako neznatne živalce, vender se kažejo za čuda mnogovrstne v podobi in v življeni, ako se bliže ž njimi seznanimo. Tako na pr. so mnoge gr&bežnice (Dtoubfliegen, Asilidae), ki napadajo in izsisajo druge muhe in žuželke. Druge, kakor na pr. gosčničarke ((Raupenfliegen, Tachinae) zajedajo kakor ličinke druge ličinke, posebno gosenice in so zategadelj jako koristne. Nekatere zopet, na pr. vrtavke (ЗЗођг= fliegen, Trypetae) žive kakor ličinke v osatnih cvetnih glavicah in nekaterih sorodnih rastlinah, mnoge druge pa, kakor na pr. dlakave, čmrljem podobne trepetal k e (@d)№eb= fliegen, Bombjdidae) trepečejo nad cvetjem in sesajo medene sokove. b) Mušice z dolzimi tipälnicami (Nemöcera). 256. Navadni komar (bic gemeine Stccfymüdc ober ©rfpmđc, Culex plpiens) ima jako majhno, okroglo glavico in ozek tenak zadek. Nitkaste tipalnice so pri samci češljasto dlakave. Tenko črepalo je dolgo na polovico telesa in ima v sebi štiri bodoče ščetine. Krila so ozka, noge tenke in dolge. Krvoločni komär je povsod poznan; ali v resnici le samice pikajo in pijö kri, samci se pa hranijo z rastlinskimi sokovi. Kakor ličinka živi komar po stoječih vodah. Samica znese namreč jajca v vodo, navadno kacih 300 v eni kepi. Ličinke so črvičaste, okrogle glave z močnimi čeljustimi ter imajo na konci zadka dva izrastka za dihanje. Ličinka plava z glavo navzdol in lovi razne še manjše živalce. Tudi buba ostane v vodi, dokler krilati komar ne prodere mešička in ne vzleti v zrak, kjer se pokaže časi v strašanskih rojih. — Komarju po postavi in življenji jako podobne so mnogoštevilne vrste druzih mušic, ki so sosebno v vročih, pa tudi v mrzlih krajih znane z imenom moskitos. Te živalce so onim krajem neizrečena nadloga, zarad njih po nekaterih pokrajinah ljudje ne morejo prebivati. Zvečer se navadno vzdignejo iz grezi in blata blizu velicih rek in močvirij ter v neverjetnih množicah padejo na ljudi in živali. Od njihovega vboda uname se koža in večkrat so pokažejo še druge kožne bolezni, človek je po telesu poln priščev, kakor bi bil šiban, a tem krvolokom se ne ubrani niti s tenčico, niti s kadilom, niti z dišečimi mazili. 414. A. Komar (poveč.), B. ličinka. 415. Golubaški komar (povečan), na levo ličinke, na desno bube, prve na vodni rastlini, zadnje na kamenu sedeče. 257. Banatski ali golubaški komar (bie ftolumbatfdjcr, rid)ttgcr ©ollubaljcr gticgc, Simülia maculata) je po vnanji postavi podoben jako majhni hišni muhi. Do 2 mm. dolga mušica je modrasto pepelasta. Ta mala mušica se prikaže časi v velicih gostih rojih na spodnji Donavi, v banatski Л ojni krajini in v nasproti ležeči Srbiji. Takrat zapuste črede po naravnem nagonu pašnike in beže v vasi in hleve. Komarji poiščejo na živinčetu mehke, nežne, gole dele, vsedajo se okoli oči, na gobec, v nosnice in lazijo celo v ušesa, v golt in v dušnik. Vsak vbod tega komarja vzrokuje pekoč srbež in trd boleč otok, ki stoprav za osem ali deset dni splahne. Mnogo vbodov živino tudi umori in vsako leto pogine mnogo konj, goved in prascev od tega komarja; dogodilo se je uže tudi, da so komarji majhne otroke na jasnem umorili. — V novejšem času je neki domač prirodosloven našel, da ta mušica kakor ličinka in buba živi v bistrih gorskih potocih na kamenji in na vodnih rastlinah, in zdaj je upanje, da bodo ljudje, odstranivši to kamenje in te rastline iz vode, mogli z vspehom zalego v veliko po-končavati. Druge mušice delajo na raznih rastlinah majhne izrastke ali hr g e, v katerih žive njihove ličinke. Imenujemo jih zato hržice (©allmüden). Tudi gnjile gobe ali glive so časi polne črvičastih ličink, iz katerih se tako imenovane mušice gliva ri c e (ifiljnriitfcn) razvijajo. Nahajajo se tudi mnogi veliki komarji, ki ne bodejo, na pr. veliki, dolgonogi keše-ninar ali senožetni komar (bie SBiefenjdjnade, Tipula pratensis). c) N e k r i 1 a t i (glitgeliofe, Aphanfptera). 258. Bolha (ber Pulex frritans) je majhna, do 2 mm. dolga, nekri-lata, svetlo rujava žuželka. Bolha ima od strani stisneno telo, jako kratke tipalnice, majhne črne oči, tenko črepalo in daleč naprej pomaknene, raznoliko dolge noge za skakanje, s katerimi svojo dolgost več sto kratov lehko preskoči. i ^#4 Bolha vznemirja ljudi in živali in pije njihovo kri. Svoja neizmerno drobna jajčeca pa ne leže na ljudi ali živali, temveč v izbi na tla med raze, v smeti i. t. d. Iz jajca izlezla ličinka je podobna tencemu, breznogemu črviču in se previja kakor kača. Hrani se z raznimi živalskimi drobci, ki jih najde v prahu in v smeteh, sč slino in z drugimi jedilnimi ostanki, padajočimi na tla. Za 11 dni se zabubi v nečem zapredku in za daljnih 11 dni smukne popolna bolha iz zapredka. Vse preobraževanje traje štiri tedne. Najgotovejši pripomoček zatreti ta sitni mrčes je ta, da se tla večkrat pometö in počistijo, in sploh čistota v hiši. — Bolha se v prirodopisu prišteva dvokrilcem, dasi nema kril, temveč na 2. in 3. oprsnem obročku samo luskave okrške in to zato, ker se v druzih svojstvih, izlasti pa v preobra-ževanji zlaga z drugimi mušicami. f , V 416. Bolha. samec, b. samica, c. jajce (vs e poveč.). Dvokrilci so žuželke popolnega preobraževanja, sesajočih ust in imajo dve kožnati, z malo žilicami prepleteni, prozorni krili, za katerima stojita dva, z luskami pokrita utripača (krnasta zadnja krila). Okroglasto glavo veže samo jako tenek recelj z ostalim truplom. Oči so jako velike, rudečkaste, redkeje zlato zelene. Tipalnice so pri nekaterih jako kratke in tročlene (pri pravih muhah), pri druzih so pa jako dolge in mnogočlene (pri komarjih). Sesalo ali črepalo se okončuje v sesalno pločico in skriva 4 ali 6 tencih, bodočih ščetin. Ličinke dvokrilcev so večinoma brezglavi in breznogi črviči, hraneči se z raznimi živalskimi in rastlinskimi tvarmi, nekatere v vodi živeče ličinke pa imajo očevidno glavo in nožičasta gibala. Bube prvih so podobne sodčekom, bube drugih se pa imenujejo mumije. Popolne žuželke sesajo ali sladke rastlinske sokove ali pa kri. Te male, neznatne žuželke se pokažejo časi v strašanskih množicah ter so ljudem in večjim živalim velika preglavica, na drugi strani so pa v še večji meri koristne, ker pospravijo mnogo gnjijočih in preperelih tvarin. 5. Razred. Mrežokrilci (91e(jftögler, Neuroptera). 259. Volkec ali mravodčr (ber Shneifenlöme, Myrmecoleon formicarius) je rujavkasta žuželka, imajoča štiri prozorna, mrežasta, podolgasta, črno pegasta krila in kratke, betičaste tipalnice. Popolna žuželka leta o mraku počasi med nizkim grmovjem. Kratka in široka šesto-noga ličinka je oborožena z močnimi čeljustimi in si napravlja v peščeni zemlji livku podobne jamice, prežeč na vsakovrstne majhne žuželke, ki so toliko neoprezne, da pridejo blizu. Na dnu livka do glave v pesku skrita ličinka pograbi namreč v jamico se opotekajočo živalco, ali pa jo še celo iz neke daljave zna v jamo strmoglaviti, škropeč s peskom po njej. Zabubi se v okroglem, zunaj s peskom posutem zapredku. 417. Volkec, žuželka, ličinka, buba (nar. vel.). 418. Tenčičarica, žuželka, ličinka, jajca (nar. vel.). 260. Navadna tenčičarica (bie gemeine ^lorftiege, Hemerobius perla- je jako nežna, bledo zelenkasta žuželka s štirimi prozornimi, kakor tenčica pre-mreženimi, skoro enako velicimi krili, z nitkastimi tipalnicami in velicimi, kakor zlato se svetečimi očmi. Ta milovidna živalca obeša na dolgih pecljih viseča jajca po drevji in grmovji na doliyo stran listja. Ličinke so koristne s tem, da pokončujejo ušice. Zabubijo se v okroglem zapredku. 261. Rumenkasta mladoletnica (bie gctb lid)c 0TnI)lingSf(icgc, Phrygänea flavicornis) je podobna majhnemu nočnemu metulju in ima štiri mrežasta, nad zadkom kakor streha zložena, dlakava krila in jako dolge tipalnice. Zadnja krila so vzdolž nabrana in širja od prednjih. Popolna žuželka znese svoja, v prozorno sluz zavita jajca na kamenje v vodo. Sestonoga ličinka močnih čeljusti tiči skoro do glave v nečem tulci, katerega si napravi od rastlinskih drobtin, malih polževih lupin, peska i. t. d. Ta tulec nosi vedno soboj, kakor polž hišo, ter se v njem tudi zabubi. 419. Mladoletnica, b. ličinka s tulcem (nar. vel.). Živalstvo. 14 Mrežokrilci so žuželke popolnega preobraževanja s štirimi istovrstnimi, mrežastimi, nelaskavimi krili in grizočimi usti. 6. Razred. Ravnokrilci (©rabflitglcr, Orthoptera). a) En akokrilci. 262. Pisani kajci pastir (bic brnite SBajferjungfer, Calopterix splendens) ima veliko glavo, jako tenko in dolgo truplo in štiri enaka, mrežasta krila. Svetle oči so velike in izbuljene, tipalnice kratke, nitkaste, čeljusti pa močne. Tenki zadek se sveti zlato zelenkasto ali pa zelenkasto - modro. Prozorna nežna krila so ali popolnoma modra, ali samo po sredi modrikasto-zelena, ali pa rujavkasta. To žuželko videvamo pogostoma ob senčnatih potocih viseti nad vodo ali pa počivati na vodnih rastlinah. Druge vrste kačjih pastirjev, tako na pr. ploščati kačji pastir (bic plattgebrildtc SBafferjuttgfer, Libellula dcpressa) švigajo jako hitro po pekočem solnci. Leteč lovš muhe in druge žuželke ter so zategadelj koristne. — У mladosti žive kačji pastirji v vodi. Jajca namreč pokladajo v gručah pod vodne rastline in izlezle ličinke, ki so uže nekoliko popolni žuželki podobne, samo ka nemajo kril, so jako požrešne in lovč vsakovrstne 421. Ploščati kačji pastir (nar. vel.). vodne žuželke. Po večkratni levitvi se ličinka preobrazi v bubo, na kateri so uže videti majhna krila. Kačjega pastirja buba vender ne miruje, kakor je sicer navadno pri žuželkah, temveč se giblje in neprenehoma žre. Naposled izleze iz vode, oprime se za kako rastlino, koža na hrbtu jej poči in popolni kačji pastir se izmota iz leva. 263. Navadne enodnevnice ali vodnega cveta (btc gemeine ©ittagö* fliege, Ephemera vulgäta) podolgovato truplo je rumeno in ima štiri mrežasta, rujavo pegasta krila, od kojili so zadnja mnogo manjša od prednjih. Tipalnice so kratke, tri ščetine na konci zadka so pa mnogo daljše od žuželke. Usta so popolnoma krnasta. Enodnevnice se zategadelj tako imenujejo, ker kakor popolne žuželke brez vse brane žive samo kratek čas, večkrat samo nekoliko ur. Prikažejo se pa časi v taki množini, da kakor goste snežinke napolnijo zrak in da njihova mrtva telesa na palec visoko pokrivajo vodo in bregove. Zarad brezštevilne množine je posebno znamenita dolgo repat a enodnevnica (bie tangfdjroäujige ©intagsfliegc, Palingenia longicauda), ki ima samo dve trakasti, po 8 cm. dolgi ščetini in se časi na Tisi in dolnji Donavi hipoma pokaže v taki množavi, da jo grabijo na kupe, nakladajo na vozove in vozijo na polje v gnoj, ali pa pitajo ž njo domačo perutnino. Po drugih krajih jo po noči vabijo s prižganimi ognji, žival se osmodi, počepa in potem jo prodajejo v tičje zobanje. — Enodnevnice so podobne mušicam ali muham ter večji del svojega življenja prežive kakor požrešne ličinke in bube v vodi. Po večkratni levitvi poči bubi koža in iz nje izleze žuželka, ki se za čudo potem še enkrat levi. Z ličinkami in bubami se hranijo mnoge druge živali, izlasti ribe. Enodnevničine ličinke se pa zopet hranijo z manjšimi živalcami. 264. Bojeviti termit (ber fricgcvifdjc termite, Termes bellicćsus) je rujavkasto-rumene barve. Živi zmerom v velikih družbah, v katerih se razen samcev in samic nahajajo še delavci in vojaki. Samci imajo štiri mrežasta, bledo rumenkasta, neprozorna, lehko odpadajoča krila. Samice nosijo krila samo kratek čas, pozneje jih je pa lehko poznati po nerazmerno velikem zadku. Delavci so nekrilati, imajo majhno okroglasto glavo in skrite čeljusti. Vojaki so tudi brez kril, toda imajo štirivoglato glavo in močne dolge čeljusti. Ta termit, eden največjih, živi v vroči Afriki in zida 3—3'5 metre visoke, jako čvrste prstene kopice, ki se dadć samo z železnim orodjem razrušiti. — V vročih deželah žive mnoge, manjše vrste termitov, ki so po postavi in življenji mravljam podobni in se zato tudi bele mravlje imenujejo. Svetlobi se umikajo, preobrazujejo se nepopolnoma in imajo mrežasta motna krila. Mnogi zidajo od zemlje obširna gnezda, drugi stanujejo v drevesih ali pa pod zemljo v rovih, in prav ti so človeku največja preglavica, ako se na- 14* 424. Bojeviti termit (nar. vel.), a. samec, b. samica, c. vojak, d. delavec. selijo blizu njegovega doma. Neopaženi namreč pridejo v hiše, zaloge in celd v ladije, izotlijo vso lesnino, zmerom po stremenu dalje gredoč, in naposled se les zruši, da si je od zunaj videti cel in nepoškodovan. Takö razdevajo ne samo trame, grede, pohištvo, škrinje z vsem, kar je notri, temveč tudi cele hiše in celč velike ladije. Ladije so jih tudi zatrosile sem ter tje po Evropi. Tako na pr. živi neki majhen brazilijansk termit v toplih hišah cesarskega vrta v Schönbrunnu, gloje onde lesene kadi, v kojih rastö drevesa, in tudi drugo lesnino, a kraj vsega truda ga dosle nijso mogli popolnoma zatreti. Ker termiti v kratkem času razdeno vse, kar nij od kamena ali kovi, imenoval jih je Linne po vsej pravici pregldvico obeh Indij. Z druge strani pa spet koristijo v gozdih vročih dežel s tem, da razjedajo trhla in gnjila drevesa in zraven se ž njimi hranijo mnoge živali, v Afriki celo ljudje. b) Tek alci (Säufer, Cursöria). 265. Navadna strigalica ali skarjica (bor gemeine Ofjmurm, Forficula auricularia) je podobna ozkemu hrošču in ima kratke, usnjaste pokrovke, pod katerimi so mnogo širja in daljša kožnata zadnja krila zganena. Strigalica, je rujava, ploščata, zadek se pa okončuje v zakrivljene klešče. 425. Strigalica (nekoliko povečana). 426. Ščurek (nar. veh), a. ?amec, b. samica, c. jajca. Ta ponočna, svetlobi se umikajoča žuželka se skuša pri najmanjši nevarnosti skriti v kakov kotiček. Nij pa res, da človeku zleze v uho, če tudi se navadno veruje. Istina je, da časi prileze tudi na človeka, toda samo zato, da bi se skrila v obleki. Ker strigalice glojejo cvetlice in sadje, torej je skušajo zvabiti v nalašč napravljena skrivališča, da jih potem laže pokončavajo. 266. Kuhinjski ščurek ali Žohar (bte ft'itdjenfcfyak, Blatta orientalis) je zamoldo rujava žuželka ploščatega telesa in jako dolgih nitkastih tipalnic. Samo samec ima štiri krila, od kojih so gornja (pokrovke) usnjasta, kakor pri hroščih. Samice in ličinke so nekrilate. Te ponočne, svetlobe se boječe žuželke so neki iz Azije doma, ali so zdaj povsod razširjene. Ščurki prebivajo po hišah, najrajši v kuhinjah, posebno pri peharjih, v krčmah in gostilnicah, kjer se pogostoma nahajajo jedilni ostanki. Po dnevi sede na kupih po zidnih razpokah ali pa pod podom. Po noči pa, ko so ljudje pogasili ogenj in so utrnili sveče, pridejo iz kotov, razkrope se tiho po mizah in omarah in oglojejo vse, kar je količkaj užitnega, celo usnja se lotijo. Tu in tam je prav tako škodljiv in nadležen mnogo manjši Švaba (bcutfdjc Sdjnbc, Blatta germanica), oba pa glede škodljivosti presega amerikanski velikanski ščurek (9?iefenfdjabe, Blatta americana), ki je mnogim pokrajinam velika preglavica. Ščurke preganjajo s tem, da je polivajo s kropom, kade z žveplom ali jim potresajo strupenega praha, ali pa v kuhinjo spuste ježa, ki jim je velik sovražnik. — Ščurek ne znese posameznih jajec, temveč po 16 skupaj v neko kožnato mošnico zavitih. 427. Bogomolka (nar. vel.). 267. Stari bog ali bogomolka (bic $(uigl)cuid)rccfc ober (iiotteScmbeterin, Mantis religiosa) ima majhno glavico z nitkastimi tipalnicami, sedečo na ozkem, podolgastem oprsji kakor na kaceni vratu. Zadek je širok in ploščat. Vsa žuželka je zelena ali rujavkasto-rumena. Noge so precej dolge, sosebno krepke so grabežne prednje noge, na katerih se ostro zobata golenica proti izdolbenemu stegnu da zaklopniti kakor britva. 428. Suhi prćt (nar. vel.). 429. Živi list (nar. vel.). pokrovke popolnoma podobne listu, tudi stegna v Vzhodni Indiji. Bogomolka se nahaja po toplejših deželah, pa tudi pri nas, po travi in na nizkem grmovji, od katerega jo je zarad zelene barve težko razložiti. Navadno sedi mirno ali pa lazi počasi okoli, loveč muhe in druge žuželke. V ta namen nosi glavo in oprsje po konci in prednje noge povzdignene, da je zmerom pripravljena pograbiti svoj plen. — Jajca znese v gručah na kakov kamen, pritrdivši ja z neko vlečno, vsehlo tekočino. Druge znamenite inostranske, semkaj spadajoče žuželke so: j u ž n o evropski suhi pr6t (bie fübeuropäifctje @tafi= fieufdjrecfe, Bacillus R6sii) s tencim valjastim, nekrilatim truplom zelenkasto-rujave barve, in pa temu podobni tako imenovani suhi strahovi (@efpenftfjeufd)reden) v Braziliji in v Vzhodni Indiji; njihovo grčavo sivo telo je časi za čudo podobno suhi, brezlisti vejici. Nekateri dobodo kakor popolne žuželke kratka, široka krila. Nadalje živi list (baž luanbelube Statt, Phyllium siccifölium) ki je sosebno znamenit zarad tega, ka so mu zadek i in golenice so listasto razširjene. Živi c) Skakavci (©prittger, Saltatöria). 268. Bramor ali mrämor (bie 2Hauthntrf«griüe ober äöerre, Gryllotälpa vulgaris) je ponočna, podzemeljska žuželka rujave barve. Močno in debelo truplo je žametasto dlakavo ter se okončuje v dve ščetini. Tipalnice in gornja krila so krajša od telesa, ali zadnja krila strče črez zadek Prednje noge imajo Bramor je neizmerno škodljiva žuželka, ki koplje ravne hodnike po suhih njivah, travnikih in vrtih, glodajoč vse tenke koreninice, in hudčč celo mladim drevescem. Samica znese meseca junija ali julija v okroglo jamico, 15 cm. pod zemljo do 300 rumenkastih, kakor konoplja debelih jajec. Izlezle ličinke, živeče s početka družbeno najlaže zatareš, ako celo gnezdo izkoplješ, ali pa zemljo nad njim dobro pohodiš in poteptaš. široke, ploščate in zobate člene za kopanje. 430. Bramor (nar. vel.). 269. Poljski muren ali krikovec (bie gelbgritlc, Gryllus campestris) je črn, prednje noge nijso ustvarjene za kopanje, zadnje so pa precej podaljšane. Samec ima na prednjih krilih neko glasilo, s katerim jako glasno cvrči, samica ima pa na zadku bodalce za vsajanje jajec. Muren se nahaja pogostoma po suhih senožetih in na polji. Ob lepem vremenu sedi pred svojo podzemeljsko luknjo in glasno cvrči, kakor pa kolikaj zušumi, zbeži v luknjo in molči. Hrani se s koreninicami, semenjem in z živalskimi tvarmi in nij tako škodljiv kakor bramor. — V hišah se nahaja tu in tam po kuhinjah, blizu peči in ognjišč murnu podobni, rumenkasto-sivi striček (bie фсшвдгШе, Gryllus domesticus), ki se po dnevi skriva v zidne razpoke, po noči si pa glasno škripajoč išče hrane, namreč moke, žita, kruha i. dr. st. 270. Kobilica selka (bie 3lI9' ober 3Bauberfjcufcf)ređe, Acridium migra-torium) je zelenkasto-rujava. Ima štiri raznolika krila, kratke nitkaste tipalnice in močne, dolge zadnje noge za skakanje. Prednja krila so rujavkasta in temno lisasta. Spodaj na prsih je rudečkasta, zgoraj sivo-zelenkasta. Te zloglasne žuželke nahajajo se pri nas navadno le posamične, redkokedaj se po več vročih in suhih letih pripeti, da se kakor v vzhodni Evropi, prednji Aziji in severni Afriki tudi pri nas pokažejo v strašanskih množicah in potujejo pustošeč dalje. Leta 1859. in 1860. v vročem poletji pokazale so se kobilice selke na več krajih v Galiciji in na Ogerskem (sosebno okoli nižiderskega jezera) črez dolgo časa zopet enkrat v velicih rojih. Njihova prvotna stanišča so velika trstovja, in svoja jajca ležejo med trstove korenine. Najrajše žr6 trstovje, kadar pa v kacem kraji ne najdejo več dovolj hrane, vzdignejo se v strašanskih rojih in padejo na bližnja polja in na senožeti. Ko je tudi tukaj vse do zadnje betvice ogrizeno in ostriženo, potujejo v daljne pokrajine. Taki roji so dostikrat po več ur dolgi in tako gosti, da liki oblaki zatemne solnce. Kadar padejo v kak kraj, pokrijejo časi tla, ulice in hiše po vaseh in mestih po črevelj na debelo. V malo urah požre vse poljske sadeže, žito, travo, listje po vinogradih in drevesih, šum grizočih kobilic primerjajo prasketajočemu ognju, kadar ga veter podpihava. Po kobilicah opustošena zemlja je videti kakor bi bila požgana. Razen tega mnoge, od truda poginile ali zmaščene kobilice gnjijč, okužijo zrak in so vzrok nevarnim boleznim. Nekateri narodi v Arabiji in Afriki pobirajo kobilice, jih suše, in v moko zdrobljene jedč. — Tej strahoviti preglavici človek skoro ne more drugače v okom priti, nego da nabira kobilice in njihova jajca ter ja ali sežiga ali pa globoko zakopava. Kobilica znese jajca v kepah pod zemljo. Izlezle ličinke so uže podobne popolni bubi, samo ka nemajo kril in ka se večkrat leve. Bubam zrastč majhna krilca, toda ne morejo leteti, temveč samo skakati. Mnoge manjše, domače kobilice, ki jih videvamo pogostoma skakati po senožetih in poljih, nijso tako škodljive, kakor kobilica selka. C vrče jako slabo, teroč krila ob stegna. Med njimi ima črna škrebetulja (bie ©djtmtrljeufdjrede, Acrldium stridulum) lepa, kakor cinobcr rudeča zadnja krila. Pogostoma se videva po solnčnatih krajih in leta škripajoč. po dolgih tipalnicah. Pogostoma skače po polji in po grmovji, toda krila dobi stoprav meseca avgusta. Teroč krilo ob krilo glasno škriplje. Kavnokrilci so žuželke nepopolnega preobraževanja, grizočih ust in imajo štiri ali enaka ali raznolika mrežasta krila. Ako so krila raznolika, onda so prednja (tudi pokrovke imenovana) ozka, pergamenasta in ravna; zadnja pa širja in po dolzem nabrana. Po krilih razlikujemo pravokrilce v ena-kokrilce in raznokrilce, a te pa spet po zadnjih nogah v tekale e in skakavce. 