ST. 3 - LETO V.
GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO
Sklepi delavskega sveta papirnice
Količevo
KOLIČEVO MARCA — Delavski svet podjetja je na svojem 23. zasedanju obravnaval:
1.	Plan novih investicij za leto 1966.
Članom delavskega sveta je tehnični direktor podjetja ma zasedanju temeljito razložil plan novih investicij za leto 1966. Na podlagi njegovega poročila in razprave je (delavski svet sprejel plan, ki v glavnem obsega:
razpuščanje in čiščenje neprebranih papirnih odpadkov v skladišču papirnih odpadkov ter prečrpavanje v lopo;
čistilne naprave pri KS II zaradi izboljšave kvalitete kartona;
centralna priprava kleja in doziranje k posameznim napravam:
a)	centralna priprava kaolina in doziranje;
b)	centralno razpuščanje in mletje beljene in nebeljene celuloze za KS II, PSU, KSI:
c)	centralna priprava lesovine in papirnih odpadkov za KS II in
KS I;
zmanjšati izgube vlaken v odpadni vodi KS L PS I. PS II, NLO: brušenje gladilnega valja KS I in PSU;
rešiti energetsko vprašanje v času redukcij, zime, povečanja odvzema električne energije s postavitvijo novih čistilnih naprav ter mlevnih naprav, s postavitvijo STEAM BLOCK kotla in Diesel agregata;
zboljšati delovne pogoje v delavnicah, v pisarnah za delovodje, laboratoriju, garderobe za PS I, PSU, PSI. Centralno izdajanje mrzle in tople hrane ter sprejemna soba za prihod delavcev na delo;
kontrola izdelkov, predvsem kartona;
urediti mehanizacijo surovin in premoga;
urediti delovne pogoje pri sor-taciji kartona za KSI in KS II;
poboljšati kvaliteto kartona z domačimi vlakninami.
Za uresničitev plana novih investicij za leto 1966 so odobrena f inančna sredstva v višini 2.615.000 N din in 39.300 S.
2.	DS je obravnaval spremembe pravilnika sklada za graditev, dograditev, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš delavcev Papirnice Količevo.
Na predlog UO sklada je delavski svet po obravnavi predlaganih sprememb sprejel dopolnitve pravilnika. Najbistvenejše spremembe so:
zaposlenim delavcem UO sklada odobrava posojilo za nakup stanovanja;
prosilec, ki izpolnuje pogoje, predpisane v pravilniku in prosi posojilo za nakup stanovanja, mora imeti najmanj 10 %> lastne udeležbe;
višina odobrenega posojila lahko znaša največ:
za gradnjo ....	18.000 N din
za dograditev . .	.	14.000 N din
za dozidavo in
nadzidavo . .	.	14.000 N din
za nakup stanovanja 32.000 N din
prosilec ali njegovi ožji družinski člani, ki so zaposleni v
podjetju in ki živijo v skupnem gospodinjstvu, vendar ž.e imajo odobreno posojilo za gradnjo, dograditev, dozidavo in nadzidavo ali za nakup stanovanja, ne morejo dobiti novega posojila za iste namene, razen v primerih, ko imajo za to posebno dovoljenje delavskega sveta podjetja; s posojilno pogodbo se določi-
jo pravice in obveznosti sklada in posojilojemalca. V posojilni pogodbi mora biti poleg tega tudi opisano stanovanje oziroma stanovanjska hiša po projektil in navedena njuna vrednost.
Na predlog UO sklada za gradnjo stanovanjskih hiš je delavski svet sprejel program uporabe sredstev za leto 1966 in sicer:
sredstva, prenesena iz leta 1963 sredstva, dodeljena po zakl. rač.
za 1965 .....................
Skupno ........................
50% udeležba poslovne banke
Domžale......................
Skupno sredstev za razdelitev
90.346,98	N din
150.000.	00 N din
240.546.98	N din
120.000.	00 N din
360.346.98	N din
Po predloženem programu se sredstva delijo:
za novogradnje .	.	100.000N din
za dograditev .	.	100.000	N	din
za adaptacije .	.	.	80.000	N	din
za nakup stanovanj 80.000 N din Skupaj.............. 360.000	N	din
3.	Volitve direktorja podjetja.
Članom delavskega sveta je najprej poročal član razpisne komisije za delovno mesto direktorja Papirnice Količevo tov. Anton Orehek. Prisotne je seznanil, da sta se v razpisnem roku na razpis prijavila tov. Marko Klemenčič iz Maribora in tov. Ivo Sonc, dosedanji direktor Papirnice Količevo. Komisija je pregledala obe vlogi in ugotovila, da Marko Klemenčič formalno ne Izpolnjuje pogojev razpisa in sicer glede zahtevane prakse na vodilnem delovnem mestu. Za kandidata tov. Iva Sonca je komisija ugotovila, da izpolnjuje pogoje razpisa in ga predlagala delavskemu svetu v izvolitev. V razpravi na poročilo tov. Orehka so člani DS zahtevali, da se prebereta obe vlogi, s katerima sta se kandidata prijavila na razpis. V razpravi so bili člani DS soglasni, da je bilo delo dosedanjega direktorja uspešno.
Po poročilu člana komisije in po razpravi je delavski svet sprejel sklep: volitve direktorja se
opravijo tajno z glasovnicami. Imenoval je tričlansko volilno komisijo.
Po končanem tajnem glasovanju je komisija pregledala glasovnice in ugotovila, da je glasovalo 25 elanov delavskega sveta. Vse glasovalnice so bile veljavne. Na podlagi navedenega je bil tov. Ivo Sonc, dosedanji direktor Papirnice Količevo, soglasno od 25 navzočih članov izvoljen za direktorja Papirnice Količevo za mandatno dobo 5 let.
4.	Reševanje prošenj za dodelitev finančne pomoči.
Volitve
KOLIČEVO. MARCA — Po temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, preteče v letošnjem letu polovici članov delavskega sveta in članom svetov ekonomskih enot mandatna doba. Po določilih zakona se člani delavskega sveta podjetja oziroma člani svetov ekonomskih enot volijo za dobo dveh let. Vsako leto pa se voli polovica vseh članov delavskega sveta oziroma članov svetov ekonomskih enot. Tako v le-
Krajevni organizaciji Rdečega križa Dob, Vir in Radomlje je delavski svet za pogostitev žena ob njihovem prazniku odobril vsaki po 250 N din.
Krajevna skupnost Toma Brejca Vir namerava v letošnjem letu dokončno urediti delavski dom na Viru. Za ureditev doma (napeljave centralne kurjave, obnovitev stropa itd.). Krajena skupnost nima dovolj finančnih sredstev, zato naproča delavski svet za dodelitev finančne pomoči. Po njihovih izjavah bodo sredstva prispevale tudi druge organizacije s področja Krajevne skupnosti. Za dograditev doma je delavski svet odobril znesek v višini 50.000 N din.
Na prošnjo odbora za gradnjo vodovoda v Dobu jc delavski svet odobril finančno pomoč v višini
60.000	N din.
Na predlog Komisije za nakup in odpis osnovnih sredstev je delavski svet odobril nakup nove ročne motorne žage.
Vevčani!
Na 5. strani objavljamo Spremembe predloga pravilnika o delovnih razmerjih!
Količani!
Na 6. strani objavljamo
Poslovno poročilo Papirnice Količevo
za 1965. leto!
delavskih
tošnjem letu preteče (mandatna doba 18 članom delavskega sveta, ki smo jih izvolili v letu 1964 in sicer: tov. Francu BrenčičuII, Peregrinu Kosmatinu, Ernestu Pančurju, Andreju Majdiču, Janezu Cerarju, Francu Pančurju, Mariji Pavli, Janezu Tesarju, Alojzu Matjanu, Ivanu Jeretina, Francki Zule, Urošu Kremiču, Alojzu Homarju, Staneta Skoku, Jožetu Jasencu, Rudiju Bensa, Avgustu Pavlinu in Cirilu Zupanu in naslednjim članom svetov ekonomskih enot:
Tudi na letošnjih volitvah naj bodo volišča lepo pripravljena
*;
. v:
Kamioni čakajo na tovor gotovih izdelkov
svetov
L EE: Francu Brenčiču, Cirilu Bedenu, Jožetu Osolinu, Janezu Kepcu, Milanu Kranjcu;
II.	EE: Peregrinu Kosmatinu, Ernestu Pančurju, Ivanu Podjedu, Jožetu Poljanšku, Marjanu Stražarju;
III.	EE; Andreju Majdiču, Janezu Cerarju, Francu Pančurju, Mariji Pavli, Janezu Tešarju, Alojzu Matjanu, Ivanu Jeretina, Mihi Benda, Janezu Hafnerju in Mariji Kosmatin;
IV.	EE: Francki Zule, Urošu Kremiču, Alojzu Homarju, Ivanu I indicu, Vinku Urbanija, Dragi Kožar;
V.	EE: Stanislavu Skoku, Avgustu Pavlinu, Cirilu Zupanu, Jožetu Jesehcu, Petru Grčarju in Rudiju Bensa.
Volitve članov delavskega sveta in članov svetov ekonomskih enot morajo biti opravljene najkasneje do konca meseca aprila.
Delavski svet podjetja je na svojem 24. zasedanju sprejel sklep o razpisu volitev in imenoval organe za izvedbo volitev v delavski svet in svete ekonomskih enot.
V mesecu aprilu bomo imeli po ekonomskih enotah zbore delovnih ljudi, na katerih bomo obravnavali dosedanje delo posameznih svetov ekonomske enote in predlagali nove kandidate. Za nove člane kandidirajmo najboljše delavce in delavke.
Pri kandidiranju novih članov za delavski svet in svete ekonomskih enot moramo upoštevati zakonsko določilo, ki pravi, da nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega sveta, oziroma za člana sveta ekonomske enote.
'.‘•ir
Ali stimulacija za zmanjšanje zastojev strojev vodi k boljšemu gospodarjenju
VEVČE, MARCA — Naš sistem delitve 'osebnih dohodkov po merilih je doslej deloval neposredno spodbudno predvsem na zaposlene v proizvodnih oddelkih. To so tisti pri papirnih strojih, v strojni in ročni dodelavi, brusilnici, energiji in na tiste, ki imajo delo normirano (embalažna delavnica, razkladalci, nakladalci...). Le tu smo uvajali stimulativne oblike nagrajevanja v zvezi s količino in kakovostjo izdelka. Skoraj povsem pa smo zapostavili strokovne službe tj. intelektualno delo. Treba je vedeti, da je neposredna proizvodnja materialnih dobrin le en del celotnega procesa reprodukcije.
Pred to fazo in po njej je še veliko gospodarskih funkcij, ki morajo zagotoviti nemoteno racionalno proizvodnjo, prodajo, tehnologijo, vzdrževanje, kadrovanje itd. Vse to pa je področje dela strokovnih služb. Če izključimo tiste zunanje činitelje, na
Katere ne moremo vplivati, potem bi morali dobre in slabe rezultate gospodarjenja najbolj občutiti tisti delavci, ki so na najodgovornejših delovnih mestih. Področja dela Strokovnih služb so med drugim: stroški proizvodnje, stroški transporta, izbira ustreznega sortimenta glede na rentabilnost in glede na proizvodne zmogljivosti, stanje dolžnikov, zaloge, dohodek, produktivnost dela, zastoji, ustrezni kadri, strokovnost kadrov ... Zastoji papirnih strojev so področje dela strokovnih služb. Če to delo zanemarjamo, nam povzroča direktno škodo. V letu 1965 smo zmogljivosti vzdrževalnih oddelkov povečali z novimi delavci, izboljšali organizacijo dela in organizirali službo, katere naloga je skrbeti za načrtno vzdrževanje naših strojnih naprav.
Spodnja tabela kaže gibanje določenih vrst zastojev papirnih strojev.
Gibanje proizvodnje v mesecu februarju 1966
ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA
Plan	Doseženo
Papir.......................... 100	107,3
Celuloza.......................100	101,3
Pinotan....................... 100	100,0
Lesovina.......................100	121,4
Količinska proizvodnja papirja je bila kljub ustavitvi I. papirnega stroja zaradi rekonstrukcije sredi meseca februarja precej visoka, na kar je vplivala še nedokončana proizvodnja iz meseca januarja. Ugodno na višino proizvodnje pa so vplivali tudi nizki zastoji na papirnih strojih in znižan izmet.
