—   65    —
Iz kmetijskiga zbora na Dunaji.
Prišle so na dalje v posvetovanje kmetijskima zbora tudi vodne pravice.
Dozdej ni imelo kmetijstvo tako odločenih pravic do vode, kakoršne je imelo obertnijstvo in rokodelstvo, — in vender je voda tudi za kmetijstvo silno potrebna pomoč* Zatorej je ministerstvo prav storilo , de je tudi vodne pravice kmetijskimu zboru v posvetovanje odločilo , de se bojo po tem prihodnje postave v ti reči tako osnovale, kakor so pravične za obertnijo in kmetijo.
Ker sim se jez temu razdelku fSection) pridružil, sim tudi nalogo na-se vzel, sklepe občni ga zbora v Novicah bravcam oznaniti. Tole je bilo sklenjeno:
1) De naj bo pripušeno, prihodnjič vode, ktere se bojo za pomok travnikov ali druzih zemlja potrebne spoznale, po srenjskim ali soseskinim zgovoru vsak teden skozi 24 ur (Večidel od sabote ob šestih popoldne, do nedelje do šestih popoldne} od potoka, vodnih grap ali mlinšic odpeljavati in na travnike i. t. d. nape-Ijavati; samo pri plavših ali tacih fabrikah , ktere morajo zavoljo svojih potrebnih del neprenehama delati, se ne sme to terjati.
2)  Kjer več srenj ali sosesk očitno spozna, de koristnost ali dobiček pomoka travnikov (jBewasserung) vse druge dobičke preseže, ktere voda sicer dati zamore, se mora pripustiti, de se ta voda v prid pomoka oberne. Tode ta pravica se zamore le po tem za-dobiti, če se tistimu, ki je dosihmal pravico do vode imel, ta pravica popolno odkupi. LTakd je sklenil enoglasno kmetijski zbor; pričijoči poslanci obert-niškiga in rokodelniga družtva pa so se enoglasno ustavili temu sklepu).
3)  Vodne znamnja (Haimstock), od cesarskih go-sposk postavljene, naj se prihodnjič pri vsaki vodni na-redbi zovoljo spričevanja pravic napravijo.
4)  Ce so kje vodne rake ali mlinske kolersa tako malopridno napravljene, de se v škodo bližnjih kme-tijstev veliko vode pogubi ali potrati, ktera bi se pri dobri in umni napravi rak in koles lahko v prid kmetijstva obernila, naj bo posestnik slabih vodnih rak in mlinskih koles k popravi malopridnih naprav pri-moran, — tode popravo morajo tisti na svoje stroške (unkoštinge) storiti, ktere bo dobiček zadel, in ta poprava mora taka biti, de sicer posestnik mlina i. t. d. nobene škode ne terpi.
5)  Družbe, ktere bi utegnile vkupej stopiti za pomok ali nasproti za odpravo močirnosti travnikov in sploh za pravo peljanje voda, naj iz sebe izvolijo vodno gosposko, ktera ima vse vodne pravice in na-redbe po postavah varovati.
6) Tam kjer dve tretjini (^dvadriteljca) gruntnih posestnikov v enim kraji, kjer je pomok potreben spoznan, družbo za pomok napraviti želite, se mora tretja tretjina temu sklepu vdati in pristopiti, ali hoče ali ne hoče. Glasovi (štime) se pa ne štejejo po številu glav, ampak po meri gruntniga posestva. Preden se naprava pomoka začne, se mora gosposki vse na znanje dati, kako se misli to delo izpeljati.                            Fid. Terpinc.