433. Zelena kobilica (nar. vel.). 271. Zelena kobilica (bic grüne öcutbljcujcfyrcdc ober bab grüne jpeitpferbđjen, Lo-ciista viridissima) je vsa zelena kakor trava. Pokrovke in nitkaste tipalnice so daljše od trupla. Samica ima dolgo, kakor sablja zakrivljeno bodalce, s katerim jajca v zemljo zabada. Ta živalca se lehko pozna 7. Razred. Polukrilci (^albfliiglcr, Hemfptera). a) Raznokrilci (Ungfcidjflitgtev, Heterćptera). * Pozemne stenice. 272. Pisani škratec (bic flejiertc ©ctjübluanjc, Cimex oleraceus) je lepo rudeč in povsod črno pikast in pegast. Tenke, precej dolge tipalnice in drobne nožice so črne. Zgoraj ploščato telo je jajčaste podobe in nosi štiri krila, od kojih so gornja (pokrovke) na korenu rožena, na konci pa kožnata in žilasta. Pod krili ima veliko, trivoglato lusko. Tenki kljunec z bodočimi ščetinami pregne in skrije v žlebič na prsih. 435. Isti (povečan). 434. Pisani škratec a. Vratni ščit, b. rožena, c. kožnata in žilasta polovica gorryega (2krat poveč.). krila, d. kožnato zadnje krilo, e. trivoglata luska. Ta in še mnoge druge sorodne vrste zelene, modre, sive ali rujave barve podobne so na prvi pogled hroščem in živč na raznih zeliščih in grmih, katerim izpijajo sokove. Pogos-toma se nahajajo na kuhinjski zelenjavi, sosebno na kapusu, čegar listje časi tako izprevr-tajo, da je luknjičasto kakor sito. Ako se jih dotakneš, puščajo, kakor sploh vse stenice, neki poseben, neugoden duh. — Na drevesih (sosebno na brezah) živi siva drevčsna stenica (bie graue Saumroanje, Pentatoma grisea) in še bolj pogostoma (izlasti lipam na koreninah in na spodnjem deblu) skrlatasta, črnolisasta, ne krilata drevesna stenica ali šoštar (bie ungeflügeltc SBaumtoanje, Pyrrhocöris dpterus). Po vročih deželah žive mnogobrojne, sem ter tam prav velike in krasno barvane pozemne stenice. 273. Posteljna stenica (btc ©ettlunuje, Acanthia lectularia) je rijasta, tenka in ploščata. Jako mala glava nosi kratke, tenke tipalnice in tenak, pod 436. Siva drevesna stenica (nek. poveč.). ■ 437. Posteljna stenica (poveč.). prsi pregnen kljunec, katerega le iztegne, kadar hoče vbosti. Oprsje je srčasto, zadek jajčast. Posteljna stenica je brez kril. Posteljna stenica se nahaja po ptičjih gnezdih, največ pa po hišah. Tu se naseli najrajša v postelje ali pa blizu njih, na pr. v pohištvo, pod okvire, za tapete, v zidne razpoke in luknje, za durine podboje i. t. d. Po dnevi mirno žedi v svojem kotičku, stoprav po noči v temi poišče speče ljudi ter jim pije kri. — Samica znese 3 do 4 krat na leto, vsak pot kacih 50 jajec in mlade stenice v 11 tednih dorastejo. Lehko po več mesecev stradajo in tudi zimski mraz jim ne nahudi, zato se ta sitni mrčes naglo plodi, ako ga človek sproti ne preganja. Čistota v hiši in sprotno pokončavanje stenic je najboljši pripomoček iznebiti se tega nadležnega mrčesava. ** Povodne stenice. 274. Navadni drsavec ali mlinar (bcr gemeine äßafferläufer, Hydrometra lacustris) je jako tencega, zklenenega telesa z dolzimi, razkrečenimi nogami in ščetinastimi tipalnicami. črn je in ima ozka črna prednja in rujava zadnja krila. To dolgonogo, pajku podobno vodno stenico pogostoma videvamo neznano hitro drsati se po mirnih vodah, a tenkcdlakavo telo se vode jedva dolikuje. Lovi druge žuželke jih vbada s kljuncem in izsesava 438. Drsavec (nar. vel.). 439. Veslivka ali hrbtoplčvka (povečana). 275. Navadna veslävka ali hrbtoplövka (bie gcmöijnlidjc SKitbcvmanjc ober bev ЗШепјфшштег, Notonecta glanca) ima čolnu podoben hrbet in plava vznak ležeča s ploščatim trebuhom gori obrnena. Zadnje noge so mnogo daljše nego prednje štiri, tudi so široke in trepavičaste. Ta vfldna stenica plava vznak zaletovaje se in lovi vodne žuželke, katere zabada in izses&va. Tudi človeka lehko občutljivo vbode, sploh je treba mnogo stenice oprezno v roko jemati. Zategadelj je nevaren tudi vödni ščipavec (ber SBaffevfcorjnon, Nepa cinerea), precej velika vodna stenica širocega, ploščatega telesa in podaljšanih prednjih nog. Sivkasto rajava je, na zadku pa skrlatasta. Pogostoma se nahaja v stoječih vodah in vbode kakor osa ali sršen. Enakokrilci (@retd)flüg(ev, Homćptera). * Cvrčki. 276. Škržat (bic 2J?aima»£icabc, ©iug=Sicabe ober ©ing=3irPe' Cicada orni) je žuželka debelega, tršastega trupla in ima štiri velika, kožnata, prozorna krila. Rumenkasto-rujav je, na hrbtu pa črn. Tipalnice so kratko, kljunec pa jako dolg, oči na široki glavi so izbuljene. Samec ima na spodnji strani zadka posebno pripravo za cvrčanje, samica pa bodalce. 440. Vodni ščipavec (nar. vel.). 441. Škržat (nar. vel.). 442. Sllnarica (poveč.). Ta žuželka je v toplejši Evropi (pri nas na Primorskem) doma in stanuje na malem jesenu (Fraxinus Ornus), katerega vbada s kljuncem, da pije njegov sok. Zgoščen in posušen sok je tako zvana „mana“, to je neka raztopna, sladkorasta tvar. Mana se pa večinoma ne dobiva od škržatovih vbodov, temveč ljudje sami zarezujejo jesenov lub, da se sok izceja in na zraku zgoščuje. Uže v starem veku je bil škržat imeniten zarad glasnega petja, dasi mu glas nij prav nič ugoden, temveč preleteč in glušiven. Toda škržati pojč, na vejah sedeči, samo v najvročejšem poletji, kadar solnce najbolj pripeka. 4411. Svetilec (7S nar. vel.). 277. Slmarica (bie ©cfycutm=(Sicabe ober Scljauut ^irpc, Aphrophora spumäria) je neznatna žuželka rumenkasto-rujave barve z dvema belkastima, poprečnima pasoma na prednjih krilih. Znamenita je posebno zategadelj, ker nje majhna, zelena ličinka sesa sok po naših vrbah, zavivši se v belo, slini podobno peno. Droge manjše vrste napravljajo tako peno po travi in po zelnih rastlinah. Tako peno pri nas imenujejo: kačji pijanec. Surina m s k i svetilec (ber fumtamtfdje Satevnenträger, Fnlgöra laternäria) je podoben pisanemu, krasno barvanemu metulju, toda nij luskav. Glava nosi palec dolg, mehur-často napihnen podaljšek. Zadnja krila imajo veliko, kakor citrona rumeno in zamoklo rujavo obrobljeno oko. Živf v Surinamu in Gvijani. Ime je dobil, ker so po krivem mislili, da mu se glava po noči sveti. ** Rastlinske uši. 278. Šipkova ušica (bie 9iofcitMattlau8, Aphis rosae) je zelena in ima kakor popolna žuželka štiri nežna krila. Noge so dolge in tenke, a nitkaste tipalnice daljše od telesa. Šipkova ušica živi na mladikah in na Ustji raznih vrtnih rož, in sicer časi v tolikem številu, da pokrivajo vso rastlino, pijoč jej sok, kar se vč da rastlini škoduje. Ušica je počasna lena žuželka, ki se pa neznansko hitro plodi. — Ušice imajo rilček, enako dolg ali pa še daljši od trupla, hoteče sesati ga iztegnejo in zabodejo v rastlino. Iz dveh kratkih cevk na zadku teče sladak lepek sok, od katerega je listje lepo svetlo, in ki je posebno mravljam priljubljena slaščica (medena rosa). Ker se te žuželke večkrat leve, ostanejo levi na Ustji, kije časi ž njimi popolnoma pokrito inje videti, kakor bi bilo z moko potreseno (medena slana). Sploh je razplod pri teh živalcah tako neizmerno hiter, da se v enem poletji od; enega samega para nakoti več milijonov zaroda. In prav zarad te neštevilne množice so te majhne sesajoče žuželke rastlinam lehko škodljive, in ljudje jih skušajo z raznimi 445. Vinogradska ušica. a. Krilata žuželka, b. nekrilata sesajoča, c. najtanjše trsove koreninice z ozlastimi oteklinami pri d. in e. (a. in b. jako povečana). pomočki odpraviti in zatreti. V ta namen opirajo in otepajo rastline, kadijo je s tabakom, potresejo z gipsom ali apnom. Na vso srečo imajo ušice med samimi žuželkami mnogo sovražnikov, ki jili pridno preganjajo, kakor na pr. ličinke božje kravice, tenčičarice in tre-petalke, pred vsemi pa nekateri majhni najezdniki, ki ležejo svoja jajca v žive ušice. — Na jablanah živi pogostoma neka z belo volno porastena ušica, ki dela neke izrastke; ako jo 444. Šipkova ušica (samec, samica) (4krat poveč.). stisneš, da kapljico rodečega soka od sebe, zato jej pravijo krvava ušica (SBiuttauü). Na topolih pohajajo mnoge druge vrste, ena med njimi, tako imenovana mošničarica (©eutet=33tattiau<3) dela na pecljih zasukane okrogle mošnice, v katerih živi. Neka druga vrsta dela v mokrih letih na češpljah (slivah) velike mošničaste izrastke, ki nemajo niti pečke, niti so užitne. Naj škodljivejša je pa vinogradska ušica ali trtna uš (bie 9te6tau§, Phylloxera vastatrix) jako mičkena, z golim očesom težko vidna žuželka, ki živi pod zemljo na koreninah naše vinske trte. Na tacih trtah začne se listje (perje) sušiti, trs začne slabeti in hirati in naposled usahne. Vinogradska uš je navadno uckrilata, ali časi, izlasti v vročih poletjih pokažejo se tudi krilate. Ušivih trsov nij m6či rešiti, treba jih je izkopati in sežgati in ves vinograd se mora s prikladnimi pomočki raztrovati, kar pa stane mnogo truda in novcev in naposled še nemarno prav gotovega pomočka. Pred vsem je torej paziti, da se po kolčeh (mladih trtah) uš ne zanese iz okuženih krajev v zdrave. 279. Škrlatni črvec ali košcniljka (btc ©cf)cii'(acf)=Scf)üb(au8 ober ßodjeniße, Coccus cacti) je majhna in nepopolna žuželka. Dorasle samice so podobne polu-kroglastim, kakor kri rudečim zrnom. S početka so obrastene z belo volno, na trebušni strani je pa s povekšalnim steklom moči razločiti kljunec, tipalnice iu majhne nožice. Ožji samci imajo dve nežni, kakor sneg beli krili. Košeniljka je doma v Mehiki in živi na nečem kaktu (Opuntia coccinellifera). Samica je jako počasna in lena, prisesavši se na mesnat kaktov list kmalu pogine, poprej pa pod sč znese jajca, katera še po smrti se svojim truplom pokriva. Življenje te žuželke s preobra-ževanjem vred traje šest tednov. V enem letu je torej več zarodov in zarodi so mnogobrojni. Košeniljka ima v sebi jako lepo rudečo barvo, iz katere se dela pravi karmin. Zategadelj rede to živalco v posebnih kaktovih vrtih; časi jih poberö, posuše na železnih pločah in potem prodado. Zdaj imajo tudi na Javi in v Algiru velika kaktova sadišča, kjer tudi rede 44o. öKriatm crvec an козешука (4krat poveč.). Samec. Samica. 448. Uš z glave, a. uš, b. las z gnidami (12krat poveč.), c. gnide (nar. vel.). Samica. 447. Košeniljka na kaktu. košeniljke. Pred odkritjem Amerike dobivali so dragoceno škrlatno barvo od polžev skrlatnikov. Na raznih domačih in tujih zeliščih in drevesih žive še mnogi sorodni črveci, med katerimi so nekateri škodljivi zarad presilnega razploda, drugi so pa spet koristni, dajoč človeku porabne snovi. K zadnjim spada lako vi črvec ali 1 ä k o ve c (®ummitadf=@cf)iM(Ut8, Coccus lacca), živeč na mladikah nekaterih smokev. Od njega dobivamo razen lepo rudeče barve tudi lak ali šelak, ki se potrebuje za pokostc, pečatni vosek i. dr. st. c) Brez krilci (glügellofe, Äptera). 280. UŠ z glave (bic Sopflaub, Pediculus capitis) je podolgasta, zamazane, rumeno-sive barve in je zmerom brez kril. Sesalo, s katerim kri pije, lehko v se povleče. Ta lena, počasi lazeča žuželka biva najrajša na tilniku, izlasti pri otrocih, a pri odraslih ljudeh preide sama. Podolgasta jajca (tako imenovane gnide) prileplja samica na lase. Na nečistih ljudeh, v njihovi obleki in na posteljah se pogostoma nahaja bela uš (bic itleiberhmb, Pediculus vestimenti). S čistoto se človek najlaže ubrani tem gnjusnim zajčdnim žuželkam. Polukrilci so žuželke nepopolnega preobraževanja in sesajočih ust. Večina njih ima štiri enaka ali raznolika krila, nekateri imajo pa samo dve, a drugi zopet so brez vseh kril. Torej jih delimo na raznokrilce (stenice), enakokrilce (cvrčke in rastlinske uši) in brezkrilce (živalske uši). Pregled žuželek. Vse žuželke ali žužki imajo v tri dele (glavo, oprsje in zadek) razdeljeno telo in tri pare členastih nog. Njihova kri je bela in hladna, dihajo pa z dušnicami, ki se odpirajo na strani telesnih obročkov. Na glavi zapazimo dve gibki, členasti tipalnici in pa usta, ki so ali grizoča ali pa sesajoča. Na oprsji vrastene so spodaj noge, zgoraj pa krila. Večina žuželk se večkrat preobrazuje in pri tem več ali menj premeni svojo podobo. Iz majčkenih jajčec se namreč najpredi izvale živalce, ki zarad svoje črvičaste podobe navadno veljajo za črve, v prirodopisu jih pa ličinke zovemo. Te živalce so jako gibke in požrešne, hitro rasto in se večkrat leve, dokler dorastejo, za kar nekatere potrebujejo samo nekoliko dni ali tednov, druge pa tudi več let. Potem nastane presledek v žuželkinem življenji; preneha jesti in se gibati ter dobi spet drugo podobo. Okoli živalce se namreč naredi kožnata lupina ali ovojek, v katerem žuželka počiva kakor v mrtvaški rakvi. Večkrat pa žuželko pokriva še poseben mešiček, katerega si sama naprede iz tenke svilnate preje. V tem enovitem ali dvojnem ovojku leži žuželka, kateri zdaj buba pravimo, več ali menj časa preobrazivajoč se v popolno žival. Naposled razpokne tudi ta ovojek in žuželka se pokaže v svoji zadnji popolni podobi, katere več ne premeni. Istina je, da so s prva vsi udje, izlasti krila še mehka in zgrbana, ali na zraku se kmalu ukrepe in razvijo, in vesela se krilata živalca zdaj vzdigne v svoj novi živelj — v zrak. Toda ne vrši se ta preobrazba pri vseh žuželkah skozi vse štiri dobe (jajce, ličinka, buba, popolna žuželka), kakor je bilo tu povedano. Pri nekaterih so ličinke uže precej podobne popolnim živalim, samo ka so brez kril. Bube se gibljejo, jedo in imajo večkrat uže majhna krila. Popolna žuželka stoprav dobi razvita krikla, na katerih se dvigne v zrak. Preobrazba pri teh žuželkah je nepopolna. Popolno se preobrazuj ej o: hrošči, kožokrilci, metulji, dvokrilci in mrežokrilci; nepopolno pa: pravokrilci in polukrilci. 8. lied: Stonoge. (£aufenbfüjjer, Myriapoda.) 1. Razred. Strige (©cmbaffetn, Scolopendridae). 281. Navadna striga (bic gemeine Sanbaffel, Scolopendra forficata) ima podolgotavo, ozko, ploščato telo, ki je sestavljeno iz sedemnajst obročkov in nosi petnajst parov nog. Na glavi so videti precej dolge tipalnice, majhne oči in močne čeljusti, ki so se preobrazile iz prvih dveh parov nog. Drugi večji par je otel ter je v zvezi z otrovno žlezo. Zgoraj je zamoklo rujava, spodaj bledejša. 449. Navadna striga (nar. vel.). Jako hitra živalca biva na temnih in mokrih mestih, pod listjem, za drevesno skorjo in v gnjilem lesu ter lovi manjše žuželke. Ujeta skuša grizti, toda njen ugriz je samo malim živalcam opäsen. V vročih pokrajinah živč mnogo večje strige, katerih se ljudjč prav tak6 hoj6, kakor škorpijonov. Izmed teh opisnih je tudi upodobljena velika striga (grofje Scmbaffei, Scolopendra mörsitans) iz našega Primorja, imajoča 21 parov nog. V Vzhodni Indiji naraste časih do 25 cm. v dolgost. 2. Razred. Gostönoge (©dputraffcln, Jülidae). 282. Navadna gostönoga ali železna kači ca (bie gemeine $ ober $feilfd)toaitj, Lfmulus Polyphemus) je pokrit z obokanim, iz dveh kosov sestavljenim ščitom, ki na vse strani sega črez truplo. Polumesečasti prednji kos ima po dolzem tri robove, sredi stranskih robov ima dve veliki, sestavljeni očesi, spredaj nad srednjim robom sedita pa dve pikčasti očesci. Zadnji kos ščita je podaljšan v dolgo, gibko, bodežu podobno ost. Samo truplo je za čuda majhno in ima spredaj 6 parov škarjastih, zadaj pa 5 parov krpastih škržnih nožič. Ostvarji so počasne živali, ki lazijo po blatu tropičnih morij, zlasti Indijskega oceana. Njihove osti služijo za strelice (puščice), sem ter tam tudi jedč živali in njihova jajca. 298. Račji kljun ali lopar (bie gemeine Gntemmifdjet, Lepas anatifera) je podoben školjki, ker živalca tiči v apnastih lupinah, kakor školjka. Toda hišica nema, kakor pri školjkah, dveh, temveč pet razno velicih koscev ter je z mesnatim recljem prirastena na kakovo podlogo. Od brezglave in brez-oke živali iz hišice skozi neko razo moli šest parov nog, ki se okončuje v roženaste, členaste in s ščetinami obrastone vitice. Te čudne živali nahajamo po vseh morjih v čopih viseče na skalah, kolih in ladijah. Toda nijso zmerom tako prirastene. V prvi mladosti plavajo proste okoli ter so podobne malim rakom. Stoprav pozneje obsedč na kaki stvari, preobrazivši se v skoljkasto žival. Njim podobni so tako zvani morski tulipani ali morski zv6nčki (©ectutpen ober ©eepoden, Balanidae), ki se se svojimi kopičastimi, zaprtemu cvetu podobnimi hišicami naslanjajo na razne stvari v morji, pogostoma tudi na žive kite. Pregled košarjev. Kosarji ali raki so belokrvni, nekrilati členarji z dvema ali štirimi tipalnicami in desetimi ali še več nogami in so pokriti z apneno, ali roženo, redkokedaj kožnato lupino. Dihajo s škrgami in imajo ude na vseh telesnih obročkih, celo na zadku in repu. Raznovrstnost med njimi je velika. Najbolj znane in tudi najpopolnejše živali tega reda so raki ali desetenožci. (SSitrmer, Vennes.) 1. Razred. Kolobarniki (SKmgeftmtrmer, Annulata). 299. Deževnik ali podzemeljski črv (ber liegen» urin, Lümbricus agricola) ima valjasto, kakor peresna cev debelo, spredaj zašiljeno, rudeč-kasto telo, ki je sestavljeno iz mnogo (80—120) enoličnih obročkov. Glave in oči nema. Pod prvim rilčkastim obročkom so usta. S povečevalnim steklom vidimo na vsacem obročku osem kratkih ščetinic. V prednji tretjini telesa so nekateri obročki debelejši in širji, in delajo tako imenovani pas. 478. Deževnik. a. Deževnik v naravni velikosti, b. glava od spredaj, c. glava od strani, d. nekoliko obročkov, vsak s štirimi pari ščetin, e. posamezna ščetina. — b. c. d. povečano, e. jako povečano. Ta povsod dobro znani črv živi v vlažni zemlji in pride po noči ali pa po dežji na površje. Hrani se ze zemljo, kateri so gnjijoče rastlinske in živalske tvari primešane; večkrat navleče slamne bilke, papirne obrezke, listje, perje i. t. d. v svoje luknje, da tam trohnč in mu potem v hrano služijo. Njegovi največji sovražniki so krt, jež, hrčica ali rovka, ptice ujede, močvirne in povodne, krastača, močerad, ribe, hrošči krešici in stonoge. Tudi človek ga večkrat po nepotrebnem preganja. Po zimi se zarije 1 meter globoko pod zemljo. 800. Prava pijavka (bcr ntcbtciuijcfye ©lutcgel, Sanguisuga medicinälis) ima ploščato-okroglo, spredaj širje, zadaj ožje, očevidno obročkasto telo brez ščetinastih nožič, in na vsakem konci torilčasto globelico. Sredi prednje, večje globelice so trivoglasta usta s čvrstimi, drobno nazobčanimi čeljustimi. Po hrbtu je umazano zelena in ima po dolgem šest rijastih, črno pikčastih prog; ploščati trebuh je zelenkasto rumen in črno lisast. Pijavka živi navadno v stoječih, redkeje v počasi tekočih vodah in se hrani s krvjo, katero pije ribam, žabam in drugim živalim, prisesavši se na дје. Pri nas je je sosebno v Primorji dosti. Rabijo jo v mnogih boleznih, da pije kri. Takisto rabi tudi navadna pijavka (ber gebräudjlicfje SSIutegel, Sanguisuga officinälis), ki se od prejšnje loči po zamoklo zelenem hrbtu in nelisastem trebuhu. Obe vrsti rede tu in tam v posebnih ribnjakih. Plode se z jajci, ki so v neki gobast ovojek zavita. 479. Prava pijavka. 480. Cevkar. a. Cela žival, b. jrlava od zgoraj a. žival iz cevi potegnena (nar. vel.), b. konec z očmi, c. glava od zdolaj z mesna- škržnih niti od spredaj, c. od strani povečan, timi ustnicami, d. prorezan golt d. več cevi skupaj, iz ene gleda žival (po- s tremi zobčastimi čeljustimi (b—d inanjšano). poveč.). 301. Nagrbljeni cevkar (ber nmjltge jRöfjrenmurm ober bic 2Bumri)f)re, Serpula contortuplicata) tiči v valjasti, izpreviti, poprek progasti, nagrbani apneni cevi. črv ima spredaj jako lep venec iz česljastih, kakor skrlat rodečih škržnih niti in dva livkasta čepa, s katerima zapira cev, kadar se va-njo umakne. Nahaja se pogostoma po vseh morjih prirasten na kamenje, polže, školjke in druge stvari pod vodo. Kolobar n iki imajo večinoma rodečo mrzlo kri, očevidno iz kolo-barcev ali obročkov sestavljeno telo, za gibanje pa nekateri ščetinaste nožice, drugi pa sesalca. 2. Razred. Gliste ((šingetoeibeimirmer, Helmmthes ali Entozoa). 302. Navadna glista (ber (Spulwurm, Ascaris lumbricoiđes) je kakor gosje pero debela, valjasta, proti obema koncema tanjša, časi bledo, časi zamoklo rudeča. Sčetinastih nožič nema. Nahaja se jako pogostoma v tenkem črevesu pri ljudeh in živalih, toda navadno ne dela nikakeršnih bolečin in se tudi lehko odpravlja. Tej podobna, ali jako majhna je otrččja glista (bet Sittbenmmn ober bte Sinbermabe, Oxyüris vermiculäris), ki v veliki množini živi v otročjem črevesu, vzrokuje neugoden srbež in druge bolezni, pa navadno sama ob sebi spet preide. Druge valjaste in nitkaste gliste žive ne samo v črevih, temveč tudi v drugih telesnih delih, pri ljudeh in živalih in dostikrat vzrokujejo najnevarnejše bolezni. Tako na pr. se 481. Navadna glista. a. Glista v naravni velikosti, b. glava, c. rep, b. in c. povečana. nahaja v vročih krajih struni podobni zloglasni podkćžnjak ali živa struna (ber iDlebuuutjhbeiihnirm, Filaria medinensis). Zarije se človeku pod kožo, zlasti na nogah in rokah in človek mora zarad te gliste časi umreti, če se črv za časa polahko ne izvleče in oprezno na paličico ne navije. У novejših časih so uže večkrat v človeškem truplu prišli na sled mali glistici, lasnica ali trihina (ber gnbcmuuvm, bie Stridjhie, Trichina spiralis) imenovani. Lasnice se s prva prosto gibljejo po črevesu, potem se zaplodijo in mlade 482. Otročja glista, a. samec, b. samica, c. jako povečana glava. C 483. Lasnica ali trihina. A. Mesna vlakna polna trihin (malo povečana). 