Politiški pregled. * Jugoslovanski mlnlster-rojak. Ne- kateri listi so poročali, da so se nekaterijugoslovanski politiki obrnili do merodajnih krogov na Dunaju z vprašanjern, kako mnenje vlada tam glede osnutja mesta jugoslovanskega ministra-rojaka. Dalo se jim je razumeti, da ne bi bili nasprotni osnutju omenjenega mesta, a da se pojavljajo velike težkoče pri izbiranju osebe jugos^ovanskega ministra-rojaka. Misli se na osebo dr. Šusteršiča, a ta je vsem le malo simpatičen. Ker poslanci Biankini. Peric, Ivčevic in Vukovic sedaj ne pripadajo jugoslovanskemu klubu, in ker bi hotela vlada imenovati bodočega ministra iz najmočnejše skupine, ni za sedaj nikake nade, da bi se ta načrt nresničil. * Vellke Tojaške vaje v Galieiji. Prihodnje leto se vrše velike vojaške vaje po dolgem času zopet v Galiciji. Govore tudi, da se bodo vojaške posadke v Galiciji pomnožile. Nekateri hočejo vedeti, da se bo vse to zgcdilo zaradi izpremenjenih internacionalnih |odnošajev, ki so nastali baje po zadnjem bivanju ruskega carja v Italiji. * Not Eošntor škandal. ^Arbeiter Zeitung" ima iz Budimpešte poročilo, da je Košut par dni preje, ko je izstopil iz stranke neodvisnosti, daroval 10.000 K časnikarskemu pokojninskemu zakladu in 10.000 K kot ustanovo za eno posteljo za enega časnikarja v nekem sanatoriju za jetične Sedaj je dokazano, da izvira omenjeni denar iz fonda, ki je bil nabran za žrtve potresa v Messini. List napada zaraditega ostro Košuta, ofitajoč mu, da je oškodoval na ta način par sto Italijanov, ki so bili potrebni pomoči, odtegnivši dotični zaesek svrhi, v katero je bil nabran. * Kongres jngoslovanske socialne demokracije. V nedeljo in ponedeljek se je Tršila v BHotelu Tivoli" v Ljubljani konferenca jugoslovanske socialae demokracije. Predmet lazpravam je: BNarodnost in socializem" ter stališče, ki naj bi ga zavzela socialua demokracija z ozirom na jugoslovan8ko vprašanje. Manifestacijskega zborovanja v nedeljo so se udeležili tudi državni poslanci dr. Adler, dr. Benner in Scabar. Zastopana je bila dalje češka, bosauska, hrvaška in srbska socialna demokracija. * Demokraško ministrstTO ima sedaj Danska. Ministrski predsednik Thals je bivši iasnikar, njegova žena pa je še danes stenografinja v državni zbornici, trgovinski minister je navaden trgovec, poljedelski miuister preprost kmet, naučni minister župnik-radikalec, finančni minister pa pisatelj Edvard Brandes, brat znanega pesnika. Vsi minislri so odklonili naslov Bprevzvišenostu ter ne nosijo ministrske unifcrme. * Interparlamentarna liga protl alkoholu. Skupina poslancev v ruski dumi pošlje vsem zbornicam predlog, da se osnu.je svetovna interparlamentarna liga proti uživanju alkoholnih pijač. Olani lige bodo imeli dolžnost, porabiti vsako priliko za nastop proti alkoholu in opozarjati javnost na pogubea vpliv alkohola na splošne razmere človeške družbe. Zlasti bi morali t zbornicah uveljaviti svoja protialkoholna načela. * Zahtere češkega ženstra. Češka ženska društva so imela v praški mestni zborovalnici sestanek, na katerem se je sklenilo to-le resolucijo: 1. Za kraljevino češko naj se ustanovi zakon v žaščito narodnosti in češkega jezika, kakor so to naredi i Nemci v alpskih -deželah. 2. Leta 1910. se mora ljudsko štetje vršiti po materinem jeziku. 3. Vsak avstrijski minister mora znati enega slovanskih jezikov. * Na črno goro ima velik vpliv Italija. Pristranišče Bar, ki je bilo pod kuratelo Avstrije, vleče odslej Crno goro v vedno večje ekonomsko robstvo Italije. V Podgorici je bila prva šola za pouk laščine. Danes je že več takih šol. Učitelje plačuje laška vlada. Vpliv Italije se silno širi in velika je nevarnost, da zajam«> Crno goro tako, da se ga ne otrese nikdar več. Laški trgovci so preplavili Črno gorj. Lahi imajo tudi monopol tobaka, ki gre v Italijo, črnogorci pa morajo kaditi slab laški tobak. Knez Nikola tiči ves pod vplivom Italije. — Proti tujemu vplivu nastopajo nmladi <3rnogorci. * Enltnrni boj na Francoskem. Zveza učiteljev in učiteljic departementa Meurthe et Moselle je vložila proti škcfu v Nancyu, monsignoru Turinazu, ki je sopodpisal pastirski list francozkih škofov proti ^posvetni šoli, posebno civilno tožbo, v kateri se zahteva odškodnina v skupnem znesku 10.000 fraakov. — Škof Quimperski je naslovil na dubovščino svoje škofije pastirski list, v katerem priporoča snovanje društev družinskib. očetov, ki bi imeli provzročiti eventualno štrajk šolarjev, ako bi učitelji ne ugodili njih zahtevam. * Ženske kot kazenski zagovorniki T Rnsiji. Pred kazenskim oddelkom neke petrograjske okrajue sodnije je nastopila prvikrat neka ženska kot kazenski zagovornik. Državni pravdnik je ugovarjal, da bi se pripustilo žensko kot zagovornika. Sodni dvor je pa protest državnega pravdnika zavrnil, nakar je državni pravdnik zapustil dvorano, tako da je moral sodiii dvor zaključiti obravnavo.