Na zelo visoko proizvodnjo lesovine so vplivali predvsem minimalni zastoji brusilnikov. Del proizvodnje lesovine pa kvalitetno še vedno ne ustreza postavljenim normativom.
Proizvodnja celuloze in pinotana je v februarju potekala normalno in dosegla planirano višino.
Izkoriščanje osnovnih proizvodnih zmogljivosti
1. 1965	I—II. 1966
PE Vevče..................... 87,4	88,6
Pe Medvode................... 94,0	94,6
Stopnja izkoriščanja zmogljivosti je v primerjavi z letom 1965 v obeh obratih porasla zaradi manjših zastojev papirnih strojev in kuhalnikov.
PAPIRNICA KOLIČEVO Bruto proizvodnja v februarju 1966
	Mesečni plan	Odstotek izvršitve mes. plana	Odstotek izvršitve letn. plana	Februar 66 februar 65
Papir . .	. . 100	101,2	16,7	98,6
Karton . .	. . too	101,4	16,2	104,0
Lepenka . .	. . 100	88,4	14,7	92,2
Skupno . .	. . 100	100,3	16,2	102,2
Proizvodnja papirja in kartona je bila nad mesečnim planom, kar je rezultat razmeroma ugodnega proizvodnega asortimenta, posebno kartona. Proizvodnja papirja je tudi nad planom, kar je posebno ugodno, če upoštevamo, da je bila proizvodnja usmerjena pretežno za izvoz, prav to je tudi vzrok, da nam indeks z lanskim februarjem pokaže letos manjšo proizvodnjo. Delež izvoza v celotni proizvodnji je vedno večji, s tein pa je vedno boljša tudi kvaliteta naših proizvodov, ker morajo biti izvozni izdelki na kvalitetni ravni zunanjih proizvajalcev.
Indeks proizvodnje kartona z lanskim februarjem nam pokaže porast, ki je posledica predvsem manjših zastojev na proizvodnih strojih kartona. Proizvodnja lepenke je pod planom, ker en lepenkov stroj stoji, da se lahko lepenka sproti posuši. Odstotek izvršitve letnega plana proizvodnje pokaže razen pri lepenki normalno proizvodnjo, pri papirju pa je celo nad poprečjem, ker je februar krajši od ostalih mesecev.
R. J.
~	t
j Vrsta zastoja
Skupne mre vseh zastojev brez rop a ra t ut in remontov . . . . Zastoji zaradi:
popravil kov. delavnice .	.	.
jermena.........................
popravil elektro delav..........
Gotovo imamo za to tudi objektivna opravičila, kot so starost naših strojev, pomanjkanje rezervnih delov, prizadevanja za večjo proizvodnjo. .. Toda pri vsaki presoji rezultata moramo vedno razmišljati, kaj bi lahko napravili, da bi bili rezultati dobri in boljši. V letu 1964 smo resnično dosegli velik napredek pri izkoriščanju strojev, v letu 1965 pa smo nazadovali.
Ker je mogoče oceniti, da smo v preteklem letu, posebno v okoliščinah reforme, ustvarili na eno strojno uro ca. 67.000 din dohodka oz. ca. 15.000 din bruto skladov, lahko rečemo, koliko skladov pri vsakem zastoju izgubimo. Da bi ta zadeva bila razumljivejša, zanemarimo vpliv fiksnih stroškov, ki še povečujejo škodo, oziroma pri nižjih zastojih povečujejo sklade. Ker zastoji na papirnih strojih najbolj neposredno
V strojnih urah
1963	1964	1966
2137	1462	1609
251	170	221
97	60	63
110	41	43
povzročajo škodo, tj. izpad dohodka. je prav. da pričnemo iskati dodatne oblike denarne stimulacije, ki bi zagotovila izboljšanje sedanjega položaja. Količina zastojev najbolj jasno kaže, kakšni so naši stroji, kako z njimi ravnamo in kako jih vzdržujemo. Ker spada skrb nad ravnanjem in tudi vzdrževanjem papirnih strojev med delovne naloge določenih delovnih mest, je pravilno, da bi osebe na teh delovnih mestih vključili še bolj intenzivno v prizadevanje za zniževanje zastojev. Ta njihova prizadevanja bi vplivala na nižje zastoje, zato bi morala biti dodatno stimulirana, oziroma bi tem odgovornim osebam in celotnemu kolektivu morala prinesti višje osebne dohodke.
Za izračun omenjene stimulacije predlagam, da bi upoštevali čas trajanja zastojev in število zastojev v razdobju enega meseca. Sedanje stanje je naslednje:
Zastoji zaradi Zastoji zaradi Zastoji zaradi Trajanje Zastoji
Leto	po-pr.	kov. del.	j ermen		popr. elek. del. reparatur			skupaj	
	štev.	ur	štev.	ur	štev.	ur	nad 8 ur	štev.	ur
1964 .	. 61	170	75	60	26	41	219	162	490
0 mes.	.	5	14	6	5	2	3	18	13	40
1965 .	. 80	221	77	63	19	43	187	176	514
0 mes.. 1966	.	7	18	6	5	2	4	16	15	43
januar .	3	6,33	1	0,17	1	2	5,25	5	14
februar	2	12,33	7	2,66	3	4.42	—	12	19
Iz tabele vidimo, da se je stanje, tako pri 'številu kot tudi trajanju zastojev poslabšalo.
Tabele, na podlagi katere bi ugotovili, če se je stanje izboljšalo ali poslabšalo, zaradi obsega ne navajamo. Tabela je narejena po naslednjem načelu: če stroj stoji enkrat pet ur, odčitamo na tabeli št. 14, če pa stroj stoji petkrat po eno uro pa odčitamo številko 18. Stanje v letu 1964 nam da iz tabele številko 61. za leto 1965 pa številko 66. Vprašanje starta je stvar dogovora z odgovornimi osebami oziroma stvar naših stremljenj.
V začetku smo ugotovili, da znaša izpad bruto skladov v eni uri zastoja poprečno okoli 15.000 din. Če zaradi primera vzamemo za isfart položaj v letu 1965, potem dobimo znesek 645.000 din (43 X 15.000). Ko ga postavimo nasproti točkam iz tabele, vidimo, da znaša ena točka okoli 9800. Sedaj pa sledi obračun za januar in februar 1966. Iz tabele odčitamo za januar 27 točk, za februar pa 39 točk. Razlika do številke 66, katero smo vzeli kot start, znaša v januarju 39 in v februarju 27 točk. Ker vemo, da znaša točka okoli 9800 din, dobimo za januar znesek 382.000 din bruto OD, kar je neto okoli 240.000 din, za februar pa 264.000 bruto OD, kar je neto približno 166.000 din. Za-
posleni na tistih odgovornih delovnih mestih, ki morajo skrbeti za pravilno ravnanje in vzdrževanje strojev, bi v januarju in februarju prejeli dodatne osebne dohodke. Če bi _zastoji porasli, pa bi izgubili določen del svojih osebnih dohodkov. Zneske, ki izhajajo iz zgoraj opisanega načina, bi razdelili med odgovorne osebe na osnovi števila točka/ur v tistem mesecu, ko so nastopili zastoji.
Podobno kot predlagamo za zastoje zaradi popravil kovinske, elektro delavnice, jermen in re-paratur nad 8 ur, naj bi veljalo tudi za zastoje zaradi energetskih razlogov tj. pomanjkanje vode, pare in elektroenergije. Pri energiji smo imeli že doslej uvedeno nagrajevanje od zastojev. Višji ali nižji zastoji so vplivali na višino osebnih dohodkov, vendar je bila stimulacija malenkostna, ker ob uvajanju nismo imeli boljših podatkov. Osnova sta bila vrednostni izpad proizvodnje po prodajnih cenah in delež energijskih osebnih dohodkov, ki je znašal okoli 5 %>.
Sedaj pa predlagamo za osnovo izpad dohodka podjetja oz. bruto skladov. Iz spodnje tabele je razvidno, kolikokrat in koliko časa so trajali zastoji na papirnih strojih zaradi energetskih zastojev.
Leto	Število	Trajanje	zastojev ur	Skupaj	Številka
	zastojev	para, voda, elektrika		zastojev	iz tabele
1965 . . .	. . 241	32	213	245	
0 mes. .	.	. . 20	2,7	18	20	48
1966 januar . .	. .	15	6.83	6.91	13.74	37
februar .	.	. .	5	—	4,17	4,17	17
Ce vzamemo za osnovo npr. leto 1965, ko so se papirni stroji ustavili poprečno mesečno zaradi energetskih zastojev 20-krat za 20 ur, dobimo iz tabele številko 48. Prav tako ugotovimo iz iste tabele številki za januar in februar 1966. Ker smo ocenili, da v eni strojni uri ustvarimo okoli
67.000	din dohodka oziroma okoli
15.000	din bruto skladov, potem smo poprečno mesečno izgubili okoli 500.000 din bruto skladov (15.000 X 20). Iz tega sledi, da znaša ena točka 6250 dinarjev (300.000:48). Ker simo v januarju dosegli le 37 točk, prejme energija razliko, to je 11 točk X 6250
din bruto OD. Za januar prejme torej okoli 69.000, za februar pa okoli 193.000 bruto osebnih dohodkov. (Bruto je 106,5 °/o, neto pa 66,8%. Te zneske bi prišteli oziroma v primeru višjih zastojev odšteli cd dosežene mase osebnih dohodkov energije.)
Vljudno naprošam vse, ki s kakršnega koli stališča obravnavajo in rešujejo problematiko zastojev, da navedeni predlog kritično presodijo, dopolnijo in tako na svoj način prispevajo k še boljšemu izkoriščanju naših zmogljivosti, kar je tudi cilj tega predloga.
F. F.
Stanje higiensko
KOLIČEVO, MARCA — Varnostna služba izgleda na videz zelo lepa in humana. Prav prijetna je zavest^ da delaš v prid zdravja in varnega ngčina dela. Hvaležna pa ni. Zakaj ni hvaležna,'je težko opisati.. Vertejno zato, ker varnostni delavec nikoli ne more pokazati uspeha, nikoli ne more reči, da je preprečil toliko nesreč in boleznin. Zato tudi velikokrat kdo misli, da je varnostni delavec odveč. Varnostni ukrep ali ukrep,, ki prepreči nesreče in bolezni, je vedno vezan z delom, stroški, prilagajanju novemu okolju in mogoče celo novemu načinu dela. Vse to pa rodi odpor — odpor proti novemu načinu dela in stroškom, ki so v zvezi s tem.
Navedel bom nekaj primerov, kako čuvamo varnostne naprave. V mnogih primerih so napravljena vrata samo zaradi delavca, da ni prepiha in mraza. To se pravi, da so napravljena samo zaradi zdravstvenih razlogov. Taka vrata so običajno velika in draga. Traktoristi jih uničijo v nekaj mesecih, ker vanje zadevajo s prikolicami. Pride zima, vrat ni ali pa so tako razbita, da izglodajo kot rešeto. Delavci pa se pritožujejo nad prepihom in mrazom. Poleti, ko je vroče, je vse odveč, zato se namerno razbijajo stekla na oknih. Pride zima, spet pritožbe: »mraz je«. Uporabljamo gumijaste zavese namesto vrat tam, kjer je mnogo prometa in bi morala biti vrata skoraj vedno odprta. Kaj se dogaja z zavesami. Posamezniki jih režejo stran po kosih. Zakaj? Kose zaves porabijo v različne namene: za blatnike pri kolesih in mopedih, za podplate pri copatah, nekateri pa tudi samo zato, da napravijo škodo. Uničevalci g umij ustili zaves so tudi tisti delavci, ki kradejo vijake od preglednih pleksi stekel, tako da jih moramo sedaj pritrjevati z zakovicami.
Seveda teh delavcev ni veliko, vendar dovolj za škodo. Najhujša pa je solidarnost. Nikoli nobeden od delavcev nikogar ne vidi, zato jih tudi ne najdemo, ker hi bilo v nasprotnem primeru temu kmalu konec. Seveda moramo zaradi take solidarnosti tudi solidarno trpeti.