15. zvita trihina iz mesnega vlakna (jako povečana). C. trihina iz črev (še bolj povečana). v grozenskem številu prevrtajo čreva in rijejo dalje po mesu. Prišedše na ugodno mesto se zvijö kakor male kačice, okoli njih se napravi neki apnen ovoj in na tem mestu se dalje ne preminajo. Lasnica prvotno stanuje v svinjskem mesu in prehaja potem v človeka, ki jč tako meso, izlasti surovo prekajeno svinjino, klobase i. t. d. Po črevesu se previjajoče in po mesu vrtajoče lasnice napravljajo opasne bolezni, ki se časi končajo sč smrtjo. 303. Ozka trakulja (ber Icuiggticbrigc S3anblmtrm ober ftcttcimmvm, Taenia Solium) naraste za čudo časi 6 metrov v dolgost in še črez. Ime je dobila od ploščatega, členastega telesa, ki je podobno ozkemu, samo 4—6 mm. širocemu traku ali verižici. Posamezni členi so dvakrat daljši nego široki. Proti glavi so členi zmerom krajši in ožji in prehajajo naposled v nečlenast vrat, na katerem sedi majhna okroglasta glava z dvojnim vencem tencib kvačič in s štirimi globelicami. Barve je belkaste. Trakulja stanuje v človeškem tencem črevesu. Časi človeka nič ne nadleguje, časi je pa povod najhujšim bolečinam. No zdravniki ved6 to, kakor tudi druge gliste, odpraviti, toda je treba, da z glavo vred gre iz človeka, ker sicer členi kmalu spet z nova narastejo. — Ozka trakulja živi v mladosti kakor mehurnjäk (Slajenttmrm) v svinjskem mesu. To je namreč črnikast, kakor konopljino zrno velik voden mehurček, na katerem se uže 484. Ozka trakülja. a. Dorasla žival, od katere je samo nekoliko raznih členov upodobljenih, b. Glava s kvači-eami in s štirimi globelicami. c. Ikra s pomoljeno glavo. d. Nekoliko mesnih vlaken, med njimi dve ikri z vpotegneno glavo (b—d poveč.). lehko opazi glava poznejšnje trakulje. Ta mehurnjäk je znan pod menom svinjska ikra (ginne, Cysticercus cellulösae). Človek, ki je surovo, če tudi prekajeno (prevojeno) meso ali slanino ikravega prasca, dobi ikro v črevo, kjer se potem razvije v trakuljo. — Na Buškem, Poljskem in v Svajci imajo ljudje mesto ozke trakulje bolj pogostoma široko trakuljo (bev breite Sanbnnmn, Bothriocephalus latus), ki ima krajše in širje člene in glavo brez kvačic in brez globelic. Domišljajo si, da ga dobodo Ijudjć, pijoč rečno vodo in jedoč glistave ribe. V ovčjih možganih se pogostoma nahaja mehurnjäk zvan vrtoglävcc ali brvica (bie Onefe, Coenürus cerebrälis), od katerega ovca zboli in dobi tako imenovano vrtoglavico. V pasjem črevesu se ta mehurnjäk razvija v posebno trakuljo. Gliste žive vsaj nekoliko časa v truplu drugih živali, v katere prihajajo ali s hrano, ali pa se od zunaj na nje prikvačijo in va-nje uvrtajo. Nij ga mesta v živalskem truplu, izvzemši kosti, kamor ne bi gliste prodrle. V človeku so do zdaj našli uže 32 vrst. Največ se jih nahaja v povodnih pticah in ribah. Podoba in velikost je pri glistah jako mnogovrstna. Najnavadnejše podobe so nitkaste, trakaste, mehurčaste in ploščate. Členkovitost pri množili nij razločna; kri je belkasta. Mnoge gliste se čudovito preobrazujejo in potujejo skozi več živalskih trupel, a pri tem vender ne pogibajo. Pregled črvov. črvi so navadno zleknenega, valjastega ali pa ploščatega mebkopoltnega telesa, ki je več ali menj očevidno na člene razdeljeno. Nog ali prav nič nemajo, ali pa jih nadomestujejo kratke nečlenaste niti. Nekateri se gibljejo s pomočjo globelic. Žive nekaj v vodi, v grezi ali vlažni zemlji, nekaj p?, v raznih organih druzih živali. Semkaj spadajo sosebno kolobarniki in gliste. 12. .Red: 1 g 1 o fec. 6 ž o j. ('Stadjclfjčiutev, Echinodermata.) 1. Razred. Mdrski ježki (Seeigel, Echinoidea). 304. Užitni morski ježek (ber cfebarc Seeigel, laški: riccio di mar, lat. Echinus esculentus) je po priliki debel kakor pest ter je podoben bodoči, na eni strani ploščati kroglji modraste barve. У sredi spodnje ploščate plati leže velika usta z jako umetnim grizalom v podobi apnene piramide, tako Živalstvo. 16 imenovane Aristotelove laterne. Na temenu, ustom nasproti, je zadnjica in okoli nje pet majhnih luknjic. Vsa žival je pokrita s trdo apneno, iz pravilnih pločic sestavljeno skorjo, na kateri je videti pet vrst parnih luknjic, skozi katere žival pomalja jako raztezne cevke (sesalne nožice zvane). Zraven teh luknjic se nahaja na majhnih grbicah isto toliko blizu 2'б cm. dolgih, premičnih hodcev, ki so v pravilne vrste razpostavljeni. Ta morski ježek prebiva z mnogimi drugimi sorodnimi vrstami skoro v vseh morjih okoli Evrope. S pomočjo mnogoštevilnih nožič in premičnih hodcev plazi počasi okoli na dnu morja. Vzpomladi ga z lupino vred kuhajo in jedö izlasti zarad rudečkastih jajec. Iz jajec se najpredi izležejo ličinke, ki se stoprav pozneje počasi v popolnega ježka preobrazijo. — Preračunali so, da ima morski ježek v 20 vrstah razvrščenih 440 pločic, 2385 hodcev in 2400 luknjic. 2. Razred. Morske zvezde (©eefterne, Asteroldea). 305. Rudečkasta morska zvezda (ber rotljlidje ©ceftent, Asterias rubens) ima ploščato, v pet trakov zvezdasto razširjeno telo. Gornja (hrbtna) plat je vsa s topimi bradavicami pokrita. Na robeh je obrobljena z dvojno vrsto premičnih bodcev. Na spodnji (trebušni) plati leže v sredi usta, od katerih se globoke brazde razhajajo v suličaste trake. У teh brazdah stoje v dveh vrstah gibke iztezne nožice brez sesalca. Živa zvezda je rudečkasta. 487. Rudečkasta morska zvezda, a. od zgoraj, b. od spodaj (% nar. vel.). Ta in podobna jej pomarančasta zvezda (orcmgegelber ©eeftern, Asterias aurantiaca) nahajata se pogostoma v evropskih morjih. Dasi So zvezde videti neukretne in okorne, gibljejo se vender s previjajočimi se trakovi precej hitro med kamenjem na morskem dnu, kajti so apnene pločice na njihovi skorji gibke. Preračunali so, da ima morska zvezda 11.000 tacih apnenih pločic. So pa tudi morske zvezde z jako gibkimi in razcepkanimi traki, kakor so na pr. vlas ul j e (^aarfterne, Comatula) in Me duzine glave i. t, d. Semkaj spadajo tudi brizgači ali morski krd-stavci (©eemnljcn, Holothuriae), črvaste ali valjaste živali, pri katerih je trakasti značaj izražen samo v tipalnicah, stoječih v kolobarji okoli ust. Bivajo po vseh morjih. V Indiji in v Kitaji pobirajo in sušš nečega brizgača, trepang zvanega ter ga jed6 kot posebno slaščico. 488. Brizgač ali morski krastavec. Pregled iglokožcev. Iglokožci imajo v svoji koži brezštevilne apnene pločice, ki se med soboj dostikrat zraščajo v trdo nepremično skorjo ali lupino. Vsi organi so pravilno razdeljeni okoli telesnega središča, prav tako tudi iztezne cevkaste sesalne nožice (ambulacra). V mladosti se preobrazujejo in žive samo v morji. Po zunanji postavi razlikujemo: morske ježke in morske zvezde. 13. Red: IVI e li o лг o i. (@ф1сшф11)кгс, Coelenterata.) 1. Razred. Morski klobuki (Quallen, Medusae). 306. Navadni morski klobiik (bic дсшођиПфс OlpcnquaKc, Aurelia aurita) ima zdrizasto telo, podobno obokanemu krožcu ali gobovemu klobuku. Na spodnji plati ima v sredi usta in okoli ust štiri dolge lovke, na robu pa mnogo kratkih visečih niti. Žival je 6 palcev široka, prozorna, rudečkasta, polna belih pik in vijoličastega droba. Mörski klobuk živi pogostoma v evropskih morjih, zlasti v Severnem in Vzhodnjem morji. Znamenit je ne samo zarad čudovite svoje vnanjosti, temveč tudi zarad sosebno čudnega preobraževanja. Mnoge sorodne vrste mörskih klobukov, kakor na pr. morska mesečina (bic Icudjteiibe ©ecqimHe, Pehigia noctiluca) in modri morski pluk (Mane Skceriunge ober (Su= bierb SBurjelguatic, Rhizostćma Cuvičri) pokrivajo dostikrat morje na več тЦј daleč, degoč 489. Navadni morski klobuk (‘/s nar. vel.). prekrasen prizor mornarjem, ker se po dnevi kažejo v najlepših barvah, po noči se pa svetijo v jasni svetlobi. Nekateri klobuki imajo to svojstvo, da se na njih kakor na koprivah opečeš, ako se jih dotakneš. Toda na morskem površji se pokažejo le ob svojem času, navadno v poletnih mesecih in potem spet hipoma izginejo. Škoda, da se te znamenite m lepe morske živali skoro ne dad6 spraviti, ker se njihovo mehko, prozorno, sluzavo telo na zraku jako hitro razpline in se celo v vinskem cvetu tak6 premeni, da ga nij poznati. Deset kilogramov težak morski pluk tehta posušen komaj nekaj dekagramov. 490. Z leva: morski pllik (pomanjšani, z desna: morska mesečina (nar. vel ). Morski klobuki so zdrizaste (sluzave) živali neimajoče nikakeršne čvrste apnene opore niti v koži niti v truplu. Podobe so ali krožčaste, ali mehurjaste ali pa trakaste in se raznoliko preobrazujejo. 2. Razred. Polipi (^ottypen, Polypi). a) Sladkovödni polipi (©üfjnmfjerpoltjtjen, Hydrae). 307. Sivi trdoživ (bcv grattc 2impoÜ)p, Hydra grisea) ima mehko, valjasto, mehasto telo z usti na konci. Okoli ust stoji 4 do 10 dolgih, z obilnimi ožigavkami oboroženih lovk, s katerimi trdoživ lovi male živalce, jih ubija iu v usta nosi. Popolnoma raztegnen polip meri 8 do 24 mm., lovke so še nekoliko daljše, žival jih more po volji iztegniti ali pa v se povleči. 491. Sivi trdoživ. (Na levo v naravni velikosti, na desno malo povećan.) Trdoživ prebiva v stoječih vodah, navadno na vodnih rastlinah, sosebno na tako imenovani vodni leči sedeč in z razpetimi lovkami prežeč na svoj plen. Plodi se ali z jajci ali pa s postranskimi popki, ki se polagoma v novo žival razvijajo in naposled odtrgajo. Trdoživost te živali je neverjetna; razreži jo na kolikor kosov hočeš, vender je nijsi uničil temveč iz vsacega kosca izraste zopet popolna žival. Trdoživi so jako požrešni, lovč si majhne ličinke, košarje i. t. d. ter je, ubivši jih z ožigavkami, pogoltnejo. h) Morski polipi ali živo cvetje (Sorallentl)iere ober SBlumcntfjierc, Anthozča). * Goli, mesnati polipi. 308. Kujava veternica (bic braune ©eeanemone, Actmia mesembrian-themum) ima mehko, valjasto telo in okoli ust več redov enovitih, otlih, vpoteznih lovk. Žival se prisesava z doljno krožčasto pločo na skale ali pa na druge stvari, ter se more po volji stisniti ali pa izlekniti. Izleknena je zgoraj 3 do 4 palce široka in je podobna odprtemu cvetu z mnogoštevilnimi lističi. barvami in tudi njihova trdoživost je za čudo velika. Mnoge med njimi žare na koži kakor morski klobuki. 492. Mörske veternice. a. Debelorogi morski šipek (btcffjontigc ©ecrofe, Teälia crassicömis); h. vdova (bte SSitme, Sagärtia vidüata); c. stisnen debelorogi mörski šipek; d. zajedna Sagartia (Sagartia para-sltica) na klapavici sedeča; e. rožasta Sagartia (Sagärtia rćsea); f. mörski klinčec (Sccuelfe, Actinöloba diäntbus); g. voščeni morski šipek (grüne ©eerofe, Anthea cereus); b. morska veternica (Seecmemcme, Actinia effoeta). ** Polipi z notranjim čvrstim jedrom (skrlüpniki). 309. Rudeče morsko pero (btc votljc ©eefebcr, Pennatula rubra) ima peresni cevi podobno stebelce, čegar gornja polovica jo v pereščaste vejice razdeljena. Po teh vejicah tiče v luknjicah mnogi majhni polipi vsak z osmimi lovkami. Mörsko pero nij prirasteno, temveč je z dolnjim koncem zasajeno v rahlem morskem dnu. 310. Olivdča (bcv gemeine 'jiUjftern ober bie ^3i(jtora((e, Füngia agarici-formis) izločuje v svoji notranjosti okrogel trd koralnik, ki je zgoraj sestavljen iz trakasto nabranih, nazobčanih listov, spodaj jo pa raskav. Žival ima raztresene lovke; ako se je dotakneš, skrči se in skrije med koralnikove liste. Glivače imajo časi 30 cm. v promeru in še črez. Med polipi so največje živali ter žive posamične prosto na dnu morja. Njihov trdi, iz neke bele, apnene tvari narejen koralnik je za čudo podoben klobuku nekaterih gliv (gob) na pr. pečenice (Agaricus campestris, Sljamtngnon). 493. Morsko pero. 494. Navadna glivača (nar. vel.), a. celi koralnik (\ nar. vel.), b. košček a. od zgoraj, b. sč strani, c. od spodaj, z živalcami. 311. Rudeča plemenita korala (bie rotI)c Sbetforoße, Corällium rubrum) dela vejnata stebelca, ki so znotraj lepo rudeča in trda kakor kamen, zunaj pa z belkasto, mesnato kožo prevlečena. Koža je polna otlih bradavic, v katerih tiče živalce, namreč majhni polipi. Kakor mleko bela živalca ima osem listastih, drobno nazobčanih lovk ter je razvita podobna belemu cvetu. Žival izločuje iz sebe ne samo vnanjo mesnato kožo, ki se pozneje posuši ter se da lehko oddrgniti, temveč tudi znotranjo, kakor kamen trdo snov (koralnik). Plemenita korala nahaja se v Srednjem morji sosebno blizu Sicilije in Afrike na več krajih, tu in tam tudi na dalmatinskih obalah, in sicer poniglavo prirastena na skalah, to je z vejicami navzdol obrnena. Lomijo jo s palicami in prestrezajo v podstavljene mreže. Samo notranja, trda in rudeča koralnikova snov izdeluje se v vsakovrstne lepoče. *** Polipi z vnanjo trdo skorjo (strženci). 312. Rudcče orglice (bic rotijo Orgclforattc, Tublpora mušica) je sestavljena iz mnogih cevi, ki stoje liki piščali v orglah ena nad drugo in druga zraven druge ter so s poprečnimi stenami razdeljene na več prekatov. Koralnik je lepe, temno rudeče barve. V vsaki cevki živi majhen polip z osmimi lovkami. Živi pogostoma v Budečem in Indijskem morji in je jako čislan zarad lepe barve. 496. Budeče orglice. a. koralnik (pomanjš.), b. košček v naravni velikosti, c. razprostrta živalca od zgoraj, d. živalca leze iz cevke, e. prerezana živalca v cevi. 313. Brsteča liiknjičarka (bie fproffcnbe 2Jiabnpove, Madrepora prolifera) dela drevesast koralnik, čegar veje so gosto posute z valjastimi, strčečimi, goraj prevrtanimi celicami. Nahaja se v društvu nekaterih sorodnih vrst pogostoma po vseh vročih morjih. Njihovi koralniki so časi 3—6 metrov visoki. Druge korale delajo skorjaste prevlake ali pa zaokrožene nepravilne kamenene grude na skalnatem morskem dnu, kakor na pr. upodobljeni zapadno - indijski zvezdäsS (nmb= ftevnige ©ternfomlte, Astraea rotulosa). S tem, da živalce neprestano rastö in se množe, napravljajo v morji malo po malem prostrane skalnate grebene in klečeti. Pri tacem koral-niku pa ne sodeluje samo ena, temveč mnogo različnih koralnih vrst, ki so se z drugimi morskimi živalimi vred vse križem tu naselile. Nahajajo se pa zmerom v morskih plitčinah, navadno na morskih bregovih, ali pa se razprostirajo v neki daljavi vzpored z morskim bregom. Sem ter tam se naseljujejo tudi na širocem morji, toda samo okrog vrhunca kacega holma, ki se vzdiguje iz morskega dna. In tu se lehko zgodi, da se tak koralni obod z morskim dnom vred vzdigne ter se prikaže nad vodo v podobi nizkega kolobarjastega koralnega otoka ali celo otočja. 497. Luknjičarka (nar. vel.). 498. Zvezdaš (nar. vel.). Živali, stanujoče in delajoče na tacih koralnih grebenih, so večinoma majhne, toda imajo navadno živahne barve ter so krasnemu cvetju podobne. Pogled na tak oživljeni koralnik primerjajo cvetočemu travniku. Da je omama še večja, pripomorejo gosenicam podobni morski črvi, pasoči se po tem cvetji in prekrasno pisane ribe, ki se kakor metulji okoli podč. Izlasti toplejši kraji Indijskega morja in Tihega oceana se odlikujejo z najrazno-vrstnejšimi koralami, ki tu prebivajo po grebenastih bregovih in morskih plitčinah. Polipi imajo mehko, valjasto ali kopičasto telo in usta okrožena z več ali menj vpoteznimi lovkami. Izleknene živalce z razprostrtimi lovkami so podobne odprtim cvetlicam, zato jih tudi imenujemo živo cvetje (33(umcn= tl)icrc, Anthozoa), a v prejšnjih časih so res veljale za pravo cvetje morskih rastlin. — Samo nekateri polipi so goli ter se morejo prosto po svoji volji gibati, večinoma žive družno in so prirasteni ter izločujejo iz sebe neko čvrsto tvar, ki je največ apno, redkeje nekova rožena snov. To čvrsto tvar, katero polipi izločujejo ali na notranjo (skrlupniki), ali na vnanjo stran (strženci), zovemo koralnik. Podoben je časi nepravilni, z brezštevilnimi majhnimi luknjicami prevrtani kameneni gruči, časi pa ima jako krasno, bodi si dre-vesasto, ali listasto ali pahalčasto podobo. Stoprav v prošlem stoletji so zapazili, da živalce delajo te koralnike, popreje so je imeli ali za morske rastline, ali pa za mrtvo kamenje. Pregled melioveev. Mehovci so zvezdarji brez bodcev, imajoči enovito ali pa v več prekatov razdeljeno, mehasto telesno otlino, ki prebavlja brano. Ker te živali nemajo niti črevesa niti zadnjice, imenujemo je tudi brezčrevesne (bnrm= lofe Šfperc). Okoli ust stoji venec otlih, večinoma vpoteznib lovk. У njihovi koži se nahajajo majčkine apnene pločice, mnogi pa odločujejo bodi si na notranjo ali na vnanjo plat neko čvrsto snov, a družno skupaj živeči zraščajo se pogostoma med soboj v koralnike. Semkaj spadajo klobučnjaki in polipi. 14. .Red: IPr-aživaJLi. (Urtlpcre, Protozoa.) 1. Razred. Spužve (<3djtoäntme, Spongiae). 314. Navadna spužva ali morska göba (ber gemeine iSabefcljmautm, Spongia officinalis) nahaja se v kroglastih, luknjičavih, iz enako debelih roženastih niti sestavljenih gručah, ki željno vpijajo vodo ter so se spodnjo platjo prirastene. Barve je rujave, po vrhu je kosmata in polna jamic. Spužva živi v Srednjem in Rudečem morji prirastena na skalnato morsko dno. Tu jo ribiči trgajo, izpirajo, sušć in potem prodajejo. V teh kupovnih spužvah je pa od živali ostalo samo iz roženih niti sestavljeno, prožno rebrovje. Žival pokriva spužvo na površini in v luknjicah v podobi zdrizaste (sluzave) povlake, ki se sem ter tam odpira in zopet zapira. Po spužvi se voda neprestano pretaka, skozi male luknjice namreč vteka voda in ž njo hrana, skozi večje luknje pa zopet odteka. Ta vodni tok delajo in ravnajo posebne migetalke, to so majčkene, neprestano se gibljoče dlačice v živalci. Druge spužve imajo v svojem telesu razen roženega rebrovja še brezštevilne kremenaste ali apnene igle. Spužve se pa dobodo tudi v sladki vodi, nekatere se vdolbejo v polževe ali skolj-kine hišice, ali pa v apnenčeve skale. 500. Zvončica (jako poveč.). 2. Razred. Močelke (SlufgufStljtcrdjcit, Infusoria). 31б. Meglćnasta zvončica (bas ncMortige ©(ocfcutbicrdjcii, Vorticella nebuHfera) je prostemu očesu videti kakor bela meglica na vodnih rastlinah. Velika je samo 0'1 mm. in živi družno. Gledajoč jo jako povečano opazimo, da je posamezna živalca zvončasta in da je nasajena na nitkasto petljo, katero more živalca po volji ali zviti ali pa sprožiti. Zgoraj je živalca obrobljena z migetalkami. Ta lepa živalca, ki je podobna pecljatemu cvetu od zvončice, nahaja se pogostoraa v stoječih vodah na gnjijočih rastlinah, pa tudi na vodnih polžih, mrtvih žuželkah i. dr. st. 316. Dolgovratka (bas cntcnartige §alstl)tcrd)cn, Tracbelius anas) je po vsem telesu z enakimi, tenkimi trepavicami gosto obrastena in se okončuje v dolg tenek vrat, pod katerem se odpirajo usta. Živalca je 0-2 mm. dolga, prozorna in brez barve. Nahaja se pogostoma v umetnih nalivih in med vodnim okrakom. Tu poleg je upodobljena v društvu nekaterih podobnih trepavičastih močelk. ч i 501. Trepavičaste močelke (jako poveč.). 1. Skćljčica (ЗЛикђеШрегсђеп, Hylonichia mytilus). 2. K&pica (S3ufent!)ievđ)en, Cćlpoda cucüllus). 3. Klo-b&sica (SBaljentljiercfyen, Enchelys farcimen). 4. Dolgo-vrätka (entenartiges ©afetfjiercijen, Trachelius anas). 5. Papiičica (ISantoffettfjicvđjen, Paramšcium aurelia). 502. Repate močelke. 1. Zelena očnica. 2. Zdriznica 3. Živa pika. (Vse jako poveč.). 317. Živa pika ali monada (bas fleinfte ^ипШђкгфеп ober bte @^tujs= ntottabc, Monas Termo) se more samo pri največjem povečanji opaziti kakor majhen, brezbarven mehurček, ki s pomočjo neke niti (repka) jako hitro šviga sem ter tje. Preračunih so, da 1000 tacih živalic gre na 1 milimeter, in da jih 500 milijonov lehko živi v eni kaplji vode. Živi pogostoma v stoječih, z gnjijočimi rastlinami napolnjenih vodah, pa tudi v umetnih nalivih. Zelena očnica (ba8 grüne Slugentlperđjen, Englena viridis) biva v mlakah in v ribnjakih, časi v tolikih množicah, da od njih voda pozeleni. Zdriznice (bie tf)iercf)en, Vibrićnidae) se nahajajo povsod, kjer gnjij6 tekočine ali mokra telesa. Močelke so neizmerno majhne, prostemu očesu večinoma nevidne, jako enovito ustvarjene živalce ter se gibljejo s trepavicami ali pa s po- sameznimi dolgimi nitkami (repki). Močelke jih imenujemo, ker žive na mokrem, v stoječih vodah, pa tudi v umetnih nalivih, kjer so jih tudi najpredi zapazili. Najlepše in najmnogovrstnejše močelke se pa vender nahajajo vne po stoječih vodah med vodnimi rastlinami. V čisti čvrsti vodi iz studencev vodnjakov, potokov in rek teh živalic navadno nij. — Stoprav po izumu pove-čalnih stekel (mikroskopov) so se s temi živalcami bolje seznanili, človek mora res čuditi se njihovi neizmerni množici in hitri ploditviji. Toda marsikaj, kar se govori o močelkah, prav za prav ne velja o teh živalcah, kajti še do najnovejšega časa so se pod imenom, „močelke“ ali „infuzorije“ razumevala skoro vsa najmanjša bitja, ali dandenes so se mnoga uvrstila med rastline, druga so se spoznala za popolnejše živali, ali pa za mladostne oblike drugih bitij. 