kulturno -politično glasilo • svetovnih in domačih dogodkov 10. leto/Številka 10 V Celovcu, dne 6. marca 1958 Cena 1.50 šilinga Za enakopravnost »Avstrijski driavljani slovenske in hrvaške narodne skupine na KoroSkem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice na osnovi enakih pogojev kakor vsi ostali avstrijski driavljani vključno jnavi-co do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem jeziku,” tako pravi prvi odstavek člena 7 avstrijske državne pogodbe in nadaljuje v 4. odstavku, da imajo člani teh narodnih skupin pravico soudeležbe na kulturnih, upravnih in sodnih upravah tega ozemlja kakor drugi državljani. To so enoumni stavki, ki utemeljujejo pravico naše narodne skupine na lastno kulturno in upravno bitnost. Ti stavki pomenijo po svoji pravi vsebini konec dosedanje še vedno polsrednjeveške, fevdalne dobe, ko je veljal Slovenec za državljana druge vrste in mu je bil zabranjen dostop do višjih služb deželne uprave. Ta člen državne pogodbe je postal del avstrijske ustave in so nanjo zapriseženi državni predsednik, zvezni kancler in ministri. Ta stavek postavimo zato na čelo pregleda rezultatov nedeljskih občinskih volitev. Nedeljske številke povedo v svojem bistvu, da je ostalo jedro slovenske narodne družine neokrnjeno. Slcjkoprej zavedni del naroda zastopa v okroglo 30 občinah našega ozemlja pod tem ali drugim imenom slovenske politične skupine, okroglo 70 občinskih odbornikov bo imelo pri svojem soodločevanju v občinski upravi pred očmi tudi slovenske kulturne inte-resse in bo soskrbelo za gospodarsko in socialno dobrobit našega človeka. Ti krajevni mandatarji pa morajo postati tudi osnova nove naše politične aktivnosti in razgibanosti, ki jo nujno in brezpogojno narekuje naš narodno-politični položaj. In ker smo bili zaradi naše narodnosti — sicer po krivici — tudi gospodarsko zapostavljeni, je tudi naš gospodarski napredek, naša enakopravnost na tem področju odvisna od naše sposobnosti, da si v strnjeni povezanosti te pravice priborimo. Le pred našim Številom in preti našo trdno voljo IhhIo imeli spoštovanje. Avstrijska republika je v znamenju neomejenega gospostva obeh političnih strank, kar nekateri označujejo naravnost za diktaturo. To stanje nedvomno mrtviči politično življenje v državi, ker mu manjka stvarna kritika. Vsi važni sklepi javnega življenja sc prerešetavajo v resnici le v klubih obeh strank in se tam rešujejo. Deželni zbori in državni zbor so samo še formalna sankcija že prej odobrenih zakonov. V senci te čudne politične „demo-kracije” so seve vse male stranke in skupine brezpogojno obsojene na nazadovanje in životarjenje. Tudi te volitve so se vršile v znamenju proporca avstrijske Ljudske in Socialistične stranke in je zato za njihove rezultate slehern drug komentar odvišen. Za nas koroške Slovence pa morajo te občinske volitve postati izhodišče novega čvrstega političnega hotenja. Komunistična in libcralno-nacionalna Frci-heitspartei hirata in usihata spričo tega proporca od volitev do volitev in sta v teku desetletja utrpeli trikratno število volilcev slovenskih list. Slovenska politična izjava pri volitvah pa je najčistejši narodni idealizem in slo-venski voUlci so junaki narodne zvestobe. Ta čudoviti idealizem terja našo podvojeno aktivnost in požrtvovalnost. V zadnjem času je opazovati v avstrijskem javnem življenju zelo opasen razvoj okoli našega narodnega problema. Pred dobrim mesecem smo bili priče svojevrstnega komentarja nemško-nacionalne-ga reporterja v avstrijskem radiu, ki je v svojih vprašanjih in ocenah očitno kazal mržnjo do vsega slovenskega. Graška »Kleine Z c i t u n g ” se trudi, da zanese v naše narodne probleme državno-[x>-lilične jzogledc in tako osumi manjšino državljanske nezanesljivosti. Najbolj zlohoten pa je prispevek sicer ugledne liberalne dunajske „Die Presse” k našemu vprašanju v dneh, ko so se na Dunaju pričeli avstrijsko-jugoslovanski razgovori. V tem članku očita dopisnik narodnim delavcem iredento, opisuje »šolstvo, v katerem se morajo otroci 80.000 nemških staršev izmenoma vsake pol ure učiti predmete v slovenskem in nemškem jeziku.” Višek obrekovanja pa je trditev, da sc naši duhovniki v več sto primerih branijo sprevido- Ocena volilnih rezultatov Občinske volitve so za nami. Slovenci smo tokrat Sid z ozirom na krajevne razmere pod raznimi imeni na volišče. Tu in tam smo iskali tudi ]x>vezavo z vladnima strankama. Taka povezava se je dobro obnesla na Radišah in v Ledincah. Brez dvoma sta oba dokaz, da je sodelovanje možno povsod, kjer je tudi na drugi strani dobra volja. Mogoče ravno ta dva slučaja tako jasno dokazujeta, da pri Slovencih krajevno ni načelnega nasprotja do katerekoli vladne stranke in da v krajevnih prilikah pač odločajo stvarni odnosi v prid enih ali drugih. Če trezno pregledamo položaj, tedaj smemo iz vso resnostjo ugotoviti, da smo se Slovenci dobro držali, ponekod smo napredovali pod enim ali drugim imenom, ponekod smo tudi par glasov zgubili po krajevni zaslugi ali po krajevni krivdi. Pač pa ne smemo prezreti enega dejstva; kdor je oddal glas slovenski listi, je dokazal1, da se ne ustraši te ali druge grožnje, on je glasoval za enakopravnost obeh narodov v deželi. Po pregledu izvoljenih kandidatov smemo Slovenci- z izidom volitev biti povsem zadovoljni, imamo lepo število svojih mandatarjev, pa tudi na večih listah ene im tudi druge vladne stranke so naši ugledni možje. Imamo pred očmi ravno radiški slučaj. Da so volilci v dveh oblikah dali izraza svojim pogledom ni bilo napačno, mogoče bi tudi v Bilčovsu bolje odrezali, če bi se poslUžili iste poti. Nočemo prezreti tudi dejstva, da so v Se-čah, Št. Jakobu in drugod nekateri »kristjani” šli proti krščanski listi in sledili drugemu navodilu. Naglašamo še, da volliilci dobro upoštevajo delo župana v pretekli periodi. Videli smo na Blatu, da je zgledno delo dosedanjega župana čerčejia prineslo naši listi kar 100 novih glasov in je le malo manjkalo, da ni dobi] absolutne večine v občini. Videli smo v volitvenih poročilih številčni napredek v Galiciji in drugod, kar dokazuje, da se domačini v polni meri zavedajo svoje 'lastne vloge v občini. V Globasnici je prav gotovo samo neugoden slučaj kriv, da so zaradi nekaj glasov izgubili en mandat, sicer pa bo botločnost dokazala, kako se bo zadeva iztekla. Da so Plajberža-ni postavili svojega moža ali svoje može, pa nas je vse razveselilo in najbolj verjetno pa nje same. Tam, kjer so bili domačini na mestu, imamo beležiti dober uspeh, kjer pa teh ni bilo, tam seve je tudi uspeh izostal, ker nimamo uslužbencev v centrali, ki bi stali vanja umirajočih v nemškem jeziku in da z izgovorom, da ne znajo nemški, nočejo nemško razlagati umetnosti svojih cerkva. Pri neki slovenski sestri pa da so našli cel kovček propagandnega materiala iz Jugoslavije?! volileem pred volitvami na razpolago, kakor je to pri drugih strankah. Ne razumemo pa okrajnega glavarja v Celovcut, če prišteva na eni strani vse glasove na SPOe listi za socialistične, na drugi strani pa ga boli glava zaradi krajevne povezave s S ovenck Načelo se nam zdi- pravilno, da so pod krajevnimi prilikami tokrat iskali Slovenci najbolj primerno povezavo. Izvoljeni mandatarji pa imajo sedaj nalogo, da zastavijo vse svoje moči v dobrobit domače občine in da o svojem delu v občini tudi tekoče poročajo. Ker pa ni mogoče po vsaki občinski seji sklicati zborovanja volilcev, ki imajo od svojih mandatarjev pravico zahtevati Obračun o delovanju v občinski hiši, je seve naš list na razpolago za taka poročila in naprošamo vse mandatarje, ki so dobili tudi glasove naših vo-liicev, da se te svoje dolžnosti v polni meri zavedajo. Volilni rezultati za vso deželo so naslednji: Socialistična stranka (SPOe); 99.243 glasov (49,6 odstotkov oddanih glasov); Ljudska stranka (OeVP): 42.753 glasov; »Stranka svobode” (FPOe); 21.790 glasov; Povezava (OeVP in FPOe); 29.303 glasov; Komunistična stranka (KPOe); 2.660 glasov; Ostali: 580 glasov. Izidi po občinah, kjer smo Slovenci nastopili samostojno (v oklepaju mandati): Slovenska lista SPo OVP FPO Razne Bela 208(2) 809(9) 239(2) Bekštanj 244(1) 1540(9) 1136(7)* Bistrica, Pliberk. 254(3) 582(7) 154(2) 74(1) Bistrica, Rož 85(0) 651(7) 359(4)* Blato 347(5) 206(3) '206(3)* Loga ves 224(2) 311(3) 331(4) 189(2) Dobrla ves 151(1) 1402(10) 814(6) 82(0) Galicija 84(1) 463(7) 242(3) Globasnica 247(3) 197(3) 316(5) Hodiše 88(1) 400(7) 170(3)* Kotmara ves 136(1) 489(6) 345(4) Libuče 107(2) 364(7) 137(2) 52(0) Škofiče 12212) 525(8) 152(2) 54(0) Medborovnica 48(0) 354(6) 176(3) št. Jakob, Rož. 383(3) 1119(9) 556(4) 176(1) Sele 162(4) 279(6) 57(1) Škocijan 208(1) 776(7) 476(4) 141(1) šmarjeta, Rož 69(1) 304(6) 151(3) 55(1) Slovenji Piajlberk 8413) 81(2) 62(2) 55(2) Svetna ves 92(2) 115(2) 174(3) 55(1) 46(1) S traja ves 39(0) 266(6) 226(6) Žitara ves 165(1) 608(7) 254(3) Suha 84(1) 347(6) 243(4) 43(0) Pliberk 5411) 222(4) 320(6) 27(0) Radiše 99** 51(4) 107(3) * V z. 1 zvezdico označenih občinah je Upati je, da bodo pri vladnih bila OeVP povezana s FPOe. ** Na Radišah so Slovenci glasovali s posebno imensko g'asovnico za nosilca liste SPOe Slovenca Wieserja. Primerjava z volitvami leta 1954 je težka, ker sta bila takrat OeVP in FTOe povezani v vseh občinah. Socialistom je uspelo število glasov znatno povečati, tako da so se zastavljenemu cilju, to je absolutni večini v Občinski zvezi zelo približali, niso ga pa dosegli. Tudi pri, OeVP so zadovoljni z izidom, vsaj| tako pravijo, dočim so »svobodneži” preko mere veseli. Te volitve so pokazale, da v srcih mnogih na Koroškem »tisočletni rajh še živo klije” in da se požvižgajo na obe vladni stranki, ki jih snubita s »cukrčkom” protislovenske gonje. odgovor volilcev razumeli in ne več poskušali na ta popolnoma neuspešen, zanje same škodljiv način, pridobivati pristašev tam, kjer jih ne morejo dobiti. IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII Našim volilcem, mandatarjem in zaupnikom Narodni svet koroških Slovencev izreka vsem slovenskim volilcem in volilkam ter volilnim zaupnikom iskreno zahvalo za njihovo zvestobo pri občinskih volitvah. Zagotavljamo vam v imenu izvoljenih mandatarjev, da bomo vaše zaupanje opravičili s požrtvovalnim delom. Zvestoba za zvestobo! Narodni svet koroških Slovencev Kancler Raab gre julija v Moskvo Priprave za potovanje v Sovjetsko zvezo Ti in slični pojavi zastrupljevanja avstrijskega javnega mnenja so se stopnjevali že tako daleč, da postaja narodni problem dežele skoroda nerešljiv. Edinstveni trenutek, ko bi Avstrija zamogla pozitivno reševati zanjo zgodovinsko že tolikrat usodno vprašanje nenemških narodnih skupin v okviru svojih meja, utegne biti zamujen. Da je rešitev tega vprašanja tokrat celo ustavno zajamčena, je pri tem usodepolnega pomena. Novo politično razdobje do prihodnjih dežclno-zhorskih volitev bodi za nas v znamenju razjasnjevanja in pojasnjevanja določi) člena sedem avstrijske državne pogodbe. Pri tem naj nas vodi dejstvo, da ga na našem podeželju ni nikogar, ki bi ne želel zase in za svoje otroke popolne enakopravnosti z nemškimi sodržavljani. To in nič manj jamči državtia pogodba nenemškemu predelu dežele. In to pojasnilo ljudstvu smo dolini kot Slovenci in avstrijski driax>-Ijani. Minulo sredo je zvezni kancler ing. Raab sprejel sovjetskega veleposlanika Lapina, ki- mu je predali predlog moskovske vlade, da bi naj avstrijska vladna delegacija prišla v Moskvo enkrat v mesecu juniju ali juliju tega leta. Zvezni kancler je, kot poroča poluradna agencijla APA, z zahvalo sprejel to sporočijo na znanje in namignil, da bi bilo avstrij-skii vladi prav, ako bi določili sporazumno datum obiska v tednu od 13. do 20. julija 1958. Veleposlanik Lapiin je izjavil, da bo to avstrijsko željo sporočil1 svoji vladi ter bo takoj po prejemu odgovora spet obiskal1 našega zveznega kanclerja ing. J. Raaba. V avstrijskih vladnih krogih navezujejo na obisk v Moskvi upanje, da bo moč ob tej priliki pripraviti, Sovjete do znižanja bremen, ki jih je Avstrija prevzela z državno pogodbo. Med tem pa zunanji minister ing. Figi' potuje po Srednjem in Daljnem vzhodu. Po obisku v Kabulu, prestolnici Afganistana, kjer ga je gostil; kralj Mohamed Sahir, se je podala z letalom naprej v Indijo. Pri pristanku na letališču v Nevv Delhiju ga je pozdravil indijski obrambni minister Krišna Menon. Narodni svet koroških Slovencev V četrtek, dne 20. marca, se vrši občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev ob pol deseti uri dopoldne. Dnevni red bomo objavili v prihodnji številki. Politični teden Po svetu ... Moskva hoče masovni miting ministrov Po treh mesecih propagandnega prepira med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo glede nove vrhunske konference je že iz-giedalo, da se bo radi nepopustljivosti na obeh straneh ta sestanek odgovornih vrhovnih državnikov g avnih ve.esil padel v vodo. Moskva je vztrajala na takojšnjem sestanku vrhovnih državnikov