V obratnih kopalnicah, ki smo jih na nekaterih mestih zelo težko uredili, je tak nered, da človek komaj verja-
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
1.	Amtsun. Kliment, Simeon Gaceša : Komercialno dopisivanje
2.	Rajka Zečevič: Bankovni i kreditni sistem
3.	Borislav T. Blagojevič:	Popis
stranih knjiga iz oblasti prava u bi-blioteci inštituta za uporedno pravo
4.	Strani pravni život, serija D, br. 49
5.	Registar privredno-financijskih propisa 1945—1965
6.	Formiranje i raspodjela dohot-ka i ličnih dohodaka u stručnim službama radnih organizacija
7.	Sava Isakovič: Transportne naprave
8.	Antun Vila: Organizacija plan-sko-preventivnog održavanja
9.	Priročnik za nadzornika održavanja
ilO. Pjero Lucera: Kontrola i održa-vanje električnih aparatura
11.	Kako podiči ekonomičnost na polnočnim radovima u industrijskim po-zečima
12.	Maintenace of Pulp and Paper mili equipment
13.	Harold S. Sloan, Arnold J. Ztir-cher: A dictionary of economics
14.	Ljubomir Martič:	Matematičke
metode za ekonomske analize I.
15.	Jugoslovanska i inostrana dokumentacija zaštite na radu
16.	Privredni adresar SFRJ 1966
17.	Mirko Derganc: Osnove prve pomoči
varnostnih ukrepov
me. da jih uporabljajo ljudje. V Jugoslaviji ne delamo tako močnih pip, da bi v umivalnicah transporta zdržale več kot mesec ali dva. Razpršilua cedila v kopalnici KS II in v kopalnicah transporta so bila v kratkem času odvita in pokradena. Sprašujemo se, kdo ima še veselje kaj urediti, če vse takoj uničimo; obenem pa kritiziramo, da nimamo ničesar urejenega. Kljuke na vratih so ali takoj pokvarjene, ali pa sploh izginejo, največkrat je to pri garderobnih vratih. Na primer; ko je blila urejena garderoba KŠ II, je kljuka izginila po enem mesecu.
Poglejmo nekoliko garderobne omarice. V nekaj letih smo nabavili toliko omaric, da ima vsak zaposleni svojo. Omarice so železne, tipa KPD Zenica in so solidno izdelane. Pa jih poglejmo danes. Skoraj v vsako tretjo je bilo vlomljeno ali pa na silo odprto. vrata so skrivljena, se ne zaklepajo itd. Na omaricah so nalepljene razne figure, samo listka z imenom uporabnika, ki smo jili že neštetokrat zahtevali, ni. Ce pogledate v nekatere garderobne omarice, skoraj da vas zadene kap. V omaricah je moč najti vse od ostankov jedi do mokrih kosov klobučevine itd. itd.
Še in še bi lahko naštevali In opisovali, pa sem prepričan, da je skoraj brez smisla, saj bo tako ali tako ostalo pri starem ker pri nas dela vsak kar iioče in kar mu je všeč. Preddelavci pa ne odigrajo tiste vloge, ki bi jo morali. Ko bomo na našo socialistično imovino pazili tako, kot pazimo na svojo doma, potem smo na pravi poti.
Ob takem stanju moramo vedno obnavljati, popravljati in kupovati novo. Nič čudnega ni, da smo skeptični, kdaj bomo prišli na zeleno vejo, saj so bili predmeti na nekaterih mestih ze tolikokrat popravljeni in preurejeni, da se delavcem, ki to delo opravljajo, upravičeno upira, da bi jih ponovno popravili. In za vse to naj skrbi varnostni delavec.
Tudi glede čuvanja varnostnih naprav moramo narediti prelomnico. To bomo uspeli na ta način, da bomo zahtevali za kršilce najstrožjo kazen oziroma da se bo namerno poškodovana naprava popravila na račun storilca.
Hek
Nadaljevanje stanovanjske gradnje
VEVČE, MARCA — V članku prejšnje številke iNašega dela,; smo že načeli vprašanje spremenjenih pogojev stanovanjske graditve ob navajanju vzrokov, ki so privedli k prodaji tovarniških stanovanj. Ugotovili smo med drugim, da je bila velika akcija okrog prodaje posledica naših potreb, po drugi strani pa posledica močno spremenjenih pogojev za pridobivanje stanovanj, katere so prinesli novi predpisi
o.	formiranju stanovanjskih skladov v okviru delovnih organizacij in stanovanjskih podjetij. Potrebno je zdaj ugotoviti, kakšne so realne možnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj na Vevčah in kako, kdaj in kje jih bomo reševali.
V prvi vrsti je treba ugotoviti, da z novim letom ni več občinskih stanovanjskih skladov in da 4°/o od OD za stanovanjsko gradnjo ostane v podjetju. Za nas predstavlja to 50 do 60 milijonov dinarjev letno, s katerimi bomo v bodoče izključno razpolagali, le v letih 1966 do 1970 bomo morali dajati iz teh sredstev prispevek za regresiranje zvišanih najemnin stanovanjskemu podjetju. Letos bomo morali odvesti od tega zneska 54% ali 20 milijonov, potem pa seveda vsako leto manj.
Sredstva prispevka 4% od OD bodo v bodoče največji in konstantni vir podjetja za stanovanjsko gradnjo.
Naslednji vir bo sklad skupne porabe, ki pa je močno odvisen od poslovnega uspeha, tržnih razmer in naših vlaganj v modernizacijo tovarne. Po vsej verjetnosti v prihodnjih letih ne bomo mogli posebno veliko računati na ta sklad, ker bo končno treba iz teh sredstev urejati tudi komunalne naprave v neposredni okolici tovarne, ker je tudi to pomembna kategorija družbenega standarda in mora nujno spremljati stanovanjsko gradnjo. Računamo lahko z največ 20 milijoni za namensko uporabo za gradnjo stanovanj.
Z upoštevanjem tega zneska so sredstva tovarne izčrpana in poprečno lahko računamo, da bo vlaganje podjetja V prihodnjih letih do 1970. leta znašalo okoli 30 milijonov, pozneje pa 70 milijonov. V novih okoliščinah pa se ponuja vrsta možnosti oplemenitenja teh sredstev, ki spričo potreb niso velika. Ena takih možnosti je varčevanje interesentov za nakup stanovanja, druga je vlaganje sredstev podjetja za stanovanjsko gradnjo v banko, ki na podlagi vlaganja daje višje kre-
dite. Naslednja pomembna možnost je namensko varčevanje oziroma vlaganje interesentov v banko z namenom, da po določeni dobi ista banka daje poleg vplačila vloženih sredstev še lasten kredit, ki je za 50. 100 in več % višji od vloge.
Na ta način bi pa lahko računali z letno vsoto, upoštevajoč prizadevanje posameznikov in tovarne, ki je skoraj enkrat večja od razpoložljivih sredstev same tovarne.
Ko omenjamo kredite banke, že. govorimo o čisto določenem sistemu financiranja bodoče stanovanjske gradnje, v kateri bodo angažirani kot partnerji tovarna, interesenti vlagatelji, banka, gradbeno podjetje ali stanovanjsko podjetje, ki bo na našem področju gradilo stanovanja 'za trg.
Kakšna bo vloga banke v naši stanovanjski gradnji?
Takoj lahko ugotovimo, da je mišljena tu Komunalna banka Ljubljana kot naš neposredni poslovni partner. Le-ta nudi tovarni v vsakem primeru kredit za dobo 10 let,, ki je po preteku desetmesečnega vlagalnega roka za 50 odstotkov višji kot znaša vložena vsota, (npr. za vloženih 10 milijonov lahko podjetje koristi po preteku 10 mesecev desetletni kredit v višini 15 milijonov, ki ga lahko po lastni presoji podeli svojim članom kolektiva ob pogojih, kakršne samo določi).
Nadalje nudi Komunalna ban-1 a Liubljana vlagateljem, ki namensko mesečno vlagajo 10.000 din ali več na podlagi njenega pravilnika za 50% do 500% večji kredit, kot znaša celotna vloga. KB nam je že posredovala svoj pravilnik, katerega bomo objavili oziroma posredovali vsem interesentom za varčevanje. Višina njenega kredita je seveda odvisna od vloženega zneska in dobe varčevanja, (npr. vlagatelj, ki vlaga skozi 5 leta po 20.000 din mesečno, zbere v teh letih 720.000 din in mu banka daje kredit tudi v višini 720.000 din tako, da razpolaga v treh letih s sredstvi za stanovanjsko gradnjo 1,440.000 din, če pa vlagatelj vlaga 20.000 din mesečno 9 let. vloži med tem časom 2,160.000 din. banka mu nudi poleg tega še 5,400.000 din kredita, torej razpolaga skupaj z vsoto 7,560.000 din. Kredit, ki mu ga banka daje, odplačuje 18 let z anuiteto 50.015 din mesečno). Če upoštevamo, da bi po naših internih določilih, (ki jih bomo
morali še izdati), lahko tak vlagatelj pridobil še razmeroma ugoden kredit podjetja — morda za 50 let in, če vlaga več kot
20.000	din mesečno, bo razmeroma kaj kmalu zbral toliko sredstev, da se bo odločil za nakup stanovanja, ki bo povsem ustrezalo želji in okusu.
Kdo in kako bo gradil?
Tovarna v bodoče ne bo mogla nastopati kot direktni investitor, pač pa se bo dalo angažirati kako gradbeno podjetje, oziroma stanovanjsko podjetje, ki bi bilo pripravljeno graditi stanovanja za trg na našem področju. S tega stališča je zelo pomembno, da je na področju Vevč že pripravljen zazidalni načrt, le-ta je bil izobešen v prvih dneh marca v našem upravnem poslopju in bo v kratkem tudi odobren. Gradbeno podjetje ne bo imelo nobenih težav glede pridobitve gradbenega dovoljenja in drugih zadev ter se bo v okviru zazidalnega načrta lahko orientiralo časovno in prostorsko na gradnjo, ki bo najbolj- ustrezala interesentom iz naše tovarne. Zanje bo zelo pomembno, kakšna je finančna moč za nakup stanovanj, torej, če bomo vlagali, bomo za gradbena podjetja zelo zanimivi in nam bodo ustrežljivo gradili vse tisto, kar nam bo ustrezalo o pravem čaou in po oikusu.
Kakšna bo vloga pri stanovanjski gradnji tovarne oz. njenih finančnih sredstev?
Kot je iz povedanega razvidno, bodo sredstva tovarne za stanovanjsko gradnjo znatna, zlasti še, ker jili bo morala tovarna tudi vlagati v banko zato, da bo lahko razpolagala še z večjimi vsotami. Vprašanje pa je, kako ta sredstva deliti interesentom, kako določiti višino kredita posamezniku in kako določiti rok odplačila. Pravilnik oziroma točkovni sistem sedanjega pravilnika prav gotovo ne bo več ustrezal. Treba bo torej izdelati nov pravilnik o podeljevanju kreditov vlagateljem za nakup stanovanj. Pri tem bomo morali upoštevati v prvi vrsti nujnost in upravičenost posameznega interesenta —-vlagatelja do stanovanja, nadalje njegove realne finančne zmogljivosti in pa ne nazadnje njegovo privrženost k podjetju, tj. de-lovno dobo v našem podjetju, učinek dela in vestnost pri delu. Za izvedbo takšnega pravilnika bomo potrebovali realno analizo
Zasedanja samoupravnih organov
tovarne celuloze
MEDVODE, MARCA — Dne 25. februarja 1966 sta v tovarni celuloze Medvode zasedala upravni odbor in delavski svet. Upravni odbor je pripravil nekaj važnih predlogov glede uporabe ustvarjenih sredstev v letu 1965. Tako je delavski svet na predlog upravnega odbora obravnaval in sprejel plan sklada skupne porabe, plan drobnih investicij in plan reprezentance ter reklame.
Plan sklada skupne porabe je bil sprejet v višini 455.420 novih dinarjev. V tej vsoti je predviden dohodek iz ukinjenega stanovanjskega prispevka v višini 108.700 N dinarjev in dohodek iz ukinjenega prispevka prometnim organizacijam 1,5% v višini 61.800 N dinarjev. Pri planiranju izdatkov so najbolj upoštevali stanovanjsko gradnjo, za katero je predvidenih 220.000 N dinarjev in rekreacijo delavcev, za katero je predvidenih 85.000 N dinarjev. Druga sredstva so predvidena za družbeni standard, za nagrade članom kolektiva za dolgoletno delo ter za kulturno in športno dejavnost društev.