3. Razred. Korennožci (äßurjetfüjjer, Rhizopoda). 318. Raztegncna menjdčica (baö anSgcftrcdte Жкфјеиђкгсђеп, Amoeba porrecta) je jako mičkena, golemu očesu skoro nevidna sluzna mrvica, ki na vse strani neprenehoma razteguje tenke niti, ki se zdaj daljšajo, zdaj spet krčijo. S temi na pol tekočnimi sluzavimi nitkami se živalca giblje in oprijemlje za druge stvari, ž njimi pa tudi prijema hrano. Z drugimi jej sorodnimi vrstami živi v Jadranskem morji ter je jako znamenita zarad svoje enovitostiJn zarad vedno se menjajoče postave. 503. Menj&čica (jako povečana). 504. Beneški kolač (jako povečan). 319. Beneški kolač (bae SScnctianifd)e 3iabtf)icrd)en, Rotulia veneta) ima milovidno, iz kroglastih predalcev sestavljeno, hrčkasto apneno hišco, ki je vsa z neizmerno tenkimi luknjicami provrtana. Iz ustja, kakor tudi iz tek luknjic pomalja živalca brezštevilne sluzne nitke ter se ž njimi giblje in hrani. Živi v strašanski množini v lagunskem blatu okoli Benetek v društvu mnogih drugih sorodnih vrst. Korennožci so majhne, za čudo enovito ustvarjene živali, sestoječe prav za prav samo iz žive, na pol tekočne, gibke, živalske sluzi (sarkoda). Ime korennožci so dobile od sluzavih, časi korenastih nitek, katere po-maljajo ali na eno stran ali pa na vse strani. Nekateri so goli, drugi so pa v mične, na več prekatov razdeljene apnene hišice zaprti. Zadnji so pri vsej malosti vender jako imenitni po brezštevilnih množicah. Njihove hišice napravljajo s časom v morji znatne plasti, in mnogo kamenje, izlasti nekateri apnenci in kreda, sestavljeni se skoro iz samih tacih hišic. Pregled praživali. Pod imenom praživali razumevamo vse one na nizki stopinji stoječe živali, ki nemajo niti stanovite osobitne telesne postave, niti razločnih organov. Semkaj spadajo: spužve, močelke in korennožci. Pregled vseg*a živalstva. Pregledavši neizmerno različne podobe vsega živalstva, kmalu opažamo, da se dado po nekaterih očitnih in imenitnih znakih razdeliti v več glavnih krdel. Mnoge živali se ujemajo v tem, da imajo v svoji notranjosti bolj ali menj razvito zvezano okostnico (skelet). Vse te živali zategadelj zovemo kostnjäke (Sitocfyentfpere). V okostnici je najimenitnejši del hrbtenica ali hrbtišče, ki je sestavljeno iz kolobarčastih kosti, tako imenovanih vretenec (SBirbcI). Ker ima vsak kostnjak, tudi najnepopolnejši, hrbtenico, kličemo jih tudi hrbteničarje (9!ihfgrattf)iere), in ker je hrbtenica zložena iz vretenec, pravimo jim tudi vretenčarji (ffiirbcltfjierc, Vertebrata). V nasprotji tem pa vse druge živali imenujemo brezvretenčarje (roirbedofe S£l)iere, Ever-tebrata). Nekateri brez vretenčarji so tudi somerno ustrojeni, kakor vretenčarji, to je: njihovo telo je na desno in na levo enako razvito, drugim zopet je telo pravilno na več strani trakasto osnovano, a na posled so tudi taki, ki nemajo stanovite podobe, ter se jim obris njih telesa neprestano menja. Telo somerno ustrojenih brez vretenčar jev je nadalje ali mehko in nečle-nasto, ter zraven golo ali v apnene lupine zaprto, kakor na pr. m e k u ž c e m (S33eicf)tf)icre, Mollusca), ali pa je s trdo skorjasto kožo pokrito in iz obročkastih členov sestavljeno, torej členasto. Tako so ustrojeni pravi čl en ar j i (©lieber» tfpere, Arthrozoa), imajoči očitno členasto telo in členaste noge, in pa črvi (Tßftmter, Yermes), ki imajo sicer večinoma še členkovito telo, ali nikakeršnih členastih gibal. K brez vretenčarjem brez vsega somernega ustroja spadajo z ve z d ar ji (@tral)ftl)iere, Radiäta) s pravilnim trakastim telesom in praživali (Urtlpcre, Protozoa) z brezličnim telesom. Po tem takem razvrščeno je tedaj vesoljno živalstvo v šest glavnih krdel, namreč: 1. Vretenčarji, 2. Mekužci, 3. členarji, 4. črvi, 5. Zvezdarji in 6. Praživali. Vsako teh glavnih krdel živalstva je zopet razdeljeno na več redov. Sledeča mala tablica predstavlja in razjasnjuje razdelitev in notranjo zvezo najimenitnejših redov živalstva. a a a cS ’S £ ‘S Vretenčarji (SBirbeltljicrc, Verte-brata). Brezvreten čar j i (SBirkttofe SEIpevc, Eveterbrata). Stransko somerne živali. Stransko nesomerne živali. A) Toplokrvni: 1. Ses&vci ,(Mammälia). 2. Ptice (Äves). B) Hladnokrvni: 3. Plazlvci (Reptflia). 4. Krköni (Amphibia). 5. Ribe (Piscesp A) Jfečlenaste živali: .6. Mekužci (Mollusca). B) Členarji s členastimi nogami: 7. Žuželke (Inserta). 8. Stönoge (Myriapoda). 9. Pajkovoi (Araclmoidea). 10. Kožarji (Crustäcea). C) Členarji brez členastih nog: 11. črvi (Vennes). A) Pravilne živali ali zvezdarji: 12. Jglokožci (Echinoderaata). 13. Mchovci (Coelenteräta). B) Brezličnc živali: 14. Praživali (Protozöa). Opis živalskega telesa sploh. 1. Zunanja oblika živalskega telesa. 1. Skoro pri vseh živalih se nže od zunaj na telesu lehko razločajo trije glavni razdelki, namreč: glava, truplo in udje. Nekatere živali nemaj o udov, na pr. kače in mnogi črvi; nekatere so celo brez glave, na pr. školjke in polipi. Truplo ima pa vsaka. Koža pokriva od zunaj vse živalsko telo. 2. Glava (caput) stoji na prednjem ali gornjem konci trupla. Razen ust so na glavi nameščena tudi najimenitnejša čutila, namreč: oči, ušesa, nos in jezik. Pri nekaterih živalih nosi glava še mnogotere izrastke, kakor roge, rogovje, mesnate grebene, tipalnice i. t. d. 3. Sosehno pozornost treba pri živali obračati na usta, ker so v ozki zvezi s hrano, življenjem in z vso notranjo napravo. Višje živali imajo usta z negibljivo gornjo in z gibljivo dolnjo čeljustjo. Obe čeljusti sta ali z zobmi nasajeni, ali pa sta vtakneni vrezno roženo nožnico (kljun). Po velikosti in podobi zobov ali kljuna je lehko ukreniti, od česa se žival živi, izlasti, da-li spada k mesojedim ali rastlinojedim živalim. Razen tega razlikujemo po mestu in kakovosti: sekavce (prednji zobje), očnjake in kočnjake. členarji imajo nekateri grizoča, drugi sesajoča usta. Grizoča usta (grizalo) sestavljena so navadno iz dveh parov kleščastih čeljusti, ki se pri jedi gibljejo se strani. Sesajoča usta imajo pa različno ustvarjen rilec. 4. Oko je organ vida in stori, da morejo živali s pomočjo svetlobe videti vnanje stvari in prikazni. Na očesu se pri večjih živalih uže od zunaj lehko razloča razno barvano jedro (Slugenftcrn) in v njem temna, bodi si okrogla ali podolgasta zenica (sj3upil(e, @еђ1осђ). Spredaj pokriva oko prozorna kožica, rož eni ca (§>oruf)aut) imenovana, a pod njo leži okrogla, razno pisana (ali modra, rujava, siva ali črna) kožica, dožica ali mavrica (Üiegcnbogcnfyaut, Griž) zvana. In prav ta kožica dela jedro v očesu ter ima v sredi luknjico (zenico), skozi katero prihaja svetloba v oko. Zenica ima to svojstvo, da se v temi razširja, v veliki svetlobi pa stiska. — Žival ima navadno po dve očesi, časi tudi več (pajki), redkeje eno samo (nekateri raki). Samo nekoliko vedno v temoti živečih živali je brlavih ali popolnoma slepih (močeril, gliste). Nekaj posebnega so sestavljene oči mnozih žuželek in rakov. 5. Uho je organ sluha, ž njim žival zaznava vsakovrstne glasove. Njegovi najimenitnejši deli leže v glavi, pri večjih živalih pod sencem. Zunaj se vidi navadno samo luknja, katero pri nekaterih živalih zaslanja uhelj (Ођшијфе!) za krepčanje zvoka. Mnogo nižjih živali čuje, dasi njihovega sluhala (©еђогогдап) ne znamo. 6. Nos je organ voha, a jezik organ okusa. Ž njima zaznavajo živali dišeče in okusne stvari s pomočjo tenke sluznice (©cfjleimfycutt), s katero sta ta dva organa prevlečena. Pri mnogih živalih sta pa nos in jezik le malo sposobna za vohanje in kušanje, drugi pa ž njima grabijo in love svojo hrano, na pr. slon z rilčastim dolgim nosom, mravljinčar in žolna z dolgim prožnim jezikom i. t. d. 7. Truplo (truncus) je zunaj jako različne postave. Pri nekaterih je*' krogljasto (morski ježek, golšavka), pri drugih oglasto (morske zvezde), pri nekaterih ploščato (želve, kamenice) ali od strani stisneno (pri mnozih ribah), navadno pa valjasto, in sicer pri nekaterih jako dolgo (pri kačah) ali pa tudi prav tenko in nitkasto (pri nekaterih črvih). Mnogim členarjem deli globoka zareza truplo v dva dela, namreč v oprsje (Th'ujtfaftcn) in zadek (Pinteričih). 8. U dj e (artus) leže zunaj glave in trupla ter služijo ali gibanju ali pa v prijemanje hrane. Navadno so na pare in po obeh straneh trupla enako razdeljeni, redkokedaj so neparni ali pa jih celo nič nij. Po številu so jako različni. Nekatere živali imajo samo dva, večinoma pa štiri ali šest, nekatere tudi osem, deset in še več udov. Eazlikujemo pa: roke, noge, perutnice, plavute in lovke. — Eoka ima prosto gibke prste in eden (palec) med njimi se lehko z vsemi drugimi stika ter nareja tako rekoč klešče, s katerimi prijema in drži in ki so sosebno spretne za plezanje po drevji. — Noga ima proste prste, toda palec se z drugimi ne more stikati ter služi navadno samo v hojo ali v plazenje. Ž njo se žival opira o zemljo, redkeje jo potrebuje tudi za druga opravila, na pr. za kopanje, plezanje, za hrambo i. t. d. — Perutnice so udje, na katerih se žival vzdiga od tal in giblje po zraku. Večkrat je perutnica samo ploščata, razpeta koža; tičem so pa pri letanji največ v pomoč dolga, krepka letavna peresa v kre-ijutih. — Plavuta je v bistvu razpeta plavna mrena in služi za veslanje v vodi. — Lovke naposled zovemo nečlenaste ude nekaterih vodnih živali, stoječe na glavi ali okoli ust. Z lovkami se žival giblje v vodi, sosebno si pa ž njimi lovi hrano. 9. Koža, s katero je živalsko telo zaodeto, je organ tipa. Po vrhu ima navadno še razne rožene ali koščene izrastke, na pr. lase, perje, luske ali ščite, redkeje je gola. Las ali dlaka je nitkast izrastek, ki se spodnjim, nekoliko razširjenim koncem, s tako imenovano čebulico tiči v koži. Časi se več dlak zraste, in tako nastanejo debelejše in trše ščetine ali celo bodci, ki pokrivajo nekatere živali. Pero je tudi iz rožene snovi, je navadno pravilno razrasteno in časi s krasnimi barvami opisano. Pero je sestavljeno iz cevi, ki je v koži zasajena, iz betve in kosmače, sicer je pa jako raznolično. Luske so rožene pločice v gornji kožici (tenici) nekaterih živali. Ščiti naposled so večje ali manjše koščice, vtaknene v kožo nekaterim živalim. Ako se te koščene ploče sprimejo, nastane nepredoren oklop (ißcmger). Časi pa tudi večje rožene luske imenujemo ščite. II. Notranji ustroj živalskega telesa. 10. Najimenitnejši živalski organi leže v telesu in so v najožji zvezi z vnanjo postavo in načinom življ enja. Ti notranji organi posredujejo čutnost, gibanje, hranitev in ploditev. 11. Organi čutnosti so živci (nervi). Živci so podobni jako tenkim belim nitkam, ki so po vsem telesu razvedene ter se pri višjih živalih strinjajo v možganih in v hrbtnem mozgu. Živci so tudi posredniki v zaznavanje vnanjih vtisov, kar se godi po petih potih, to je po petih čutilih, namreč po vidu, sluhu, vohu, okusu in tipu. Vsak čut ima svoje posebno orodje, svoj organ. 12. Gibanje živalskega telesa in njegovih posamičnih delov izvajajo tako zvane mišce (ÜDiutffcIn), ki so pri višjih živalih prirastene na kosti. Mišce navadno imenujemo meso. Sestavljene so iz tenkih vzporednih vlaken (gajern), ki se po vplivu živcev stiskajo ali krčijo in s tem vzrokujejo različna samohotna ali nehotna gibanja. 13. Ogrodi ali okostnica (©telet) se nahaja sredi telesa višjih živali ter je vsemu telesu za oporo, pa tudi za obrambo posamičnim organom. Kakor telo ima tudi okostnica tri razdelke, namreč glavo, truplo in ude. 14. Glava je zložena iz več kosti. Nekatere med njimi delajo veliko, od vseh tram' zaprto otlino, izpolnjeno z možgami. Te kosti delajo ves gornji in zadnji del glave in se vse skupaj lobanja ali črepina imenujejo. Druge kosti sestavljajo prednji in dolnji del glave, tako zvano lice. Med temi ličnimi kostmi sta najmenitnejši dve čeljusti (fliefcr), namreč dve podkovasti, pri nekaterih živalih ze zobmi nasajeni kosti, od kojih se navadno samo dolnja prosto giblje. 15. Truplo ima v sebi hrbtenico in še razne druge kosti, po katerih so udje v zvezi s truplom. Hrbtenica (äBivOeljäulc) je zložena iz mnozih posamičnih obročkastih kosti, vretenca (SBtrbel) zvanih, ki so tako nanizane (nabrane), da njihove otline delajo dolgo, nepretrgano cev za hrbtni mozeg. Po mestu razlikujemo: vratna, prsna, ledjična, križna in repna vretenca Na prsna vretenca so na obeh straneh prirastene tenke, ozke, polukrožno Živalstvo. 17 kosti, rebra Oiippcu) imenovane, ki se na prednji strani zgibajo proti ploščati kosti, prsnica ali grodnica (Sruftbein) zvani. —Prednja uda sta na truplo vezana z o pl e čj e m (©djultcr), zadnja dva pa z medenico ali skledico (©eden). Oplečje ima na hrbtu ploščato, trivoglato kost lopatico ((Schulterblatt) in pri vseh živalih, ki potrebujejo prednjih udov ne samo v bojo, temveč tudi v kopanje, plezanje, letanje in plavanje, pridružuje se lopatici spredaj še tenka, kakor S zakrivljena kost, ključnica (@d)Iitffeb betu) imenovana. — Medenica je zložena iz več ploščatih, širokih, večinoma zrastenih kosti, ki so s križnimi, v eno samo kost (sveta kost) zrastenimi vretenci zvezane in zapirajo truplo na spodnjo in zadnjo stran. 16. Kosti v udih so cevaste ter so zložene iz več, se sklepi vezanih členov. Na prednjih udih se ti členi imenujejo po vrsti od zgoraj navzdol: nadlehti (Oberarm), podlehti (Unterarm), zapestje (^aitbimirjcl), dlan (^anbteller, 2)titte(l)anb) in prsti (gtitgcr); na zadnjih udih pa: stegno*^ (Oberjcfjenfel), krača (Uutcrfdjcnfel), nart (^ujjmurjet), stopalo (^lattfufj) in prsti (Зеђеп). Vsak prst, hodi si na prednjem ali na zadnjem udu ima zopet tri člene, samo palec dva. Nadlehti in stegno imajo po eno samo kost, podlehti in krača pa dve. Podlehti sestoje namreč iz podlehtnice ((Sllcn-bein) in koželnice (Speichenbein), krača pa iz golenice (©djicnbetn) in piščali (pfeifen» ober SBabenbein). Sklep med nadlehtmi in podlehtmi se imenuje lehet ali komolec, oni med stegnom in kračo pa koleno, ki je pokrito s posebno okroglo koščico, pogačica ali iver imenovano. Zapestje ima osem, nart pa sedem manjših, v dveh vrstah ležečih koščic; dlan in stopalo pa toliko, v eni vrsti ležečih koščic, kolikor je prstov. 17. Za vzdržavanje življenja potrebuje žival živeža ali hrane, katero posebni organi kakor treba preminajo. To opravljajo organi za prebavo, za obtok krvi in za dihanje. 18. Organi za prebavo ali prebavila (33cvbamtngeorganc) preminajo iz rastlinstva ali živalstva vzeto hrano tako, da za vzdržavanje življenja sposobne snovi iz hrane odločajo in v neki poseben sok (mezga) predelavajo. Prebava se začne v ustih, iz katerih gredo jedi skozi požiravnik (Spcifcröhrc) v širjo vrečo, namreč v želodec (ÜTOagett), a od tod se pomikajo jako premenjene v čreva (!£arm). Posebne tenke žilice, mezgovnice (ShmphQcfäfie) zvane, pijo hranilni sok iz črev; ono pa, kar nij za rabo, pada iz telesa. 19. Hranilni, iz črev izpiti sok (mezga) gre zdaj vkrvne žile, pomeša se s krvjo in teče ž njo vred k srcu. Srce je vrečasta mišca, ki je s kožna-timi pretini navadno v štiri prekate (predale, Sommern) razdeljena ter se neprenehoma zdaj krči, zdaj spet razteza. Iz srca gre s hranilnim sokom pomešana temna (venosna) kri v dihala (SlthmmigSorgane), kjer se s pomočjo zraka nekako čudno premina ter se čista, jasno rudeča (arterielna) vrača zopet v srce. Od tod se pretaka po posebnih cevih, odvodnice ali bijoče žile (Slrterien ober Cßnteabcm) imenovanih, po vsem telesu. Na tem potu dohaja kri v vse organe, popušča onde, kar je potrebno za rast in hranitev, nasproti pa vzprijema va-se mnoge nesposobne in iztrošene tvari, ter se s hranilnim sokom iz črev pomešana vrača zopet v srce po tako imenovanih do vodnica h ali krvnih žilah (SBtutabern ober ЗЗепеп). Ker kri na tem potu iz srca po telesu in zopet nazaj v srce obtaka tako rekoč vse telo, zato to krvno gibanje tudi imenujemo krvni obtok (SreMcuif be$ SBiuteS) in organe, ki se pri tem obtoku vdeležujejo, namreč srce, odvodnice in dovodnice, zovemo organe krvnega obtoka. 20. Dihala (Шђтипдбшегђеиде), v katerih se temna (venosna), za vzdr-žavanje življenja nesposobna kri s pomočjo zraka premina v jasno (arterielno), so tako ustvarjena, da more žival ž njimi samo na zraku ali pa samo v vodi dihati. Organi, s katerimi višje živali dihajo na zraku, imenujejo se p luč a (биидеп) ter leže sredi trupla na obeh straneh srca, a zrak more samo po eni strani va-nja in iz njih, namreč skozi dušnik (Suftröl)«). Organe, s katerimi višje živali v vodi dihajo, zovemo škrge ali pile (Шетеп); umeščene so zmerom tako, da jih ze zrakom napolnjena voda lehko obliva. — Žuželke imajo pa osobitna dihala, namreč posebne cevi, d iišnice (Шђст= röfjren, Tracheen) imenovane, ki so po vsem telesu razvedene ter se na strani telesnih obročkov odpirajo z majhnimi luknjicami. 21. Skoro vse živali razplodujejo ali razmnožujejo se z jajci, samo nekatere rajajo žive mlade. Jajca so ali trdolupinasta (na pr. ptičja), ali pa mehkokožna (pri krkonih), pogostoma pa jako majčkena (pri ribah in žuželkah). Trdolupinasta ptičja jajca izvali žival se svojo telesno toploto. Vsem drugim živalim pa ja vali solnčna toplota. Občudovati moramo živali, kako se brigajo za ohranitev svojih mladih, pa tudi prirodo, ki je za to skrbela, da se največ preganjane živali najbolj plode. Opis človeškega telesa. 1. človek (ber äftenfcf), Homo sapiens) je po telesu sploh ustrojen kakor višji sesavci. Ali vender ga od živali razlikuje: pokončna hoja, krepke noge ze zleknenimi koleni in s ploščatim širokim stopalom, viseče in prosto gibke lehti z rokami, spretnimi za vsako tudi najumetnejše delo, nadalje gladka, mehka, s tenkim tipnim čutom obdarjena koža, jako gibka in obraževalna govorila, pred vsem pa njegove visoke dušne zmožnosti. Ta razloček je tako znaten, da je celo med najsurovejšimi, na najnižji stopinji telesnega in dušnega razvitka stoječimi ljudmi in med najbolj razvitimi živalimi, namreč med velikimi brezrepimi, človeku podobnimi opicami, še zmerom široka vrzel. 2. človek stanuje po vsi zemlji, pod vsakim podnebjem. Takisto različna je tudi njegova hrana. Povsod živi družbeno, in prav ta družnost v rodbini, kakor tudi v državi je temelj njegove nravnosti. No ljudje se v telesnih svojstvih med soboj vender tako razlikujejo, da se po njih dele v več ali menj plemen ali pasem. Pri tej razdelitvi se gleda največ na kožno barvo, na obliko glave in kakovost las. 3. Tri človeška plemena prevagujejo, namreč: 1. črno, etijopsko ali zamursko pleme, sosebno prikladno za vroče podnebje, ima črno kožo, rodaste (kodraste), volnaste lase, ozko, od strani stisneno glavo, izbuljeno lice in napošev stoječe zobe. Razprostranjeno je v Afriki in v vroči Ameriki ter šteje 130 milijonov. 2. Rumeno ali mongolsko pleme rumene kože, stremenastih las, skoro četverovoglate glave, strčečih ličnih kosti, napošev stoječih, ozko razpranih oči. V vzhodni in severni Aziji živi tega plemena 550 milijonov; semkaj spadajo tudi Kitajci ali Kinezi, najžilavejše pleme. 3. Belo ali kavkaško pleme bele ali rujavkaste kože, gladkih, obilnih las, somerne okroglaste glave in naopik stoječih zob. Šteje 550 milijonov ter je brez dvojbe telesno in duševno najbolj razvito in zato tudi po vseh delih sveta razprostranjeno in gospodujoče pleme. Nasproti tem trem plemenom s 1230 milijoni glav izginejo ostala plemena, katerih je največ kacih 120 milijonov, a še ti vidno giuejo od dne do dne. Semkaj spada rudeče ali amerikansko pleme, potem Avstralci, Hotentotje, Malaji, Papuani i. š. dr. 4. Človeško telo je sestavljeno iz različno obrazovanih in ustrojenih delov ali organov, od katerih ima vsak svoje določeno opravilo. Med temi organi so kosti in zraven spadajoči hrustanci in vezi zložene v jako gibko celoto, tako imenovane ogrodi ali okostnico (©fetet), ki vsem drugim organom služi za oporo in za obrambo onim mehkim, v velicih telesnih otlinah (v lobanji, prsih in trebuhu) ležečim delom (drobovju v širjeni pomenu). Razen kosti nahajamo skoro povsod v telesu tudi m išče ali meso (DUuefeln ober zatem mrežo debelejših in tanjših cevi (žil) in mrežo belih niti (živcev). Zunanje površje je pa zastrto z vnanjo kožo, notranje otline pa se sluznico (@cf)lctml)flnt), a vsi organi so več ali menj pretkani ali oviti z vezno pletenino (öiiibcQOucbc). 511. Človeška okćstnica ali ogrodi. 