velesil, v ameriškem zunanjem ministrstvu pa so bili ■mnenja, da bi naj, predhodni sestanek zunanjih ministrov pripravil tfa za razgovore na naj višji ravna. Moskva pa je ta predlog energično odklanjala ter dolžila ameriškega zunanjega ministra Du ltesa, da hoče s konferenco zunanjih ministrov, 'k'i bi se vlekla v neskončnost, preprečiti sestanek šefov vlad. Da se izmota iiz te sTepe ulice, je konč-on VVashington počasi in previdno začel popuščati. Prevladalo je prepričanje, da je končno bolje iti na mednarodno konferenco, čeprav v nj,en uspeh dvomijo, kot pa se spustiti v kako novo vojno. Toda komaj se je posušilo črnilo na vesteh o izjavah zunanjega ministra Du lesa, da on pristaja tudi na sestanek „na najvišji ravni” brez pripravljalne konference zunanjih ministrov, pa naredi Moskva nekaj popoTnoma nepričakovanega: ona predlaga pripravljalno konferenco zunanjih ministrov, toda na tako široki, bazi, da je težko videti kako bi mog'ie naglo in uspešno pripraviti sestanek šefov viad glavnih ve esil. Na to konferenco bi naj bili povabljeni poleg zunanjih ministrov glavnih velesil še zunanji ministri vseh držav članic Atlantskega pakta. Varšavskega pakta, nevtrab-stičnih držav kot Indija, Jugoslavija itd., komunistične Kitajske — in kar je najlfepše, Zapadne in Vzhodne Nemčije. Težko je sprevideti, kako naj taka pisana družba na zares masovnem sestanku ministrov kaj pametnega sklene! V prvi vrsti so ministri vezani na navodila svojiih vlad •in ne morejo na svojo roko nič odločiti in drugič, bilo bi jih toliko, ki zastopajo različne politične ureditve in nazore, da bi se konferenca neizogibno izpremenila v velikansko mednarodno propagandno tribuno. In v izkoriščanju takih priložnosti so Sovjeti, mojstri. Ako je kdo hoteli sestanek na najvišji ravni iz brezkončnim diplomatsko-propagandnim govorjenjem pokopati v peščeno puščavo praznih besed, to prav gotovo sedaj ni več Washington, ampak Moskva. Sredi velikega in slovesnega govorjenja iz Moskve o miru pa se je v Sibiriji in severni Japonski dvakrat v minulem tednu tresla zemlja, toda ne zaradi potresa, ampak zaradi, eksplozije dveh orjaških vodikovih bomb. Bržkone hočejo sedaj sovjetski znanstveniki in vojaški strokovnjaki najprej preštudirati rezultate teh dveh poskusov in se šele potem naprej razgovarjati. Razprave o atomski oborožitvi Zapadne Evrope Istočasno pa tudi v zapadni Evropi teče naprej debata o raznih načrtih o brezatom-skih conah v Srednji Evropi, ki jih je sprožil' predlog poljskega zunanjega ministra Rapackega. Odločno se je postavil proti slehernemu „brezatomstvu” vrhovni, poveljnik oboroženih sil AtTantskega pakta generali Nor-stad, ki je v intervijuju na zapadnonem-škem radiu dejali, da je za obrambo Evrope neobhodno potrebna oborožitev evropskih zaveznikov, vključno Zapadne Nemčije, z atomskimi bombami, topovi in raketami. Prepoved atomskega orožja v Srednji Evropi bi oropala države Atlantskega pakta edinega učinkovitega orožja proti komunističnemu svetu, meni general Norstad. Nemški vojni minister StrauB je generalu Norstadu potrdil ter izjavil, da njegove miš i odgovarjajo zahtevam vojaške strategije. Kot politik pa je vendarle ubrali drugo pot. Izjavi', je, da načrt Rapackega v njegovi sedanji obliki ni sprejemljiv za Zapad, ker je preozek. Njegova „brezatomska cona”, ki obsega zgolj Poljsko, Zapadno in Vzhodno Nemčijo ter Čehoslovaško, je premajhna. Predlaga njeno razširitev na Madžarsko, Romunijo, Jugoslavijo, Bo'garijo in Albanijo. S tem se je StrauB podal' v križni ogenj, kajti pristaši atomske Oborožitve mu očitajo, da je podiegeli sovjetski propagandi, komunistični tisk pa ga sumi, da je hotel' s to po njihovem mnenju „prekomer-no” razširitvijo na hladen način spodnesti Rapackega in njegov načrt. Vendar izgle- da, da je Straussov predlog naletel! na precej dober odmev v nemški javnosti, kajti v povprečnem Nemcu je še preveč živ spomin na vojna razdejanja, da bi se moge sedaj takoj ogreti za zaibge atomskih in vodikovih bomb na svojem ozemlju, ki bi bile vabljiv cilj za sovjetske rakete. V tem vzdušju, ki vlada od Bonna do Tokia, zato bujno uspevajo želje, da bi le priš o do posveta vrhovnih državnikov in ustavitve oboroževalne tekme. Zato bodo ministri in diplomati v prihodnjih mesecih precej potova l in stikali glave. Ta teden zborujejo v Rimu zunanji ministri Zapad-noevropske unije (šest članic Jeklarsko-že-llezarske skupnosti in Velika Britanija), prihodnji teden se bodo sestali, v Manili, prestolnici Fi.ipinov na Daljnjem vzhodu, zunanji ministri Južnovzhodne pacifiške zveze, nekake vrstnice At lantskega pakta v območju Pacifiškega oceana. Sredi aprila prh dejo v Pariz obrambni ministri At antskega pakta, da se posvetujejo o opremi evropske vojske z daljnometnimi raketami. V mesecu maju pa se bodo v Kopenhagnu sestali zunanji ministri, Atlantskega pakta. Na teh sestankih in konferencah bodo sklepali o atomski oborožitvi in govorili mnogo o miru. ... in pri nas v Avstriji Prerekanje v parlamentu je sprožil poslianec „neodvisnežev” Pfeiffer, ki se že dalj časa zavzema za to, da bi se v parTamentu še več govorilo kot doslej. Naslovil' je na vlado vprašanje v katerem zahteva uvedbo mesečnih ..govorilnih ur” za poslance. Svoj predlog utemeljuje s tem, da ministri pogosto mesce in mesce molče na interpelacije poslancev in navedel za primer zadevo nekega ..dvornega svetnika v disciplinski preiskavi”. Preiskava se vleče že več let, a minister tudi na vprašanje v parlamentu doslej, še ni odgovoril. Pfeiffer je stavil nekatere konkretne predloge za spremembo parlamentarnega pos Ovnika. Značilno je, da se vnema za demokratično svobodno razpravljanje vprav pristaš politične skupine, ki ima v svojih vrstah največ ljudi, ki so nekdaj vsakega političnega nasprotnika prisilili k molku. Očivi-dno se gre Pfeifferjevi stranki, ki od enih volitev do drugih nezdržno izgublja pristaše, za ve iko, a brezplačno propagandno tribuno, kjer bi lahko z godrnjanjem in kritiziranjem delala reklamo zase ter ovirala resnično delo parlamenta. Proporc v industriji je zagovarjal v Steyerju na zborovanju mladinske organizacije OeVP dunajski podžupan Weinberger. Vzel je v obrambo kanclerja ing. Raaba, ki ga je pred nekaj dnevi ostro napadel predsednik Zveze industrij-cev dr. Lauda in mu očital, da je s proporč- DaPeč vstran od domovine, v daljni Argentini, je mlada in agilna slovenska sodah na organizacija ..Družabna Pravda” založila im izdala obširno in moderno Slloven-sko znanstveno delo-Sociologijo, ki jo je napisali slovenski sociolog, vseučiliški profesor dr. Ivan Ahčin. Dr. Ahčin je že na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze predavali sociologijo. Proučevanje sociologije je potem nadaljeval v inozemstvu. Trenutno poučuje sociologijo na slovenski bogosl,ovni;, fakulteti v Argentini. V inozemstvu je imel' dr. Ahčin priložnost pog obiti se v sodobno sociološko znanost in obogaten s temi pridobitvami je napisal veliko delo v treh zvezkih it) mu dal naslov Sociologija. Prvi zvezek govori o osnovnih činiteljjh družabnega življenja: o pojmu, namenu, zgodovini in težnjah sociologije, o krščanski sociologiji posebej, o človeku, o družbi, družabnem redu ter o pravičnosti in ljubezni, ki sta dva temelja družabnega reda. — Drugi zvezek govori o družabnih osnovah in sicer o družini, razredih in stanovih ter o narodu. — Tretji zvezek je nadaljevanje drugega ter obravnava državo, mednarodno družbo ter religijo im družbo. Kritika v skoraj vseh slovenskih zamej,-skih 'listih v Evropi in Ameriki je to delo ocenila zelb 'laskavo. Za to je nekaj izrednega, da je peščica Slovencev, živečih izven domovine, brez vsake državne podpore izdala znanstveno no razdelitvijo mest omogočili direktorske kariere v gospodarskih obratih ljudem, ki imajo mnogo izkušenj; v po.ltiki, a nobenega pojma o gospodarstvu. Obenem pa je preprečil, da bi priš i na ustrezna mesta pravi strokovnjaki. Weinberger je enostavno odgovoril, da naj bo Lauda (ki je pristaš OeVP) kar tiho, ker je on sam po zaslugi proporca prišel v razne upravne in nadzorne svete številnih veleobratov (vse mesta, ki so zvezana z mastnimi tantiemami — denarnimi prejemki!). Pogovor o proporcu je pri nas postal menda že tako vsakdanji kot pogovori o vremenu. Nove carinske določbe za kmetijske pridelke Po dolgotrajnih pogajanjih je bil dosežen sporazum med predstavniki zainteresiranih gospodarskih kategorij, v prvi vrsti med kmetijskimi, trgovskimi in delavskimi zbornicami glede raz ičnih dovih carin za kmetijske pridelke. Predpisi so dokaj komp.icirani, kajti uvajajo takozvane diferencialne carine. Je to poseben carinski sistem, ki bi naj zagotovil stalnost cenam določenih pridelkov na notranjem trgu. Gre predvsem za proizvode domačega kme-tiijstva. Po novih predpisih se bodo znižale carine za sočivje in sadje, ki ga itak pri-mankuje letos zaradi slabe letine. Na splošno so bili interesi kmetov le do polovice upoštevani, kajti delavske zbornice so se močno potegovale za kar največje znižanje carini, dočim so trgovske zbornice v tem vprašanju pustile predstavnike kmetijstva precej na cedilu. Trgovcu je pač vseeno, ali zasluži pri prodaji domačega ali uvoznega blaga. Za »ozdravitev« bolniških blagajn Minister za socialno skrbstvo je pripravil osnutek novega spreminjeva nega zakona za ozdravitev bolniških blaganji. Le-te namreč bolehajo na neki kronični bolezni, ki tare tudi navadne smrtnike — na sušici v žepu. Imajo več izdatkov kot dohodkov. Sedaj je osnutek tega novega zakona bil' razposlan deželnim vladam, da k njemu stavijo svoje pripombe. Ko bo ministrstvo te pripombe preučilo in jih po svoji uvidevnosti upoštevalo, bo zakon predložen parlamentu. Zdravniki in bolniške blagajne zopet v laseh Dne 28. februarja je potekla pogodba med bolniškimi blagajnami in zdravniki. Sedaj' je bila podaljšana še za en mesec, v upanju, da se med tem obe stranki zedinita o novih honorarjih zdravnikov. Ako do 31. marca ne bo dosežen sporazum, bodo posledice — kot vedno — občutili bolniki. Morali, bodo namreč zdravniško oskrbo plačati iz lastnega žepa in šele potem zahtevati povračilo od bolniške blagajne. Pa mesec marec ima enaintrideset dni in pomladansko sonce postaja vedno topleje. Morda bodo njegovi žarki dajali zakrknjenost obeh stranh v sporu. To bi za zavarovance bilo še najbolj prav. delo. še 'bolj izredno pa je to, da se je v razmeroma kratkem času prodalo okoli 700 izvodov vsakega zvezka. Poznavalci razmer povedo, da se je komaj toliko izvodov znanstvene knjige prodalo doma, kjer živi vendar milijon in pol Slovencev. Prof. dr. Ahčin in Družabna Pravda nadaljujeta lepo začeto delo. Pravkar se v Argentini tiska novo dr. Ahčinovo veliko in moderno delo — Socialna ekonomija. Danes so gospodarska vprašanja osrednja vprašanja vsega javnega in zasebnega življenja. Zato je prav, da dobimo tudi nti Slovenci', raztreseni po vsem svetu, izčrpno, na najmodernejših osnovah zgrajeno gospodarsko knjigo. S pomočjo te knjige bomo lažje razumeli razna dogajanja na vzhodu in zapadli. Prof. dr. Ahčin in prav tako pogumna založnica Družabna Pravda zaslužita ne samo vso našo pohvalo, ampak tudi vso našo pomoč. Ko bo nova dr. Ahčinova knjiga izšla, bomo o tem naše bralce obvestili. Žaloigra baltskih držav Po vsem zapadnem svetu so begunski politiki iz baltiških držav Litve, Letonske in Estonske obhajali . 