Delavski svet je sprejel tudi plan drobnih investicij v višini
600.000	N dinarjev. Glavni izdatki v okviru tega plana so predvideni za gradnjo jezu na reki Sori, za mehanizacijo lesnega prostora, za izboljšanje prebiralnih naprav za celulozo, za izboljšanje elektropogonskih naprav, za mehanizacijo razkladanja surovin ter mehanizacijo odjema celuloze pri izžemalnem stroju. Z mehanizacijo navedenih del bi lahko zmanjšali delovno silo na lesnem prostoru, pri transportu lesa in surovin, pri izžemalnem stroju ter nakladanju celuloze.
Delavski svet je sprejel na predlog upravnega odbora spremembo cenika ekonomske enote »pinotan«. Zaradi tehnoloških sprememb v proizvodnji celuloze je bila proizvodnja pinotana prizadeta, zato je delavski svet sodil za utemeljeno povišanje cenika za 6 %.
Na predlog upravnega odbora je delavski svet imenoval, glede na novo organizacijo podjetja, dve komisiji in sicer; komisijo za delitev dohodka LIenrik Rejc, Ivanka Dimc in Andrej Rozman ter komisijo za nabavo, prodajo in odpis osnovnih sredstev: ing. Matevž Barle, Janez Zajec, Mari-
ja Rozman, Franc Kopač in Bogoljub Saje.
Delavski svet se je strinjal s predlogom finančne službe za najetje začasnega posojila pri Papirnici Vevče v višini 90.569 N dinarjev s 6% obrestmi, ki bi ga porabili za kritje razlike neodplačanega kredita za trajna obratna sredstva. To posojilo mora tovarna vrniti do 1. VIL 1971,
Nadalje je delavski svet potrdil pogodbo občinsko skupščino Ljubljana-Siška za financiranje strokovnih šol, po kateri bomo odvajali o občinski sklad za vzgojo in izobraževanje v breme materialnih stroškov 1 % od bruto OD. Delavski svet je potrdil pogodbo o sofinanciranju skupnih nalog na področju zdravstva, šolstva, socialnega skrbstva in komunalnih zadev, po kateri bo tovarna prispevala za gradnjo ljubljanske bolnice 10.000 N dinarjev in za gradnjo šole v Smledniku 10.000 N dinarjev.
Na predlog komisije za kršitve delovnih dolžnosti je delavski svet izglasoval izključitev iz delovne skupnosti delavca Nika Nasufa, ki je neopravičeno izostajal od dela.
Delavski svet je na isti seji razpravljal o poročilu strokovnih služb o poslovanju tovarne v letu 1965. Poslovno poročilo je bilo za preteklo leto ugodno, želja organov upravljanja pa je bila, da bi poslovanje v letu 1966 še izboljšali
Dne 10. marca 1966 je imel sejo upravni odbor tovarne. Po pregledu proizvodnje v mesecu februarju je obravnaval predlog pravilnika o delovnih razmerjih. Upravni odbor je predlog z nekaterimi dopolnitvami sprejel ter ga dal v obravnave članom delovne skupnosti. Po preteku roka bo pravilnik dokončno sprejel delavski svet tovarne.
Po daljšem času je UO sprejel na delo tri nove delavce. Ti sprejemi so bili nujno potrebni zaradi odhoda nekaterih delavcev v JLA ter samovoljnega prenehanja dela.
Upravni odbor je ugodil prošnji delavca Antona Nedoka, da se mu rok 2 in pol meseca, do katerega bi moral ostali na delu od sporočitve prenehanja dela, skrajša na 5 dni.
J. L.
o potrebah in željah tistih članov kolektiva, ki stanovanjskega vprašanja nimajo rešenega ali pa žive v neprimernih stanovanjih, Pravilnik bo moral biti vsekakor prilagojen ugotovljenim podatkom.
Kaj pa delavec, ki želi pridobiti stanovanje?
Z novo usmeritvijo stanovanjske gradnje postaja stanovanje predmet osebne potrošnje. Ne gre več za podeljevanje stanovanj in ne za dolžnost tovarne ali družbe do posameznika, ker smo ugotovili, da je to ekonomsko izvedljivo. Gre za to, da delavec z dnem, ko stopi v delovno razmerje, začne hkrati misliti na svojo največjo in najbolj življenjsko potrebo •— lastno bivališče, ki mu bo nudilo ugoden oddih po delu in vse pogoje za ustanovitev lastne družine. Vsakdo, ki bo v bodoče želel pridobiti stanovanje, bo moral načrtno varčevati, pač po svojih zmogljivostih pet, deset, morda Itudi več let. .Naša družbena skupnost pa mu bo omogočala realizirati želje tako, da bo lahko pridobil kredit v tisti delovni organizaciji, v kateri dela in ki bo seveda tolikšen, kolikor uspešno bo delal on in njegovi sotovariši. Prav tako pa bo lahko dobil posojilo tudi v naših družbenih finančnih zavodih — bankah. Na ta način bo pridobil lahko še pred prvo polovico svoje življenjske in dela zmožne dobe zares ustrezno stanovanje, ki ga bo odplačeval in odplačal ob koncu delovne dobe pred upokojitvijo. To je edina realna in eko-uomsko upravičeva pot.
Konkretno v naši delovni organizaciji lahko trdimo, da vprašanje pomoči delovne organizacije delavcu ne bo nikoli problematično, saj delamo dokaj uspešno. Zato ima vsak delavec, ki do danes še ni pridobil stanovanja, zelo realne perspektive. Treba bo le čimnrej in čimbolj načrtno pristopiti k vlaganju lastnih sredstev.
Vloga kadrovske službe v stanovanjski gradnji?
Kadrovski delavci bodo morali v bodoče skrbno, analizirati resnično stanje stanovanjske problematike. Organizirati varčevanje ter s svojimi strokovnimi predlogi svetovati organom samoupravljanja kako naj formirajo svoja stališča, da bo stanovanjsko vprašanje kot pomembno vprašanje naše poslovne politike urejeno v skladu z našimi poslovnimi težnjami.
Kadrovska služba bo morala nastopiti kot koordinator med vlagalci in organi samoupravljanja, ki bodo določali sredstva za stanovanjsko gradnjo, med vlagalci in banko, v korist vlagal-cev ter tudi kot koordinator med interesenti za odkup stanovanja in tistim gradbenim operativnim organom, ki bo izvajal gradnjo. Kadrovska služba bo imela tudi nalogo preučiti vlaganja v družbeni standard, ker končno gola stanovanja v našem okolišu še ne predstavljajo popolnega standarda. Treba je misliti na komunalno ureditev Vevč, preskrbovalni center, vrtec, rekreacijske objekte, za kulturno in športno življenje.
Sistem, ki se bo v prihodnje oblikoval, bo po naši presoji nudil možnost soudeležbe pri gradnji stanovanj v razmerju 20 :40 : 40. To je 20 % vlagatelj, 40 % naša delovna organizacija in 40 odstotkov krediti banke. Ob takem razmerju vlaganja lahko v naslednjih petih letih zanesljivo rešimo stanovanjsko vprašanje, ne morda čisto do konca, toda zanesljivo bomo lahko v petih letih ugotovili, seveda če bomo pametno delali, da vevški delavec stanuje tako zadovoljivo, da ga to vprašanje pri delu ne ovira.
Delo V papirni dvorani Spoznajmo vrsie papirja
dobiva nove oblike
VEVČE, MARCA - Qb uvajanju novega načina dela pri prebiranju papirja v ročni dodelavi se pojavljajo nekatere težave. Če analiziramo delovno mesto pretbi-ralke, ugotovimo, da je bilo na tem delovnem mestu največ sprememb. Trajalo bo še nekaj časa, da se bodo stvari uredile, kajti vzporedno z uvajanjem novih delovnih faz se pojavljajo tudi razni subjektivni in objektivni faktorji, ki vplivajo na način dela in razpoloženje.
Kaj je bilo vodilo, da smo prešli na nov način prebiranja?
Na to vprašanje odgovarjajo v papirni dvorani različno. Nekatere ženske negodujejo, druge se upirajo neprestanemu učenju na delovnem mestu, večina pa je zadovoljna.
Naj bo že tako ali drugače, vsi vemo, da nove metode dela zahtevajo mnogo truda in vztrajnosti. Vedeti bi pa seveda morali še to, da danes ni dovolj, če se na delovnih mestih zadovoljimo s tem, kar znamo, ampak je potrebno, da svoje delo vedno kritično ocenimo, izpopolnjujemo ter iščemo nove poti.
Ni pravilno mnenje tistih nekaj prebiralk. ki mislijo, da so take zahteve te igra in namerno zavirajo razvijajoče se delo pri svoji grupi ali celo poskušajo s svojim negodovanjem vplivati še na druge ter s takim včasih izzivalnim delom onemogočati delo mojstrov in delovodij.
Čeprav je takih zelo malo, le povzročajo s svojo popolno nediscipliniranostjo na delovnem mestu dokaj problemov. Mislim, da je prav, da v člankih obravnavamo tudi te probleme, čeprav so manjšega obsega, vendar lahko dajejo popolnoma napačno sliko o življenju in delu EE zunaj nje, kjer ostali momenti niso poznani.
Ni najbolj humano, če se take kaznuje, ker lepa beseda tudi le-po mesto najde. Vendar, če nikakor ne gre, je pač prav, da se stvari tudi disciplinsko obravnava. Ne bi o tem sedaj razpravljal na široko, jasno pa je, da se tudi na delovnem mestu prebjralke zahtevata red in disciplina, če bodo to vsi upoštevali, potem bo najboljše vodilo za uspeh novega načina prebiranja in povečanja produktivnosti, ki se bo zrcalila tudi na osefaniih dohodkih ekonomske enote in delovne skupnosti.
Vsak nov postopek lahko razdelimo na tri obdobja:
1.	prekinitev starega in začetno uvajanje novega postopka;
2.	obdobje razvijanja in oblikovanja novih delovnih faz;
3.	rezultat novega sistema.
Če se ozremo na dejstva, ki so se pojavila pri nas, ugotovimo, da je prinesla največ negodovanja prva etapa. Odgovor na to je dokaj preprost. Preldralke so bile navajene na priučeni in ustaljeni način prebiranja. Prebirale so v parih, tako da se je tudi odgovornost za delo porazdelila na dve osebi. Večkrat se je primerilo. da je ena od obeh prebiralk le delno opravljala svoje delo. Tako npr. ena pretežno prebirala, druga pa samo štela. S tem je nalstala monotonost pri delu. mlajše prebiralke pa se niso izpopolnjevale in so obvladale le eno delovno fazo.
Začetne etape še niso v celoti prešli, na kar vplivajo objektivni razlogi (pomanjkanje prebiralnih miz itd.). To pa bo rešeno v bližnji prihodnosti. Tako približno 40«/o prebiralk še ni pričelo z novimi delovnimi fazami, na drugi strani pa se jih okoli 60 Vo bliža h koncu druge etape. Delovno mesto odslej zaseda le ena j)rebiralka, ki opravlja vse delovne faze in za svoje delo tudi v celoti odgovarja. To je bil nekak psihični preplah, ki se je nato pojavljal kot odpor. Nadalje so nastopali novi gibi in ravnanje papirja v vogale. Pri tem se je treba spenjati preko mize, zlasti pri večjih formatih. Papir prenašajo v vogale, pri čemer so obremenjevale novo skupino mišic, kar je v začetku terjalo fizično utrujenost. Kot tretji vzrok odpora pa je bil strah, da ne bo mogoče doseči predvidenega delovnega uspeha in osebnih dohodkov.
Delovni efekt prvih nekaj dni je bil res nekoliko nižji, toda kmalu so bile delovne faze osvojene. Prvi začetni rezultati so bili povod za nadaljnje uveljavljanje postopka. Poglejmo nekaj rezultatov, ki so bili doseženi: Prva grupa, kjer je bila poprečna produktivnost od avgusta do novembra 122°/o, ise je z novim načinom prebiranja dvignila od decembra do vključno januarja na 134 %>, torej za celih 12 °/o.
Število napak pri prebiranju, ki je bilo ugotovljeno v zgoraj navedenih časovnih razdobjih, je znašalo poprečno v prvem primeru 2.2 na eno tono papirja, z novim načinom pa se je zmanjšalo na 1,8 napak na tono.
Torej je nov način dela uspel. Sama produktivnost ob novem postopku ne sme vzbujati nikakršne bojazni pred korigiranjem norme, marveč se s tem
načinom želi doseči prav nasprotno, da ima vsak poedinec od povečane proizvodnje v EE tudi materialne koristi, ki temeljijo na kvaliteti in kvantiteti dela.