15 6 hrbtenica; 2 ključnica; 3 lopatica; 4 grodnica; 7 8 rebra; 0 nadlebtnična sklepna jabolčica; 10 lebet; 11 12 19 medenica ali skledica (kolk, sramnica in sednica); 13 nadlahtnica; 14 koželnica; 15 pod-lehtnica; 16 zapestje; 17 dlan; 18 prstne koščice; 20 stegno; 21 golenica; 22 piščal; 23 pogačica (nad golenico); 24 petnica; 25 nart; 26 stopalo. vsake čeljusti po 1 očnjak 5. človeška okostnica je zložena iz 211 posamičnih kosti. Te kosti so med soboj ali čvrsto in nepremično zrastene, ali pa so po gibkih sklepih vezane. Po obliki razlikujemo sosebno ploščate in cevaste kosti. Kosti v glavi so večinoma ploščate in nepremične, v truplu in v udih pa cevaste in gibke. Evo 211 človeških kosti; 13 kosti v lobanji ali črepini ((£cfyäbctfiiocf)cii), namreč; čelo, 2 temenici, osnovnica, 2 senci, vsako s tremi slušnimi koščicami in sitka; 15 kosti v licu, namreč: 2 gornji čeljustnim vsaka z 8 zobmi, 2 nebnici, 2 ličnici, 2 solznim, 2 nosni kosti, 2 nosni školjki, ralo, spodnja čeljust s 16 zobmi in podjezična kost; 26 kosti v hrbtenici, in sicer: 7 vratnih, 12 hrbtnih in 5 ledvičnih vretenec, križna ali sveta 'kost in trtica; 25 kosti v oprsji, namreč: 12 parov reber in prsnica ali grodnica; 2 kosti v medenici ali skledici; 2 krat 32 kosti v rokah, namreč: ključnica, lopatica, nadlehtnica, podlehtnica in koželnica, 8 kosti v zapestji, 5 v dlani in 14 v prstih; 2 krat 32 kosti v nogah, in sicer: stegno, golenica in piščal, pogačica ali iver, 7 kosti v nartu, 5 v stopalu in 14 v prstih. Kostem se morejo tudi prištevati zobje. Vtakneni so v čeljusti z eno ali dvojno korenino ter se po mestu in po obliki razlikujejo v prednjake ali sekavce, očnjake in kočnjake. Prvi sekavci, očnjaki in dva prva kočnjaka zgoraj in zdolaj (mlečnjaki) se izmene. Vsi zobje so prevlečeni z jako trdo tvarino, zvana sklenina ali emalj. Odrasel človek ima 32 zob, namreč zgoraj 4, spodaj 4 sekavce, a na vsaki strani in 5 kočnjakov. 8 7 0 5 4 3 2 1 512. človeški zob6vi. 1—2 sekavci, 3 očnjak, 4—8 kćčnjaki. 6. človeške mišce se razlikujejo in imenujejo po mestu in po delovanji. Vsa gibanja na telesu, naj si bodo samobotna ali nehotna, nastanejo po tem, da se dotične mišce skrčijo. Tako na pr. nareja miš ca upogibnica (©cttgemuSM), da se kak telesni del približa dru-zemu pod nečim uklonom, mi-šca nateznica (@tredmuöfet) pa ta uklon spet poravna; mi-šca priteznica (Slnjicljcv) potegne kak del telesa, na pr. nogo ali roko proti sredini trupla, mišca odteznica (Шјкђег) ga povleče nazaj. Mišce vrtiljke (9totlmu8fetn) obračajo telesne dele k sebi ali od sebe. Mišce zapornice (@cfyltefk muöfet) imajo podobo kolobar-jevo in zapirajo usta in oči. — temno rudeče, njihova vlakna so povprek progasta. Nehotne mišce so blede 513. Dvoglava nadlehtna upogibnica. A. podlehtnica, B. nadlehtnica, b. dvoglava mišca, ki je pri a. priraščena na koželnico, c. dve kiti ali tetivi, s katerima je mišca pritrjena na lopatico, d. skrčena mišca, katera potegne podlehti v lego A‘, je upogne, zato upogibnica. Samohotne mišce, katerih je črez 500, so 514. Mišce na roki. in brez prečnih prog, njihovo gibanje se volji nepokorava; take mišce so: srce, prepona, nadalje dihalne, želodčeve in črevne mišce. 7. Krvne cevi ali žile so pri človeku kakor pri višjih živalih med soboj vezane v mrežo, ki se na eni strani izgublja v najtanjše, prostemu očesu nevidne cevčice, na drugi strani se pa se svojimi glavnimi, po palec širokimi vejami strinja v osrednjem organu, namreč v srci. 515. Človeško srce od zunaj. 516. Človeško srce prerezano. 1. Desni prekat; 2. levi prekat; 3. desni pridvor; 4. levi pridvor; 5. aorta (ur.); 6. plućna odvćd. (pl)-, 7. brezimenska odvod.; 8. desna in leva vratna odvčd. (ca, ca'); 9. desna in leva ključnična odvćd. (s, s'); 10. gornja velika privćdnica (г); spodnja vel. privćd. (is); 11. plućne privćd. (p). človeško srce leži v prsni otlini med obema plućnima kriloma, nekoliko na levo pomakneno. Srce je podolgovato-okrogla mesnata vreča (otla mišca), ležeča v tenko-kožnatem mehurji, osrčje imenovanem. Naopični pretin je deli v desno in levo polovico, a vsaka polovica je po prečni steni zopet razdeljena v dva predala, gornji manjši se zove pridvor (23orfammer), spodnji večji pa prekat (^perjf'cumncr). У desni pridvor vodita 2 veliki krvni žili (veliki dovodnici), po katerih se kri iz vsega telesa izliva v srce. Iz desnega srčnega prekata gre potem ta kri po plučni odvodnici v pluča, a odtod se potem po 4 plućnih dovodnicah zopet vrača v levi pridvor. Iz levega prekata pa izvira velika odvodnica ali aorta, po kateri se kri iz srca zopet razvaja po vsem telesu. Kri torej kroži po telesu v dveh kolobarjih, namreč iz srca v pluča in iz pluč zopet nazaj v srce (mali obtok), potem po iz srca po vsem telesu in odtod zopet nazaj v srce (veliki obtok). S tem, da se srce krepko skrči, tira kri udaroma v žile odvodnice ali arterije (‘'ßulSabent), in ta udar se čuti kakor srčno in žilno utripanje ali bilo (§erj= unb ‘’ßufSfcfilag). Najtanjše vejice odvodnic nijso debelejše od lasu in se tudi laskovice (Haargefäße) imenujejo. Te laskovice so prepletene v mrežico ter se na drugi strani zopet strinjajo v večje žile, po katerih se kri zopet k srcu vrača (dovodnice ali vene, ©(utabern). 8. Temna, iz telesa po veliki dovodnici k srcu se vračajoča (venosna) kri premeni se v pluč ib bistveno in sicer po vplivu onega dela iz zraku, ki ga ki sl e c imenujemo. V tem kisleci izgori neki del oglenca v krvi ter se v podobi plina (oglenčeve kisline) z vodno paro in nepotrošenim delom zraka vred izdiha. Kri se po tem zopet ujasni, in dobi tudi večjo toploto ter je sposobna telo iz nova hraniti. Pluča leže ob srci in izpolnavajo večji del prsne otline. Desno plučno krilo ima tri, levo pa dve krpi. Pluča so neka mehka, rahla, gobasta tkanina iz podolgovato okroglih mehurčkov, ki so polni zraku in opleteni z fino mrežico najtanjših žilic laskovic. Ti plućni mehurčki so neizmerno majhni, našteli so jih okoli 1800 milijonov. Pri dihanji se prsni koš neprestano zdaj širi, zdaj spet pada, in po tem gibanji vhaja zrak skozi usta, nos, golt, jabelko, dušnik in njegove razrastke tje v plučne mehurčke in potem zopet po istem potu nazaj. Jabolko (^el)lfof)f) je najgornji del dušnika ter je sestavljeno iz hrustancev in mišec. Jako imenitno je zategadelj, ker v njem nastane glas. Na vratu se da lehko otipati, notri ima pa razi podoben vhod, tako imenovano glasilko ((Stimm* Пђе), ki se lehko razširi in zopet stisne. Pokriva jo premičen hrustanec, poklopec ($el)(bcdet) zvan, njeni robovi so pi’ožni (elastični) in natezni. Glas pa nastane po tem, da se ti prožni robovi jamejo tresti ali nihati. Dušnik je zložen iz kolobarčastih hrustancev ter se deli v dve glavni rogovili, ki se zopet dalje raznovrstno razraščata, tako da se zadnji, najtanjši izrastki končajo v plučnih mehurčkih. 517. Usta in vrat prerezan. 1 ustna otlina, 2 mehko nebo, 3 bezgalka, 4 jezik, 5 poklopec, 6 ščitek, 7 kolobar-čast hrustanec, 8 požiravnik, 9 jabolko od znotraj, 10 dušnik. 9. Prsna otlina je torej večinoma izpolnjena s pluči in srcem, najimenitnejši organi za prebavo leže pa v trebušni otlini. Prsno otlino deli od trebušne navprek napeta mesna koža, prepona (^luerc^fffl) imenovana. Jedila gredo Veliki možgani Ščiteč Dušnik Desna pluča Srcespridvoromal in z glavnimi žilami ' Prepona 1 (pri izdihanji) i Jetra Žolčni mehui' Desna obist Želodec Prepona v najnižji leži) (pri vdihan ji) | Povprečni čmar Tenko črevo Vzhodno debelo) črevo I ,5 Leva pluča Prepona (pri izdihanji) Leva obist ( Prepona Upri vdih.) Slezena I N izhod no (debelo črevo 1 in danka I (ritnjak) Scalni mehur 518. Drob v človeku. Da se bralec laže iznajde, vrisana je v podobo s tencimi črtami tudi okostnica, izlasti čeljusti, hrbtenica, pleča, grodnica, rebra, skledica in stegno. iz ust skozi žrelo v golt in potem po kožnatem, za dužnikom ležečem poži-ravniku v želodec. Od neba visi v žrelo mali jeziček. Želodec je podolgovata kožnata vreča, ki leži v gornjem delu trebušne otline tikoma pod prepono in pod srcem. Na drugo stran se nadaljuje v črevo, ki je v gornjem, 4—7 metrov dolgem delu tenko, v dolnjem, 2 metra dolgem delu pa znatno debelejše, ter se potem tudi tenko in debelo črevo zove. Od želodca na desno leže precej velika, rujavkasto-rudeča j e t r a, ki izločujejo iz sebe neko posebno tekočino, žolč (®oile) imenovano, ki se zbira v žolčnem mehurji. Na levo od želodca nahaja se krvi polna slezena ali vranica (SUilä). Na zadnji steni trebušne otline, torej za črevi, leži na vsaki strani ena ledvica ali obist (Dlicre) polumesečaste podobe. V ledvicah se izločuje moča (scalnica) ter se nabira v scalnem mehurji. 10. Živci (91 črten) so ali v podobi belih niti razvedeni po vsem telesu, ali pa se sem ter tje tudi nahajajo v večjih gručah na pr. v možganih, v hrbtenjači in v tako imenovanih živčnih ozlih (9ccnjculnotcn). Po opravilu razlikujemo gibne živce (©cwegmtgöncröen), ki izvirajo iz možganov in posredujejo vsa samohotna gibanja v posamičnih telesnih delih, in čutne živce ((SmpfinbimgSnemu), ki zunanje vtise privajajo možganom ter jih tako zavesti izročajo. Prav prikladno se torej živci, ki so zopet zloženi iz zvezkov neizmerno tencih, vzporednih, nerazdeljenih vlaken, primerjajo telegrafnim žicam (dratom), služečim posredovanju vtisov, bodi si od znotraj na ven ali pa obratno. Možgani so belkasta, sem ter tje rudečkasto-siva, mehka in obla živčna tvarina, okoli P5 kilogr. težka in po neki zarezi v velike in male možgane razdeljena. Na površji se vidijo črevasti ali kačasti zavoji, znotraj pa l 4 519. Prerezani možgani. Veliki možgani: 2 most; 3 vidni pomölek; podaljšan mozeg; 5 živno drevesce; 6 mali možgani; 7 hrbtenjača.^ vidni pomölek ; 520. Prerezana koža. Gornja plast je tenčica, pod njo temna sluznica, potem usnjica; v tej na levo lasni mešiček z lojnicami, na desno dve znćjnici. Spodaj mezdra. imajo različne zvitke in globeli. Veliki možgani napolnjujejo večji del lobanje ter se dele v čelne, temenske in zaglavne. Možgani se nastavljajo dalje v podaljšani mozeg (üevfünflcrteö 3)Jarl), a to zopet dalje v hrbtenjačo (SKMettmarf), ki se v podobi konopca ali vrvi proteza skozi vso hrbtenico ter oddaja na desno in levo 31 parov živcev. 11. Vse, kar peteri čuti zaznavajo, vodijo posebni, iz možganov izvirajoči živci do zavesti. Organ opipa ali tipa je vnanja koža, ki je pokrita s prozorno, brez-barveno in brezčutno tenčico ali gornjo kožico (Oberfjcmt). Pod njo leži barvana sluznica, a pod to debela, čvrsta usnjica (8ebevf)aut). V tej zadnji koži nahajajo se razen znojnic, lojnic in lasnih mešičkov tudi tipalne bradavičice (stajttoärjdjen), to so namreč na koži, majhne grbice, v katerih se nahaja konec tencega živčnega vlakna, tako imenovano tipalno telesce (Snftförpercfyeit), katero posreduje občutke dotika, pritiska, mraza in toplote. Toda vse kožne grbice nijso tudi ob največ na konci prstov. 521. človeško uho. 1 nakovalo; 2 polukrožne cevi; 3 polž; 4 kladivo; 5 uhelj; 6 zunanja zvočnica; 7 bčbničeva otlina; 8 bobnič; 9 ušesna troblja. 522. Prerezano oko. 1 Mišca očesne veje; 2 gornja mišca vrtiljka; 3 gornja očesna veja; otlina med lečo in dčžico; 5 belćčnica; 6 žilnica; 7 mrežnica; 8 steklovina; 9 prednji prekat; 10 zenica; 11 leča; 12roženica; 13 dožica; 14 vidni živec; 15 spodnja veja; 16 obstret; 17 spodnja mišca vrtiljka. Takisto je tudi v bradavicah jezikove kože in gornjega neba razveden čutni živec, namreč okusni živec, a v nosni sluznici vokalni živec. se občutki okusa in voha morejo zaznati, je potrebno, da okusne, in dišeče tvari pridejo v dotiko z omenjeno sluznico ter da se onde razproste. Organ sluha je uho, ki je pri človeku pregrajeno na vnanji, srednji in notrajni predel. K vnanjemu predelu spada: uhelj, vnanja zvodnica (©efjövgjttg) in bobnič, ki je tenka kožica, zapirajoča prvi predelek. V srednjem predelku je ze zrakom napolnjena bobničeva otlina (Raufen» f)öf)te) in 3 majhne koščice (kladivo, nakovalo in stremen). Po neki cevi (ušesna troblja) je bobničeva otlina v zvezi z goltom. V notranjem predelu se nahaja labirint (s preddvorom, polžem in 3 polu-krožnimi kanali). Labirint je napolnjen z vodo, v njem se razprostira slušni živec. Zvok gre skozi bobnič in po slušnih koščicah do labirinta, zaziblje slušno vodo v valove, a ti valovi izbujajo s pomočjo slušnega živca v možganih občutek sluha. Srednji in notranji razdelek slušnega organa ležita globoko v sencih, ki so prav onde trda kakor kamen ter tako čuvajo notranje nežne dele. Oko pri človeku leži v očesni otlini. čuvajo je veje in trepalnice, gibljejo je očesne mišce, a solzne in maslene žleze je čistijo. Oko obdajajo tri kože, druga vrh druge, okrogla otlina je pa izpolnjena s prozornimi telesi. Vnanja koža je spredaj prozorna, kakor steklo ter se na tem mestu imenuje roženica (^ontljaut), sicer je pa bela, debela in neprozorna ter se zove beločnica. Druga koža sestaja iz žilni ce (Slberljnut) in dožice ali šarenice (SRcgenbogenljaut). Zadnja je različno barvana, v sredi ima pa okrogli predor (zenica ali punčica); tudi ima to svojsto, da se more v temi jako skrčiti in s tem zenico razširiti. Očesna barva (modre, sive, rujave, črne oči) se ravna po barvi dožice (Iris). Žilnica je polna krvnih žil in črna. Tretja ali notranja koža se samo prilega na žilnico in nij prava koža, temveč samo jako tenko razprostrt vidni živec. Imenuje se mrežnica (ЗЈејзђти, retina). Notranjost očesa je po dožici razdeljena na dva jako neenaka predala, namreč v prednji in zadnji očesni prekat. V prednjem prekatu se nahaja samo voda, v zadnjem pa tekoj za zenico kristalna leča. ostali prostor je pa napolnjen s prozorno, na pol strjeno steklovino. Svetlobni trakovi torej skozi roženico, skozi vodo prednjega očesnega prekata in skozi zenico lehko prihajajo do kristalne leče in od tod skozi steklovino tje do mrežnice, to je, do vidnega živca, Na tem potu, sosebno skozi lečo, se pa svetlobni traki od svoje meri tako odklanjajo, da nastajajo prav tako, kakor pri stanovitih okolnostih v fotografovi temni kameri, raznih predmetov obratne in zmanjšane slike, ki na mrežnici izbujajo občutek vida. Imenik opisanih živali v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku. Na strani 9Ш, gemeiner............140 'Äbenbfalter...........191 atbenbpfauenauge .... 192 Stbgottfdjlangc ........120 Acantliia lectnlaria . . . 217 Acanthopteri .... 128 A c a r i n a...........229 Acarus siro.............230 Acephal a..............161 Acherontia Atropos . . .191 Üldjtfüger .............147 Acidalia brumata .... 199 Acipenser huso .... 142 — ruthenus...........143 — sturio.............143 Acridium migratorium . 215 — stridulum..........216 Actinia effoeta.........246 — mesembrianthemum . 245 Actinoloba dfanthus . . 246 «bmirel.................189 2lffett.................. 7 Slffe, gementer.......... 8 — türfiföer............ 8 2lfterfpinnen .... 229 Agrotis segetum .... 198 Stilant^uefpinner .... 194 Alauda arvensis .... 85 Albatros ...............108 Alca impennis...........112 Alcedo ispida............75 Alcida e................111 Alectorides..............99 Aligator................116 Na strani 2Ш, großer . 112 Stilen . 111 Alk veliki . 112 Alki 111 Štipala Sllpcnbođ . 174 Sllpcnmurmeltbicr . . . . 30 Stlpenfteinbođ . 45 Alucita hcxadactyla . . . 203 Slmajoueupapagei, gelb* töpfiger . . 73 St m e i f c u . 181 Slmeifenfreffcr, großer . . 38 StmcifenlSroe . 200 Ammophila sabulosa , , . 180 Amoeba porrecta . . . Amphibia .... . . 124 Stiiipbibicu , . 124 Amphioxus .... Slmfct . . 78 Stnatonba . . 121 Anas Boschas . . . . . 105 Anatides. . . . , . 105 Anchovis . . 140 Angioletto . . 131 Anguilla vulgaris . . . . 140 Anguis fragilis . . . . . 116 Annulata . . . . . .237 Anobium paniceum . . . 168 — pertinax .... . . 168 Anadonta cygnaea . . . 155 Anomura .... . . 232 Anser cinereus . . . . . 105 Anthea cereus . . . . . 246 Na strani Anthozoa. . . . . . 245 Anthrenus museorum . . 168 — scrophulariae . . . 168 Antilope Dorcas .... 47 — rupicapra...........46 ülntilope.................44 Apatura Iris.............190 Jlpfelmotte..............201 Stpfclmidler ............201 A p h a n f p t e r a . . . . 208 Aphfs rosae..............220 Aphrophora spumaria . . 220 Apis mellifica...........177 Apolon...................188 Aptera .. .... 222 Aptenodytes patagonica .111 Apteryx australis .... 66 Apus cancriformis . . . 235 Aipiila fulva.............69 — imperialis..........69 Araehuoidea..............225 Aranina..................225 Ara dolgorepi.............74 Sira tangfdjmänjiger .... 74 Arctomys marmotta ... 31 Ardea cinerea............100 — egretta ...... 100 Argonauta Argo .... 147 SlrguSfaltcr.............190 Argynnis Aglaja .... 190 — Latonia..............190 — Paphia...............190 Ariel.....................74 Strmpoltjb, gratter .... 245 Na strani Ascaris lumbricoides . . 238 ЗДф.......................138 2ifd)e....................138 Šielulap^SRatter..........120 Asilidae..................206 2lffef, Skener-...........234 Astacus fluviatilis . . .231 Asterias aurantiaca . . . 243 — rubens ............. 242 Asteroidea................242 Astraea rotulosa .... 249 Astur nisus................69 — palumbarius ... 69 SltlaSf alter.............198 Atlas velikanski . . . .198 Atta cephalotes . . . .183 Attacus Atlas.............198 Auchenia huanaco ... 53 — lama..................52 — paco ....................53 — vikuüa................53 2lnerf)afjn................93 Slucrodje, anterifamfd)cr . 41 — europäifcber..........43 Slufgufst^ierc&en .251 Slugenfpieget, rotier ... 188 Ülugcntiiiercben..........251 Aurelia aurita............243 Slurorafalter.............188 'Äuftcr, c(«6are..........156 Aves.......................65 Bacillus Rossii .... 214 Sabefdjmamm, gemeiner . 250 Шг, brauner................27 — fd)roarjer............28 ©ären......................27 ©ärenfpinner..............197 Bakalar...................135 Balaena Mysticetus ... 60 Balanidae.................236 Balaninus nucum . . . 172 ©anbaffel, gern...........223 — große .............. 223 ©anbmurm, breiter . . . 240 — langgliebriger .... 239 ©an!i»afya{m...............96 .Barbone..................130 Na strani Baribal...................28 ©arf ф e.................128 ©artgeier.................68 Basiliscus mitratus . . . 119 ©afilief, Rauben- . . . .119 ©aftfäfcr, liefern. .... 174 Batrachia................124 Batrachoidei . . . 133 © a u ф f ü ß I e r .... 149 ©au(bmeid;ßoffer .... 136 ©aummarber................26 ©aumtoanje, graue . . . 217 — ungezügelte.........217 ©aummeißliug.............187 Bazilisk.................119 Bćela....................177 Bčelar...................192 Belica...................120 Belice...................137 Belin glogov.............187 — kapusov ........... 187 — ogerščični..........188 — repični.............188 Belin repni..............188 Belouška ....... 119 Beluga...................142 Sernbarbebmtb.............22 ©crniarbefrcbS...........232 ©ettmanje................217 ©eutclmeife ..............84 ©cutelratte furinam. ... 62 ©euteltfyiere.............61 ©tber.....................35 ©icne....................177 ©ienenfe^inärmer .... 192 ©ieeßiege, Оф(еп- .... 205 ©Ш1ф......................31 ©irffyafyn................94 ©irnmotte................201 ©ifamrattc................36 Bisernica potočna ... 156 — prava ............. 157 Bisernik mali............190 — veliki..............190 Bivol.....................43 — kapski...............43 ©ifon.....................44 Bisulca...................42 Na strani Bival vae .............161 Bizon..................44 ©läuling ..............190 Blaps mortisaga .... 171 Blask...................87 ©fafennntrm............240 ©tatt, manbelnbee .... 214 Blatta americana .... 213 — germanica..........213 — orientalis.........213 ©lattfußlrebe..........235 Statt t Sfer...........176 — ipappetn-..........176 ©tattiauS, ©cutet- .... 221 — 5tofen=............220 ©lattmefpe, liefern- ... 183 ©(шР(ф1с1фе............116 ©lumcutßiere .... 245 ©tuteget, тер1с!п1[фег . . 237 — ипдагрфег..........237 ©tutfiuf................85 ©tntßed................193 Boa constrictor ..... 120 — scytale............121 Bober...................35 ©odfäfer...............174 Bodic trpjevi..........152 Bog stari..............213 Bogomolka..............213 Soprfticgcn............206 ©оргтијфе!.............160 ©oprmurm...............160 Bokoplovke.............135 Bolha..................208 — povodna .......... 235 Bolhač prstni ..... 176 ©»(одисјегђкпрфеп ... 21 ©outbarbierföfer.......165 Bombinator igneus . . . 125 Bombus terrestris . . . 179 Bombyces...............193 Bombycilla garrula ... 81 Bombylidae.............206 Bombyx Arryndia . . . 194 — Cynthia..............194 — mori ..............193 ©ortentäfer............173 Borovnjak...............78 Bos americanus .... 44 — bison....................43 — bubalus..................43 — cafer....................43 — taurus...................42 Bostrichidae . . . . 173 Bostriclius typographus . 173 Bothriocephalus latus . . 240 Brachelytra. . . . 167 Brachinus crepitans . . 165 33 r o cfy f ä f c r..163 Вгасћусега . . . . 204 Brachyura.............233 Bradačica.............134 Bradypus tridactylus . . 37 Bramor................214 Branchiata . . . . 150 33raufc(iorn..........153 Branjug...............78 Branzin...............130 ©raffen...............131 Brček mramorasti . . . 152 — pretkani.........162 ©rcitnafcn ..................11 ©rcttfpiet............190 Brezpalčniki.......... 9 B rezsrčnice..........145 Brezzobka.............155 Briljantar............173 ©rillantfäfer.........173 33viHcnfddange........120 Brinovka ....................78 Brizga................82 Brizgač...............243 Brodnik morski .... 