40-letnico ustanovitve njihovih samostojnih držav po koncu prve svetovne vojne. Te države so doživele lep razcvit, dokler niso Stalinove čete v začetku druge svetovne vojne pogazi!e njihove samostojnosti ter jih spremenile v province bo1 jševiškega imperija. \ Izredni uspeh slovenske znanstvene knjige Dr. Ivan Ahčin: Sociologija SLOVENCI dmrui in po »nein Pogreb p. Kazimira Zakrajška V četrtek dne 30. januarja so položili v Lemontu k večnemu počitku p. Kazimira Zakrajška. Ko je ta „oče izseljencev” ležal na parah, ga je prihajala kropit velika množica vernikov od blizu in daleč. Po maši zadušnici je opravil pontilikalno Libcro pomožni Škot msgr. Hillingcr, kot zastopnik kardinala in nadškofa iz Chicaga, Samuela Stritcha. V angleškem govoru je potem orisal delo in zasluge pokojnika. V slovenščini je spregovoril p. Kalist Langcrholz, ki je poudaril veliko ljubezen in požrtvovalnost pokojnika. Iz Rima je prišel generalni vizitator frančiškanskega reda p. Inocenc Zrinski, v sprevodu, ki ga je vodil komisar slov. frančiškanske province v Ameriki p. Benedikt Hoge, pa je bilo videti veliko število hrvaških, slovaških in slovenskih duhovnikov, ki jih je vezalo prijateljstvo s pokojnim Kazimirom Zakrajškom. Umrl je p. Aleksander Urankar line 9. februarja je umrl v Lemontu v Združenih državah p. Aleksander Urankar, šele v 56. letu starosti. Pokojnik je bil po rodu iz Laškega na Spodnjem štajerskem; rodil se na je in mladost preživel v Mariboru, kjer je njegov oče bil železničar. Bil je deseti otrok v družini. Odločil se je za redovniški poklic in je že med prvo svetovno vojno vstopil v frančiškanski noviciat v Nazarjih. Za duhovnika ga je posvetil škof Jeglič leta 1925 v Ljubljani. Po novi maši v Mariboru je p. Aleksander odšel v Ameriko. Tam je začel svoje duhovniško delo kot kaplan v fari Sv. Štefana, nato pa je bil premeščen k Sv. Cirilu in Metodu v Ncw York. Čez nekaj let pa se je vrnil v Chicago in postal župnik pri Sv. Štefanu. Leta 1939 je postal gvardijan v Lemontu, na Brezjah ameriških Slovencev. Mnogo je potoval in pridigal po slovenskih naselbinah ter zbiral darove za slovensko romarsko središče v Lemontu. Med vojno je pasta! župnik v št. Jurju v Chicagu, kjer je pozidal novo šolo. Leta 1950 je bil izvoljen za predstojnika slovenskih frančiškanov v Ameriki za dobo šest let. V tej dobi je končal romarski dom v Lemontu in zgradil še več drugih stavb. Po preteku njegove poslovne dobe pa se je zopet vrnil k ljubljenemu Sv. Štefanu in znova postal župnik fare, kjer je pred dobrimi 30 leti začel kot mlad kaplan. Bil je goreč pridigar, mnogo je pisal v slovenske nabožne liste v Ameriki in se izkazal kot spreten urednik. Pisal je tudi pesmi. Pokojni p. Urankar je leta 1954 prišel tudi na Koroško, kjer ima v škocijanu sorodnike. — Ob veliki udeležbi so ga pokopali v Lemontu, kjer počiva ob strani p. Kazimira Zakrajška. Maks Furijan - 30 let v gledališču Svoj 30-letni igralski jubilej je slavil minuli teden član ljubljanske Drame Maks Furijan. Kot mladenič se je posvetil gledališki boginji Taliji. Njegov igralski obraz je v teku let dobival vedno bolj i»-razite poteze. Rastcl je na gledaliških deskah v Mariboru, Skopijo, Zagrebu in Ljubljani. V letih 1939 do 1940 si je pridobil mnogo prijateljev v Mariboru, kjer sc je razvil v karakternega igralca prvega reda. Lik župnika v Cankarjevih Hlapcih spada obenem s patrom Lorenzom v Shakespcarcjevi drami ,Romeo in Julija” med njegove najboljše ustvaritve. Od leta 1947 nastopa v Ljubljani. Rojaki v Avstraliji se uveljavljajo Pevski zbor „Triglav” v mestu Melbourne” sc je lepo postavil pred avstralsko javnostjo. Ko so praznovali lOO-letnico ustanovitve mesta Brunstvick, ene izmed prvih evropskih naselbin na avstralskem kontinentu, je nastopil na slavnostni akademiji z izborom slovenskih pesmi. Te so avstralsko poslušalstvo tako navdušile, da so morali nekatere ponoviti. Posebno je užgala vesela popevka „Žabc”. V decembru 1957 so pa nastopili v največji dvorani v Melbourne, kjer jc prvič zadonela slovenska „Oj Triglav, moj dom, kako si krasan”. Na univerzi v Perthu je bii graduiran za inže-mirja rojak Jože K o r d c š, ki je začel srednjo šolo v begunskem taborišču na Koroškem, končal pa v Avstraliji, kjer se je potem vpisal tudi na univerzo. Argentinski Slovenci na lurškem prazniku Dne II. februarja so Slovenci iz Buenos Airesa poromali v cordobske gore, kjer v letoviškem kraju La Thea stoji cerkev posvečena lurški' Mariji. Za stoletnico čudežnih prikazovanj v Lurdu jc bila ondi velika procesija, v kateri so stopali tudi fantje in dekleta 12 narodnosti v narodnih nošah. Poleg Madžarov, Francozov, Cehov, Poljakov, Japoncev, Nemcev in drugih narodov se je lepo izkazala tudi skupina slovenskih narodnih noš. Ko so se slovenske narodne noše pojavile pred kipom Matere božje, jo je govornik na mikrofonu predstavil kot predstavnike malega, a kulturnega in krščanskega naroda med Jadranom in Alpami, ki je v vseh preizkušnjah ostal zvest veri svojih očetov. Posebnost je bila skupina alegoričnih slik na avtomobilih. Procesijo je zaključila skupina „gaučev” na konjih. 200 let §teddtm (Od Linharta do Preglja) Dolgo je bila gledališka umetnost v družbi ostalih panog umetnosti nekaka pastorka. Imeli so jo za manj, vredno in gledališki, umetniki so imeli občutek nekakega proletariata ob aristokratskih slikarjih, skladateljih, pesnikih in pisateljih. Polagoma pa je dobila tudi gleda iška u-metnost, 'ki je bila sicer že od vsega začetka med ljudmi' najbolj priljubljena, tisto mesto in priznanje, kot ga zasluži. Gledališki umetnik ni več vagabund in izgub jenec, ampak kulturnik in resnični umetnik. Seveda moramo tudi tu kot pri vseh umetnikih govoriti o različni' umetniški moči, resnosti in pristnosti. Ostane pa še vedno tista velika razlika med odrskim ustvarjalcem in ostalimi u-metniki, kar zadeva trajanje stvaritve. Slikar je ustvaril pred več stoletji sliko, ki jo še danes občudujemo. Enako kipar. Simfonija nas še danes očara, čeprav je nastala pred davnimi leti. Literarne umetnine in njene trajnosti ni treba niti omeniti. Tragika in veličina igralskega poklica Drugače pa je s podobo, ki jo je ustvaril igralec. Zaživel je življenje junaka kot ga je ustvaril; dramatik. Življenje enega dne ali morda več let. Toda ta poddba in ta stvaritev je živela te kratek čas, tako dolgo, dokler je trajala igra, dokler je igralec igral. Padel je zastor in igralec se je prebudil v realnem svetu in resničnem življenju. Njegove podobe ni bilo več. V tem -je neka tragika igralskega poklica. Večen ustvarjalec je, pa ko bi hotel končno pregledati svoje stvaritve, ko bi hotel imeti nekako ..retrospektivno” razstavo svojega dela, se znajde v popolnem siromaštvu. Ničesar nima, kar bi pokazal. Morda je shranil komaj izrezek skromnega časopisnega poročila o svojem igranju, toda to je tako malo! Zanj, za igralca je pomenil nastop in ustvaritev nekega 'lika veliko in nepozabno doživetje in delo, toda to je čutil le on sam. Nobenega dokumenta nima v roki, nobene podobe svojega dela in svoje umetniške zmogljivosti. Zato je težko pisati zgodovino gledališke umetnosti kakega zgodovinskega obdobja ali pa zgodovino odrske umetnosti kakega naroda. Iz zapiskov o uprizoritvah in iz sedanje žive odrske podobe lahko te skonstruiramo približno sliko našega gledališča. Gledališča, ki je začelo z našimi prvenci, z Linhartovim Matičkom, Jurčičevim Tugomerom, Medvedovimi junaškimi dramami, Finžgarjevo igro našega kmeta in potem s Cankarjevimi globokimi in najpristnejšimi podobami slovenskih razmer in ljudi in še dalje preko njega do Antona Leskovca in njegovih Dveh bregov, mimo Pregljevega Azazela in Ljubljanskih študentov v najnovejši' čas zadnje vojne. Ali smo Slovenci poleg te dramske literature ustvarili tudi svojsko podobo slovenskegal gledališča? Ali pa moremo govoriti o gledališki odrski kulturi nekega narotla, kulturi, ki se loči od kulture ostalih narodov? Se pravi, a1!! morejo slovenski igralci igrati in interpretirati dramo na drugačen način kot jo igrajo in interpretirajo na primer francoski igralci? In kako to svojskost spoznati? Gotov^o more slovensko dramo najver-neje uprizoriti! samo slovensko gledališče, kakor bo francosko, italijansko, angleško, japonsko dramo pač najbolje in najpristne-je igral francoski, italijanski, angleški, japonski igralec ... Toda gre tudi za tuja dela, ki jih uprizarjamo. In gre za vse tisto, kar da živo odrsko podobo: za barvitost, za temperament, za ritem, za kompozicijo, za vse tisto, kar je značilno za vsakega slikarja posebej: isto pokrajino slikata dva slikarja in vendar jo tako različno upodabljata. Tisti, ki gleda na primer francoske igralce in slovenske, bo čutil takoj veliko razliko v igranju. Francoska gledališka kultura je zrasla na njihovi tradiciji, na Mo-lieru in za njim na zadnjih velikih dramskih stvaritvah! Slog njihove igre je prefinjen, živahen, temperamenten. In slovenska svojskost v igranju? Čuti jo tisti, ki ima ita ijansko ali nemško dra-matsko šolo. Ali še bolj to čuti morda gledalec, ki gteda igro, v kateri nastopajo slovenski igralci, vmes pa nekdo, kii ima tujo dramsko šolo. Morda bi ta igralec v jeziku naroda, pri katerem je živel in pri katerem se je šolal, dobro odigral svojo vlogo, v družbi slovenskih igralcev pa je tujec. Kakor v vsakdanjem življenju izražamo na svojski' način svoja čustva: ljubezen, sovraštvo, občudovanje, zaničevanje in še vse drugo, tako vsa ta čustva na svojski način izraža tudi slovenski igralec. Drugače kot drugi igralci. In spričo tega je razumljivo, da govorimo o našem slovenskem igralskem slogu. In čeprav je prav za prav nit iz preteklosti v današnji dan pretrgana (kot smo prej rekli, ni živih podob, 'ki so jih ustvarjali slovenski igralci), je vendar živa zveza od prvega interpreta Linhartovega barona Naletela pa do zadnje podobe, kii jo na primer ustvarja v osrednjem gledališču Stane Sever. To je nekaj kot tista živa vez, po kateri se je ohranjevala, dopolnjevala in rasla narodna pesem. Ni bila zapisana; v srcih je živela, iz roda v rod so jo sporočali. Igralska umetnos! dozoreva iz roda v rod Nekako tako sprejemajo igralci poklicnega im najvišjega gledališča vsa tista dognanja, ki so jih ustvarjali njihovi' starejši tovariši. Ta misel mi je bila živa pri predstavi Cankarjevih Hlapcev. Igrajo jih skoraj sami stari igralci, naši najboljši odrski u-metniki. Ob njih rastejo mladi. Nekoč konča eden in na njegovo mesto stopi drugi. Vse tiste bogate izraze bo posnel, kolikor jih bo mogel; dodali bo pa še tisto, kar bo znal. Morda še dolgo tet ne bo dosegel po svojem izrazu umrlega igralca, toda v spominu mu bo živela beseda in kretnja, celotna podoba, ki jo je nekoč gledal in poslušal. Celo gledalec nekaterih stvari ne more pozabiti. Živo na primer slišim in vidim Hvastjo, kot ga je igral pokojni Lipah. Sedanji' interpret te podobe je velik in čudovit, pa vendar vidim toliko Lipahovih odtenkov, ki jih zdaj ni, ki pa jih bo morda zadel in obogatel1 nekdo, ki bo to vlogo igral čez nekaj tet. Kdor hoče torej' biti res slovenski igralec, mora biti ves v slovenskem gledališkem .iz- razu, mora živeti v Slovenski tradiciji. Vse drugo je iskanje in tipanje, je posnemanje nečesa, kar ni naše, ni slovensko in nikoli ne bo. Pri vsakem gostovanju Ljubljanskega Narodnega. gledališča pri nas pa je lahko vsakdo, ki je kdaj dvomil v slovensko ku turo, posebej še v slovensko gledališko umetnost, spoznal1, da je to umetnost Evrope. Podoba slovenskega gledališča se je torej, začela ob prvi', slovenski igri. Lahko si mislimo, kakšen je bil tedaj baron in baronica. Dovršenejša je bila Nežka in Matiček. Razumljivo, če drži, kar smo rekli, da ustvarjamo iz sebe. Jurčič in Levstik sta pripeljala v gledališče že zgodovinske junake, slovenske velmože s Tugomerom na čelu. Medved je prišel na oder z graščakom in je vnel' boj „Za pravdo in srce”. Očaral ga je Schiller in rad bi videl enake junake na slovenskem odru kot so jih imeli tujci. Slovenski igralec je bil, pred novimi nalogami. Potem je začel svoj pouk z ljudsko igro Finžgar. Toda Finžgar je potreboval močnih igralcev, da je bil prepričljiv in da je odrski junak zakril1 pisateljevo vzgojno tendenco. Slovenski igralec je tedaj ustvaril močne gorenjske kmečke postave. In za tem Cankar! Cankar, ki je naravnost trepetal, kdo bo igrali na primer Jacinto ali Popotnika in še vse druge vlbge kot jih je zamislil. Z veliko odgovornostjo je sprejemal igralec svojo vlogo. In še Jalen in Majcen, posebno pa Leskovec in Pregelj so napisali drame, ki jih je mogel! dostojno vprizoriti samo resni, resnični odrski umetnik. Zato lahko in z vso upravičenostjo govorimo o slovenski gledališki kulturi. Ustvarila sta jo slovenski dramatik in slovenski igralec. Skupno in složno. Brez enega ni drugega. In te, ko sta oba velika, nastane velika evropska kultura. Prof. J. Peterlin Skesani tdoUnec {e fiasiat misitonaz Minuli teden je prišla za kaznjenca Nat-hana Leopolda v državni jetnišnici Statel-vil./e pri Chicagu v Ameriki novica, ki si jo je že dolgo želel, toda je nanjo moral čakati 34 let: komisija za pomilostitev je odobrila njegovo prošnjo in čez nekaj tednov bo izpuščen še pred potekom naložene mu kazni — dosmrtnega zapora — na svobodo. „Hvafa Bogu”, so bite prve besede 53-tet-nega, debelušnega in plešastega jetnika. Toda Nathan Leopold je prišel' v jetniš-nieo kot 19-leten mladenič prijetne zunanjosti, z gostimi temnimi kodrastimi lasmi. Obsojen je bil za zvočili, ki , je zgrozil ves svet. S svojim prijateljem in sovrstnikom Richardom Loebom sta bila ugrabila 14-letnega dečka Bobbyja Franksa ter ga umorila samo zato, da bi poskusila „kako se Človek počuti kot morilec”. Oba sta bila iz bogatih družin. Pred sodiščem ju je branil takrat najslovitejši ameriški odvetnik Clbrence Darrow. Vsa javnost je zahtevala ostro obsodbo, zato je odvetnik Darrow pozneje sam zapisal, da so ljudje njega, ki je oba mladostna obtoženca zagovarjal, „prav tako smatrali za zločinca”. Čeprav je v svoji' obrambi obeh fantov trdil, da zaradi zmedenega čustvovanja nista odgovorna za svoja dejanja, ju je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Leopold je že v nežni mladosti kazal izredno veliko nadarjenost in bistrost. S petim letom je začel zbirati ptiče in žuželke ter si je uredil' zbirko po vseh strokovnih pravilih. V šoli je b;i vedno med najboljšimi učenci' in ko je bil! star 18 tet je bil tak strokovnjak o ptičih, da je o tem prirejal predavanja. Zelo se