Z začetkom pa še ni vse urejeno, niti glede na olajšanje dela določenih vmesnih faz niti glede zahtev pri delu. To pa že lahko štejemo za drugo etapo, kjer je na vrsti izpopolnjevanje, poenostavljenje in izboljšanje delovnega sistema. S končnimi metodami se konkretno v našem primeru želi izboljšati še naslednje:
—	zagotoviti še večji vpliv na kvaliteto prebiranja,
—	zmanjšati fizično naprezanje pri delu,
—	spremeniti vsaj delno monotonost dela.
—	izvleči izmet iz »šnita« nepoškodovan.
Kar zadeva kvaliteto prebiranja, je pri tem načinu nujno, da orobiralka odpira papir bolj na široko, ker tako lahko vidi pole prebiranja bolj v notranjost. Papir mora na prebiralni mizi obračati na vse strani že zaradi tega. ker vleče izmet iz »šnita« le iz leve proti desni.
Zelo se zmanjša tudi fizično naprezanje, kajti pri tem oblikovanju odpade celo spenjanje preko mize in s tem v zvezi dviganje in prenašanje papirja v poravnalne kote.
Prebiralka papir odpre normalno z desno roko, potem vogal upogne nazaj in preganjen papir prime z levo roko. Z desno ga na tem mestu spusti ter ji ta roka le pomaga pri prevračanju papirja v kote. Tako poteka ta delovna faza brez najmanjšega napora.
Nadalje ima pri roki deščico, s katero pole papirja poravna v kote. S tem si prebiralka obvaruje prste in ne obrabi kože na rokah.
Seveda pa mora vsaka prebiralka za sebe imeti svoj prijem, da pride med pole papirja le toliko zraka, da se pole rade premikajo. To zlasti nagaja v začetku in je do vpeljave načina dela malo težje.
Tudi monotonost dela se pri tem zmanjšuje, kajti rise prebiralka obrača, izmet potegne sproti iz papirja, potem papir obrača v kote in z deščico poravna, kar ji daje ob blagem poku ritem njenega dela.
Najvažnejše na kraju tega je še to, da bomo s tem rešili tudi vprašanje izmeta. Izmet bo tako ostal cel, neprepognjen in zložen v skladih, kar bo pripomoglo k sami ureditvi in čistoči papirne dvorane.
Pisemski papir (Briefpapir. letter paper, papier a lettres). Sem spada papir različnih vrst in različnega notranjega sestava. Namenjen je pisemskemu prometu. Njegova zunanjost ni standardna, ampak se večinoma prilagaja okusu posameznih potrošnikov. Poglavitni pogoj pri tem papirju je sposobnost za pisanje in lep zunanji videz. Po notranjem sestavu je lahko srednjefini — celuloza in lesovina, ali pa brezlesen — sama celuloza. Medtem ko ima pisemski papir za poslovni promet običajno predpisano kvaliteto in obliko, pa je za privatno potrebo odvisen celo od mode. Glede na težo uporabljajo najrazličnejše papirje, od tanke-£a^ za letalsko in prekomorsko pošto do težkih papirjev, ki se približujejo kartonu. Posebna zahteva pri pisemskem papirju je klejenost, da bi se črnilo ne razlivalo. Imeti mora tudi dober pregled, lepo in zaprto površino. Dodelava je po zahtevah kupca različna. Zato je pisemski papir lahko strojno gladek, glajen, ostro glajen, fasoniran. vtisnjen. Obar-van je prav različno, po navadi zahtevajo nežne nianse vseh barv.
Papir za pisemske ovitke — kuverte (Briefumschlagpapier, en-velope paper, papier pour enve-loppes). To je papir vseh vrst in kvalitet. Večinoma je satiniran (glajen) ali enostransko gladek, redko pa strojno gladek. Za luksuzne namene ga različno obde-bijejo — fasonirajo, vtiskajo različne reliefne vzorce kot: usnje, platno, mreže, drevesne liste in podobno. Za poslovne namene prihaja ta papir na trg enostransko gladek in različnih barv. Teza se suče med 40 in 60 gr/m2 za velike kuverte in vzorčne vrečke pa tudi do 100 gr/m2 in več. Je dobro klejen, kar pa pri izdelavi enostransko gladkih papirjev te ' rste povzroča posebne težave. Trdnost in odpornost proti zunanjim vplivom, bodisi mehanskim ali atmosferskim, mora biti očitna, da vzdrži pri uravnavanju s poštnim prometom. Izdelujejo ga večina kot brezlesnega, če pa vsebuje lesovino, pa ta ne sme presegati 30°/o. Prednost pri pripravi snovi za ta papir pa je v tem, da lahko uporabijo do 20 °/o starega papirja kot dodatek k ostalim surovinam. Enostransko gladek papir te vrste je često rebrast. Rob ran j e nastaja kot vedno znak na posebnem valju ali pa tudi na markirni klobučevini. Cesto ta papir tudi imelirajo, bodisi z vlakni jute ali celuloznimi vlakni. Važen pogoj za kuvertni papir je, da ni prosojen.
Prepisni papir za pisalne stroje (Schreibmaschinenpapier, typwrit-ter^ paper, papier pour machines a ecrire) spada v posebno vrsto
Požar v silosu kuharije v Medvodah
MEDVODE, MARCA — V
silosu sekanega lesa nad IV. kuhalnikom v kuhariji je dne 25. II. 1966 nastal požar. Požar je opazil pomočnik kuharja Franc Brdnik ob 10. uri in 20 minut.
Požar je po ugotovitvah komisije VNZ Ljubljana nastal zaradi okvare in kratkega stika na prenosni svetilki.
Pri gašenju požara je poleg domače gasilske enote sodelovala še Poklicna gasilska brigada iz Ljubljane, gasilci tovarne »Color« Medvode in gasilci tovarne »Tes-nilka« Medvode.
Požar so lokalizirali že domači gasilci in delavci z ročnimi gasilnimi aparati. Opazili smo te značilnosti:
— Gašenje s CO2 aparati je zelo efektno in je število tovrstnih aparatov v tovarni potrebno zvečati.
— Obnoviti je potrebno poznavanje uporabe ročnih gasilnih aparatov.
Gašenje z gasilsko opremo se je sicer pričelo dokaj hitro, vendar sta nastopila dva zaviralna faktorja:
—	okvara na črpalkah,
—	nizek vodostaj.
Glede okvar na črpalkah je bilo že med samim potekom gašenja precej komentarjev, vendar pa so ugotovitve ob naknadnem pregledu take:
PMB »Sora«: tesnilo na glavi motorja je bilo sežgano. V stroju je bila hladilna voda, ki je zalila valj in predkompresijski prostor.
PMB »Rakovica«: Lamele zračne sesalke so se v tolikšni meri izrabile, da črpalka ni dobila vode pri okoli 5,5 m sesalne višine. Strojnik je motor nato moral ustaviti, ker je hlajenje urejeno s pretočno vodo direktno iz črpalke.
PMB »Scamell«: Črpalka ima izrabljen motor in je bila pripravljena za predajo v popravilo. Čakalo se je samo na nenormalno dimenzionirane bate. Zaradi tega je bila brez goriva.
Iz tega sledi, da le niso v tolikšni meri krivi stroji, ker so to normalne in v nekaterih primerih celo zelo pogoste napake.
Pri tem požaru, ki sicer ni povzročil bistvene škode, pa se je
posebno jasno pokazalo naslednje:
Delavci naj pri požarih:
—	odklopijo električni tok,
—	odstranijo razne (materiale,
—	gasijo z ročnimi gasilnimi aparati,
—	po potrebi in na zahtevo pomagajo pri prenosu druge gasilske opreme.
Gasilci naj se ukvarjajo z gašenjem z drugo gasilsko opremo (motorne črpalke, cevi).
To omenjam zaradi tega, ker pri takih vsesplošnih prenašanjih (dobronamernih) lahko pride do nesporazumov in celo do negativnih posledic.
Ko že obravnavam ta primer požara, morda ne bo napak, če omenim še alarmiranje in obveščanje. Vodja oddelka ali izmene mora vsak primer požara sporočiti vratarju, ta pa obvesti kotlarno (sirena) in postajo LM Medvode in gasilske enote ,s področja Medvod. Če vodja oddelka obvesti telefonsko centralo, potem naj telefonist ukrepa po istih načelih.
V našem primeru požara je bil dan javni znak za požar s tovar-
niško sireno. Ker obstajajo mnenja, da to ni bilo potrebno, navajam samo, da je to potrebno požarnovarnostni načrt, pravilnik o požarni varnosti), ker je nevarnost in možnost širjenja požara v tem oddelku precejšnja, upoštevajoč pri tem večje količine sekanega lesa in pa finega lesnega prahu. Prepričan sem, da so gasilske enote, ki so sodelovale pri gašenju, prihitele pomagat z dobro voljo in so se njihovi člani tudi sami lahko prepričali o stanju. Istočasno štejem za dolžnost, da se prej omenjenim gasilskim enotam na tem mestu zahvalim za izkazano pomoč.
Upravni odbor gasilske enote je podrobneje analiziral položaj ob tem požaru in pripravil skupno s službo za varstvo pri delu nekaj efektnih predlogov in ukrepov, da se podobno ne ponovi.
Vsekakor pa mislim, da je požrtvovalnost in aktivnost članov našega delovnega kolektiva, ki so sodelovali pri gašenju tega požara, odločilno pripomogla, da je bil sicer začetni, a nevarni požar uspešno in hitro pogašen. V. B.
in je v več ozirih podoben tis-kovnim papirjem, ker je pisanje na stroj že neka vrsta tiskarskega postopka. Zaradi tega pri tem papirju ne posvečajo posebne važnosti na klejenost. Zadostuje le toliko, da vzdržijo podpise, oziroma malenkostne pripombe, ki jih dodajamo k sestavkom z ročnim pisanjem. Večinoma rabimo za prepisovanje na stroju tanjše papirje z gramsko težo od 25 do 35 g/m2. Kvaliteta je različna. Boljše vrste so brezlesni papirji, uporabljajo pa tudi papir z dokaj visoko vsebino lesovine. Le redko je tudi površinsko dodelan.
Dokumentni papir (Aktenpa-pier, document paper, papier pour documentes) je pisalni papir za akte in podobno. Večinoma je brezlesen ali pa vsebuje le malo lesovine. Za dokumentni papir so določene norme, ki so odvisne od zahtevanih kvalitet in zahtev kupca, oziroma namena uporabe. Za posebno važna izročila in zapiske, ki jih morajo dolgo hraniti, pridejo v poštev papirji brez nadomestkov. Tu rabimo kot surovino le krpe. Vsebina pepela (polnil) ne sme presegati 3 %>. Zahtevana je velika trdnost papirja in druge fizikalne lastnosti. Utržna dolžina mora znašati poprečno 6000 metrov, razteznost pa 4,5 %>, tudi proti večkratnim zgibom mora biti ta papir odporen.
Kolikor manjša je zahteva trajnosti (vzdržnosti), toliko slabša je lahko tudi kvaliteta, ali bolje notranji sestav je lahko enostavnejši. Zato v takih primerih dodajo snovi iz krp tudi celulozo, vendar pa ne uporabljajo lesovine. Tudi vsebina pepela je lahko večja, vrednosti utežne dolžine, odpornosti proti zgibu itd. pa so lahko občutno manjše. Strojna dodelava je natančna, zlasti glajenje. Tudi klejenost je popolna, zaradi česar je papir za pisanje zelo prikladen. Običajno so dokumentni papirji opremljeni z vodnimi ali drugimi znaki proizvajalca.
Risalni papir (Zeicikenpapier, drawing paper, papier a dessin) je brezlesni papir, večinoma brez ■surogatov. je dobro klejen in sposoben, da na njem radiramo do polovične debeline, ne da bi se pri tem barva ali tuš razlivala. Značilno za risalne papirje je to, da so čim manj gladki. Gladkost ni zaželena, ker gladka površina ustvarja svetlobne reflekse — odbija svetlobne žarke — ki pri delu ovirajoče vplivajo na risarjeve oči. Tudi učinek risbe je večji, če ni površina papirja popolnoma gladka. Pri delu z barvnimi svinčniki ali kredami je hrapavost površine celo nujen zahtevek. Za posebne namene, kot npr. za perorisibe, fotografske in litografske namene zahtevajo povsem gladko površino, vendar pa brez sijaja. Ker uporabljajo večinoma posamezne liste, največkrat velikih formatov (nad normalo), izdelujejo risalne papirje večje debeline in trdote. Tako prihajajo na trg v teži do 350 ghn2. Za tehnične namene, kjer je nujno prerisavanje, pa izdelujejo specialne risalne papirje.