148 Bruchus piši..........171 33riUiaffc, rotljer... 9 Brzec poljski.........166 Brzci ......................165 Brzoteki ....................65 Bubičar...............186 Bubuj.................70 Buceros rhinoceros ... 77 ©ucfybrudct...........173 Sudjfinf..............86 33ii<^erfcort>ion.....225 ©iiffet...............43 Na strani ©iiffel oom Sap...........43 Bufo cinereus............125 ©uHenMjjer................23 ©untfpedjt................72 Buprestis Mariana . . . 169 Burjevka.................109 Burnica..................109 33ufeitrt>terć()cii .....251 Suffavb...................69 Buteo vulgaris............69 (Sabinctfäfer............168 Cacatua sulphurea ... 74 Cachelot .................59 Calandra granaria . . .171 Calopterix splendens . . 210 Calosoma Sycophanta . . 165 Camelini .... 51 Camelopardalis giraffa . 50 Camelus bactrianus ... 52 — dromedarius .... 51 Cancer pagurus . . . 233 Canina ...................20 Canis aquaticus .... 21 — aureus........23 — avicularius...21 — canadensis .... 21 — familiaris....20 — lupus.........22 — lagopus.......23 — leporarius....20 — mastivus ............21 — pastoreus.....21 — pomeranus .... 21 — sagax.........21 — St. Bernardi .... 22 — terrae novae .... 21 — venaticus.....21 — vertagus......21 — villaticus....21 — vulpes ..............23 Cantharis fusca..........170 Cappa lunga..............169 Capra hircus..............45 — ibex.................45 Caprimulgus europaeus . 83 Carabidae................165 Carabus auratus .... 165 Carabus caucellatus . .165 — coriaceus..........165 — violaceus..........165 Carar . ................79 Carbo cormoranus ... 108 (£arett»@c(jttbfriSte . . . .114 Carnivora...............15 Carpocapsa pomonana . 201 Carusolo...............153 Castor über.............35 Casuarius indicus .... 65 C ataphracti...........131 Catocala fraxini .... 199 — elocata............199 Ca ud at a.............126 Cavia cobaya............37 Cavicornia..............42 Ce beli................189 Cebus Apella............10 Cekinček...............190 Cephalopoda . . .147 Cerambyx alpinus . . . 174 — heros..............174 — moschatus..........174 Cercopithecus sabaeus . 9 Cervini.................47 Cervus alces............49 — Capreolus...........47 — dama................48 — elaphus ............48 — tarandus ...........49 Cetacea.................58 Cetonia aurata.........163 Spalter................189 Cevkar nagrbljeni . . . 238 Chamaeleo africanus . .117 Gfyamälcon afrif.......117 Chareas graminis .... 199 Cheiroptera.............11 Chelifer cancroides . . . 225 Chelonia imbrieata . . .114 — Midas..............114 Chiton sulcatus........153 Chondracanthi . . . 143 Chrysomela populi ... 176 Chrysomelinae . . .176 Chrysophrys aurata . . . 131 Cibetovke..............2ft Na strani Cicada orni............219 (Sicabe, SKanna*.......219 Cicindela campestris . . 106 Ciconia alba...........101 — marabu.............101 Cikovt..................79 Cimex oleraceus . . . .217 Cinclus aquaticus .... 79 Sitvcueufaitcv.........188 Clamatores.............7fi Clavicornia............168 Clupea Harengus .... 139 — sardina .......... 139 Coccinellaseptempunctata 177 Coccus cacti...........221 — lacca ............ 222 Sod;cniUe..............221 Cochlaea...............161 Coelenterata...........243 Coenurus cerebralis . . . 240 Coleoptera.............162 Colias Rhamni..........188 Collocalia esculenta ... 83 Colobus guereza .... 9 Colpoda cncullus .... 261 Coluber Aesculapii . . . 120 — austriacus........120 — carbonarius .... 120 — natrix............119 Columba livia..........92 — migratoria.........93 — turtur.............93 Columbae...............92 Colymbidae............110 Comatula..............243 Conchae...............161 Conchiferae .... 155 (БопфђНеп.............161 GEonbor................68 Conirostres............84 Conus marmoreus . . . 152 — textilis..........152 Coracias garrula .... 75 Corallium rubrum . . . 247 Sormoran..............108 Corvus Corax...........89 — Cornix ............90 — corone.............89 Živalstvo. Na strani Corvus frugilegus ... 90 — monedula............90 — Pica................90 Cossus aesculi.........196 — ligniperda.........196 Cottus gobio.......... 131 Coturnix dactylisonans . 95 Crepuscularia . . . 191 Cricetus frumentarius . . 83 Crocodilus vulgaris . . . 115 Crotalus durissus . . . .122 — horridus...........122 Crustacea..............231 Cuculus canorus .... 72 Suguav..................19 Culex pipiens..........206 Curculionida . . . . 171 Cursores................65 Cursoria...............212 Cvetježivo.............245 Cvet vodni.............211 Cvilež..................10 Cvrč ki................219 Cyclops................235 C yclostomi............145 Cygnus musicus .... 107 — olor...............106 Cynipidae..............184 Cynips calicis.........184 — folii..............185 Cynocephalus Ham&dryas 8 Cypraea moneta . . . .151 — Tigris.............151 Cyprinus auratus .... 137 — carpio ........... 136 Cypris ornata..........235 Cypselus apus...........82 Cysticercus cellulosae . . 240 čaplja siva............100 — srcbrasta..........100 četveroćleni . . . .171 Četveroroke . . . . 11 Čiga...................143 Čigra navadna..........107 Čigre..................107 Čik....................137 Čižck...................86 Na strani Črnica ................120 Črnoglavka..............80 č rnuhi................171 čmrlj..................179 Črepaha velikanska . . .114 črnica ................243 črvec lakovi ....... 222 — škrlatni...........221 Črvi...................237 črv podzemeljski .... 237 Фафв....................26 ®ad)8t)unb..............21 Dactylopterus europaeus .131 ©amcnbrett ............190 ©amfyivfd)..............48 Damjek..................48 Daphnia pulex..........235 ©affclfliegc...........205 Dasypus novemcinctus . 38 — tricinctus..........37 Dattolo del mare .... 159 Debelokljuni .... 84 Debelokožci . . . . 58 Decapoda...............231 Delphi pravi............58 ©еВДш, cdjtcr...........58 ©elpfpue................68 Dclphinus delphis ... 58 Dental.................131 Dentex vulgaris .... 131 Dentirostres .... 80 Dermestes lardarius . . 168 Desetonožci .... 231 Detli....................72 Deževnik.................237 Diavolo di mar.........133 ©idljäutev...............58 Didelphis dorsigera ... 62 Digitigrada..............30 Dihor....................24 Dinornis.................66 ©intenfifdj gebt-........147 Diodon tigrinus .... 141 Diomedea exulans . . . 108 D i p n o i..............128 Diptera.................204 Dipus aegyptius .... 36 18 Na strani ©ifteifaitev...............189 ©iftelfint .................86 D i u r n a................187 Dlesk.......................85 D ne vniki.................187 Doga........................21 Фодде.......................21 ФођГс.......................90 Dolgokrilci................107 Dolgovratka................251 Dorada.....................131 ФогЈ[ф№аШе..................81 Doritis Apollo.............188 ©ornbrefyer.................80 Doryophora.................176 Фгафе, fliegeiiber . . . .117 Dračo volane...............117 ©refyfäfev ................167 Dreskač.....................79 Drhtavec ................. 148 Drnovščica.................183 Dromaeus Novae Hollan- diae .....................65 ©vomcbar....................51 Droplja, velika.............99 ©roffetn....................78 Drozdi......................78 Drozeg......................79 Drsavec....................218 ©ucatenfalter..............190 Dvoklopnik.................235 Dvokrilci..................204 — ne krilati . . . . 208 Dvoparklj arj i ... 42 Dvoplaz....................119 Dvoživke...................129 Dynastes Hercules . . . 164 Dytiscus marginalis . . . 167 Eccoptogaster..............174 Echeneis remora .... 136 Echidna histrix.............63 Echinodcrmata .... 241 Echinoidea ............... 241 Echinus esculentus . . . 241 ffibelfmf...................86 (Sbetfyivfcb................48 Sbelfomtte.................247 Na strani (gbefmarber..............25 Edentata.................37 @id)elfyefyev...........90 @id)atb(attgalli«cfbc . . . 185 (£1фђ15гпфси............30 — gemeine«...................30 — graue«.....................31 ©ibereiite ....................106 ©ibecfyfe, flinfe.......116 — graue.....................116 — grillte...................116 © i b e ф f e n................116 ©ingeineibemürmcr .238 ©inmietfyer.............185 ©infycrnfifch...........59 Sinђ u f er.............39 Sinfiebierfreb« ...............232 ©intagäfiiege, gemeine . .211 — (anggefcfywiiitjte . . . 211 ©iebär..................28 @i«ooget................75 Elater segetum..........169 ©tendier................49 @(ept;aut, afri!anifd;er . . 57 — afiatifdjer........56 Elephas africanus ... 57 — indicus............56 ©ffter..................90 Emberiza citrinella ... 85 Emu.....................65 Emys europaea . . . .113 Enchelys farcimen . . .251 Engraulis encrasicholus . 140 ©Uten...................105 ©itteiimn[d;e(..........236 Entimus imperialis . . . 173 Entozoa.................238 Epeira Diadema .... 226 Ephemera vulgata . . .211 Equus Asinus............40 — Caballus .....................39 — hinnus.....................41 — mul us.....................40 — Quagga.....................42 — Zebra.........................42 Srbfcnfäfer.............171 ©rbfiofy, großer........176 ©rbtjnmmet..............179 Na strani Erinaceus europaeus . . 14 ©fei........................40 Esox lucius................137 Etimus imperialis . . . 173 Euglena viridis............251 ©ulen (galter).............198 Euprepia caja..............197 Exococtus volitans . . . 134 0abenttmrm, SWebina* . . 239 Falco candicans .... 70 — peregrinus.............69 gangiieufcbrcdc............213 §afan, gelubfyniicfyer ... 97 g a f a n c n...............97 ganltbier, breijetuge« ... 37 Fazan, navadni...............97 — srebrni.................98 — zlati...................98 Fazani......................97 gebermotte, ©eißblatt» . . 203 — meifjc............... 203 gelbgrille.................215 gclbtiafe....................34 getHitljner.................93 gelblerd)e..................85 gelbmau«....................32 gclbtaubc, toilbc...........92 Felina.......................15 Felis Oatus.................15 — concolor...............18 — domestica..............15 — leo.....................16 — leopardus...............18 — lynx....................16 — Melas ....... 18 — onza ...................18 — pardus ..................18 — tigris..................17 gctfcufdptede, fciubornige . 153 geiifterfcfnoatbc............82 geuerfrbte.................125 geuerfcfjrbtcr..............163 Fiber zibethicus .... 36 giebteuborfeuläter .... 173 gidjtenftnnner..............197 Filaria medinensis . . . 239 giulenf)abi<$t...............69 Rinite......................240 #Ифс........................128 .gifdjläufc.................234 .gifct;ottei'................25 gifd;veil)ei'...............100 giftfyjäugetfytere . . . 58 Fis siro stres . . . . 81 giamingo....................100 $5tattertfyitve .... 11 ^iebcriiiau« Ођгсп», gemeine 11 $(etfcfyfliege, 6faue .... 204 Sltcgc, ©ottubaejer . . . 207 — flolumbatf^er .... 207 — fpanifd;e..............170 Stol» ......................208 giorfiiege, gemeine.... 209 ■gioffe it totere . . . . 64 gliigclfdjncdc, rotljiniinbigc 152 g(ngfifd), ^o^fiiegenber. . 134 glngfyafyn, enropäift^er , . 131 giufeaai...................140 glnfeablev..................71 g(ufebarfd)................128 glnfegroppc ...............131 giuiefrabbe................234 ginfefrebe.................231 ginfefrefobit..............115 glufsmufdjet, SKalcv«... 156 giujepferb..................54 giniepriefe................145 göbreueuie.................199 Foetorius ermineus ... 24 — putorius...............24 — vulgaris...............24 Folpo......................147 ftorede....................138 Forficula auricularia . . 212 Formica ligniperda . . . 182 — rufa..................181 gregettenbogef, fdpnarjer . 109 Fringilla canaria .... 87 — carduelis..............86 — coccothraustes ... 85 — coelebs................86 — domestica..............86 — Pyrrhulla..............85 — spinus.................86 .gvbfcbe...................124 Na strani grofe&ftfdfj.............133 grofd>fif(bc ............133 0roflfd;mettevliug .... 199 griiblingsfiiege.........209 gnd;8.....................23 — gre (j er..........189 — Heiner...............189 Fulgora laternaria . . . 220 Fulica atra..............104 Fungia agariciformis . .216 Gad......................121 Gadus morrlma............135 Gaga.....................106 Galeb....................107 Gallinaceae...............93 Gallinae..................95 Gallinula chloropus . . . 103 ©aHmiidte................207 Gallus Bankiva............96 — domesticus..........95 ©aUmefpen................184 ©aUmefpe, Knoppern* . . 184 — SRofen«............185 Gams......................46 Ganoidei.................142 ©an«, grane ...... 105 Garrulus glandarius , . . 90 ©artenamcifc.............183 Gasteropoda . . . . 149 Gastropacha neustria . . 195 — pini...............195 — processionea .... 196 Gastrus equi.............205 Gavial ..................116 Gazela ...................47 Gecarcinus ruricola . . .231 ©eicr, mcifjfbpftger .... 66 ©ciftcpcn, ©čplct;en« . . . 203 Gekoni...................119 ©clfe....................190 ©emfe.....................46 Geometrae................199 Geotrupes stercorarius . 161 ©erabflilgler .... 210 ©efpcnftpcufcprerfcn . . . 214 Gibon..................... 8 ©illlpcl..................85 Na strani ©iraffe .................50 Gladežnik...............190 ©laefliigler............192 Glavač............... . 59 Glavatica...............137 Glavonožci.............147 ©leitpflügler . . . . 219 Glires...................30 Glista navadna..........238 — otročja.............238 Gliste..................238 Glivača.................246 Gliva rice..............207 Globeličar..............153 ©iodcntpierdien, nebetavti- ge«..................251 Glodavci.................30 Gnjat morska luskava . 158 — plemenita...........158 Goba morska.............250 Gobovec.................197 ©olbafter...............197 ©olbamtner...............85 ©olbbrajfe, gemeine . . .131 ©oibfafan................98 ©olbfiicpdjen...........137 ©olbfliege..............205 ©olbtäfer...............163 ©clbmolf.................23 Goliči..................112 Golob divji .............92 — selec................93 Golobje..................92 Golotrbe................140 Golšavka bodoča .... 141 ©orila................... 7 Gos divja...............105 — domača..............105 — siva................105 Goseničar rumenonogi . 186 Goseničarke . . . . 206 Gospića.................190 Gostači.................185 Gostonoge...............223 Gostonoga navadna . . . 223 ©otteganbeterm..........213 Govedo...................42 Govnač ................ 164 Na strani Govnobrbec ............ 164 Grabežnice..............206 Grabilec, rusokrili . . . 167 Grabar..................171 Grallatores..............99 Granchio................233 Granchione..............233 Granzo ................ 233 Granzon ............... 233 ©raecnic................199 ©raSfrofd)..............125 ©raSmMe, ®arttn= ... 80 Grillo di mar ..... 232 Grinje..................229 Grizli...................28 Grizlica borova..........83 Grlica...................93 Grobar . ...............167 ©rofifcfyttäbter. . . . 89 ©rotteuoim .............126 Grozdje morsko .... 147 ©riinaber ....... 188 ©rünfpecfyt..............72 Gruj....................141 Grus cinerea.............99 Gryllotalpa vulgaris . .214 Gryllus campestris . . . 215 — domesticus............215 Guanaco .................52 Gulo borealis............26 ©ürteMner, gern.........38 — breigürtl............37 Gvanako . ................53 Gymnotus electricus . .141 Gypaetos barbatus ... 68 Gyrinus natator..........167 фааг|фа6е................202 jjcmrftern...............243 $abiđ>t...................69 gering...................139 §aftfiefcr...............141 $aibaffen.................11 §aibflügier..............217 Haliotis tuberculata . . 153 Halmaturus giganteus . . 61 фаШђкгфеи, Sanb- . . .251 — entenartige«........251 Na strani Haltica oleracea .... 176 ipammerfifdj..............143 .'pammerfyai..............143 §ammermufd)el.............157 §amfter....................33 §anbf(ügler................13 §arlefi]t . ..............200 £afe, gemeiner.............34 фа[еИ)иђп..................95 §afen......................34 §aul;cd;elfalter..........190 §au8bod ................. 175 Raufen....................142 фаивдгШс..................215 ßauebubn...................95 §au«bunb...................20 фаибЈађе...................15 §auemarber.................24 фаившаив...................31 фаивгаНс...................32 фаи«јф»а1&с................82 §au8fperiittg..............86 фаивђшше..................225 Hautflügler...............177 — gefclüge............177 — fcfymarotjenbc . .184 Нсф1 .....................137 Неф(6аг(ф.................129 Hedeuroeifilutg...........187 Heiligbutt................136 Helix pomatia.............149 Helminthes................238 Hemerobius perla . . . 209 Hemiptera.................217 Herfulee..................164 Hermelin.............24 Herodii....................99 Herpestes iebneumon . . 27 Heterom era...............170 Heter optera .... 217 Hcupfcrb..................216 Hibernia defoliaria . . , 200 Hijena lisasta.............19 — progasta.............19 Himantopus rufipes . . . 103 Hipparchia Galatea . . . 194 Hippocampus brevirostris 141 Hippoglossus maximus . 136 Na strani Hippopotamus amphibins 54 nirfd;c...................47 Hirfcpfüfer..............163 Htrfejüneler ...... 202 Hirundo rustica .... 81 — urbica................82 Hobotnica................147 Hbđerfdimn...............106 Hofpunb .................21 Holothuria .............243 Holjameife..............182 Holjbocf (äkilbe) .... 229 Holjtuefpe, liefen- .... 183 Homarus vulgaris .... 232 Homoptera...............219 Honigbiene...............177 Honig*Solibri, prächtiger . 76 — nuinbcrbarer .... 76 Horni« ..................180 Hornthiere................42 Hrbtonos surinamski . . 62 Hrbtoplovka..............218 Hrček.....................33 Hrčica....................14 Hrošč ..................162 Hrošči..................162 Hrt.......................20 H r ust ni ce . . . . . . 143 Hrženica.................125 Hržlce...................207 Пифеп ...................137 Hudir gozdni.............. 9 Hudournik.................82 Hübner....................93 Hübner, c d; te...........95 Hübnergeier ....... 69 Hübucrftcljcn . . . . 99 Hufetfennafe, grofje ... 12 H u f 11; i c r e.........64 Hummel...................179 Hummer...................232 Hunb, fliegenber..........12 — Skeufomibläuber ... 21 H u n b e.................20 Hyaena crocuta .... 19 — striata ....... 19 Hpäne gefledte............19 — geftreifte...........19' Hydra grisea .... . 245 Hydrae . Ž45 Hydrocanthari . . . 166 Hydrometra lacustris . . 218 Hydrophilus piceus . . . 166 Hyla viridis . 124 I Hylesinus piniperda . . 174 Hylobates Lar .... • 8 Hylobius pini .... . 172 11 y m e n o p t e r a . . . . 177 Hypoderma bovis . . . . 205 Hypudaeus amphibius . . 33 — arvalis . 32 — lemnus Hystrix cristata . . . . 36 .•gine . 101 Ibis religiosa . 101 Scjmeumon . 27 Ichneumonidae . . . 185 Sgel • 14 ägetjtfcfy, getigerter. . . . 141 Iglokožci . 241 Iguana tuberculata . . . 118 Ihnevmon . 27 Ikra svinjska . 240 Siti« . 24 Inclusa . 160 Indian Infusoria . 251 Insecta . 162 gnfectcu . 162 3nfectenfreffer . . . 13 Insectivora . . . . . 13 Inuus ccaudatus . . . . 8 Ivanščica . 169 Iver Ixodes Iticinus . . . . . 229 Izpreminavček . . . . . 190 Jadravec . 189 Sagbjalfe, iätäubifdjcv . 70 Sagblpmb . 21 Jagvar Jarem Jastreb, beloglavi . . . 66 Jastog . 232 Jazbec . . 26 Na strani Jazbečar ................. 21 Jednakokrilci . . .210 Jednodnevnica.............211 — dolgorepa..........211 Jelen navadni..............48 — severni.............49 Jeleni.....................47 Jereb, skalni ...... 95 Jerebica...................94 — belica.............95 — rudeča.............95 — snežna.............95 Jeseter ................. 142 Jezik, navadni............135 Jež........................14 Ježarica..................141 Ježek, kljunati............63 — morski užitni . . . 241 Ježevec....................36 Ježičarica................184 Ježki morski. . . . 241 Sotyaimiäfäfcr............169 3ot>aumžimivmcf)cn .... 169 J ulid ae.................223 Julus terrestris..........223 Smiifäfer.................162 Južina suha...............229 Kabljau...................135 Kača Kleopatrina .... 123 — velikanska.........120 Kačar......................72 Kače......................119 Kačiča železna............223 Ä'äfer....................162 — MafenjtcfyeHbc .... 170 — blattfyiirmge......162 — bvetgliebrigc .... 