je zanimal za jezikoslovje in je študiral' kar 14 tujih jezikov. Toda bi; je svojevrsten značaj;. Bili je sam vase zaprt in ni iskal prijateljev. S 15 tetoin je stopil na čikaško univerzo in z 18 letom jo je dokončal. (V 'Ameriki je višja srednja šola — nekako od 4 do 8 razreda že priključena univerzam). Toda že za časa študija se je iz želje po novih doživetjih vdal pijači ter drznim stavam. Ker je imel od doma vedno dovolj denarja, je mogel sprejeti kakršno koli sta- vo. Večkrat je stavil 100 dolarjev na izid kakšne športne tekme (2.500 šil!) Po končani višji šoiii se je posvetil študiju prava. Na univerzi je spoznal1 Richarda Loeba, tudi sima neke bogate čikaške družine. Toda duševnost tega fanta ni bila v redu. Živel je v nekem fantastičnem svetu, v katerem je samega sebe slikal' kot mojstrskega zločinca. Pregovorili je tudi Leopolda k raznim zločinskim podvigom, kot h kraji avtomobilov, vlomom ter požigom. Pa to jima ni bilo dovolj, kovala sta vedno drznejše načrte. Končno sta se odločila za „mojstr-ski udarec”, za „popdlni ziočin”, kateremu ne bo moč priti na sted. Ugrabila sta, brez kakršnega kollii razloga, nekega 14-letnega dečka in ga z avtomobiilom odpeljala iz mesta. Med tem ko je Leopold vozil avto je Loeb z udarci po glavi umoril' dečka. Toda kmalu ju je imela policija v rokah. Zdravniki psihiatri so ugotovili, da ima Loeb bolho fantazijo. Loeb je bil glavni podpihovalec in ..voditelj”, ki je zločine zamišlja! in odločevali Leopold pa je bil popolnoma pod njegovim vplivom. Že več, poskušali je v svoji vnemi, da se uveljavi, ,,biti vreden” svojega voditelja. Tako je nastal strašni zločin, ki, je spravili pokonci vso Ameriko. Zadržanje obeh mladostnih zločincev v ječi je kasneje dalo zdravnikom prav. Loeb je ostal še nadalje tak kot prej, nasilen, z bolestno fantazijo, prepirljiv in uporen. Čez nekaj let ga je v prepiru ubil' v zaporu nek njegov sokaznjenec. Leopold pa je v zaporu začel' premišljevati o svojem dejanju. Znova se je loti; študija. Povrh tega je ustanovil šolo v jetnišnici1, kjer je sam poučeval kaznjence, uredil! je jetniško knjižnico in končno se je prostovoljno javil, da so na njem zdravniki preizkušali neko novo zdravilo proti malariji. To njegovo vzorno ponašanje v zaporu je končno komisijo privedlo k pomilostitvi. Z več strani j;e dobil ponudbe za razne službe, toda on je dejal, da hoče vprav z izbiro svojega novega dela dokazati, da je njegovo kesanje iskreno. Javili se je za bolniškega strežnika v neki misijonski bolnici v Puerto Rico. FRAN ERJAVEC, Pariz: 178 koroški Slovenci 11. DEL Dotedanji »dvorni študijski komisiji” je postavil ob stran novo »dvorno komisijo za ureditev študij”, ki jo je poveril: zmerno liberalnemu K. A. Marti ni j u in ta je dobi! kmalu nato odločilen vpliv sploh na vse šolstvo. Šolstvo je dobilo svobodo, kakršne ni imelo dotlej, še nikoli in tudi pozneje nikoli več. Po deželnih glavnih mestih so se namreč osnovdli posebni »šolski k o n c e s i”, ki so avtonomno upravljali vse šolstvo, v srednje šote so začeli vnovič pritegovati bivše redovnike, začeli so uvajati šolske knjižnice itd. Vse to se je tikalo seveda le srednjega in višjega šolstva, dočim je nastal glede osnovnega šolstva nekak zastoj, kajti kmalu je postalo jasno, da številnih vprašanj: v zvezi s šolstvom ni mogoče rešiti s posameznimi spremembami, temveč je treba na podlagi vseh dotedanjih izkušenj izvesti temeljito reformo sploh vsega šolskega ustroja. Takega obsežnega dela pa ni bilo mogoče izvesti čez noč. Začeli so pač zbirati gradivo za temeljito reformo vsega šolstva, toda veliki dogodki in pretresi, ki so bili že na obzorju, so zavlekli to delo še več tet. Naše ljudstvo je bilo prizadeto pri tem toliko, da ni bila osnovana v slovenski Koroški za Leopolda II. menda nobena nova javrta ljudska šola, pač pa je izdihnila še marsikatera od onih, ki so se že dotlej radi znanih nam težav 'ie z muko borite za svoj bedni obstanek. Edino, kjer je služboval kak duhovnik, ki je bil posebno vnet za šoio, je iz lastne požrtvovalnosti poučeval tudi otroke. Med take je spadali n. pr. Fr. H u d e 1 i s t, kaplan v Št. Jakobu v Rožu (1791—1796), pri katerem je dobil svoj prvi pouk tudi mladi M. Ahace i. Vprav usoden korak nazaj pa pomenja kratkotrajna Leopoldova vladavina skoro na vseh ostalih področjih, vendar ne nosi za to tolliko odgovornosti cesar sam kot reakcionarne site, zlasti fevdalno plemstvo, čigar pritisku se je moral uklanjati. V tem pogledu je pomenjalo za našega kmeta najhujši udarec razveljavljenje (6. IV. 1790) znamenitega Jožefovega davčnega in urbarialnega patenta z dne 17. čl. 1789» ki zato sploh ni mogel priti do izvajanja, temveč je ostal še nadalje v veljavi terezijanski davčni sistem iz 1. 1775. Pravni položaj kmetov, kakršnega je bil uvedel' Jožef II., je ostal sicer še nadalje v veljavi, toda zemljiški gospodje so ga lahko precej neovirano izigravali ter zlorabljali svoj položaj, kar je privedlo po nekaterih izvenkoroških slovenskih krajih celo do pravih novih krajevnih uporov proti graščakom. Zemljiškim gospodom je bilo vrnjenih več nekdanjih pravic (n. pr. glede pobiranja davkov, v sodstvu, pri novačenju), toda na drugi strani je bilo z odredbo z dne 24. VI. 1790. vendarle še bolj olajšano spreminjanje prostozakupnih kmetij v zakupne. Mnoga stara plemiška posestva, zlasti na Spodnjem Koroškem, so pa proti koncu stoletja že sploh prešla v kmečke roke, a njih prejšnji plemiški lastniki so se naselili v mesta in stopali v državne službe, mnogi' so pa tudi čisto obubožali. Gospodarsko se je bil naš koroški slovenski kmet za Jožefa II. in v prvih 90-ih letih močno okrepil in ruski zgodovinar Š čepki n celo trdi, da je imel pri avstrijskih Slovanih od Jožefovih in terezijanskih reform največ dobička ravno slovenski kmet, ki je postali tedaj premožen. Glavno zaslugo za to so imela na eni strani terezijanske in jožefinske gospodarske in socialne refor-, me, na drugi strani pa tudi smotrno podpiranje vse gospodarske proizvodnje od strani obeh prosvetljtenskih vladarjev, a mnogo so storili v tem pogledu tudi posamezni napredni zemljiški gospodje, zlasti pod vplivom Kmetijske družbe. V celovški okolici, ob Glini, pri Beljaku, v okolišu Velikovca i. dr. je bilo razdeljenega mnogo zamočvirjenega in pustega srenjskega sveta, ki je služil dotlej komaj za malovredne skupne pašnike, a so ga doslej novi majhni posestniki počasi spreminjali v plodna tla, zlasti ko jih je baron Herbert naučil še gnojiti polja, čeprav sta začeli Vlada in Kmetijska družba tedaj vneto priporočati pridelovanje koruze in krompirja, sta se pa mogla ta dva nova sadeža prav udomačiti šele v letih lakote po francoskih vojnah. Glavni koroški žitni pridelek je tvorila r ž, a večino pšenice so uvažali iz Hrvatske, mlevske proizvode pa iz Kranjske, Spodnje štajerske in iz Goriške. Vinogradništvo, ki je bilo dotlej precej razvito po mnogih pri-sončnih pobočjih Podjune, je začelo v tej dobi naglo ugašali. Konopljo so pridelovali zlasti okoli Blatograda, lan pa v Dravski dolini in so ga izvažali na Kranjsko. (Dalje prihodnjič) Osnove kmetijskega gospodarstva (18) Narava - delavnica, stroj in snov hkrati Kmetijstvo je nadvse svojevrstna gospodarska panoga. Bistveno se razlikuje od ostalih gospodarskih panog kot trgovine, obrti in industrije, prometa in oskrbe z energijo. Nenavadna je njena delavnica, še bo lj nenavadno je deio v njej. Še v kmetijstvu zaposleni ljudje so nekaj, posebnega. Og ejmo si naravo kot giavno osnovo kmetijskega gospodarstva. Delavnica pod milim nebom Drugi gospodarski stanovi, imajo svoje zaprte delavnice. Čevljar sedi na svojem stolčku, mizar ob svoji stružnici, delavec ob stroju, trgovec v svoji trgovini, vlakovodja v svoji lokomotivi, bančni uradnik ob blagajni. šilo, žaga, pilo, svinčnik, roka so njihovo orodje, v tovarnah izdelani pogonski in deovni stroji so njihovi pomočniki. O-krog njih pa so stene in nad njimi streha, da zamorejo vršiti vsak svoje delo. Kmetova delavnica je narava. Nad njo se boči modro nebo, preko nje gredo zapovr-sti letni časi vigredi in poletja, jeseni in zime. Zemlja venomer spreminja svojo obleko, sedaj je njiva in travnik, sedaj pašnik ali gozd, sedaj vrt, zelenjad ali drevo. Narava je podobna orjaškemu stroju, kj, dela noč in dan ne po človeškem ukazu, marveč po vekovitih zakonih. Sonce s svojo svetlobo in toplino se približuje in oddaljuje, veter, dež in sneg so kakor orjaški plugi in brane, ki površno izmenjavaje rah-iljajo, prevračajo in drobijo. Noč in dan, zmrzlina in toplota in še tisoč drugih malih in večjih pogonskih strojev se venomer vrti v tej skrivnostni naravni delavnici. Prvi fabrikati ali izdelki iz te velike delavnice narave so rastline, ti čudoviti otroci matere zemlje, sedaj v obliki trav, rož, žita, krme, zelnjadi in spet v obliki grmičja in drevja. Pa ti fabrikati — kot pravijo gospodarstveniki — do štiri petine niso namenjeni za trg in so brez tržne cene. Zato jih mnoge še naprej' predelOjejo živi stroji živalstva — krave, svinje, ovce, kokoši — v plemenite fabrikate za trg. Tako pride iz te tajinstveno-čudovite delavnice na družinsko mizo vsakdanji kruhek, mleko, maslo, meso, jajca, sadje in zelenjad. Ko bi torej družina, ki dan za dnem uživa te dobrote, vede a za zdnjo skrivnost očenaševe prošnje: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! Čudež rasti v zemlji Kmečki, gospodar govori o mrtvi in živi zemlji in pozna zakone njenega zorenja. Globlje ali pllitveje v tleh se začne življenje zemlje, tam kjer pridejo rudnine v dotiko z mikroorganizmi — temi čudovitimi, neznatnimi, a milijonskimi živimi strojčki podzemlja — in kjer se s pomočjo mikrobov in bakterij tvori višja p ast in se ta plast spreminja v živi humus na površju. Rudnine pod živo plastjo so osnova, fundament. Naravni, biološki in kemični pojavi jih dovajajo v višje plasti, koder se odmr le rastlinske in živalske substance presnavljajo in obnavljajo v novo življenje. V čudovitem sožitju zemskih hranilnih snovi kalcija, dušika, fosforja, ka ija A. dr. — z milijardami mikrooganizmov se ob kroženju vode in zraka tvori tista čudovita humusna snov, ki na še bdlji čudovit način krmi in hrani mi-liijone neznatnih koreninic. Iz le-teh poganja na površje bilka, brsti popek in cvet, zori zrno, gomolj, sad in kakor bi že imenovali raznovrstni sadež zemlje. Moderna znanost o zemlji Debele knjige govore o dognanjih, ki jih je dalb raziskovanje tal. Poznan e njenih posebnosti in raz ik je danes predmet kmetijskih visokih šok Novejša spoznanja nakazujejo, kako vplivajo na lastnosti zemlje štiri osnove: peščenina, ilovica, humus in apno. Le-te osnovne skupine se morajo nahajati v pravilnem mesebojnem razmerju, če naj sta njiva ali travnik rodovitna. Čim začne primanjkovati te alii one skupine ta- ko, da prevladujejo samo še tri ali samo še dve, začne pešati rodovitnost zemlje. Iz-k jučno ilovnata, apnena, peščena alli humusna zemlja je skrajno omejena v svoji rodovitnosti. Manj dokazana je najnovejša teorija, da obstoja tudi med rastlinstvom na zemlji in mikroorganizmi v zemlji prav določeno razmerje, tako da daje tisoč kg živih bakterij v zemlji 1000 kg krme na površju. Neoporočeno pa ostane dejstvo, da delujejo v zemlji in na njej naravni zakoni, na katerih človekovo obdelovanje zemlje bistveno vpliva. Tod ima preiskovanje ta in posameznih parcel, racionalno krmljenje zemlje z naravnimi in umetnimi gnojili svoj zadnji vzrok. Sad zemlje Več tisoč let že reže kmetov plug brazde na njivi. Ni se na videz veliko spremenilo na njenem površju do danes Moderno o-rodje njivo rahlja, drobi in obrača. Kar so nekoč zgolj nagonsko doume i, da je treba zemljo obnavljati, so pred tremi stoletji zamegli razlagati z fizikalnimi in pred stoletjem s kemičnimi zakoni. Danes se tej vedi pridružuje še znanost o mikroorganizmih v zemlji. V zvezi z velikanskimi naravnimi si lami dežja in mraza, top ote in sence, dovajanjem humusa pa se letno obnavlja čudež kmetijskega gospodarstva: brstje, cvet in sad. Proizvodnja zlata narašča Londonska banka Montagu & Go. je izdala svoje že mednarodno znano letno po-ročilb o trgovini z zlatom. Ta banka je namreč že po tradiciji specializirana na posle z zlatom ter poseduje najboljše informacije o trgovini in proizvodnji te žlahtne kovine na svetu. Celotna proizvodnja zlata na svetu je v iletu 1957 znašala 29,3 milijone unč (1 unča — 31,1 grama). V primeri z letom 1956 se je povečala za 4%. K prirastku proizvodnje je prispevala največ Južnoafriška unija, ki je prodobila na novo 17 milijonov unč (predlani samo 15 milijonov). Zmanjša'a se pa je proizvodnja ostalih glavnih „zlatih” dežel, Kanade in Združenih državah. Kanada je prispevala 4,3 milijpne, Združene države pa 1,8 milijona unč. Nekoliko se je povečala proizvodnja v Avstraliji in sicer od 1,03 milijona v letu 1956 na 1,08 milijona v letu 1957 'ter v afriSki zamorski državi Ghani, kjer je od 600.000 unč v letu 1956 zrastla •Hani na 800.000 unč. Pri drugih manjših proizvajalcih zlata ni bilo omembne vrednih razlik v obsegu proizvodnje. Pač pa vlada negotovost glede zlate proizvodnje v Sovjetski zvezi. Omenjena londonska banka jo ceni na 17 milijonov unč, kar bii pomeni-.io, da je Sovjetska zveza dosegla doslej prvo „zl'ato silo” na svetu Južno Afriko. V Moskvi številk o proizvodnji zlata ne objavljajo. Pač pa iz količine na Zapad prodanega zlata, ki je 1'ani znašala 7,5 milijonov unč, sklepajo, da je sovjetska proizvodnja znatno narasti a. V minulem letu je težnja privatnikov po kopičenju zlata pojema'a v Evropi in v Ameriki, pač pa je naraščala v državah Srednjega in Daljnjega vzhoda, kar je znak ondotne politične nestalnosti. Pač pa so se v minulem letu povsod zvečale zaloge zlata pri narodnih bankah držav, tako da ima papirnati denar višje zlato kritje v k etnih zakladnicah državnih denarnih zavodov. Promet z zlatom je lani zelo narastel, za celih 25%. London je glavno svetovno tržišče za to blago. Po cenitvah omenjene londonske banke je zlato na svetu danes tako raz-de jeno: 24 milijonov unč se nahaja v trezorjih državnih bank, 9 milijonov unč pri zasebnikih a 4 rniillijoni unč so šli za industrijsko predelavo. 