Za slabše vrste risalnih papirjev pa poleg polizdelkov iz krp uporabljajo tudi celulozo, za najslabše pa tudi nekaj lesovine. Ker morajo biti risalni papirji zelo dobro klejeni, uporabljamo za to, poleg kolofonije, še druge snovi — vosek, stearin, škrob in živalski klej. Zlasti živalski klej povečuje risalnim papirjem sposobnost radiranja. Povečano sposobnost za radiranje dosežemo tudi s pravilnim mletjem tj. z mešanico močno mlete in manj mlete celuloze v pravem razmerju, oziroma pravilnim vnosom. K risalnem papirju štejemo v glavnem naslednje vrste: papir za akvarele, risalni papir, ki se da izpirati, ročno izdelan risalni papir, papir za detajle, papir za prerisavanje, risalna lepenka, milimeter papir, pastelni, paus papir, šolski risalni, za načrte, šrenc risalni, specialni risalni papir itd.
Znanje tujih jezikov je važen pogoj za napredek strokovnih služb
V sortaciji dela tudi tov. Stanko Bertoncelj
VEVČE. MARCA — Znanje tujih jezikov je za ljudi, ki so zaposleni v nekaterih oddelkih, nujni pogoj. To velja za delavce v komerciali, ki imajo poslovne stike s tujimi firmami n zvezi s trgovanjem, dalje za delavce v investicijski grupi itd. Prav pa je in prav blizu nujne potrebe, da se znajo pogovoriti v tujih jezikih tudi drugi, katere od časa do časa obišče tuj papirniški strokovnjak, ali pa oni iščejo strokovno pomoč o tujini. Še večjega pomena je, da znamo pri svojem delu uporabljati tujo literaturo. Zal je pri nas še vedno na razpolago zelo malo domačega strokovnega pisanja, ki bi obravnavalo papirniško stroko. Malo več najdemo domače literature o kovinarstvu, elektriki, energetiki, o ekonomski vedi itd. Kako naj tedaj vzamemo v roke tujo strokovno knjigo, časopis, strokovno revijo, če ne znamo tujega jezika? Kako naj pošljemo koga k inozemski firmi na izpopolnjevanje ali na daljši študij na neko višjo ali visoko papirniško šolo, če se ne zna sporazumeti v tujem jeziku?
Zato je pravilen sklep in priporočilo DS, ki je določil obvezno znanje tujih jezikov za lista delovna mesta, ki naj bi s študijem različne literature prispevala k napredku dela in proizvodnje.
Da bi študij tujih jezikov tekel pospešeno, je DS za znanje sprejel posebno stimulacijo v znesku 55 N din mesečno delavcem na strokovnih delovnih mestih, ki jih sklep tudi navaja. Priznavajo se
naslednji tuji jeziki, ki pridejo v poštev v obsegu našega poslovanja kot strokovno dopolnilno znanje: nemški, angleški, italijanski, francoski, ruski, španski, češki, madžarski, finski, švedski, poljski in bolgarski jezik.
Seveda mora biti znanje aktivno v obsegu, ki ga zahteva strokovna usmeritev posameznih delovnih mest: čitanje, strokovno dopisovanje in konverzacija.
Delavci na ustreznih delovnih mestih morajo svoje znanje dokazati z ustrezno diplomo ali spričevalom institucije, ki je pristojna za izdajo potrdil o aktivnem znanju tujih jezikov.
DS Združenih papirnic Ljubljana sprejel nekatere spremembe o dopustih
Predložen je bil dodatni predlog' o dopustih:
1.	zgornja meja dopusta se določi od 26 na 50 delovnih dni;
2.	zniža se kriterij za delovno dobo za 1 delovni dan;
5. vodji KC se za odgovornost poveča dopust od 5 na -l delovne dni;
4.	knjigovodjem I. se doda za odgovornost 2 delovna dneva;
5.	znesek 20.000 din (starih din) se izplača, kadar delavec izkoristi najmanj " delovnih dni dopusta;
6.	za kriterij »odgovornost« se določi 6 delovnih dni dopusta samo vodilnemu osebju in šefu proizvodnje.
S tem se zniža dopust za en dan vodji organizacijsko-ana-litske službe, šefu vzdrževanja in vodji energijskega oddelka.
Omenjene spremembe je DSl z glasovanjem potrdil.
Videli smo papirnice ob Muri
VEVČE, MARCA — Skladno z učnim programom poklicne papirniške šole. oddelka za odrasle, smo si ogledali Tovarno lesovine in lepenke Ceršak in sladkogorsko tovarno papirja in kartona.
Tovarniški avtobus nas je ob petih zjutraj določenega dne odpeljal proti Štajerski. Dobro razpoloženi, saj je bilo prav v pustnih dneh, smo pričakovali, da bomo videli nekaj novega iz naše stroke. Pričakovanje se je tudi izpolnilo. To triurni vožnji, ki je bila zaradi slikovitosti štajerske pokrajine prav prijetna, smo se najprej ustavili v Ceršaku. Sprejel nas je direktor tovarne, tovariš Leon Poglej in nam na kratko
opisal zgodovino tovarne, sedanje življenje delavcev, gospodarjenje in marsikaj o načrtih za bodočnost, v kateri želijo modernizirati in avtomatizirati proizvodnjo.
Nato nas je vodič popeljal po obratu. Teorija, ki jo spoznavamo pri tehnologiji stroke, se je zlila s prakso na delovnem, oziroma proizvodnem mestu. Star papir — ogromne količine starega papirja — predelujejo na moderen način v hidro pulperjih, čistilnih napravah itd. v vse vrste lepenke. Prav v tej tovarni lahko človek nazorno vidi razliko med stroji veterani in pa najmodernejšo industrijo. Težaško delo mnogih človeških rok se umi-
Sprememba predloga pravilnika o delovnih razmerjih
VEVČE, MARCA •— V februarski številki »Našega dela« smo objavili predlog pravilnika o delovnih razmerjih z namenom, da ga člani kolektiva na svojih sestankih in posamično preštudirajo in predlagajo umestna dopolnila in spremembe. Pravilnik je bil predložen delavskemu svetu, ki je o njem razpravljal in ga sprejel z naslednjimi dopolnili in spremembami:
10. člen
Doda se točka 5., in sicer:
Strojniki in kurjači morajo imeti ustrezne izpite, ki jih zahtevajo zvezni predpisi.
12.	člen
Z javnimi sredstvi za informacije se praviloma razglaša vsako prosto delovno mesto, razen v izjemnih primerih, ki so določeni v statutu in v 15. členu tega pravilnika.
13.	člen
Delovna skupnost sme izjemoma razglasiti prosto delovno mesto s svojimi sredstvi za informacije in razglašanje v naslednjih primerih:
1.	če je treba takoj izpolniti delovno mesto, ki ga je zapustil delavec zaradi samovoljnega prenehanja z delom;
2.	če nastopijo nepredvidena dela in bi vsako odlašanje z začetkom del povzročilo podjetju kot delovnim ljudem veliko škodo;
3.	če se iz objektivnih razlogov nenadoma zmanjša večje število delavcev (bolezen, nesreče ipd.);
4.	če se po poteku razglasnega roka ne javi dovolj delavcev oz. delavcev s predpisano strokovno sposobnostjo.
14.	člen
Razglas delovnih mest s svojimi sredstvi za informacije se opravi na naslednji način:
—	z razglasom na oglasnih deskah,
—	v glasilu »Naše delo«, če se predvideva, da bo od dneva izida časopisa pa do dneva, ko se morajo delavci priglasiti, preteklo najmanj 15 dni.
18. člen
Z razpisom se zasedajo vsa vodilna delovna mesta v podjetju, za katera določa statut., da se vsako četrto leto znova razpišejo. Prav tako se morajo razpisati vsa delovna mesta, za katera se zahteva visoka ali višja izobrazba.
Razpis opravi UO.
21. člen
Razpis je javen in ga UO podjetja razglasi v enem izmed dnevnih časopisov. V razglasu o razpisu mora biti določen rok. do katerega se sprejemajo prijave kandidatov in pogoji, ki jih mora delavec izpolnjevati za razpisano delovno mesto.
Rok, do katerega se sprejemajo prijave kandidatov za razpis, mora trajati najmanj 15 dni od dneva objave.
Za vodilna delovna mesta, za katera niso že v statutu navedeni pogoji, ki jih mora delavec izpolnjevati, določi pogoje upravni odbor podjetja.
Upravni odbor podjetja se mora sestati najkasneje v osmih dneh od dneva, do katerega so se sprejemale prijave.
28. člen
Komisijo za ocenitev poskusnega dela imenuje upravni odbor. Komisije so lahko stalne ali pa začasne. Predsednik
komisije mora biti strokovnjak za področje dela, za katerega se delavec preizkuša, en član komisije je neposredni vodja delavca, ki je na poskusnem delu, drugi član pa mora imeti vsaj isto stopnjo izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu.
Komisija za ocenitev poskusnega dela mora pred začetkom poskusnega dela določiti pismene naloge teoretičnega in praktičnega poskusa delavčevih sposobnosti z navedbo rokov, do-katerih morajo biti posamezne naloge opravljene.
Komisija mora med poskusnim delom dajati nasvete delavcu in mu pomagati ter mora sproti spremljati njegove uspehe oziroma odklanjati objektivne okolnosti, ki bi lahko povzročile neuspeh brez krivde delavca.
Strokovno pomoč za opravljanje tehničnih poslov opravlja kadrovski sektor.
43. člen
Na delovna mesta, na katerih opravljajo posebno težka telesna dela in na druga dela, ki lahko s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje, se ne sme razporejati mladih delavčev do 18 let starosti in ne žensk.
Ta delovna mesta so predvsem v osnovni proizvodnji pri papirnih strojih, pripravi snovi in brusilnici, pri nakladalnih in razkladalnih skupinah, v tiskarni in v kotlarni.
58. člen
Delavec ima pravico biti odsoten z dela do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu in mu gre pri tem nadomestilo kot, da bi delal. Pravico do odsotnosti z dela ima delavec v naslednjih primerih:
—	za strokovne izpite 3 dni,
—	ob sklenitvi zakonske zveze delavca 2 dni,
—	ob smrti v ožji družini 2 dni
—	ob porodu v ožji družini 1 dan
—	ob preselitvi 1 dan,
—	ob sodelovanju na raznih športnih in kult. prired. I dan,
—	ob drugih podobnih primerih, za katere določi UO, da so sorodni naštetim primerom.
80. člen
Drugi odstavek se spremeni takole:
Med tako odsotnostjo z dela ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka, kakor da bi delal.
106. člen
V postopku o izključitvi mora DS najprej poslušati sporočilo predsednika komisije za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti ter nato izjavo obdolženega delavca.
Na zahtevo obdolženega delavca lahko DS sklene, da se obnovijo posamezni dokazi.
Vsak član DS in delavčev zagovornik ima pravico postavljati vprašanje predsedniku komisije in obdolženemu delavcu.
Ko ni več vprašanj, preda predsednik DS zaključno besedo obdolženemu delavcu.
Nato se preide na glasovanje, ki je tajno in ga vodi predsednik DS in dva člana DS.
Za izključitev delavca je potrebno, da se zanjo izreče več kot polovica vseh članov DS.
Ce DS sklene, da kršitev delovne dolžnosti ni tolikšna, da bi bila potrebna izključitev, lahko primer ponovno zaupa komisiji, ki lahko izreče neko manjšo kazen.
ka avtomatom, ki olajšujejo delo in višajo delovni efekt in kvaliteto. Stari del tovarne, kjer vse škriplje in ropota, a vendar vzbuja spoštovanje, se počasi in sigurno umika novemu. Izdelki so kvalitetni in za nas, proizvajalce grafičnih papirjev, popolnoma novi. Čeprav so prostori tesni, posebno v starih zgradbah, ima človek le občutek reda.
Po končanem ogledu smo posedli v sejni sobi podjetja, kjer smo postavljali razna vprašanja o novitetah, ki jih pri nas še ni zaslediti, ali pa smo primerjali njihovo delovanje z našim.
