Davkovski eksekntorji in pristojbine. (Poslanec dr. Radaj.) V deželnem zboiu graškem namera^ali so poslanci 7 poaebnej resoluciji 7isoko 7lado prositi, naj odpia^i drage da^ko^ske eksekutorje ter naj pristojbine ..desetek" ali ,,deseli penez", pra7i8neje ura^na. Poslanec dr. Radaj bil je pripra?ljen resolucijo podpirati. Toda ni bilo mogo8e. Nemški liberalci so ki-8e7ito tiščali na sklep zboro7anjn, da za mnogo najvažnejšib potreb ni bilo 8asa 7e8. Namesto, da bi toraj resolucijo 7 zboru naa^eto^ali, so po nas^etu 7eliko-nemca dr. Ducbatscba 7se 7kup 7rgli 7 poaeben koš, iz katerega naj doti8ne naa^ete, želje, resolucije iz7le8e deželni odbor. Važen uzrok, zakaj so liberalci takrat neizre8eno bezgali pa je etrab pred sam seboj in pred tem, kar so nain 7 18. letib slabega 7 Gradci sklenoli in naložili. Strab in groza jih obhaja. Bojijo se pra^ičnih o8itanj. Poslanec g. dr. Radaj jim je mislil s sledečim pokaditi. Bilo je 1. 1865. ko je deželoi zbor štajerski sklenil 7lado prositi, naj da^ke iztiruje takrat, ko je se nadejati, da je kmet iz pospra^ljenib pridelko7 uže kaj denarje? dobil, zlasti pa naj se menje ostro postopa z eksekucijami in posilnim proda^anjem pobiate^ in poseste? za^oljo dolžne da8e. Visoko č. k. namestnijst^o je nekoliko pritrdilo. L. 1877. potem je deželni zbor zopet sklenil jednako reaolucijo, ker so začeli da8e pra7 strogo iztirjevati. Je li pa resolucija kaj pomagala ali ne, o tem ničesar ne 7emo. Pač pa vemo, kako je liberalec in minister baron Pretis uvedel prej 7 našem cesaratvu nepoznane dačne iztirje7alce, katere je krstil: ek sek u torj e. Ta liberalni minister je neusmiljenn in brezobzirno za8el da^ke iztirjevati, kakor še nebeden pied ujim. Po 4krat 7 letu iztirjavajo sedaj davek od kuieta in obrtnika. Dače so uže itak silne. Potroaki po ek8ekut(irjib narejeni delajo jih pa neznosljive. L. 1877. trebalo je eksekutorjem samo 7 rnaribor- skem da^kovakem okraji plačati 775 fl., a 1.1879. uže 8traho7ito 87oto 6110 fl. V okrajib maribor8kem, št. lenartskem- in slo7. biatriškem štejemo lani 5566 rubežev pregibnega blaga in 273 ekaekucij I. stopnje. Ove ate^ilke nam kažejo do^olj jasno, kam amo prišli. Vsako da8o poaestnik leži in rajai plaSuje nego, ono, katerej pravimo: ,,deaetek" ali ,,deseti penez", ki se nara8uni, kedar ae kakano posest^o proda ali splob na drugega posestnika prepiše. Ta da^ek ali prietojbine (Gebilbren) so res silne. Ako je preteklo 7e6 kakor 10 let od zadnjega prepi8O7anja, ra8unijo 372°/o in 25% doklade. Pogo8to zmanjka no^emu posestniku denarja za ta 7isoki da^ek. Re^ež proda ži^ino ali zajde oderuhom 7 oblaat. V kratkih letih je osmukan in uni8en. Sila pogosto se pripeti sedanji 8aa, da je poaeet^o prejanjo ceno zgubilo in ae pod njo prodalo. V tem sluSaji pomagajo ei da^ko^aki uradniki tako, da ne računijo pri8tojbine od cene, po kateri je se bilo poseat^o sedaj prodalo, ampak od lOOkratnega zneaka gruntne da8e. Vrhu tega ae gred6 gledat 7 kak stari cenilnik in računijo od cene hišnemu poslopju nasta^ljene pristojbinski znesek. Vsled tega zaračunijo za^zetemu posestnikii pristojbino, 8ije znesek je 2 in 3krat veGji od onega, katerega je pla8ati imel, ko je posest^o kupil. Visoka pristojbina mu se je naložila brez ozira na to, da je posest^o bilo od prejanjega posestnika zanemarjeno, poakodo^ano, dre^esa posekana, tiso^je izprodan» itd. Zoper pustošenje poseate^ ne morejo intabuliiani upniki dobiti nebene pomo5i, pač pa pride poznej da^karija in nara8uni pristojbin tako, kakor bi 78e bilo še v naiboljsem redu. Naposled omenimo še, da so zaukazi, po katerih se pristojbine racunijo, nejasni in zmedeni. Vsled tcga ge pogosto zaračunijo 7ecji zneski, kakor bi pra7 bilo. Uradnikom to ni zameriti, ker so 7 7edni nevarnosti iz lastnega žepa plačati, kolikor bi premalo naračunili pristojbine. Pritožbe malokedaj pomagajo in se tudi redko 7lagajo, ker je takauo delo teža^no in zopet stane denaije^. Tukaj je treba, da liberalci pomagajo, ako imajo res srce za Ijud«t7o!