100.000 hektolitrov špirita smo popili Industrijska in obrtna podjetja žganjar-ske stroke so v letu 1957 predelala 100.000 bi čistega špirita v približno 250 do 300 dišeč hi: žganih pijač. Povečini se je špirit prelevil v rum (40 ost. celotne porabe špirita). V zadnjem času je opaziti pomanjša-nje zanimanja za sladke likerje. ZDRAVNIK SVETUJE KRVNE SKUPINE Skoraj vsak teden slišimo iz radijskega aparata prošnjo, da naj sc javijo ljudje z gotovimi krvnimi lastnostmi v tem ali v onem oddelku kake bolnice, da darujejo lastno kri za kakega bolnika ali ponesrečenca. Kri je torej življenski sok, ki lahko ohrani in podaljša življenje ter pomladi ostareli organizem. Svoj čas, to je pred letom 1900 pa se je končal prenos ali tkzv. transfuzija pogo-stoma s smrtjo. Misleč, da bo za prejemnika najprimernejša sorodna kri, so sčasoma prenašali le še kri najbližnjih sorodnikov, a le še tu in tam, pa tudi sedaj ni šlo brez nesreč. Danes pa prenašajo ali trans-fundirajo zdravniki človeško kri na veliko, a hudih in smrtnih posledic je sorazmerno le malo. Za to se imamo zahvaliti židovskemu zdravniku — sero-logu — dr. Dragotinu Landsteinerju, ki sc je rodil na Dunaju leta 1868 in je umrl 1946. leta v izgnanstvu v New Vorku. Leta 1930 je bil odlikovan z Nobelovo nagrado. Lc-ta je dognal leta 1901, da imamo vsi ljudje podedovane krvne lastnosti in to svoje spoznanje je vedno bolj izpopolnjeval. Po teh skupnih krvnih lastnostih smo razdeljeni v štiri skupine in vsakdo od nas pripada tej ali oni skupini. Ta strokovnjak je odkril, da sc nahajajo pri nekaterih ljudeh v sokrvici gotove snovi, ki rdeča krvna telesca skč-pijo ali pa jih razkrajajo, če se združijo različne krvne vrste posameznih oseb. S tem odkritjem so bili na mah pojasnjeni svoje-časni smrtni slučaji pri transfuziji krvi. To dejstvo je dokazalo, da ne moremo darovati krvi kar na slepo, ne da bi poprej preizkusili, če kri darovalca morebiti ne strdi prejemnikove krvi. Potemtakem se moramo ozirati na različne krvne skupine, če hočemo, da bo transfuzija krvi koristila zdravju. Pripadnost k tej ali oni krvni skupini je dedna in jo obdrži človek skozi vse življenje. Po medna- rodnem dogovoru delijo te štiri krvne skupine v skupino 0 (ničla), v skupino A, v skupino B in v skupino AB. Pri transfuziji krvi pa veljajo naslednja izkustva: 1. Pripadnik skupine 0 (ničla) lahko daruje svojo kri svoji skupini in vsem drugim skupinam, medtem ko sme on sam prejeti kri edinole od pripadnika skupine 0 (ničla), kajti njegova sokrvica skepi in razkraja rdeča krvna telesca vseh drugih skupin. Na srečo ima največ ljudi krvno skupino 0 (ničla). 2. Skupina A lahko oddaja kri skupinama A in AB, sprejeti pa jo sme le od skupine A ali od ničle. 3. Skupina B lahko daruje kri skupinama B in AB, sprejeti jo pa sme le od B ali od ničle. 4. Skupina AB lahko oddaja kri skupini AB, dobiti pa jo sme od skupine, A, od skupine B, od skupine ničla in od AB. Ta skupina AB ima srečo, da sme prejeti kri od svoje skupine in od vseh drugih skupin. Srečo pa zato, ker je za skupino AB najtežje dobiti darovalca z enako krvno skupino, ker je teh najmanj. Praktično je važno, da je pripadnik skupine ničla univerzalni darovalec krvi, pripadnik skupine AB pa univerzalni prejemnik. Človeška kri ima namreč dvoje različnih snovi, ki odločata, ali sc rdeča krvna telesca skčpijo ali ne, to je snov A in snov B. V sokrvici pa sc nahajata snovi, ki delujeta tema nasprotno, to sta pro-ti-A in proti-B snov, unenovani alfa in beta. Sokrvica vsakega človeka pa vsebuje redno protisnov, ki ne odgovarja njegovi krvni skupini. Tako ima skupina A proti-B snov ali beta, skupina B proti-A snov ali alfa, skupina ničla proti-A in proti-B snov oziroma alfa in beta, medtem ko skupina AB teh protisnovi nima, torej nima ne alfa in ne beta. Sedaj je umljivo, zakaj včasih kri tudi najbližnje-ga sorodnika, to je očeta, matere, brata ali sestre ne odgovarja, če se po skupini ne ujema s prejemnikovo krvjo. Razen ugotovitve krvnih skupin A, B, ničla in AB je pa še važen činitelj, ki pa je znan le Še od leta 1940 naprej in je pojasnil marsikateri neprijetni dogodek pri transfuziji krvi. Ta činitelj se imenuje Rhesus-faktor, ki je lahko pozitiven ali negativen. in ga je treba poleg navedenih krvnih skupin za transfuzijo krvi tudi vestno in točno ugotoviti. V pojasnilo tega Rhesus-faktorja naslednje: Najprej so ugotovili, da zadobi sokrvica domačih zajcev posebno lastnost, če zajčku ponovno vbrizgamo majhne količine opičje krvi. Sokrvica teh zajcev dobi tedaj lastnost, da skčpi rdeča krvna telesca v krvi opic. Če pa mešamo sokrvico takega zajca s človeško krvjo, doženemo, da vsebuje kri 85 odstotkov vseh ljudi rdečit krvna telesca, ki jih skčpi sokrvica ali serum zajcev, ki so bili cepljeni z opičjo krvjo. Torej ima 85 odstotkov vseh zemljanov rdeča krvna telesca, ki kažejo isto lastnost ali isti faktor, kakor rdeča krvna telesca gotovih opic. Ker pa so bile izvedene te preiskave na opicah vrste Macacus rhesus, je zadobil ta, poprej obrazloženi činitelj ime „Rhesus-faktor”. Ta ljubka opica prebiva v sprednji Indiji, držijo pa jo tudi v mnogih živalskih vrtovih v Evropi. Tako pravimo, da ima 85 odstotkov vseh ljudi rdeča krvna telesca z „Rhc-sus pozitivnim faktorjem”, ostalih 15 odstotkov pa označujemo za osebe z „Rhesus negativnim faktorjem”, ker jim ta lastnost manjka Pripominjam še, da po kakovosti ni nobene razlike med krvnimi skupinami in da sta pozitivni in negativni Rhesu-sov faktor enakovredna. Važno je samo, da sc zdravnik pri transfuziji poslužuje samo krvnih skupin, ki se med seboj ujemajo in da ima oseba, ki kri daruje, isti Rhesusov faktor kakor oseba, ki kri prejema; sicer lahko transfuzija prejemnikovemu zdravju škoduje, ali pa povzroči celo njegovo smrt. (Konec prihodnjič) Steinbeckova igra „Divji plamen" v Celovcu Tukajšnji Ameriški dom, pod vodstvom dr. WoIf-ganga Delcnc, je pripravil celovškemu občinstvu bralno predstavo drame Johna Stcinbecka „Divji plamen”. čeprav je bralna predstava že po svoji naravi omejena na učinkih, nam jc vendar skupina igralcev pod režijo W. Nowotny-ja dostojno prikazu-la eno izmed najznačilnejših del tega velikega ameriškega pisatelja. V zadnjem petdesctlctju jc ameriška književnost doživela velik vzpon in se z vrsto velikih pripovednikov in dramatikov uvrstila med vrhunske narode v svetovni literaturi. John Stcinlvcck spada v galerijo teh velikih pojav in njegovo delo jc obogatilo književnost ne le po svoji estetski kvaliteti, ampak jo jc popestrilo z novimi elementi ameriškega milcja, ki izpopolnjuje veliko mavrico človeških usod. V „Divjem plamenu” Steinbeck posega v najintimnejše globine človeške duše in nam kaže, da je njena temeljna problematika kljub različnim posebnostim okolja, kot v cirkuškem igralcu, v kmetu, v mornarju, pri vseh ljudeh v bistvu vendar ista. Med igralci gre posebna pohvala Lindi Flicd, katere prednašanje je bilo dozorelo, pa tudi Arnu Patschciderju, ki je zelo ustrezal svoji vlogi, dočim je Walther Schmid še potrdil svoje dosedanje dobre dosežke. AMERIŠKO VOJAŠKO LETALO SE JE ZALETELO V VEZUV, vuTansko goro v bMžini Neapjja v Italiji. Letalo se je dvigni o z Itetališča Capotlichino prii Neaplju ter je bilo namenjeno v Atene v Grčiji, kamor pa ni nikoTi prispelo. Še '.'e ko 'letala ob doliočenem času ni bilo na cilj, so ga začeli ‘iskati in končno odkrili razbitine na Vezuvu, prav b izu vulkanskega žrela. Reševalne skupine so se morate skozi težko sneženo burjo pretolči do razbitin, toda so vse potnike, 16 ameriških vojakov, našle že mrtve. Sunek pri trčenju v goro je bil tako hud, da so po izjavah zdravnikov vsi verjetno v hipu umrli. Boroveljske puške gredo v 40 držav Avstrijska industrija iin obrt sta v minu-'Item letu izdelali ročnega strelnega orožja vseh vrst v vrednosti 32 milijonov šil., kar pomeni 10 odst. več kot v letu 1956. Pušk malega kalibra so izde ali 8.400 komadov (41 odst. več), ilovskih pušk 3.230 (6 odst. več), dočim je proizvodnja pušk na šilbre ostala s 430 komadi na stari ravni. Kombiniranih pušk so izdelali 1900, kar je 6 odst. manj kot v ietu 1956. Padla je tudi proizvodnja klavnih pištol' za živino. Izvoženega je biilo orožja v vrednosti 26 milijonov šili. (V letu 1956 samo za 22 miilnV jonov.) Glavni odjemalec je bila Zapadna Nemčija, za njo pridejo Združene države, Švica, Francija, pa tudi Južna Afrika, Kanada, da celo Etiopija, Siam, Kenija kupujejo avstrijsko orožje. V glavnem so to vi-sokovredne lovske puške iz Borovelj, ki so se s svojo obrniško proizvodnjo posebno po teji vojni znova uveljavile po vsem lovskem svetu. Polteg te obrtne proizvodnje pa nameravajo začeti v Avstriji tudi s serijsko proizvodnjo na industrijski pod agii. Več iintere-siranih firm se je že združilo in bodo začeli izdelovati v velikih količinah precizno orožje v Steyru in v Kufsteimu. Dobavljali bodo tudi orožje za zvezno vojsko. Pol drugi šiling za milo Poraba raznih luksuznih artiklov kot kave, čaja, alkohola in cigaret se je v zadnjih letih pri nas zelo dvignila. Zanje izdamo na leto 7.5 milijonov šilingov.Po drugi strani pa porabi Avstrijec povprečno le 350 gramov mila na leto, to se pravi 3 do 4 koščke 'Itetno. To ga stane na mestec približno 1.5 ši'1'. Res velika a neumestna šted-Ijivost. V Zapadini Nemčiji pride na prebivalca 700 gr. mila Itetno, v Ameriki pa kar 2 kilograma. (Po „Tagespost”.) Šivalni stroji znamke Gritzncr, Rast & Gasscr, Jax in Ankcr za gospodinjstvo, obrt in industrijo, kupite najbolje v strokovni trgovini JOHAN L0MŠEK šivalne stroje, kolesa, podeželske stroje, motorna kolesa, radio-aparate in električne potrebščine Št. Lipš, Tihoja. p. Dobrla ves Brezplačno pr e\l v a j a n j e 1 Kupljeni... BLATO Z A H V A I, A Izvoljeni odborniki ..Skupne liste kmetov in delavcev” z bivšim županom na čelu se svojim volilcem in zaupnikom zahvaljujemo za izkazano zaupanje in pomoč v organizaciji. Obljubujemo, da bomo nesebično in nepristransko skrbeli za b agor občine Blato.' VOGRČE Že smo se bali, da bodo Vogrče izumrle. Kajti po ..rodovitnem” letu 1950, ko smo ime i 4 poroke, 6 krstov in tri pogrebe, je bila v 1. 1951 le ena poroka, potem štiri leta nobena, ena v 1. 