177 — fünfglicbrigc .... 162 — feulenljBrmgc .... 167 — fXgcfyBvmge........163 — imgtcid)gliebi'igc . . . 170 — öicrglicbrige .... 171 Ääicrfrfptcctc, gcjuvđ;tc . . 153 Ääuguvufy.................161 Ääfemilbe ................230 Äafylbäudjc...............140 Ä'aiftvabl«................69 Na strani Saifcnmuttel............199 Kajman..................116 Kakaduj .................74 Kalin....................85 Kalong.....................12 Kalužnica navadna . . . 150 ilamcct, bactrifcbce . . . . 52 — cinl/ödertgee .... 51 JI a m c c 1 c............51 Kamela dvogrba .... 52 — enogrba.............51 Kamele....................51 Kameleon.................117 Kamenica, trnjeva . . . 145 Kamenovrt................160 Sampfl)a(,m..............103 Kanarec...................87 .Hanarietmcgcl............87 ibaniudjen................34 Kanja.....................69 Kanjuh....................79 Kapelj ...................131 Kareta....................114 Äarloffelfäfer............176 ftarpfcii, gemeiner .... 136 Kašelot...................59 Kašmirka..................45 iba^c, milbe .............15 S a ђ e u.................15 Kavka ....................90 Kavran....................89 Kavri.....................151 Kazuvar...................65 Kebče ki..................116 Keber, navadni............162 ibegcljdjuSblcv . . . .84 Segclfdjitedc, SUfarmor-, . 152 — ©etucbe^............152 Kenguruj..................61 Ji’er j c ................162 Jbcrnbeijjer..............85 Jiettennmrm..............239 Jiicbife.................102 Jbieferuf^märmcr .... 191 Jbiefernfpmncv ..... 195 Ji i e m e it j ф n e cf e n . . . 150 Kijaši...................167 Jiinbcvmabe ..............239 Na strani Äinbericurm...............239 .................85 Kit, pravi.................60 Kiti.......................58 Kivi ......................66 Kladvece ................ 157 Kladvenica................143 Klapavica, užitna .... 159 .kiappcvfdjlange, novbnmc-rilamfd;e.................122 — fiibamerifanifc^e . . .122 ffiiappcvftordj...........101 Hiciberiaue...............222 Älcibermotte..............202 ,il(eiberfd)abc...........202 .«icinf^mctteriiuge .201 Klen......................137 ÄletteröBgel...............72 Klešč.....................229 Klipka ...................135 Klobuk morski, navadni 243 Klobuki morski . . .213 Klokan, velikanski ... 61 Klop, navadni.............229 .Htopjfüfcr, SSrob* . . . .168 Klopotača, sev. ameri- kanska ............. 122 Kljun, račji..............236 Kljunači .................101 Kljunaš čudoviti .... 63 Kljunaši...................63 Kljunorožec veliki ... 77 SncUcnIafcr, gemeiner . . 168 ■Чшт-ђађи, fd^malbenartiger 130 Kobilica selka............215 — zelena...............216 Kočič.....................234 Koder......................21 Äofylcule.................199 Sofylmeife.................84 .ifotylioeifiling.........187 Koke, dolgovezne 99 Kokoš .....................95 — bankivska.............96 — bramanska .... 96 — kohinkinska .... 96 — sumatranka .... 96 Kokoške ..................103 Na strani Kolač, beneški..........252 Soltbri, gemeiner .... 76 — SRufcintopa«» .... 76 Kolibrij, navadni .... 76 — rubinasti............76 SolfraBe..................89 Kolobarniki .... 237 Kolovrt..................167 ^olumbatfđjerfliege.... 207 Komar banatski .... 205 — golubaški...........207 — navadni ........... 206 — senožetni ......... 207 Soiibor ..................68 ÄBnigeabler ..............69 ßümgsfcblange............120 ■SŽBmgstiger .............17 Konj......................39 — povodni..............54 Konjič, morski...........141 $opf fiifjler............147 Kopflaus.................222 K o p i t а r j i.........39 Koprivar, mali...........189 — veliki..............189 Korala plemenita .... 247 Äorallentfyierc. . . . 245 Korennožci...............252 Kornjače.................113 fiornmotte...............202 $ornfd?abe...............202 Äornmurm, fdjmarjer. . .171 — meijjer.............202 Kos.......................78 — vödni................79 Kosec, črni..............175 Kosmatinec, navadni . . 197 Kosteničar ..............192 Košarji .................231 Košeniljka...............221 Košeninar................207 Kotoma....................95 Kovač....................133 Koza, divja...............46 — domača...............45 Kozak, obrobljeni .... 167 Kozel, divji .............45 Kozica...................102 Na strani Kozliček, moškatni . . . 174 — planinski......................174 — topolov.......................175' Kozomolza ...........................83 Kozorog..........................45 Kožokrilci.......................177 ilrabbe, gemeine.................233 Hrabbcn........................... 233- Игађе, [dprarje..................89 .ilräpmitbe....................... 230' Kragulj..........................69 Kralj ik.........................34 Hrattcnaffcu.....................11 .ilrammcteBcgel..................78 Äranicfy.........................99< Krap, navadni...................136' Krasnik, borovi .... 169 Krastača ...........................12& Kratkokrilci .... 167 Kravica božja .... 177 Kravoses, pisani . . . . I2r Kravosesi........................121 ffirebfe ...........................231 — f n r j f ф lu e n j i g e . . 233 — (angfd;män3tgc .231 Krem pij arji....................64 Kresnica ...........................169 Krešič bakrenasti .... 165- — vijoličasti.................165 — zlati............. . 165 Slreusottcr......................121 ffircusfdjnabet..................87 .®ren3ipinne.....................226 Krikovec ...........................215 Krivokljun.......................87 Križavec.........................226 Krkoni .............................124 —brezrepi . . . .124 — repati......................126 Hrbte, gemeine...................125 Krokar...........................89 Krokodil, navadni . . .115 — nilski......................115 Krompirjevec.....................176 Hropfgane........................108 Krponožec ......................... 235 Krt..............................13 Kruhar ............................ 168 Na strani Kruleč .................130 £'rummfcfynabel..........87 Jlruftcutliicre.........231 Krvosžs..................12 Mdjenfdjabc.............213 Äugeififci.............141 Äugdfäfer, fiebenpimftierter 177 Kuguvar .................18 Kukavica.................72 Kukec...................168 Äuduct ..................72 Kuna belica..............24 — domača.............24 — gozdna.............25 — plemenita..........25 — zlatica............25 Kunec ...................35 Kuntur...................67 Kura, domača.............95 Kure.....................93 Kure poljske . . . . 93 — prave..............95 ffiurjftiigter..........167 Kuščar..................116 Kuščarica, siva.........116 Kuščarice...............116 Kvaga ...................42 Laberdan................185 Labrax lupus............130 Labod grbec.............106 — nemi..............106 — pevec ........... 107 • SadjmBbc .............107 Sad>8...................137 9оф8јогсПс..............137 Lacerta agilis..........116 — muralis...........116 — viridis...........116 Ladijica, papirnata . . . 148 fämmevgeitr..............68 Säufer..................212 Lagopus alpinus .... 95 Lakovec.................222 Lama.....................52 — divja..............53 Lamellicornia . . . 162 Lamia acdilis...........175 Na strani Lamia textor..............175 Lampreda..................145 Samprete..................145 Lampyris noctiluca . . . 169 Scmbfrabbc................234 SaubfdfiibfrBte, grietpiftpc .113 Sanbmanjen................217 Sangflilglcr..............107 Sangufte .................232 Lanius collurio............80 Lanjec.....................48 Sappentaucpcr, großer . .110 Larus ridibundus .... 107 Lasica.....................24 Lasnica...................239 Lästovica domača ... 81 — hišna............82 — kmetska..........81 — mestna...........82 — morska...........130 Lastovičar................188 Lastovice..................82 Satenienträger........... 220 Saubfvofcfy, grüner .... 124 Saubljeufđ;ređe...........216 Sauf laf er...............165 — fupfcrrotl;er . . . .165 — Seber*............ . 165 — »ei($en6Iauer .... 165 Sauft'Bgcl.................65 Legen......................83 Seguan, gemeiner . . . .118 Legvan, navadni .... 118 Scicrfđjmnj, ncupotiänbb fdjer............78 Semming ...................33 Lemur Catta................11 Lenivec troprsti .... 37 Seoparb....................18 Lepas.....................236 Lepenjci..................176 L epidoptera .... 187 Lepidosiren...............128 Leporina...................84 L eptocardii..............145 Lepus cuniculus .... 34 — timidus...............34 — variabilis............34 Leščarka..................96 Lešnikar ................172 Seudftfafer, gemeiner ... 169 tneftmbifdjcr .... 169 Lev.......................16 — amerikanski .... 18 — morski ..............29 Levček....................21 Levič.....................10 Libellula depressa . . . 210 SiguftcrfdpBärmer .... 192 Likar....................174 Limax agrestis...........149 — erapiricorum .... 149 Limicolae................101 Limnaeus stagnalis . . . 150 Limulus Polyphemus . . 235 Sinbenfd)№ärmcr.........192 Linj ....................137 Lipan....................138 Liparis chrysorrhoea . .197 — dispar..............197 — monacha ............197 — salicis.............197 Sippenbär.................29 Lirorepec, novoholandski 78 Llsar....................190 Lisica....................23 — polarna..............23 Liska, črna..............104 List, živi...............214 Lišček....................86 Lithodomus dactylus . .159 Locusta viridissima . . . 216 SBffclreiper.............100 SSmc .....................16 — amerifantfcper .... 18 SBmcnäffdjcu..............10 SBmenpiinbd;en............21 Lokarda, navadna . . .131 Lokarde..................131 Longicornia .... 174 Longipennes . . . . 107 Lopar....................236 Lophius piscatorius . . . 133 Lophyrus pini............188 Sort......................11 Loricata ................115 Los......................49 Losos...................137 Loxia curvirostra ... 87 Lubadar, borovi .... 174 — smrekov.............173 Luben ..................130 Lucanus Cervus .... 163 Shtrije..................IG Lucioperca Sandra . . . 129 Luknjičarka.............248 Lumbricus agricola . . . 237 Shtugcnf tfrf;c.........128 Sungcnfdjuecfeu . . . 149 L upinarj i.............161 fiuni)C.................124 Lusciola luscinia .... 79 — Philomela............80 Luskavec.................39 Luskoril ...............128 Lutra vulgaris...........25 Lycaena Alexis .... 190 — Virgaureae..........190 Lycosa tarantula .... 227 Lytta vesicatoria .... 170 Macao....................74 Machetes pugnax .... 103 Macrocercus macao ... 74 Macroglossa stellatarum 192 Macrura.................231 Mačka, divja.............15 — domača...............15 — morska zelena ... 9 Mačke....................15 — morske............... 9 Madrepora prolifera . . 248 mfabrepore, fproffcnbc . . 248 Maenura superba .... 78 iTOiiufe.................31 SWagenfliegc, ipfcvbc= ... 205 Magnirostres .... 89 iDfagot.................. 8 Makovci.................112 aKaifäfer ........ 162 STOaittntm, gemeiner . . . 170 Maja squinado...........233 Makao ...................74 Maki.....................11 Na strani SKalreten.................131 Stkatreie, gemeine .... 131 Malacodermata . . .169 Malacopteri . . . . 134 — abdominales . .136 — apodes ..............140 Malapterus electricus . . 139 2Ualerfluiemnfd;eI .... 156 Malleus vulgaris .... 157 Mamestra brassicae . .199 Mammalia................... 7 Slfanbeifratje.............75 STOanbril.................. 9 Manis brachynra .... 39 ajlantelpabian............. 8 Mantis religiosa .... 213 Marabuj...................101 ÜJtarabuftovct)...........101 9Л a r b c r...............24 SKarienfäfer .............177 Marmotica..................31 Marsupialia................61 Martinček.................116 Matija ...................229 iKanevaffet...............234 SJlauerjdnoaibe............82 ÜKanlbeerfpinner..........193 iDIauiefel.................41 SManlt^ier.................40 SKeulmurf..................13 äRaultmivfegviUe..........214 Mediča rji................177 Medoses čudoviti .... 76 — gizdavi...............76 Medusae...................243 Medved beli................28 — črni..................28 — morski................29 — rujavi................27 — šobasti...............28 älleerbarbc...............130 2J2ecvbattei..............159 SKeevfafec, griine .... 9 STOeerlunge, Mane .... 243 2Jteerfd)№eind)eu .... 37 SJteerfpinne, gemeine. . .233 SDleertrauben.............147 SKeertnlpen...............236 Mehkoplute...........134 2M)Ifafcr............171 2M;ifpeiemotte.......202 Mehovci..............243 Mehurnjak............240 Me kači..............169 Mckužci..............147 Melanosomata . . .171 Meleagrina margaritifera 157 Meleagris Gallopavo . . 96 Meies Taxus ..................26 Mellisuga magnificn . . 76 — mirabilis........76 Meloe proscarabaous . . 170 Melolontha vulgaris . . 162 Menjačica............252 SKenfcfycnfyai.......143 Merinos..............45 2Keriuofd)af........i . 45 Mesečina, morska . . . 243 rniefferfdieibc......159 Metlaj ......................242 Metuljčki............201 Metulji..............187 Mezeg ........................41 Microgaster glomeratus . 186 Microlepidoptera .201 Midas Rosalia........10 2Jiie8mufd)e(, cfsbarc . . . 159 9ЈШ b e n............229 Minica, zlata........163 Minoga...............145 äKijWbvoffet.........79 Miš, hišna...........31 — poljska..........32 Mišar................69 Miši.................31 Mladoletnica rumenkasta 209 Mlakar, navadni .... 150 Mlečkar..............192 Mlinar ......................218 Mnogoparkljarji . . 54 Moa..................66 Močerad .....................126 Močeril..............126 Močelke..............251 Močvirniki...........99 Modras...............122 ÜDiBbelmottc...........202 Mokar..................171 Mokrice................234 ЗИоГфе.................126 Molj jabolčni..........201 — krznarski ........ 202 — močnati............202 — pohištveni.........202 — suknjarski .... 202 — žitni..............200 Mollusca...............147 SDiolutlenfrebe .......235 Monada.................251 Monas termo............251 Monodon monoceros . . 59 Monotremata .... 63 Skooefdjnepfc..........102 ЗИорв...................22 Moschus moschiferus . . 49 SWofdjuä6od............174 SWofdpietäfcr..........165 2Rofd?u8tfyier..........49 Moškatnik..............165 Mošničarica............221 Motacilla Troglodytes . . 80 Mož divji............... 8 Mravlja debeloglava . . 183 — lesna..............182 — rujava ............181 Mravi j e .............181 — bele...............211 Mravljinčar, veliki ... 38 Mravoder............. 208 Mrena .................137 Mrežokrilci . . . . 208 Mrož....................29 2Шег ..................171 ÜJJuffelfäfer, Svbfcit» . . .166 Muha hišna.............204 — mesarska...........204 — španska............170 — zlata ............ 205 Muheprave . . . . 204 Mukavec ...............125 Mula....................40 Mullus barbatus .... 130 Multungula..............54 Muraena helena . . . .141 Na strani j ükuräne ................ 141 j Muren poljski............215 Murex brandaris . . . .153 — tenuispina...........153 Murina....................31 aWurmeltfyier.............31 Mus decumanus .... 32 — musculus..............31 — rattus................32 Musca caesar.............205 — carnaria.............205 — domestica............204 — vomitoria............204 2)t u f ф c 1 n..........155 Mustela foina.............24 — martes ...............25 — zibelina..............25 M u s t e 1 i n a.........24 Mušice...................206 Muzejnik.................168 Mycetes seniculus ... 9 Mygale avicularia . . . 227 Myoxus glis...............31 Myriapoda................223 Myrmecoleon formicarius 208 Myrmecophaga jubata . 38 Myrmica caespitum . . 183 — rubra................183 Mytilus edulis...........159 9}ad)t?rt»cr.............193 ikadjtigall...............79 sJlad)tpjauenauge, große« . 197 — Ileince..............198 9lad)trau6bi5gel..........70 Ülmptfcbmalbc, euvopäifdjc . 83 üladtfdptcdc, Ülder- ... 149 9JagetI)iere..............30 Naja haje................122 — tripudians...........122 Najezdnik, črni velikanski 185 Najezdniki...............185 Nandu.....................65 Naočarka, indijska , . . 122 ikarbat...................59 SHaetyorn, inbifdje« .... 67 'JlaSpornkifcr...........164 DlaSljovnbogel............77 Natatores...............105 92atter, glatte.........120 — öjterreid)ifd;c .... 120 Nautilus Pompilius . . . 148 SKcbcIfräfye . ..........90 Necrophorus vespillo . . 167 Nemocera................206 Nepa cinerea............218 Nephrops norvegicus . . 232 Nesit ..................108 'Jleffelfattcv..........189 Netopir uhati............11 9fc(5ftügler ...........208 Sfeuttaugc..............145 Neuroptera .... ,208 Ütilpferb................54 Noctuae.................198 Nocturna................193 Noj afrikanski...........65 — kljunač..............66 9tonnc..................197 Nosorog..................57 Nosorožec...............164 Notonecta glauca .... 218 Nožnica.................159 SKufe&ofcer.............172 Obad, goveji............206 Oblouste................145 Otfyfenfh'emfe..........206 Octopus vulgaris .... 147 Očnica .................251 Odap.....................75 Oddušnikarice . . .141 Oestrus ovis............205 Ogor....................140 — drhtavec .......... 141 ■OkcmgtcbcrmauS, gemeine 11 Oljrenguatte ...........243 Ofyreurobbe, gemalmte . . 56 Ofyreule, große..........70 Ofyrfdmcdc, fitotige ... 153 Otjrttnmn, gemeiner . . . 212 Okač....................190 Oklopnic e..............131 Oklopnik, brazdasti . . . 153 Üklopnjaki..............115 Okun....................128 Okunovci...............128 £>tm, ©rotten*.........126 Ölfüfer ...............170 Oniscus miirarius .... 234 Opica, navadna .... 8 Opice................... 7 — ozkonose .... 9 — šironose............10 Opiolionida............229 Opominač...............115 Oponaševec..............79 Oprćženica.............. 9 Orang-utang............. 8 Ovbeuelianb, blaue« ... 199 — rotlje«............199 Orechie di San Pietro . 153 Orel kraljevi...........69 — planinski...........69 — ribji ..............71 OrgelforaHe, rotfye .... 247 Orglice, rudeče........247 Ornithorhynchus parado- xus.................63 Orthoptera.............210 Oryctes nasicornis . . . 164 Osa, lesna.............183 — mala............. 180 — navadna............179 — peščena............180 Osatnik................189 Oscines.................78 Ose....................179 — rastlinske .... 183 Osel....................40 Osmonožec .............147 Ostrea edulis..........156 Ostriga................156 Ostriž.................128 Ostroplute . . . . 128 Ostvar ................235 Otaria jubata...........29 Otimač.................165 Otis tarda..............99 Ovca domača.............44 — tolstorepka .... 45 Ovis aries..............44 Ovnič..................193 Oxyuris vermicularis . . 239 Na strani Paglavci .............127 Pagurus Bernhardus . . 232 Pajek hišni...........225 — morski...........233 — ptičji...........227 Pajki nepravi .... 229 Pajki pravi...........225 Pajkove!..............225 Palček.................80 Palingenia longicauda .211 Palinurus vulgaris . . . 232 Paludina vivipara . . . 150 Pandion haliaetos ... 71 Panter ...................18 Panter črni...............18 ipantfyer.................18 — fdjwavscr...........18 j $antoffeIt^icrd;en .... 251 ; 'jj anjeredjfen..........115 ipanjermang en ... 131 j 'Papagei, afcpgrauer ... 74 I Papierboot...............147 PapiernautituS...........147 Papiermefpc..............180 Papiga, amazonska ... 73 siva..................74 Papilio Machaon .... 188 — Podalirius............189 — Priamus...............189 Papio Mormon.............. 9 Parabieettogel ...........91 Paradisea apoda .... 91 Paramecium aurelia . . 251 Parasitica...............184 Pavber ...................18 P ar kij ar ji............64 Parus major...............84 — pendnlinus .... 84 Pasanec, navadni.... 38 Pastir, kačji pisani . . . 210 — ploščati...........210 Pavijan dolgol&si .... 8 Pavlinček dnevni .... 189 — nočni mali.........198 ---veliki..............197 — večerni............192 Pavo cristatus............97 Pecten Jacobaeus . . . 157 Pedic kosmuljni .... 200 — zimski mali .... 199 -----veliki ...........200 Pedici....................199 Pediculus capitis .... 222 — vestimenti...........222 Pegam ....................81 Pelagia noctiluca .... 243 Pelecanus onocrotalus . 108 Pelifan ..................108 Peljmotte................202 Penica vrtna..............80 Pennatula rubra .... 246 Pentamera................162 Pentatoma grisea .... 217 Perca fiuviatilis . . . .128 Percoidei................128 Perdix cinerea............94 — saxatilis.............95 pcrtinufđjcl, fttuf«. . . . 