Tudi na Sladkam vrhu je življenje pestro. Tovarna se modernizira dan za dnem. Odobreni so že načrti za novo predelovalnico papirnih odpadkov in oddelek za konfekcijo papirja. Strokovni sodelavci se trudijo za napredek podjetja in okolice, tako da bo kmalu zgrajena tovarna, za katero bi lahko rekli, da bi jo kar »pestoval«.
Tudi tu smo po ogledu tovarne posedli in se porazgovorili o njihovih in naših načrtih, o napredku, o dohodkih in osebnih dohodkih, seveda pa nas je najbolj zanimal način proizvodnje njihovih izdelkov.
Na tem mestu ise celotni razred poklicnih papirničarjev vodstvu obeh tovarn lepo zahvaljuje za gostoljubje in strokovno pomoč in želi kolektivoma še večji uspeh in napredek.
P. L.
Vzajemna pomoč
KOLIČEVO, MARCA - Pred leti je bila pri sindikalni podružnici ustanovljena blagajna vzajemne pomoči. Blagajna ima fond, v katerega prispevajo mesečne obroke njeni člani in zato imajo pravico do uslug blagajne vzajemne pomoči. Pristop k blagajni je prostovoljen, najmanjši mesečni prispevek pa znaša 200 din. O vplačanem prispevku iz meseca v mesec, kot tudi o najetem posojilu ima blagajna točno evidenco. Da bi se fond še povečal, želimo, da bi bilo v blagajni vključenih čimveč članov kolektiva.
V lanskem letu je blagajna vzajemne pomoči, v kateri je včlanjenih 376 članov, poslovala zelo aktivno. Sredstva za posojila, ki jih je bilo na koncu leta 5,450.000, je blagajna črpala iz članarine hranilnih vlog članov, dotacije sindikata in iz obresti na vloge.
Posojila, ki so jih najeli člani, iso se od predlanskega lota v letu 1965 povečala od 16 na 24 milijonov dinarjev. Posojila so člani najemali za ozimnico, nakup industrijskega blaga in ob koncu leta za nakup stanovanj.
Na povečanje posojila je delno vplivala tudi gospodarska reforma. Namen blagajne vzajemne pomoči je bil prav gotovo dosežen, saj je pomagal pri nujnih potrebah s takojšnjimi posojili, kar je razvidno tudi iz izračuna obračanja kapitala blagajne, tj. 4,4-krat letno. Odbor je posloval po pravilniku vzajemne pomoči.
N. D.
Poslovno poročilo papirnice Količevo za leto 1965
i. IZPOLNITEV PLANA PODJETJA
v tonah
Statistična	Plan	Dosež.	Dosež.	Dosež.	dos. 64	1964
grupa	1965	1965	1964	1963	plan 64	1963
Lesovina ....	800	933	646	904	116.6	144.4
Pisalni tisk. pap.	—	123	1.864	1.743	—	6.6
Ovojni-ombal. papir ....	1.510	2.181	856	1.398	145.0	255.7
Ostali papir .	.	1.990	1.459	855	162	73.3	170.6
Karton ....	19.114	19.582	18,815	17.041	102.4	104.1
Lepenka ....	2.131	2.083	1.898	2.835	97.7	109.7
Proizv. skupaj .	25.545	26.369	24.933	24.081	103.2	105.8
Blagovna proizv. isknpa j ....	24.745	25.436	24.288	23.177	102.8	104.7
Kot je iz gornje .tabele razvidno, isimo že v iplanu proizvodnje za leto 1965 postavili nalogo, da bo dosežena (blagovna proizvodnja za 1,90/0 večja kot pa je bila dosežena v letu 1964. Kljub (povečanim planskim zadolžitvam pa smo to nalogo presegli pri blagovni proizvodnji za 2,8 %>, pri skupni proizvodnji, kamor šteje-
mo tudi lesovino, ipa za 5,2 %>. Na ta način je dosežena blagovna proizvodnja letošnjega leta višja od lanslke za 4,7 %, skupna (proizvodnja pa .za 5,8 %>.
Proizvodnega plana nismo izpolnili pni proizvodnji ostalih papirjev in pri proizvodnji lepenke. Zato pa je plan presežen v ostalih grupah (naših proizvodov.
Realizacija izvoza
Zbirna grupa	1962	1963	1964	1965	1965 1964
Pisalni in tisk. papir	57.298	28.957	23.132	18.44(8	79.8
Ovojni in cimbal, pap.	2.086	54.325	70.682	322.107	314,2
Ostali papirji .	.	.	—	1.842	—	33.432	—
KBB karton ....	302.589	492.761	717.899	851.066	118.5
Navadni karbon . . .	33.029	17.660	14.047	26.711	190.2
Lepenka 		8.688	37.072	40.092	15.996	59.9
Skupaj		583.690	632,617	865.852	1,167.760	134.9
Primerjave podatkov v tabelah realizirane proizvodnje v tonah in dinarjih za skupno prodane količine in za prodajo za izvoz nam kažejo naslednje:
1.	Realizirana proizvodnja se je v primerjavi z letom 1964 povečala (Z,a 4,1 %, v primerjavi z letom 1965 pa za 9,7 °/o po količini, ,po vrednosti pa znaša odstotek povečanja na lato :li964 7,4 °/o, na let o 1965 pa t4.2 %.
.Kot vidimo, vrednost realizirane proizvodnje izkazuje večji porast kot pa količinska realizacija. Temu je vzrok, kljub znižanju prodajnih cen kromonado-mesitka kartona po 26. 7. 1965, izpremenjeni asortiment proizvodnje.
2.	Realizirana proizvodnja po posameznih grupah proizvodov nam kaže, v primerjavi z letom 1964, precejšnje odstopanje. Tako smo proizvedli in prodali za 24 % manj brezlesnih papirjev, za 43 °/o manj težko propustnih papirjev, za 4l)/o manj prespan lepenke in za 23 °/o manj specialnih lepenk. Po drugi isltrani pa .simo povečali proizvodnjo in prodajo navadnih tankih papirjev, ovojnih papirjev, kantonov navadnih in finih ter sive lepen-
ke. Izprememlbo proizvodnje in prodajo v posameznih grupah je narekovalo tržišče in pa naše proizvodne (zmogljivosti.
3.	Delež proizvodnje za izvoz stalno narašča. Medtem ko smo leta 1961 izvozili komaj 3.02 %> nalše proizvodnje, v letu 1962 že 11,11 °/o, v letu 1963 doseže odstotek iizvoiza 18,42 “/o in v letu 1964 — 22,03 o/o. naraste delež izvoza v letu 1965 že na 25,66 °/o realizacije po količini.
Pri primerjavi izvoza po grupah proizvodnje opazimo manjši izvoz pisalnih in tiskovnih papirjev, (kromokariona in lepenke in močno povečan izvoz ovojnih in embalažnih papirjev ter navadnih kartonov.
4.	Indeks porasta izvoza, v primerjavi z letom 1964, znaša po količini 111.8 °/o, po vrednosti pa
134,9	%. Do tega je v glavnem prišlo zaradi izpremenjenega tečaja dolarja in izvoznih premij po 26. 7. 1965. Medtem ko smo za $ pred 26. 7. 1965 prejeli 750 din in 63 °/o premij ter davčnih dlajšav, tako da smo za 1 $ prejeli 1222,5 din, simo po tem datumu prejeli za 1 $, Obračunan po novem tečaju 1250 din in 12 °/o premije, kar iskupno znaša 1400 din.
Bruto proizvodnja po strojih
stroji	1962
Papirni stroj L . .	.	.	799
Papirni stroj II. . .	. .	2.513
Kartonski -stroj I. .	. .	5.851
Kartonski stroj II. .	. .	13.088
Lepen-čmi stroji .	.	.	.	1.854
Skupaj 		.	.	24.105
1953	1964	1965	1965 1964
741	819	840	102.6
2.550	2.786	2.940	105.5
6.065	6.570	6.764	103.0
12.707	13.094	13.381	102.2
1.955	2.010	2.2(18	110.3
23.996	25.-279	26,143	103.4
Podatki nam kažejo, da še je bruto proizvodnja na strojih, v primerjavi iz lanskim letom, povečala za 3,4 Vo, v primerjavi s 1963 pa za 8,9 °/o. Povečanje bruto proizvodnje je bilo po posameznih strojih različno. Tako znaša povečanje bruto proizvodnje na lansko leto pri papirnem stroju L 2,6 %>, pri papirnem stroju II. 5,5 odstotka, pri (kartonskem stroju L 3 %. pri kartonskem strojil II. 2,2 %> in pri lepenonih strojih 10,3 odst oi tka.
Vzroki za povečanje bruto proizvodnje na strojih so lahko različni. Talko na višino proizvodnje na strojih vpliva obratovalni čas, kvaliteta, odpadki itd. Zato bomo najprej poskušali ugotoviti, kakšen je bil obratovalni čas posameznih strojev in kako je le-ta vplival na višino proizvodnje.
V primerjavi z lanskim letom smo Obratovalni čas podaljšali za
2,9	°/o. Talko znaša podaljšanje Obratovalnega časa pri:
papirnem stroju I .	.	.	5	dni
papirnem stroju II	.	.	13	dni
kartonskem .stroju I	.	.	9	dni
kartonskem stroju II	.	.	4	dni
lepenčnih strojih ...	17 dni
Spričo skrajšanega delovnega tedna in neprestanega dela v treh izmenah, je bilo mogoče obratovalni čas skrajšati saimio na račun zmanjšanega letnega remonta in pa na račun dela ob nedeljah in državnih praznikih.
Če hočemo na kratko (rekapi-tulirati, iz česa izhaja povečana proizvodnja in realizacija, bomo dobili, na podlagi predhodnih analiz naslednje odgovore.
Večja blagovna proizvodnja za 4,7 °/o je .rezultat:
—	zmanjšanja nedovršene
proizvodnje iz preteklega leta za..........1,3 %
—	in višje proizvodnje na
naših osnovnih proizvodnih strojih za .	.	3,4 °/o
Višja proizvodnja na proizvodnih strojih pa je bila dosežena zaradi
—	podaljšanja obratovalnega časa na račun zmanjšanja prostih nedelj in praznikov za 2,9 °/o
—• in zaradi višje dnevne proizvodnje, kot posledice izpremenjenega sortimenta, racionalnejše izrabe strojev, zmanjšanja zastojev in odpadkov za ....	0,5 0/o
Spričo neprekinjenega obratovanja v treh izmenah in zaradi nujnega rednega vzdrževanja strojev, obratovalnega časa ne moremo podaljševati v nedogled in je proizvodnjo mogoče povečati le na račun boljše izrabe strojev, zmanjšanja zastojev med obratovalnim časom ter zmanjšanja odpadkov na stroju in v dodelavi in končno z rekonstrukcijo strojnih naprav. Po našem mnenju morajo biti naši napori namerjeni prav v to in bomo zaradi tega morali vlagati svoja sredstva v rekonstrukcije tistih strojev, kjer bodo tehnično in ekonomsko utemeljene, obenem pa ‘moramo gledati tudi na to, da z boljšo in racionalnejšo proizvodnjo na strojih zmanjšamo odpadke.
2. DELOVNA SILA
Vsekakor je prav, da ob izvajanju ciljev gospodarske reforme poleg iskanja rezerv v višini proizvodnje in v stroških, kritično pregledamo tudi številčno stanje zaposlenih v posameznih oddelkih in na posameznih delovnih mestih.
Naslednje številke nam ponazarjajo flufctuacijio deilomne sile v letu 1965: da se je število zaposlenih od 51. 12. 1964, ko jih je bilo 748:
—	povečalo za novozaposleme (+14),
—	in zmanjšalo za tiste, kii so zapustili podjetje (—48),
—	talko ida jih je bilo zaposlenih 31. 12. 1965 714.
Fluktuacija 'delovne sile je v primerjavi s preteklimi leti minimalna, saj se je zmanjšala v primerjavi z lanskim letom za 4-ikrat. Podrobnosti smo mesečno Objavljali v Našem delu .