1956 in potem zopet dve teti nobena. Lani smo imeli le tri krste, pa 4 pogrebe. Zato smo veseli, da sta se sedaj opogumila Lubas Foltej in Wutej Francka, pd. Zgončeva, in sta na pustni ponedeljek 17. marca pred oltarjem sv. Florijana sklenila sveto zakonsko zvezo. Poročil ju je domači g. župnik Vinko Zaletel' in je v nagovoru poudaril, kako je vsa zbrana farna družina in vsa zunanja slovesnost dokaz, da je poroka za faro velik in vesel dogodek, ko dobi novo družino, iz katere raste fara, narod in Cerkev. Tem večja pa je sramota, če bi se zakonca potem ločila. Toda pri poročencih iz takih krščanskih družim upamo, da bo lep in srečen zakon. Priči sta bila ženinov boter Avgust Kucher, pd. Kuhar iz čergovič in pa Matevž Wakounig iz Mlin ar č v šentviški fari, kjer je nevesta doma. Ker je Zgončeva družina po lanski nesreči brez sina, bo sedaj ženin Lubasov Foltej postali mladi Zgonc in mu iz srca želimo in upamo, da bo ob tako dobri in pridni gospodinji kar najbolje gospodaril. Nevesta je naša dobra in požrtvovalna cerkvena pevka in zato je svoji najboljši članici cerkveni zbor, ki ga vodi ženinov brat, organist Miha Lubas, pri poroki in med mašo 'lepo prepeval. Med drugim jii je prepeval! pesem, ki je najbrže nimajo drugje: DekliSki stan jaz zapustim, Bogu, Mariji se izročim. Bogu zahvalim lepo se, ki srečno me ohranil je. Do zdaj sem dekle svoja b’la, sem lahko si prepevala, sem trgala si rožice, ki so družice moje b’le. Zdaj denem rožice vstran, ker stop’la sem v zakonski stan. Veselje moje bile ste, v spomin mi ostanete. Sem bila srečna deklica, bom tudi žena zakonska. Vsa v voljo božjo se zročim, ko ledig leta zapustim. Toda rožic, s katerimi je doslej krasila monštranco, jj ni treba dati stran, še manj pa svojega petja v božjo čast. Želimo ji vsi, da bo srečna žena-zakonska in ob njej, seveda tudi možl ŠMIHEL PRI PLIBERKU V nedeljo, dne 9. marca ob 2.' uri popoldne igra ..Katoliška filmgilda” prji Likebu filim ,TPesern o Bernardki”. Letos, ko roma nad milijon ljudi v Lurd in bo tam počastilo Brezmadežno, ki se je prikazala Bernardki, je še posebno umestno, da si ogledamo ta film in poživimo našo vero in ljubezen do Brezmadežne ter se učimo častiti Devico Marijo v šoli velike svetnice Bernardke. Film so vrteli po knjigi „Das Lied von Bernadette” (spisal Hans Werfel'). Prvi teden v postu smo imeli pri nas tri-dnevnico kot pripravo pa Veliko noč in na Marijansko leto, katero smo pričeli. G. p. Jakob Vučina iz kapucinskega reda iz Celovca so nam v obilni meri delili kruh božje besede. V stanovskih pridigah so nas navduševali za božje živlijienje in da bi delali za rast božjega življenja med nami. Kljub slabim vremenskim razmeram so farani v lepem številu prihajali k stanovskim pridigam. Veseli nas še prav posebno, da so g. pater Jakob Vučina ostali za enkrat v naši sredi, ko jih tako potrebujemo v dušnem pastirstvu. Upamo, da bodo za vedno ostali na Koroškem, da jih bomo še večkrat mogli klicati na pomoč v sili, v korist ter rast božjega kraljestva. ŠTEBEN V PODJUNI Konec meseca februarja je umrla Matilda Konrad v Štebnu v starosti 80 tet. Pogrebne obrede so opravili domači g. župnik Posch ob asistenci g. župnika W61fla. Pevski zbor Janeza Pet jaka je rajni zapel ob s ovesu ganljive žalostinke. Rajno Privaznikovo mater smo poznali, kot verno in pridno ženo. Naj blaga duša počiva v miru! SV. HEMA IN ROZALIJA NAD GLOBASNICO Starodavno svetišče sv. Heme se bo tetos popravljalo. Na novo mora biti pokrita streha. Ker so tozadevni stroški ve iki, romarska cerkev pa brez vsakega premoženja, je zato popolnoma odvisna od dobrotnikov im so verniki tem potom širom Koroške lepo naprošeni, po možnosti s svojimi darovi omogočiti ohranjenje tega lepega svetišča sebi in svojim bodočim rodovom, ki bodo iskali pomoči pri sv. Hemi in'sv. Ro-zal!iij|i. Vsakemu darovalču naj bi bilo lepo zadoščenje — hvaležen pogled na ta gorski romarski biser nad Podjuno, ko bo lahko rekel!, da je tudi on doprinesel za te svoj dar. Darove sprejme hvatežno župnijski urad Globasnica, ali pa na nakaznico Raiffeisen-kasse Bleiburg štev. 163.730 — cerkev Sv. Hema. SELE Letošnja zima je res muhasta. Pogosto menja vreme in ni naklonjena voznikom pri vožnji lesa, pa tudi smučarjem ne dosti. Miadi cariniki, začetniki v smučanju, so imeli tu svoj smuški tečaj1. Pa še druge vrste tečajnike imamo: sedem psov ovčjakov, ki naj se izurijo v iskanju od plazov zasutih ponesrečencev. V b ližini hiše carinikov imajo svoje ute. So pa zelo budni, in se pogosto oglašajo z lajanjem. Stanovalci v bližnjih hišah niso nič veseli teh pasjih koncertov. Pri zimskem športu se dogajajo tudi nezgode. Tako si je desetletni Husov Tomej natoimll nogo, šestletni Bošnjakov Albin pa ključnico. Pa nič ni hudega, saj mlade kosti hitro zarastejo! ŠT. JAKOB V ROŽU Vsem lahkomiselnim v pouk! Na pustno nedeljo so speljali neko dekle, doma iz Velike vesi, v Frankov espresso. Na posledicah njih brezvestne vsiljivosti s pijačo je dekle zbolelo na alkoholni stekiosti in jo je mora! rešilnii voz še ponoči odpeljati v bolhico. Ugotavljamo, da take priložnostne zanke niso ne mladini in ne družinam v zdravje, korist in srečo. Pričakujemo, da bo oblast svoj postopek odločno izpeljala in krivce in sokrivce izročila sodišču. G. novomašnik v naši sredi Obiskal nas je na povabilo preč. g. novomašnik Janez Markič in nam na prvo postno nedeljo deli! svoj novomašniški blagoslov. Kakor smo zvedeli, bo nastopil svojo dušnopastirsko službo v Solkanu pri Novi Gorici. Želimo mu mnogo veseljia in uspeha pri njegovem poklicnem delu! Priložnostno pa naj se vrne med nas; saj smo v postnem pastirskem listu slišali, da je v škofiji mnogo župnij in večje število kaplanskih mest nezasedenih. GLINJE Pozni smo že, toda vseeno še nekaj novic iz starega leta. Izumrli še ne bomo, kajti v zibelko je bilo položenih 12, v grob pa 5. Z zakramentom sv. zakona so ustano-vil.ii družino 1 doma, 2 drugod. Ne majhno število neveljavnih zakonov je bilo pomnoženo za 1, 1 se je vrnil' v katoliško Cerkev in uredili svoj zakon. Birmanih je bilo 20, obhajanih pa 4812. Od majnika do septembra smo popravljali župnišče, ki je bito že pravi ..invalid od strehe do tal”. Hvaležni smo škofijstvu in patronatu knezu Liechtenstein, ki sta prevzela stroške popravil, ki so precej, narasli. Župnija Glin je je namreč brez gozda in njiv, Te vrt obdaja župnišče. V Gllinjah popravljamo že 10 tet vsa cerkvena poslopja večinoma s podporo sosednjih župnij, ki nas na 4 glinjske nedelje in god sv. Ane na Macni res požrtvovalno podpirajo. Zato smo vsem dobrotnikom prav iz srca hvaležni. Od Borovelj do Medborovnice smo dobili razširjeno in asfaltirano cesto ter nov be- tonskii most čez medborovniški potok. Upamo, da bodo cesto še skoz druge vasi do Šmarjete razširjeva.i. Razširjena cesta je odrinila v Medborovnici kapelico škofa Pav-Ciča, ki je bil glinjski faran. Kakor pripovedujejo, je še on tam, kjer je stal njegov rojstni dom, postavil kape >ico, obnovil jo je pa župnik Wornik. Podrli smo jo, saj je bila že zelo revna, zgradili bomo novo in lepšo kapelico v hvaležen spomin na škofa PaViiča, ki je bil velik dobrotnik revežev v G injah, Borovljah, Podljubelju in Celovcu. In še nekaj novic iz novega leta: Oba Valentinova dneva (7. jan. in 14. feb.) smo obhajali ob lepem vremenu in zelo lepi ude-Cežbi romarjev sosednjih župnij. Pomagala sta provizor Vošnjak iz Št. Janža in p. Jakob Vučina iz Celovca. Drugi Valentinov dan smo zaključili z zelo lepim in zanimivim predavanjem in barvanimi slikami o Lurdu in Fatimi. Obema se za trud prisrčno zahvaljujemo. Smrt nam je vzela dva farana: Gregor Buchreiter je bil prvi po težki, botezni in nato Grabar jeva mati iz Loke. Bila je verna žena, ki je vzgojila 8 otrok. Rajnim večni mir pri Bogu, žalujočim pa naše iskreno sožalje! .Naše prireditve VABILO Katoliško prosx>etno društvo v Globasnici bo gostovalo v nedeljp, dne 9. marca 1958 ob poli 3. uri popoldne v GOSPODINJSKI ŠOLI V ŠT. RUPERTU z lepo zgodovinsko igro „R O Ž A SVETA” Št. Rupert in vso okolico prav iskreno vabimo na to res izredno lepo kulturno prireditev. V nedeljo, dne 16. marca ponovi gtoba-ško Prosvetno društvo igro ob pol 12. uri dopoldne v Farni dx>orani v Železni Kapli. Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu vabi prav prisrčno vse prijatelje in ljubitelje slovenske besede in lepih iger na igro v treh dejanjih VEČNA MLADOST IN VEČNA LEPOTA (za slovenski, oder priredil Fr. Rihar) v Farni dvorani v Globasnici v ne-delljjo, dne 16. marca ob 3. uri popoldne. Pridite v obilnem številu, videli boste nekaj lepega! Igra vas popelje v prve čase krščanstva v Rimu! Katoliško prosvetno društvo Šmihel vabi že danes prav prisrčno na igro v petih dejanjih „N A Š A KRI” (Fr. Finžgar) ki jo bo uprizorilo v nedeljo 23. marca v Šercerjev! dvorani ob 3. uri popoldne. Držite ta dan prost za našo prireditev! Na veselo svidenje vabi odbor. Našim naročnikom! V predzadnji številki smo vsem naročnikom v Avstriji priložili poštne položnice, da bi po položnicah vplačali letno ali vsaj polletno naročnino. Precejšnje število naročnikov se je že odzvalo naši prošnji. Hvaležni smo jim, ker še vedno velja: »Kdor hitro da, dvakrat da.« Vse ostale naročnike, ki še niso plačali, pa ponovno prosimo, da to sedaj store. Kdor je morda položnico založil, naj zahteva na poštnem uradu prazno položnico (Erlagschein) in naj na to napiše številko našega računa: 69.793 in pripiše »Zeitung Naš tednik, Klagenfurt« in vplača znesek za naročnino. Za celo leto stane v Avstriji 60.— šil., za pol leta 30.— šilingov. Če ste morda medtem že plačali naročnino za tekoče leto, vas pa prosimo, da se ob priliki morda v prijetni družbi, spomnite tiskovnega sklada in kaj darujete za tiskovni sklad našega lista. Za vsako vplačano naročnino in za vsak dar se uprava lepo zahvaljuje! Uredništvo in uprava lista: »Naš tednik - Kronika« Piše Zofka Drenovec. Ko sem obiskovala ljudsko šolo v Selah in smo se v zemljepisu učili tudi o Nizozemski, pač še nisem mogla slutiti, da bo nekoč ta driava moja nova domovina. Pa me je le življenjska pot zanesla semkaj. Z rojstnim domom in ljubimi Selami pa me še vežejo srčne vezi. Zato mi je drag prijatelj ,JVaš tednik”, ki mi teden za tednom prinaša poročila iz Koroške. Naj pa prinese daties vsem dragim moje pozdrave, obenem naj jim orišem košček svoje nove domovine. Nizozemsko oklepajo Nemčija, Belgija in morje južno od Anglije. V splošnem ji pravijo Flolandija, vendar to ime ne odgovarja popolnoma resnici. Dežela ima namreč 11 provinc in dve izmed teh sta Severna in Južna Holandija. Ta Holandija pa je postala znamenita radi tega, ker je okrog 17. stoletja imela največjo morsko premoč. Takrat so bile nizozemske naselbine n. pr. v današnji južni Afriki, Indoneziji, New Yorku in drugod. Tako je jasno, da je ime Holandija poslalo svetovnoznano in splošno. Nizozemska država obsega 33.000 km- površine in šteje nad 11 milijonov prebivalcev. Da si bralec lahko predstavlja te številke, omenim, da meri če se ne motim cela Koroška 9.200 kvadratnih kilometrov in ' šteje 475.000 prebivalcev. Torej je Nizozemska le 3-4-krat večja, a ima 23-krat več prebivalcev. Nastala je Nizozemska na ta način, da so reke Ren, Maas in Scheide tekom tisočih let ob izteku v morje, naplavile ilovico in pesek. Na tej nastali zemlji so se naselili Nizozemci. Ko se je narod pomnožil, so morje izsušili in si s tem pridobili zemlje. To se dogaja še danes. Zato tu ni planin in gora, temveč večna ravnina. 40% od vse Nizozemske ima do 7m podmorske višine. Korošci, ki so vajeni bivati več sto metrov nad morsko višino, bi v tem videli nekaj neprijetnega. Imeli bi občutek, da morje vsak trenutek lahko prodre v njihove naselbine. A tukajšnji prebivalci so tega vajeni. Dejanska nevarnost za poplavo je zelo majhna, ker so Nizozemci v morski obrambi pravi strokovnjaki. Morje se dvakrat na dan, ob plimi in oseki, zaganja v obrambne nasipe. A brez škode. Večje pophve so bile leta 1421, 1570 in 1953, ko je morje deloma porušilo nasipe. Najjužnejša od 11 provinc je Limburg. Ta provinca je za nas najbolj zanimiva, ker tu prebiva okoli 1000 Slovencev. Za holandske pojme Limburg ni ravnina. To so hribčki do nad 300 m. Že v srednjem veku so menihi tu v Lim-burgu imeli svoje premogovnike. Do začetka 20. stoletja niso bili pomembni. A ko se je začela razvijati industrija in so ljudje spoznali vrednost premoga, so polagoma začeli graditi večji rudniki. S tem so dobili tukajšnji domačini delo v bližini in niso bili navezani na zaslužek izven Limburga, največ v Nemčiji. V tem času so si tukaj iskali kruha že nekateri tujci, med njimi nekaj Slovencev. Njihovo število je bilo prav majhno, prav tako njihova narodna zavednost. Prišli so iz avstro-ogrske monarhije. Zato tudi niso tvorili nobene slovenske skupine in je slovenski živelj pri večini zamrl. Njihovi otroci so že pravi Nizozem-ci. Po prvi svetovni vojni so rudniki šele prišli v pravi obrat in so zahtevali več delavskih moči. Teh pa niso dobili pri domačinih. Z večjim obratom rudnikov in v povojnem gospodarskem razvoju so si domačini lahko dobili za boljšo plačo dosti lažjega dela. Težko delo v podzemeljskih rovih jim ni dišalo. Rudniki so bili navezani na tujo pomoč. Ta je prišla v prvi vrsti iz Nemčije, ker je tam v tistem času vladala kriza. Lepo število Nemcev, Poljakov in Slovencev, ki so delali prej v Porurju se je priselilo semkaj. Pa jih še ni bilo dovolj. Vodstvo rudnikov je razpošiljalo ljudi, ki so vabili in najemali delavce po Evropi, tako tudi po Sloveniji. Precej Slovencev, največ iz štajerske in Primorske je prišlo v Limburg. Med temi tudi starši mojega moža. (Dalje prihodnjič) '3~kaj se je zgodilo. Pa da bo imel najbrž Lojze svoje prste vmes. Pa taji seveda. Da mu bodo že prerešetali kosti. »Seveda, najbolje bo, da kar naravnost po cesti hodite, pa se vam ne bo nikoli kaj takega zgodilo. (Konec na zadnji strani) _____JlepD o v d e n je__________________ PRI JEDI Kako ne smemo jesti? Jesti ne smemo: nezmerno ali požrešno. Nezmerno je, kdor užije več, kakor je zdravju koristno. Požrešno je: kdor je hlastno in kaže preveliko tiagnjenje do jedi. Nedostojno je cmokanje z jezikom in glasno srebanjie. Kdaj zlasti pazimo na lepo vedenje pri jedi? Na lepo vedenje pri jedi pazimo zlasti, kadar jemo z drugimi ljudmi. Lepega vedenja pri jedi se gotovo navadimo, če sc tudi takrat lepo vedemo, kadar smo sami. Jedilno orodje naše