Delo delavk v Pletenini
Že 100 let se v Ljubljanici zrcali-jo obrisi »ženske« tovarae lahke tri-kotaže Pletenina. »Ženske« zato, ker zaposluje okoli 850 clelavcev, od tega 90 odstotkov žensk. To je še vedno, kot temu pravijo ehovita delovna oir-ganižacija. Po besedah direktorja Bo-jana Picla so v fazi urejanja ekonom-skih odnosov med delovnimi. skupi-nami', kar pbmeni tudi pripravo osno-ve za ustanovitev lemcljnih organiza-cij združehega dela.
»Ne glede na to, da smo del te-kstilne industrije, ki gospodari z viso-kimi obremenitvami, v ppgojih slabe akumulativnosti, veiike konkurence, ter da smo lani izplačali poprečen osebni dohodek samo 3280 dinarjev, smo us-peli došeči visoko stopnjo kvalitete riaših proizvodov ter točnost pri do-stavi našim kupcem. Že v prvi pplo-vici lanskega leta smo uspeli prodati našo celotno predvideno proizvodnjo.
V  izvozu  na tuje tržišče je situacija podobna. Z ozirom na veliko povpra-ševanje bi lahko bili  pretežno  izvoz-nil<, vendar so cene na zahodnem -trži-šču,   zaradi   uvoznih   carin   skupnega evropskega trga in zaradi dražjih su-rovin  na  domačem   trgu,  za nas  ne-ugodne. Izvos bomo bistveno poveča-U, ko bo ugodnejši zunanjetrgovinski režim«, je povedal Bojan Picel.
V razgovoru z Anico Lazukid, šivi-ljo v konfekciji ter Bojano Žabkar, delavko v ¦ prikrojevalnici, smo zvede-li, da je za njihov kolektiv najbolj pe-reče vprašanje izostankov z dela za-radi bolezni, ki v določenih obdobjih dosega  tudi 30  odstotkov  odsotnosti.
V  poprečju  je odsotnost  z dela 12,3 odstotna.  »Še  vedno   ie Fanika  tista.
ki  ostane  doma,  če je otrok bblah, in ne Francl«, je dodal: Bojan Picel« Razen tega je v kolektivu tudi veliKo starejših žensk, ki so bolj podvržene raznim boleznim, za ka.tere so ve5krat krive tudi razmere v stafi tovarni. Za-< radi   starih   sten  ni   mogoče  vgraditiil prečiščevalnih naprav, prah, ki :se dvi-> ga  pri   predelavi   sodobnih   tekstilnih surovin pa slabo vpliva na-zdravje-iii. počutje  delavk.  Kar zadeva izboljša-*' nje osnovnih pogojev dela veliko prfr čakujejo od nove tovarhe,-ki bo ob-1 segala 7000 kvadratnih metrov. Prav-kar poteka prva faza gradnje  noviiv delovnih prostorov, ki bodo veljalioko-"' li  60  milijonov   dinarjev.   Iz   lastnih sredstev bodo prispevali 70 odstotkpv,. ostalo pa bPdo krili ?¦ bančnimi kre-diti.                                    .        '.¦¦."••
Franc Hribar, predsednik - sitidikal-ne konference, Stana Tršain, predsed-' nica osnovne prganizacije sindikata uprave tehničnega sektorja, prikroje-. valnice in barvarne ter Avguštin Sla-par so nas opozorili na probleni ude-ležbe na sestankih samoupravnih or-ganov in družbenopolitičnih organiza-cij: Zaradi neurejenega popoldanskega varstva je večina mater z majhnimi otroki prisiljena zapuščati sestanke. Psihični pritisk, da morajo že ob 14.30 domov jih sili v neaktivnost. S tem v zvezi se pojavlja tudi problem izobraževanja teh mater, udeležbe na.., tovariških srečanjih in izletih. Kljub' vsem težn.iam, da bi ukinili nočho de: lo žensk in zaposlili čimveč moških, je še vedno 60 žensk, ki so zaradi na-rave dela prisiljene delati tudi ponoči.
M. C. D.