156 — erbte................157 Perfmuttcrfaltcr.........190 Pero morsko...............246 Pernjak, pctoprsti . . . 200 — rožni .............. 200 — šestoprsti...........200 Pcrfpectinfpncđe .... 153 Perutar, rndečeustni . . 162 Pes bernardinski .... 23 — domači................20 — hišni.................21 — leteči................12 — lovski................21 — mesarski..............22 — morski ...............29 — novega Fundlanda . . 21 — ovčarski..............21 Pešce di San Pietro . . 133 Pešce spada...............182 Pešec......................23 Petelin....................95 — divji ................93 — morski ..............131 Petočleni................162 Petromyzon fiuviatilis . . 145 — marinus...............145 Pevci......................78 Pevci pravi................79 Na strani Na strani Na strani Peverone Pinna nohilis Podust 'ßfafytimtrm . 160 — squamosa . . . . . 158 Pogrebec .... ißfau . 97 Pinnipedia . . . . 29 Pokalica, poljska . ... 169 'Pfeffcrfrtff«, groilcv . . 74 Pipa amerikanska . 125 Pokrovača .... ... 157 iPfcilfdpnanj 235 — dorsigera . . . . . 125 ipolarbar ... 29 'Pferb . 39 Pisar (ptič) i)Marfud)e .... ... 23 iPftrbtbremfe . 206 Pisar (hrošč) . . . . . 173 Poletaš •P f I a n j c n № e f p c n . . . 183 Pisces Polh ... 31 'Pftaftcvtafcr, gcmtinev . . 170 Pišče Polipi ... 245 'Pflaumcnbeprcr .... 172 Piškur — goli ... 245 5Pfi'icmenfd)näb!er . . 78 Pithecus Satyrus . . . 8 — morski . . . ... 245 Phaeton aethereus . . 109 Piton . 121 — sladkovodni . ... 245 Phalangium Opilio . . 229 Pižmar . 49 Polojnik ... 103 ipparaonerattc . . . 27 Plagiostomi. . . . . 143 Polonica .... ... 177 Phasianidae . . . 97 Plameneč . 100 P o 1 u k r i 1 c i . . ... 217 Phasianus colchicus 97 Planorbis corneus . . . 150 Polučpice . . . ... 11 — nycthemerus . . . 98 Plantigrada . 29 4? o 11) b e n . . . . ... 245 — pictus 98 Plašica P olypi ... 245 Phoca vitulina .... 29 Platalea leucorodia . . . 100 Polystes gallica . ... 180 Phoenicopterus roseus . 100 Plateifc Polž, vrtni .... ... 149 Pholas dactyhis . . 160 Platessa vulg . 136 Polži ... 149 Phryganea flavicornis . 209 Platnica . 137 Ponga ... 113 Phyllium siccifolium . 214 P1 a v u t a r j i . . . . . 64 Ponirek, čopasti . ... 110 Phyllostoma spectrum 12 Plavutonožci . . . . 29 Ponočnjaki . . . . . 193 Phylloxera 221 IMazivci Porcolanka, pisana ... 151 Physeter macrocephalus 59 Plecotus auritus . . . . 11 Portunus Maenas ... 238 Phytospheces . . . 183 Plezavci . 72 ißorjettanftfyttede, getigerte 151 Picus Martins .... 72 Pliskavka, prava . .. . . 58 Postružnik .... ... 33 — viridis 72 Ploceus Mahali . . . . 88 Postrv ... 138 Pieris Urassicae . . . 187 — socius . 87 Potapljavci . . — cardamines . . . 188 Plošča . 136 Potapnik, črni . . ... 166 — crataegi 187 P loj kaši . 162 ipottfifd) ... 59 — napi 188 Plovci '■Poltmi — rapae 188 Plučarice . 158 Povodnjaki . . . . . 166 Pijavka navadna . . . 237 Plučarji . 149 Požerun — prava 237 Pluk morski Prabik ... 44 Pika, živa 251 Podgana, hišna . . . . 32 'Pradjtfafcr, liefern« ... 169 Pilar 143 — pižmarica . . . . . 36 Prašiček, navadni ... 234 Pilaši 168 — povodna . 33 Praživall . . . ... 250 spi(gcrmufd)cl 157 — siva . 32 Prečnouste . . 'Piljmiicfc 207 Podiceps cristatus . . . 110 Prelec ajlantov . . ... 194 'Pitjfovatte 246 Podkovnjak . 12 — borov .... ... 195 'pitjftcru, gemeiner . . 246 Podkožnjak . 239 — kostanjev . . Pimpla manifestator 185 Podlanica — ricinov . . . '.ßinguin, norbifdjcr . . 112 Podlanovke . . . . . 131 — smrekov . . . '■Pinguin, patagoniftper . 111 Podlasica . 24 — sprevodni . . ... 196 Pingvin, patagonski. . 111 — velika — svilni .... ... 183 Pingvin, severni . . . 112 Podplatarji . 30 — vrbov .... Na strani Prelci....................193 Prepelica..................95 Prepeličar.................21 Prešič, domači.............54 Prešiček, zamorski ... 37 P rhutarj i................11 Priba.....................102 Prijam....................189 Pristis antiquorum ... 143 Priščnj aki...............170 Procellaria glacialis . 107 ijkoceffionsfpiimer .... 196 Procyon lotor..............28 Prosimii..............11 Prosnica .................163 Prot suhi.............214 Proteus anguineus . . .126 Protozoa..............250 Prstec morski.........159 Prsteničar............195 Pršica, sirska........230 Pršice................229 Psi...................20 Psiček bolonjski .... 21 Psittacus amazonicus . . 73 — Erithacus.........74 Pteromalus pupparum . 186 Pterophorus pentadacty- lus...............203 Pterophorus rhododacty- lus...............203 Pteropus edulis .... 12 Ptica sv. Petra .... 107 Ptičar................21 Ptiči.................65 Ptičica ivanjska . . . .193 Pubič.................125 Pudel.................21 Pulex irritans........208 Pulmonata.............149 Puma..................18 4Junfttfyierd)en......251 Pupek, veliki.........126 ijiuppenrauber ...... 165 Puran.................96 Purpura patula........153 — persica...........153 Na strani фигршјфпесЈе, j>erf. . . 153 — tceitmirabige . . 153 Puškar . . 165 Puta . . 95 Pyralis silacealis . . . 202 Pyrophorus noctilucus . 169 Pyrrbocoris apterus . . 217 Python tigris . . . . 121 'jhltfyonfdjlauge . . . . 121 Quadrumana . . 11 Ouagga .... . . 42 Ouallen . . . . . 243 Ouermäulcv . . . . . 143 Oucfe ÜSabe, eigentt. . . . . 89 Raca, divja . . . . . 105 Race . . 105 9tađc, Mane . . . . . 75 9tabtl;ierrf;en, ecnet. . . 252 Raja clavata . . . . 145 Rajčica .... . . 91 Rak moluški . . . . 235 — potočni . . . . . 231 Raki — dolgorepi . . 231 — kratkorepi. . . 233 — polurepi. . . . 232 Rakovica kopna . . 234 — navadna . . . . . 233 — rečna . . . . . 235 Rakun . . 28 Rana esculenta . . . . 124 — temporaria . . 125 Rangosta .... R a p a c c s . . . . . 66 Rarog 9fafenameifc . . . . . 183 91aubfltegen . . . . 206 9tnuMäfer, rotfypg. . . 167 9taubtf)terc . . . . 15 9laubbBgeI . . . . 66 9taudjfdjtt>albe . . . . 81 91 aupenfliegen . . . 206 Ravnokrilci . . . . 210 Raznočleni . . . . 170 31с1>еиј1сфег . . . . . 172 Na strani 91с6(;иђп..........94 9teMau«............221 Redkozobi . . . . 37 Rega zelena........124 9iegctth)um........237 91сђ...............47 Dieifycr...........99 9tcnt(;icr.........49 Remec..............84 IHcpaticu..........113 Republikanec .... 87 Rbampbastus Točo . . 74 — Ariel.........74 Rhea americana ... 65 Rhinoceros indicus . . 57 Rhinolophusferrum equi- num...........12 Rhizopoda . . . . 252 Rhizostoma Cuvieri . . 243 Rhizotrogus solstitialis . 163 Rbodites rosae .... 185 Rhombus maximus . . 136 Rhynchites betuleti . . 172 — cupreus.......172 Riba sv. Petra .... 133 Rib aki............58 Ribe...............128 Ribica človeška . . . 126 Ribič..............107 Riccio di mar .... 241 Sfticiltuejpinncr .... 194 aiicfcubocf........174 9ticfenmufdf;cl .... 159 9itefenfd;a6c, amerif. . . 213 Slicfcnfdjlangc .... 120 Rilčkar borovi .... 172 Rilčkarji..........171 9ftttb, jafyme« .... 42 9iinbcuforaUcu . . 246 91iugc(natter......119 91iugt(fpmncr .... 195 9tingtltoftrmer . . .237 Ris................16 Robec..............136 91obbett...........29 Roda...............101 Rogač..............163 R o g a r j i......42 Na strani Rogini....................174 9t'ofyrenl) crjcn . . . 145 DTiHjven 1 oralten . .247 SRo^renmufdjeln . . 160 9W$rentt)urm..............238 даођгђиђи, griutfiifjigce . 103 Sftotlf^roanjaffc, brauner . 10 Ilombo ...................136 Roparji....................66 SRofcugciftdieu .... 203 SRofcnfüfer...............163 Rosica....................183 Rosomah....................26 9ief«fäfer................164 Sioftsfaitamcnfpimicr . . 196 Rotalia veneta .... 252 Rovka dišeča .... 14 — mala..................14 — povodna...............14 Stubcrfilfjer .... 108 9hibcrtt>anje.............218 föübenmeißling .... 188 SRiit'faatmeißlmg .... 188 9Uiđenfd?n)immer . . .218 9iüff elf afer .... 171 — Äorn« . . . . .171 — Äiefern«.............172 Rujavec mali .... 185 — veliki ..............185 Riyht.....................124 Rumenjak..................188 9hut b m ü u I c r . . . . 145 Ruševec....................94 ©aatculc ...... 198 ©aatfräfye.................90 Sabljak...................132 Sagartia rosea .... 246 — parasitica .... 246 — viduata..............246 ©ngartie, rofenvotfyc . . 246 — fifymaroUenbe . . .246 ©ägeftfd).................143 ©ügeljai..................143 ©ättgev ...................79 eäuectfyicrc .... 7 Salamandra maculata . 126 Salangana..................83 Na strani ©albling . . . 138 Salmo fario . . 138 — hucho . . 137 — Salar . . . 137 — salvellinus . 138 — thymallus . 138 Saltatoria . 214 Samoök . . . 235 Samorog . . . 59 Samotarec . . 232 Samsov . . . 22 ©anbiäufer, gdb« 166 ©anbbiper . . . 122 ©anbmcfpe . . 180 Sanguisuga medicinalis . 237 — officinalis . 237 Saperda carcharias 175 Sarcophaga carnaria 205 Sarcorhamphus Gryphns 68 Sardela . . . 140 ©arbeiten . . . 140 Sardina . . . 140 ©arbine . . . 140 Saturnia carpini 198 — pyri . . . 197 S a u r i i . . . 116 Scampo . . . 232 Scansores 72 ©фајегђшт . . 21 ©фабс, beu^e . 213 ©фај, gaprne« . , , 44 ©фајбгетје . . 205 ©фајГатес! . . 52 ©фа^еп . . . 138 @фа!а! . . . 23 ©фаИђјсге 161 ©фагбе . . . 109 ©d;aumcicabe 220 ©фаитЈфрс . . 220 @ф1с1 . . . . 129 ©фЈјјвбоо! . . 148 ©epiffspaiter . . 136 ©ф1^р|ф . . . 136 ©фИРђађп . . 94 ©epiibfr'ote, Sarctt« 114 ©фЈШгШеп . 113 ©фШапб, Oummilađ» . 222 — ©đ;ar^* . . 221 285 Na strani ©cf;i(bmau',c, gejierte . . 217 ©cfpiicvfaltcr, großer . . 190 ©t^impanfe................58 ©cblammfđjtteđe, gembßn- «фс.................150 ©erlangen................119 ©d;(angenabler .... 72 ©ф(аиф1ђ(еге . . . 248 @d;[cicraffe...............9 ©d)Icicreu(c..............71 ©фКпдег, getigerter . . 121 @ф(и(«топа5е . . . .251 ©фГирјшсјрс, gelbbeinige 9fauben>.................186 — puppen»..............186 — ungefledte 91iefcn» . 185 ©фГирјтсјреп . . . 185 © d) m a 1 n a f c n . . . 9 ©dpncißfliege............205 ©фтеГзЈфиррсг . . . .142 ©cpnicttertinge . . . 187 ©фпаРеПде!................63 ©dptabeitpicr.............65 ©фиаЛе...................206 ©фиаггреијфгеЛс . . . 216 ©фпесЕсп.................149 ©фисеђаје.................34 ©фиссриђп.................95 ©dpteefäfer, brauner . . 170 ©cpnetltiifcr, 9спф1> . . 169 — ©aat*...............169- ©фперЈеп.................101 ©dpicpfcuftrauß .... 66 ©(pnuraffel, gemeine . . 223-©фоИе....................136 ©фојфИпвфсп .... 22 ©фгеЈоВде! .... 75 ©dpippentbier .... 89 © ф № S m m e . . . . 250 ©d)n^aIbenfфl»aнj . . . 188 ©фтаттјршпсг . . .197 ©фтап, ftummer . . .106 ©dpoarjbroffci .... 78 ©d;ioargfäfer . . . 171 ©фшагјјреф! .... 72 ©фmaräplättd;en ... 80 ©фтебјИсдсп . . . 206 @ф№ст, milbee.... 64 Na strani Na strani Na strani -Srfimctn, äafymcä . . . 54 Sekulja . . . . . .125 Slavec . . . . 79 .... . 132 Sel smrtni . . . . .171 — veliki . 80 Scfmunimfäfev, geräuberter 167 Sepia officinalis . . .147 Sled . . . ...............132 Simrmfdpieđe, gemeine. . 163 Thynnus vulgaris .... 132 Tiger amerikanski ... 18 — bengalski............17 Tinea biseliella.........202 — granella............202 — lacteella...........202 — pelionella..........202 — spretella...........202 jEintenfifdj.............147 Tipula ..................207 Tkalec družni.............87 — Mahali...............88 £осо«2д11ап...............74 SCobtengräber............167 Kobtenfäfer..............171 Sobtcnfobffc^inärmcr . . .191 Togotnik ................103 Toko .....................74 Tolščak....................Ш Tonnino..................132 Tonovščica ..............107 Topolovka................176 Torpedo..................144 Tortrix Buoliana .... 201 — viridana............201 Trachea piniperda . . . 199 Trachelius anas . . . .251 — fascicularis .... 251 Trakar modri.............199 — rudeći .............199 Trakulja ozka............239 — široka..............240 £rampeltfyier.............52 jErappe, groge............99 Travnica ................170 Trauermantel.............189 Trbonožci................149 Trboplute................136 Trepetalke...............206 Trdoglav ................168 Trdoživ..................245 Trichecus rosmarus . . 29 Tridjinc.................239 Trichina spiralis .... 239 Tridacna gigas...........159 Trigla hirundo...........130 Trilja...................130 Trimera..................177 Tripas....................37 Triton cristatus .... 126 Tritonium nodiferum . . 152 Tritonegorn..............152 Troblja..................152 Trochilus colubris ... 76 — mosquitus............76 Tročleni.................177 Troglodytes Gorilla . . 7 — niger................ 8 Tropih'ogct..............109 Tropfopf.................168 Trska....................135 Trtijon..................172 Trutpafyn ................96 Trutta lacustris .... 138 Trypetae.................206 Tubipora mušica .... 247 Tukalica.................103 Tukan.....................74 Tulčar ..................154 Tulenj, navadni .... 29 Tulipani, morski .... 236 Tulnice..................160 Tun......................132 Tur amerikanski .... 44 — evropski.............43 Turdus merula .... 78 — musicus..............79 — pilaris .............78 — polyglottus..........79 — saxatilis............79 — viscivorus...........79 Turluru..................234 Turritella terebra . . . 163 Turteltaube...............93 Udav, navadni............120 Uharica, velika .... 70 Uho morsko...............163 Na strani Uho sv. Petra.........153 U(nt..................70 Ujede.................66 Unglcic^fliigler . . . 217 Unio margaritifer . . . 156 — pictorum........156 Univalvae.............161 Untc..................125 Upupa epops...........75 Ura mrtvaška..........168 Urh...................125 Ursus aretos..........27 — americanus .... 28 — ferox..................28 — labiatns...............28 — maritimus..............28 Urtl)icrc.............250 Usnjača...............114 Usnjak................165 Ustavljač.............136 Uš, bela....................222 — z glave...............222 — trtna.................221 Uši rastlinske . . . 220 — ribje.................234 Ušica šipkova.........220 — vinogradska .... 221 Uvae marinae..........147 Vnnellus cristatus . . . 102 Vanessa Antiopa .... 189 — Atalanta .............189 — C album.................189 Vanessa cardui .... 189 — lo ...................189 — Polychloros .... 189 — urticae.........189 Vampir................12 SSamp^r...............12 Varanus niloticus . . . .115 Vdbb....................... Vdod..................75 Vdova.................246 Velekljuni............89 Velerilec ..................192 V eper................54 Vermes .....................237 Vermetus lumbricalis . . 154 Živalstvo. Na strani J V esicantia.............170 Veslavka................218 Veslonožci..............108 Vespa crabro............180 — gallica.............180 — vulgaris............179 Vešča prosena...........202 Veščec borov............191 — lipov...............192 — mlečkov.............192 Veš čeci................191 Veternica, rujava .... 245 Veverice..............30 Veverica, navadna ... 30 — siva.............31 Vibrionidae.............251 Vicuüa................53 Vidra.................25 SSte^bremfe...........206 Sielfraß..............26 S i e I b u f e r.....54 Stcrbänber............11 Viharnica, mala .... 107 Vikunja .................53 Sip er................121 Vipera ammodytes . . .122 — berus ............ 121 Sifitenameife ...... .183 Vivek.................102 Viza ...................142 Vižel.................21 Vir...................70 Vlasulja..............243 Vodomec...............75 «öflcl ..................65 Sogelfptiute..........227 Vol grbavi............43 Volek.................153 Volk..................22 Sorftebbunb...........21 Vorticella nebulifera . .251 Vpijati .................75 Vrabec, domači .... 86 Vran, morski..........108 — pravi............89 Vrana, črna...........89 — poljska..........90 — siva.............90 Na strani Vr ečarji.......................61 Vretence ......................153 Vretenica......................131 Vriskač, rujavi................. 9 Vrtavke........................206 Vrtoglavec.....................240 Vultur fulvus...................66 aiöabentrbte, antcrifamfčbc 125 SBacbbotberbvoffel .... 78 Sffiaditel......................95 SBatbtclbunb....................21 Sffialbaiucife, braune ... 181 SSalbgärtiier..................174 SBalbmenfeb .................... 8 SJalbfdjneđe...................149 SBJalbfčbiiepfe................101 SBalbteiifet.................... 9 2Ö a l e........................58 SBalfifd), eigentlicher ... 60 — gr'onlanbifcbcr .... 60 SBalrofe........................29 Söatjeiitbiercbcn..............251 smaiiberfalf....................69 Söaiiberbeufcbrede . . . .215 Sanberratte.....................32 SSanbertaube....................93 SBarncibccbfc..................115 SBafcbbär ......................28 SSafferamfel....................79 SBafferflob....................235 SBaffcrfrofcb, grüner . . .124 SBajferbubtt, fdjmarjee . . 104 SBaffcrbübner . . . . 103 SBafferbnnb.....................21 SBafferjungfer, bunte. . . 210 — ptattgebrüefte . . . .210 Sßaffcrtäfer...................166 — peebfebmarjer .... 166 Sffiafferläufer................218 SBaffermoIcb, großer ... 126 SBafferratte....................33 SBafferfcorpion................218 SBafferfpipittauS...............15 Süßafferm anjen . . . .201 äöeberbod......................175 Üöebcrfnedbt, gemeiner . . 229 SBebcrbogel, gefettiger . . 87 SBefcevttogel, äftofyaü* . . 88 SSebefpmnen.................225 3Becf;fdtfyierd)eu..........252 Söeicfyf loffer............134 S!Beid)t^iere . , . . . 147 SBeibenfcocf................174 SEBcibcnbo^m-...............196 SSeibcnfpiuiiev . ... 197 äßeiubcrgäfcbncdc, große • HO SSeißfted...................193 SBcIe.......................138 SSkrre......................214 SBcfpc, gemeine.............179 SBiđler, Sicpenblatt« . . .201 — Siefermrieb: .... 201 SSibbevdjen, (žrbeidjel* , . 193 — žftingel*..............193 SSiebepopf, gemeiner ... 75 SBiejet......................24 SBiefenfd(made..............207 SSilbente...................105 Silbgane ...................105 SBinbtmnb....................20 äSJinbfpiel..................20 SEBinfeloffe.................10 äßintcrfaatcule.............198 äBinterfpanner, großer . . 200 — Heiner.................199 SBifent .....................43 SBittoe.....................251 ffiolf ......................22 ääJolf8mild)fd?t»ärmer . . . 192 SBürger, rotbrüdiger ... 80 äöünncr.....................237 SEBurmßjcb..................145 Silurmrbbre.................238 SSSurmjebnede...............154 SSurjelfüßcr................252 Surjelqualle................243 Xiphias gladius .... 132 Зађпагте ©äuge» tbiere...................37 Na strani 3abnbraffe...............131 Sabnfdjnäbler .... 80 Zajec domaći..............34 — planinski............34 — poljski .............34 Zalubniki ...............173 Zapljunkarica............205 3«unf8nig ................80 3cum(đ;tilpfer............80 Zavijač borov............201 — hrastov.............201 — jabolčni............201 Zavijalec................172 Zavrtač vrbov............197 Zdriznice................251 Zeba......................86 3ebra.....................42 3ebu......................43 3eđe.....................229 ЗеђепдНпдег...............зо 3ebnfiißer ...... 231 Seifig....................86 Zelenec..................116 Zerene grossulariata . . 200 Zeus faber...............133 Zeva.....................159 3ibetbfa(5C...............26 3iege.....................45 3iegenmcl(cr..............83 3immerbo(f ..............175 3immermann...............175 3itteraal................141 3itterrodbcn.............144 3ittertt;iercben . . .251 3itteri»ele..............139 Zlatica..................137 Zlatobrov .............. 131 Zlatoritka...............197 Zlatovčica...............138 Zlatovranka...............75 Zmaj, leteči.............117 Zminjica ................113 Zobatec..................131 3obet....................25 Zober....................43 Zobokljuni...............80 Zolj goveji.............205 — konjski.............205 — ovčji...............205 Zorica..................188 Zrakoplovec.............109 Zveri....................15 Zvezda morska pomarančasta ...............213 — rudečkasta..........2)2 Zvezdaš.................249 Zvezde morske . . . 242 Zvitorepec...............10 Zvončica, meglenasta . . 251 Zvončki, morski . . 236 3ugamei(e...............183 3ugbcujd)rccfe..........215 3unge, gemeine..........135 3roeif Hlgler...........204 3loeibufer...............42 3rocrgfpi(5inaue.........14 Zygaena filipendulae . . 193 — malleus.............143 Žaba morska Žaba zelena . Žabe . . . . Žabica bo^ja Žabogolt . . . Ž a b o v k e . . Želva morska Želve . . . Žirafa . . . . Žličarka . . Žohar . . . . Žolna, črna . — zelena . . Žrjal . . . Žužek, črni . Žuželko . . Žužkojedi . . 133 . 124 . 124 . 124 . 101 . 133 . 114 . 113 . 50 . 100 . 213 . 72 . 72 . 99 . 171 . 162 . 13 .