sme služiti zgolj za lastno rabo. Z žlico in vilicami, s katerimi si sam jedel, ne smeš podajati drugim. Z nožem svojim ne smemo:- rezati skupnega kruha ali nosili z njim hrano v usta. Kako jemo ribe? Ribe jemo tako: s kosom kruha v levi roki si pomagamo, da z vilicami v desni roki trgamo od ribe kos za kosom in nosimo v usta. Kako jemo močnate jedi in pecivo? Močnate jedi in pecivo, če ni suho in trdo, jemo z vilicami. Kaj smemo jesti z golimi rokami? Z golimi rokami smemo jesti kruh, sadje,, razno pevico in polico. Kruha ne razkosamo in ne razrežemo takoj vsega; tudi ga ne trgamo z zobmi, temveč ga s prsti sproti odlomimo toliko, kolikor rabimo. Kakšen običaj velja za rezanje mesa? Mesa ne razrežemo takoj na drobne kose, ampak ga režemo sproti. Tudi če jedila nješamo, jih ne pomešamo takoj skupaj, ampak sproti, kolikor denemo v usta. Na kaj pazimo, ko jemljemo jedila iz. skupne posode na krožnik? Ko jemljemo jedila iz skupne posode na krožnik, ne smemo izbirati največjih kosov in najboljših jedi. To pa zaradi tega, ker bi bilo to brezobzirno in ker je tako vedenje znak neotesanosti. Na lovu Sluga: »Gospod grof! Vaš jazbečar je prinesel jerebico.” Grof: »Izvrstno! Torej: sem vendar kaj zadel!” Sluga: »A ta je že pečena!” Grof: »O, jejmine! Moj zajtrk!” Nova mera Ob času, ko se je nova mera pri nas uvajala, je bil neki godec obsojen na zapor zaradi nekega pretepanja. Predno ga odvedejo v celico, vpraša sodnika ves prestrašen: »Gospod sodnik, ali bom sedel že po novi meri ali še po stari?” Tega pa ne zna .. . Sodnik: »Nerazumljivo mi je, kako ste mogli odpreti vse ključavnice in vrata, ne da bi bil kdo kaj slišal.” Tat: »Mislim, da tega ne razumete, gospod sodnik! Ako se hoče eden izmed nas preživeti na svetu, mora veliko znati. Malo pisati in uboge zatožence obsojati, to ni polovico tako težko. PO SOLI Po šoli je veselje na cesti in doma, spolnjujejo se želje: o, zlata svoboda. p * | ^ * /\ * N * O * B * R* * /\ * N * J * E Stanko Janežič: SONCE SIJE NAD PARIZOM (Iz Zbornika svobodne Slovenije) Nadaljevanje iz prejšnje Številke. Kratka vsebina: Dana, mlado slovensko dekle iz Ljubljane je prišla na obisk v Francijo k teti, omoženi z nekim francoskim uradnikom. Pri teti, ki je živela v revnih razmerah, ni mogla ostati, v domovino se pa tudi ni hotela vrniti, zato je šla v Pariz, kjer se je obrnila na slikarja Likarja, čigar naslov ji je dala mati. Po Likarjevem posredovanju dobi Dana za prvo silo službo pri gostilničarki Mari. Tam pomiva posodo in streže gostom. Med temi je tudi družba Slovencev, v kateri spozna študenta medicine Milana Krajnika. Pri obljubah je ostalo. Dnevi pa so tekli. Dana je živela pri Mari in se skušala privaditi. Še vedno je noska edino kri O, materi v Ljubljano pa je poslala prvi paket in bfta vsa srečna. Umetnik Likar bi jo tisti dan najraje pred vsemi objel in poljubili,. Prve noči je Dana spala kakor ubita. Presneto kratke so bile tiste ure od polnoči do jutra. Legla je in ni več vedela zase, za nikogar ji ni bilo mar. Tisto noč je slišala stopinje, šepetanje, šum v drugem kotu, kjer je spaia Mara. Neznan strah ji je šel: skozi telo. Povlekla je odejo čez glavo. Ves dan je bila nemirna. Mari ni mog1a pogledati v oči. Ta pa jo je kakor nalašč povlekla za seboji v stransko sobo, kjer ni •bilo nikogar. „Dana,” je spregovorila s tišjim, spremenjenim glasom, „mlada si in lepa. Kaj boš trla revščino. Tako ne gre naprej, Ti si otrok in ne veš: ni tako hudo priti do denarja mladi ženski, če hočeš?” „Nočem,” je odgovorila rezko Dana in odšla v prvo sobo. Zvedela je že, da je Mara razporočena in da k njej zahaja mlad moški, 'lep, bogat. A da bo na vsem 'lepem začela njo nagovarjati že prve dni, tega ni pričakovala. Zvečer je legla s težkim srcem. Razmišljala je, a'Mi ji bo moč obstati. Odprla so se vrata, nekdo je vstopili. Stopinje so se bližale, že so pri njej. Prišlec se je sklonili, sedel k zglavju, približali ustne, zašepetal. Dana je zaznala duh po vinu, moške roke so se je oklenile. Vzkriknila je, v hipu se je povzpela, se otresla težkih rok potisnila s silovitostjo v moža, da je telebnil1 po tleh. Urno je vstala, pograbi a obleko in bežala skozi vrata, po hodniku, čez stopnice, vežne duri so bile odprte. Komaj na ulici si je v naglici nadela vrhnjo obleko in tekla dalje. Dana sama ni vedela, kako se je znašla pred cerkvijo. Stisnila se je k stranskim vratom in preždela tam do jutra. Čutila se je varno. Vstopila je in komaj zdaj spoznala, da je v Notre Dame. Dana je mo'li'la. Bfib ji je, ko da je nebogljena ptička: Kako naj gre skozi življenje brez nekoga, ki bi jo varoval. Ne, kril si ne pusti odrezati nikdar. „Pomagaj, Notre Dame, naša Gospa in Mati.” Solze, ki so tekle, so bile solze stiske in tolažbe obenem. Ko je stopila iz cerkve, se je Pariz kopal! v soncu. Zavila je po trgu ob Seini, čez most v jutranji vrvež na Boule-vard St. Michel in na desno v Jardin de Luxembourg. Nekaj zdravega, osvežujočega je dihalo iz parka. „0, gospodična Dana, pozdravljena!” Zdrznila se je, a že je uzrla nasmejani obraz študenta Milana. „Dobro jutro, gospod Milan.” Nekaj je bilo v njegovih očeh, kar zbuja zaupanje. Dana ni mogla zakriti veselja, da je prav njega srečala to jutro. „Na jutranjem sprehodu ali po opravkih?” je vprašal. „Morda eno in drugo, ne vem.” „Jaz zahajam te poletne dni vsako jutro v park — na delo. Za zidovi ni moč študirati. „In dvignil je torbo knjig in zvezkov. „Jaz pa — ne vem, kam naj se denem.” Stopila sta po ravni poti med rosno tra- vo, rožami .in drevjem. Negibni kipi so spokojni zrli nanju. „Niste več pri Mari!” »,Ne.” „Vem, ni prijetno tam.” „Ne gre za prijetnost. Prodati se ne dam, pa naj umrem od 'lakote.” Pog edal jii je v sijoče oči in najraje bi se ji do tal prlklb- niL „Dana, čestitam vam. Vzdržite.” Čudovite šo te poti po luksemburškem vrtu v jasnem jutru, ko še ni postarnih služkinj z otroškimi vozički, ne kričave de-ce, ne neutrudno kvartajočih penzionistov, niti mladih parov, ki so tako os epeli za ves svet okoli sebe in nikakor ne morejo končati z objemi 4n poljubi. Sedla sta na klop, svetllozeleno, spočiti sončni žarki so se veselo poigravali na njej. Dana ni ničesar zamolčala. Ko pesem je bila njena pristna ljubljanska govorica. Milan ji je pripoved vračal s svojo kratko in preprosto zgodbo: Rodila ga je kmečka mati v tolminskih hribih. Gimnazijo je konča ' v Ljubljani, tam je začel s študijem zdravilstva. Neukrotljiva želja po svobodni misli, besedi in po znanju ga je pov ekla v svet. Pobegnil je čez mejo in našel brata delavca v Parizu. Brez njega bi težko vzdržal. Kot oče zanj skrbi s svojimi močnimi rokami. Še eno leto mora vztrajati. Končal bo vse izpite in bo stal na svojih nogah. Prvo službo ima že zagotovljeno. Ko sta se poslavljala, je Milan iz srca dejal: „Ko ti bo hudo, Dana, takrat se spomni, da je v Parizu nekdo, ki misli na te in bi hotel' vse storiti zate.” URA IN NJEN COF Ko so mi to zgodbo pripovedovali, je bil gospod U. že visok uradnik ministrstva. Za polno človeško pokolenje pred tem pa je bil še čisto majhen gimnazijec in, če se dobro spominjam, je gimnazijo obiskoval v Gorici. Takrat se je zgodi lo, da je od svojega očeta, kraškega posestnika, prejel za god žepno uro-cilindrico, kot so takrat te izdelke imenovali. Žepna ura ni imela verižice, pač pa samo košat sviilen cof, ki je pri odprtem jopiču po spodnjem delu telovnika vsemu svetu oznanjal, da ima fant uro. Mali Andrej je bil na uro zello ponosen, saj' je bil! med takratnimi gimnazijci lastnik resnične ure prava bela vrana. Nič čudnega, če je fante kar naprej vlačilo uro za cof, da se Fantč, tako je premišljeval Kraševec, naj. sli nekoliko ogleda svet, saj se v šoli kar pridno uči. Za praznike pa bo tudi treba nakupiti nekaj najpotrebnejšega. Tako sta se oče in sin napotila proti sejmišču, kjer so se vrstile stojnice z najraz-novrstnejšo kramo, strelišča, zabavišča in še polno drugih čarovnij. Pomešala sta se med množico, postajala pred stojnicami in občudovala prodajalce, ki so nudilii po deset najrazličnejših reči za poj krone denarja. Kupila sta polhovko za očeta, predpasnik in ruto za na glavo materi, čevlje za sestrico in še marsikaj drugega. Oče je sinu razlagal zanimivosti, čeprav so tudi njemu ostale razne iznajdljivosti prikrite. Ko sta tako pohajkovala, se je očetov po- prepriča, koliko minut je preteklo od prejš- gled ustavil na rdečem svilenem cofu fan- njega ugotovljenega časa. Čas pa je kljub tove ure. Andreji je levico trdovratno tiščali temu potekal v neskončnost in ta čas je v hlačnem žepu, da je cof lahko veselo fantiču pričaral še eno srečo. V Gorici je bil bingljal Tedaj je očetu treščila v glavo sva- v tistih dneh semenj sv. Andreja. Mladi riilna misel. Izkušnja je najboljša učiteljica, gimnazije;, so že pred tem velikim dogod- je oče pogosto zatrjeval doma in po kraških kom pridno nadzirali priprave, vendar so ogradah. Ko je Andrej z odprtimi očmi in semenj odprli še’e tisto zgodnje nedeljsko usti občudoval briškega fanta, ki je s tež- jutro, ko je kraški očanec prestopil prag kim kladivom porival kazalec na navpič- fantičeve podstrešne čumnate. nem drogu navzgor in s tem bahavo razka- ..Hvalb, Milan. Toda lahko je nositi breme v dvoje. Nisem vedela. Na svidenje.” Že opoldne je Dana nastopila novo službo. Po posredovanju Likarjevega znanca. Gospodar je bi; trgovec. Imel je mlado ženo, dva otroka in bogato stanovanje. Dana je pospravljala po sobah, pomagala v kuhinji, skrbela za otroke, celo v trgovini je kdaj pa kdaj stregla. Zadovoljna je bi.a. Mami; je pisala veselo pismo, odposla a je drugo pošiljko. Naenkrat se je vse spremenilo. Hladne gospodarjeve oči so se vžga t in vedno sledi e Dano. Mož je hotel' biti sam z njo. Že nekajkrat jo je naskrivaj prižel nase in poljubil. Za trgovino se ni brigal dosti. Na obraz njegove nelepe žene je legla žalost, srd. Dana je videla vse in razumela. Nekega jutra je pobrala svojo revščino in odš ia brez slovesa. (Dalje prihodnjič) zovail' orjaško moč svojih mišic, je oče naskrivaj in z vso opreznostjo potegnil za cof in sinu izmaknil uro. Prav z isto previdnostjo jo je spustili v žep svojega jopiča. Nekaj minut kasneje je sina pobarali: „No, Andreji, koliko pa je že na uri?” Andrej je iztegnil roko po cofu, pa ga ni bilo nikjer in tudi ura je odš a s cofom. Hlastno je preobrnil vse žepe, se pretipal' od vrha do čevljev, iskal med nogami množice, vendar je bilo vse zaman. Solee so mu dušile grlo, nato pa je dejal z ne posebno pogumnim g asom: „Oče, uro so mi ukradli! Ukradli so mi jo!” Oče ga je karajoče pogledal, zmajal z rameni in glavo, kakor je bi.ia njegova navada, in hripavo pokašljevaf. Nato pa je sinu spregovori] obširno na besedah bogato pridigo. Skoraj za las tako, kakršno je s.išal' zadnjo nedeljo v cerkvi. Vsakdo mora svoje stvari čuvati, kot čuva dobri pastir svoje ovce. Posebno to velja za mesta, kakršna je Gorica, vsa mesta so polna hudobije, velikih in malih zločincev. Hudo nevarno je, je nadaljeval oče, 3a v taki gneči č.ovek razkazuje take zapeljivosti kot je rdeč cof z uro. Andrej je poslušal očetove besede in postajal čedalje bolj žalosten, dokler se mu iz oči nista utrnili dve debeli slani solzi. Ko je to oče opazil', se mu je zdelo, da se je pridiga prib ižala koncu. Ljubeznivo je potrepljal sina po g’iavi in dejal s predrugačenim, očetovskim glasom: „Nič ne jokaj, Andreji Uro sem ti sam nalašč potegnil iz žepa. Hoteli sem ti samo dokazati, da moramo v življenju paziti na svoje 'Jastne stvari! Skrbno paziti!” Segel' je v žep, da bi uro vrnil Andreju. Te pa tudi v njegovem žepu ni bilo. Izmaknili jp je tatič, ki je opazoval ves prizor. Morda je tudi slišal deli očetove pridige, pa se ga na žalost ni, prav nič prije a. A. Hun. (Iz ..Demokracije”.) JULES VERNE: 16 Potovanje na Ostala je še vraževerna plast nevednežev; tem ni dovolj to, da ničesar ne vedo, ampak hočejo vedeti to, česar sploh ni in o (luni so vedeli sila mnogo. Nekaterim je bila lunina plošča zrcalo, v katerem se ljudje lahko vidijo z različnih krajev sveta in se z njegovo pomočjo tudi sporazumevajo. Drugi so trdili, da so opazovanja pokazala, kako je 950 od vsakih tisoč mlajev prineslo silovite spremembe, nesreče, revolucije, potrese, povodnji itd.; verjeli so v skrivnostni vpliv lune na človeško usodo; imeli so jo za pravo protiutež zemeljskega bivanja; po njihovem je vsak prebivalec 'lune povezan z vsakim prebivalcem zemlje z neko simpatično vezjo; z doktorjem Meadom vred so bili prepričani, da je življenjska sila povsem podrejena luni, in so trdovratno oznanjali, da se rodijo v času nove Hune predvsem dečki, deklice pa v času zadnjega krajca itd., itd. Navsezadnje pa se je bilo treba teh grobih zablod !e otresti in čeprav je izgubila luna v očeh nekaterih svojih občudovalcev ves vpliv in vso moč ter so ji nekateri obrnili hrbet, se je ogromna večina ljudi le odločila zanjo. In Vankeeje je navdajala samo še ena želja: zasesti to novo zračno čedno in zasaditi na njenem naj- višjem vrhu zvezdnato zastavo Združnih držav Amerike. SEDMO POGLAVJE HIMNA KROGLI Zvezdama v Cambridgeu je v svojem znamenitem pismu z dne 7. oktobra obravnavala vprašanje z astoromskega stališča, zdaj ga je bilo treba rešiti, še mehanično. In praktične težave, ki so tedaj nastale, bi se zdele nepremagljive v vsaki drugi deželi razen Amerike. Za Amerikance pa je bila to igrača. Predsednik Barbicane ni 'izgubljali časa in je takoj imenoval’ v ..Topniškem klubu” izvršni odbor. Ta odbor je moral v treh sejah razčistiti troje velikih vprašanj: topa, izstrelka in smodnika; sestavljali so ga štirje člani, strokovnjaki na tem področju: Barbicane, čigar glas je imel v primeru nesoglasja odločilno moč, general’ Morgan, major Elphiston in končno neizogibni J. T. Maston, ki so mu poverili tudi funkcije tajnika — referenta. 8. oktobra se je odbor sestal pri, predsedniku Barbicanu v Republiški ulici 3. Ker je bilo važno, da se pri tako resnem razpravljanju ne hi začef oglašati želodec, so štirje člani »Topniškega kluba” sedli k mizi, obloženi s sendviči in velikimi lonci čaja. f. T. Maston je takoj privil pero na svojo železno kljuko in seja se je začela. Barbicane je tovariše nagovoril: — Dragi tovariši, je dejal, rešiti moramo eno izmed najvažnejših vprašanj balistike, tiste znanosti vseh znanosti, ki preučuje gibanje izstrelkov, to je teles, ki jih je zalučala v prostor kakršna kolji gonilna sila in so nato prepuščeni samim sebi. — Oh! balistika, balistika! je z ginjenim glasom zaklical J. T. Maston. — Na prvi pogltd bj bilo bolj logično, je povzel Barbicane, da bi posvetili prvo sejo razpravljanju o topu ... — Tako je, je odgovoril! general Morgan. — Vendar, je' nadaljeval Barbicane, se mi je po tolikšnem preudarku zazdelo, da ima vprašanje izstrelka prednost pred vprašanjem topa, kajti obseg topa je odvisen od obsega izstrelka. — Prosim za besedo! je vzkliknil J. T. Maston. DovoJlli so mu jo z vso ljubeznivostjo, ki jo je mož zaslužil zaradi svoje slavne preteklosti. — Moji vrli prijatelji, je dejal z.navdihuj enim poudarkom, naš predsednik ima prav, ko daje vprašanju izstrelka prednost pred vsemi drugimi. Krogla, ki jo bomo 'izstrelili na luno, je naš kurir in naš poslanik, zato mi dovolite, da spregovorim o njej nekaj, besedi z moralnega vidika. Ta nenavadni odnos do topovskega izstrelka je vzbudil v odbornikih posebno radovednost; zato so poslušali J. T. Mastona z največjim zanimanjem. — Dragi tovariši, je ta povzel, bom čisto kratek; ne bom govoril o fizični krogli, o krogli, ki ubija in se bom pomudil samo pr.;, matematični, moralni krogli. Krogla je zame najsijajnejše uveljavljenje človeške moči; v njej je ta moč osredotočena in ko je človek ustvaril kroglo, se je najbolj približal Stvarniku. — Prav dobro! je rekel major Elphiston. — Kajiti, je vzkliknil govornik, Bog je ustvaril zvezde in planete, človek pa je izdelal kroglo, to je meri o zemeljskih brzin, to zmanjšano podobo nebeških teles, ki blodijo v vsemirju in ki so pravzaprav samo izstrelki. Božje de’o je hitrost elektrike, hitrost svetlobe, hitrost zvezd, hitrost kometov, hitrost planetov, hitrost satelitov, hitrost zvoka in hitrost vetra! Naše delo pa je hitrost krogle, ki je stokrat večja od hitrosti Vlakov in najhitrejših konj.! J. T. Mastona je zaneslo v višje sfere; ko je zapel to himno krogli, mu je glas drhtel od najnežnejših čustev. — Če se vam hoče številk, jp nadaljeval, vam lahko postrežem z zelo zgovornimi! Vzemimo samo skromno 10 kilogramov težko kroglo; sicer leti 800.000 krat počasneje kakor e ektrika ali svetloba, 76 krat počasneje kakor zemlja na svoji poti okrog sonca, toda v trenutku, ko zapusti top, prekaša hitrost zvoka; v eni sekundi preleti 400 m, v desetih 4000 metrov, v eni minuti 24 kilometrov, v eni uri 1440 kilometrov, v enem dnevu 34.560 kilbmetrov, kar je nekaj manj kakor hitrost katere koli točke na ekvatorju pri gibanju zemlje okrog lastne osi, in v enem letu 12,623.000 km. nad acožmfcafH (Nadaljevanje s 6. strani) moglo hoditi po njej,” je oče porabil priložnost ter Tam doli ob vodi tudi ni nobene steze, da bi orožniku dovolj jasno namignil, naj se drži ceste. Na tihem pa je bil prepričan, da orožnikov sum ni neopravičen. Lojze je z velikim navdušenjem pripovedoval Bla-žetu, kakšno je orožniku užagal. Prepričan je bil, da Blaže nikomur ne bo pripovedoval. Toda Blaže ni kazal posebnega veselja nad Lojzetovim junaštvom. „Fant, žandarje pa kar pri miru pusti. So od zlodeja. Če ga na sredi ceste srečaš, napravi velik ovinek okrog njega, da te ne pohodi. Jaz vem, kako je to; ti si pa še mlad.” Pri opoldanskem kosilu je bil oče tišji kot sicer. Ko je po prvi skledi položil žlico na mizo, je dejal: „Lojze, najrajši bi te pretepel, tako si neumen in lahkomiseln. Lahko bi se že malo spametoval." ni videl,” se je skušal Lojze bra- »Nobeden me niti. ..Seveda ne. Če bi te kdo videl, bi bržkone sedajle ne sedel tukaj, ampak bi bil pri žandarjih na kvartirju.” In je bilo vse tiho. Tudi drugi si niso upali kaj vpraševati. Ko je oče po drugi skledi položil žlico na mizo, je še pristavil: „Pa to ti povem, Lojze: z gosposko ne imej dosti opravkov. Bo zate tako najbolj prav.” Naslednji dan je prišel sam orožniški postajevod-ja. Dal je poklicati Lojzeta ter ga na dolgo in široko zasliševal. Pa Lojze se ni vdal, posebno ker je videl, da orožnik Špana nič ne omenja. Že včeraj se mu je zdelo, da si je prvi orožnik to kar na celem izmislil. Končno se je postajevodja naveličal zaman dregati v Lojzeta. „To ti povem, falot: če se še kdaj kaj takega zgodi, boš sedel, da nikdar ne boš pozabil.” Pa tudi orožniki od takrat niso več hodili po travi. ki, rezidenci grško — savanskega škofa v Karldvcu, nato zopet Dretija, potok med Krašnjo in Moravčami. Tako obrazen je siovenski jeziki 2. Krke — po slovanskem svetu jih poznamo tri: v Dalmaciji, na Dolenjskem in Koroškem. Prvi dve sta znani tudi pod imenom Corcoras in Tkius. Titius od tok, teči, kakor Tisa v Panoniji, tudi slovenski deževij, od tišje, vsaj takšno jo najde podpisani med Slankamnom in Titlbm 1820 leta. Gurk, Krka, jjomeni močvirnato stagnira-no vod od kerk, okrak, zato Krakovo, kraj v močvirju, kakor Krakovo na Poljskem ali ljubljansko predmestje enakega imena. Kerk, latinsko izgovorjeno Curicta; tako VABILO Mešani pevski zbor na Radišah priredi v nedeljo, dne 9. marca 1958 ob pol 3. uri popoldne PEVSKI KONCERT v dvorani gostilne Šercer v Šmihelu. Na sporedu so izbrane slovenske narodne in umetne pesmi. Vse ljubitelje slovenske pesmi vabimo k obilni udeležbi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinin kar pomeni bogato na otokih, iz severno-slovanskega ostrov, otok, v novoukrajin-skem jeziku tudi osredek, gomila, v lirvar imenujejo Slovani tudi otok Vegla, grško škem jeziku medjimorje, sredorečje.” Dunajski spomladanski velesejem Pred kratkim se je vršila v hotelu Sand-wirt tiskovna konferenca Dunajskega mednarodnega velesejma, ki bo letos od 9. do 16. marca 1958. Čas se danes vrti skoro hitreje, kot ga moremo dohajati. Tudi nas vedno bolj zajema tempo in želja po čim večji udobnosti z najmanjšim trudom. Sedaj je vsako leto več novosti, iznajdb. Poleg tega je tudi konkurenca tako močna, da se mora vsak, ki hoče svoje blago prodajati, potruditi za čim boljšo kvaliteto in za nizko ceno. Zato je potrebno, da imamo vsako leto priliko, da vse novosti vidimo, in sicer vse skupaj naenkrat in to nam nudi prav Dunajski velesejem. Letošnji pa je še posebno vreden, da ga obiščemo, ker nam po informacijah, ki smo jih dobili, nudi toiiko praktičnih novosti. Zastopane so seveda vse vrste obrti in iz raznih držav. Največji del zavzemata tehnika in industrija: poljedelski stroji, obrtniški stroji, živilski stroji, osebni in tovorni avtomobili, motorna kolesa, pisarniški stroji, gradbeni stroji. Da ima moda odlično mesto na velesejmu, je seveda razumljivo, ko hočemo biti vsi lepi in moderni in moda se najbolj spreminja. Vzporedno z modo nam kažejo tudii novo pohištvo, opremo stanovanja in podobno. Ni nam mogoče vsega našteti, gotovo pa bo vsak dobil: obilico tega, kar ga zanima. Posebno zanimiva bo tudi, razstava „Tehnika v gospodinjstvu”. Posebne novosti bo Dunajski velesejem pokazali tudi na polju novodobnih strojev. Na železnicah in avtobusih je znižana voznina za 25 odstotkov. Sejmske izkaznice dobite prit Dežellnih- trgovskih zbornicah in prodajalnicah, ki so označene z lepaki. Odkod imena koroških rek \ V rokah imam časopis „Carinthia”, ki je izhajal: že pred več kot sto leti v Celovcu. V letniku 1831. št. 16 piše annymus S. pod naslovom ..Etimologija koroških rek” prav interesantne podatke, ki bodo zanimali tudi ostale čitatelje, zato jih v izvlečku podajam: V začetku piše dobesedno: „Samo na podlagi slovanskih jezikov se dajo razumeti reke Carinthiae. Nobeno čudo! Ne samo, da je bila vsa Koroška pred okrog tisoč leti povsem slovenska, marveč v najstarejših zgodovinskih časih tudi Bavarska in Švab-ska na desnem bregu Donave in to pod imenom Vindelicia, Vinidae, Lici, Vendi (Slovani) na Lehu, še več, celo velik del današnje Švice tja do Vindonissa pri Habs- burgu. S tem je bila ne samo Sava, ampak tudi L Drava nekoč samo po slovenskih prebivalcih pita reka, istotako na Tirolskem. Tudi na štajerskem, kjer leže na levem Dravinem bregu Slovenske gorice, desni breg pa je itak naseljen samo po Slovencih. Drava pomeni deročo reko. Kakor se Bistrice, hitre in jasne potoke, po bister, hiter, svetel, oster, in Krke povsod tam najde, kjer so naseljeni Slovani, tako tudi reke in potoke, ki se raznolično imenujejo po dreti, kmalu Drava, drugič zopet Drilo, mejna reka med staro Ilirijo im Albanijo, sedaj Drina, katerih je tam več, ena črna, druga bela itd., pozneje zopet DretnUa pri Blaš- Radio aparati Šivalni stroji kolesa V VELIKI IZBIRI AS HAUS DER GUTEN MOBEL” KARL STADLER KLAGENFURT / THEATERGASSE -t SW - MOBEL - VERKfttfFSSTELLE Beralung durch eigenen Architelcten I Nato pojasnjuje pisatelj tega nad vse zanimivega članka krajevna imena v Istri in pride do povsem naravnega zaključka, da so tam že od nekdaj prebivali S ovani in vsa obmorska mesta zgradili tudi Slovani. Na koncu tega prav danes zanimivega razpravljanja piše dosledno: »Ali nima Lord Gilford res prav, če pri-diguje učenjakom, da ne morejo brez znanja slovanskih jezikov razložiti tudi grške in latinske besede? Kakšni veliki izgledi za študij slovanskih jezikov med vsemi olikanimi narodi!” Tako so pisali nemški znanstveniki pred sto leti! — In d^nes? Pestro in zanimivo Koristen izum V Ameriki so izdelali posebna zaščitna očala za trudne vozače avtomobilov, če zadremajo, jih že po nekaj sekundah prebudi električen zvonec, ki je v zvezi z naočniki. Čaj mu tekne Med pivci čat;a je nekak rekorder Avstralec Jakob Eleemskeerk v Melbournu, ki ga dnevno popije 90 skodelic. Predpisana velikost V Londonu deluje posredovalnica za možitve, ki preskrbuje zakonskega druga samo ženskam, katere so najmanj 190 cm visoke. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 10. 3.: 14.00—14,45 Poročila, objave. Pregled sporeda. - Za ženo in družino. -18,40—18,55 Vaški glas ima svoj glas: Pliberk. — TOREK, 11. 3.: 14,00—14,30 Poročila, objave. — Rdeče, rumeno, zeleno, — SREDA, 12. 3.: 14,00— 14,45 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK. 13. 3.: 14.00-14.30 Poročila, objave. -Domači pevci. — PETEK, 14. 3.: 14.00—14.45 Poročila, objave. — Zabavna glasba. — Rast in življenje slovenske književne besede. (12.) — SOBOTA: 15. 3.: 09,00—10,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18,15—18,45 Podjuna poje: (St. Peter, St. Vid, Pliberk) — NEDELJA, 16. 3.: 07,30-07,35 Duhovni nagovor. — 07,35-08,00 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. .URADNA OBJAVA, SEJEM ZA SVETLO GOVEDO Prvi pomladanski sejem, ki ga prireja Zveza rejcev svetlega goveda za Koroško in štajersko v Št. Vidu ob Glini v |opi živinorejcev, bo v petek, dne 14. marca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne. Ocenitev v vrednostne skupine bo dan prej od 13. ure na-prej. Prignali bodo približno 50 bikov in 50 brejih krav in telic. Vse živali so preiskane ter ne bolehajo na tuberkulozi in bacilu Bang. Pri nakupu krav kot nadomestilo pri izločenih reagentih, lahko dobite nakupno podporo. FINANČNA DIREKCIJA SPOROČA S 28. februarjem so razpustili obstoječo carinsko postajo v Podrožčici. S 1. marcem pa so vpeljali dve novi carinski postaji, in sicer v Beljaku in v Borovljah. Peči, štedilnike KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri mm WERNIG SCagenfurt. Paulttscbgssse (Prcscnhof) List izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: „Naš tcdnik-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej, izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič, Lese pri št. Jakobu. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in — Lastnik in uprave 43-58.