	5. GIBANJE	OSEBNIH	DOHODKOV			
Mesec	Število plač. ur	Izplač. OD neto v 090	OD na eno uro	OD za 182 ur	OD na zap.	Odstotek poprečje = 100
januar . . .	.	.	.	154.537	45.420	523.21	58.824	58.282	83.3
Februar . . .	.	.	.	122.149	42.478	347.76	63.292	57.170	81.7
Marec . . . .		48.291	364.77	66.388	65,170	93.2
April . .	.	.	. . .	127.880	43.907	343.35	62.490	59.758	85.4
Maj		.	.	.	136.513	46.827	343.53	62.522	63.885	91.3
Junij .	.	.	.		46.577	367.70	66.921	63.805	91,2
Julij . . . .	.	.	.	133.779	56.115	419.46	76.342	77.080	110:2
Avgust . . . .	.	.	.	127.607	51.944	407.07	74.087	7,1.352	102.0
September .	.	.	.	.	129.912	553.786	414.02	75.352	74.188	106,1
Oktober . . .	.	.	.	128.903	57.925	449.37	81.785	80.450	115.0
November . .	. . .	132.748	661.040	459.82	83.687	85.133	121.7
December . .	. .	.	130.704	60.389	462.03	84.089	84.579	120.8
Skupaj . . .	. . . 1,563.388	612.699	391,90	71.326	69.95-1	100.0
Primerjava poprečnih osebnih mesečnih osebnih dohodkov
Poprečni OD v L polletju . . Poprečni OD v II. (polletju Poprečni OD v letu . . . .
Iz primerjav je razvidno, da so se osebni dohodki, po uveljavitvi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki je sedaj v veljavi, močno zvečali. Tako znaša povečanje osebnih dohodkov v drugem polletju 1964, v primerjavi s prvim polletjem 1964 za 46,8 °/o. V prvem polletju letošnjega leta nato zaznamujemo zelo blag porast, nato pa po uveljavitvi gospodarske reforme sunkovit skok. Ce vzamemo za bazo poprečen oseben dohodek, dosežen v drugem polletju 1964, ipoiem vidimo, da so se OD dvignili v prvem polletju letošnjega leta za 2,2 °/o, v drugem polletju pa za 27,7 °/o.
na zaposlenega v letošnjem in lanskem letu nam da tako sliko:
1964	1985	»/o
.	42.259	65.372	150.0
.	62.038	79.241	,127.7
.	52.320	71.326	136.3
na podlagi plačane realizacije.
Ker nam gre v našem primeru za to, da presojamo uspešnost po-
slovanja po .posameznih latih, moramo med seboj primerjati primerljive podatke. Le-ti pa so, glede na to, da simo pred letom 1962 ugotavljali in delili celotni dohodek, po fakturirani realizaciji, samo podatki na podlagi fakturirane realizacije.
Celotni dohodek, ugotovljen na podlagi fakturirane realizacije, je bili po posameznih letih naslednji:
Leto	Vrednost v 000 dinarjih			Indeks	
	Prodaja v državi	Prodaja za izvoz	Skupaj	bazni	verižni
1959	2,708.138	—	2.708.138	100.0	100.0
1960	3,164.613	—	3.164.613	116.8	116.8
1961	4,368.886	89.439	4,458.325	164.6	140.9
1962	4,85-7.871	381.802	5.239.673	193.4	117.4
1963	4,823.788	632.659	5.456.447	205.5	104.1
1964	4,975.585	865.852	5,841.437	215.7	107.1
1965	5,132.460	1,167,760	6,300.220	232.6	107.9
Struktura	celotnega	dohodka	v državi in	na prodajo	za izvoz
(100 °/o) pa	je glede na	prodajo	naslednja:		
4.	FORMIRANJE IN DELITEV CELOTNEGA DOHODKA
a)	Formiranje celotnega dohodka
V obravnavanju višine celotnega dohodka in njegove delitve, kakor tudi pri obravnavanju poslovnih stroškov, bomo izhajali iz fakturirane realizacije, čeprav se ugotavlja in deli celotni dohodek ter dohodek že od leta 1962
Leto	Prodaja v državi	Prodaja za izvoz	Skupaj
1959	100.0	—	100.0
1960	100.0	—	100.0
1961	98.0	2.0	100.0
1962	92.7	7.3	100.0
1963	88.4	11.6	100.0
1964	852	14.8	100.0
1965	81.5	18.5	100.0
{Nadaljevanje na str. 7)
(Nadaljevanje s str. 6)
Iz gornjili dveh tabel vidimo, da se je celotni dohodek ipretek-lega leta, če ga primerjamo z letom 4959, ipovečal za več Ikot še enkrat, oziroma za 132,6 °/o. Do tega povečanja je prišlo zaradi novega kartonskega stroja II., in smo s pričetkom obratovanja tega stroja konec leta 1960 več koit podvojili našo .proizvodnjo. Drugi vzrok za povečanje celotnega dohodka pa je neprekinjeno obratovanje ter deloma izpre-menjen asortiment proizvodnje in izpremenjeni tržni pogoji.
Primerjava mam dalje kaže porast .celotnega dohodka leta 19h5; v primerjavi iz letom 1964. Višji celotni dohodek v primerjavi s predpreteklim letom za 7,9 °/o je toliko bolj pomemben, če upoštevamo, da .so se ipo 26. 7. 1965 znižale prodajne cene Ikro.m o nadomestek kartona. Ob primerjavi višine realizacije — celotnega dohodka ponovimo lahko ee to, da je višji celotni dohodek rezultat povečane proizvodnje in pa prodaje takih artiklov, pri katerih dosežemo višjo prodajno vrednost in boljši uspeh v pogleda dohodka.
Struktura celotnega dohodka
Primerjava strukturnih indeksov nam pokaže, da se je zadnji dve leti .močno povečala udeležba materialnih stroškov. Medtem ko ise giblje odstotek materialnih stroškov v prejšnjih letih med 45 in 46°/o, naraste v letu 1964 na 49,5 °/o in v letu 1965 celo na 52,9%. Ta pojav je v vzročni zvezi s prometnim davkom. Prejšnja, leta je le-ta znašal 24 do 30%, v 'lletu 1964 se je zmanjšal pa 20,4% im v letu 1965 celo na 10,3%. Znižanje prometnega davka je v preteklem letu še večje zato, ker je bil prometni davek z uveljavitvijo gospodarske reforme v proizvodnji ukinjen in prenesen v končno potrošnjo. Po eni strani torej ugotavljamo znižanje prometnega davka, po drugi strani pa zvišanje stroškov za material. Materialni stroški pa se niso zvišali zaradi večje ali prekomerne porabe materialov, ampak 'predvsem zaradi višjih nabavnih cen. Talko so se povečale cene našim osnovnim surovinam celulozi in lesovini z.a 17% do 51'%, uvozni celulozi zalradi spremenjenega tečaja dolarja za 66 %, znatno pa so poskočile tudi čeme premogu, drugim materialom in prevoznim storitvam. Vsa ta povišanja, ki bodo podrobneje obravnavama pri poslovnih stroških, so vplivala na to, da so stroški za material narasli v talki meri.
Poleg sprememb pri materialnih stroških in prometnem dav-
ku, ki pomeni v končni fazi prelivanja akumulacije iz naše panoge industrije v druge panoge, so bile z uveljavitvijo gospodarske reforme še nekatere spremembe. Tako se nam je znižala obrestna mera pri obrestih na poslovni sklad za eno tretjino, odpadel! .pa je tudi prispevek iz dohodka, talko da pomeni doseženi dohodek obenem že tudi čisti dohodek.
Močno opazna je tudi sprememba pri delitvi noto produkta, to je novo ustvarjene vrednosti is proizvodnjo. Medtem ko je od ustvarjenega neto produkta odpadlo v prejšnjih letih na podjetje od 26 do 29% in je družbena skupnost dobila večji delež, ki je znašal 71 do 74%. v letu 1964 udeležba podjetja naraste na 39,3 %, v letu 1965 pa beležimo ponoven porast deleža podjetja na 60,3 % in s tem vzporedno padec deleža za širšo družbeno skupnost. Res je, da je Spričo sprememb (ukinitev prometnega davka in prispevka na dohodek ter zmainijišanje obrestne mere na poslovni sklad) neto produkt v preteklem letu absolutno precej manjši, kljub večjemu celotnemu dohodku in zaradi tega prikazana razmerja delitve neto produkta ne kažejo istega odnosa udeležbe, vendar je tudi .res, da podjetju ostane več sredstev is katerimi samostojno gospodari. To nam potrjuje tudi podatek, da je od doseženega celotnega dohodka podjetja v letu 1964 ostalo podjetju 18,6% v letu 1965 pa 26,7%.
Glede višine dohodka vsebovanega v celotnem dohodku je bilo preteklo leto najuspešnejše drugo trimesečje, ko je znašal odstotek dohodka 56 %, najuspešnejša meseca oa marec im april z 39,7% dohodka. Glede tega sta bila najslabša mesec oktober in januar.
5. STROŠKI POSLOVANJA
Gllede na to, da delimo stroške proizvodnje na:
—	odvisne stroške, to je tiste, ki so v celoti odvisni od višine proizvodnje oz. realizacije din
—	neodvisne — fiksne stroške, to je tiste, ki niso odvisni ali pa so v neznatni meri odvisni od vi-širne proizvodnje oz. realizacije, bomo v naslednji tabeli razvrstili proizvodne stroške na ti dve skupini. Pri tej razvrstitvi pa bomo iz primerjave izpustili prometni davek.
Upoštevajoč doseženo realizacijo odpadejo po posameznih letih na tono realizirane proizvodnje naslednji stroški:
Na eno tono realizirane proizv. odpade
Leto	Realizacija v tonah	odvisni stroški	fiksni stroški	skupaj
1959	.	. .	11.176	106.026	19.015	125.041
1960	.	.	.	12.592	114.962	22.282	137.244
1961	.	.	.	19.286	101.246	.22.088	123.344
1962	.	. . 25.068	1,100.615	19.955	120.570
1965	.	.	. 23.177	101.031	24.770	125.801
1964	.	.	. 24.421	109.231	27.771	137.002
1965	.	. . 25.415	127.387	20.852	148.239
Pogled na vzhodni del Papirnice Količevo
Primerjava odvisnih in fiksnih stroškov, ki je prikazana v absolutnih zneskih, nam kaže, da v zadnjih letih stroški stalno na-raščajo. Deloma je to rez,ulit at višje realizacije, deloma pa višjih nabavnih cen, dražjih uslug in povečanih prispevkov. Porast odvisnih stroškov se nam je zdel logičen spričo večje proizvodnje in višjih nabavnih cem medtem ko smo pri fiksnih stroških ugotavljali prav tako porast, vendar smo se pri tem spraševali, če je nujno, da je porast takšen. V preteklem letu prvič ugotavljamo tudi absolutni padec fiksnih stroškov, saj so se le-ti znižali od leta 1964 za 22%, ob p_orastu odvisnih .stroškov za 21,5 %.
Na ta način se je zmanjšala udeležba fiksnih stroškov v skupnih stroških od predlanskih 20,3 na 14,1 % v letu 1965. Taka spre-memiba pa, kot bomo videli kasneje, zelo ugodno vpliva na višino dohodka.
Fiksni stroški so se zini žali za-
Vodočisfilne naprave za industrijsko vodo na Količevem
radi nižjega investicijskega vzdrževanja, nižjih obresti na kredite za osnovna in obratna sredstva ter nižjih obresti na poslovni sklad.
Iz podatkov v tabeli, ki nam kaže. koliko odvisnih in fiksnih stroškov odpade na tono realizirane proizvodnje, je razvidno, da je bila vsaka prodana tona našega izdelka lani dražja kot leto prej za 11.237 din. Obenem pa vidimo, da bi morala biti podražitev občutnejiša, če ne bi v preteklem letu .znižali fiksne stroške. Medtem ko je na tono realizirane proizvodnje v letu 1964 odpadlo 27.771 din fiksnih stroškov, odpade v letu 1965 teh Stroškov le 20.852 din na tono realizirane proizvodnje. Se pravi, da je prišlo do znižanja fiksnih
stroškov v toni realiziranega proizvoda za 6.910 din, kar pa pomeni pri 25.413 tonah realizacije .skupno 175.832.000 znižanja stroškov oz. povečanega dohodka. To pomeni že ogromen, uspeh, nad katerim se je vredno zamisliti in sprejeti ustrezne ukrepe, da fiksni stroški tudi v bodoče ne bi naraščali prekomerno, ampak v določenih mejah in kontrolirano.
Če na kratko .rekapituliramo podatke, ki smo jih analizirali pri stroških za porabljena vlakna, pri stroških za proizvodno in porabljeno paro ter električno energijo, dobimo naslednje odgovore, zakaj so se zvišali stroški za .porabljeni material v letu 1965.
«/«	din
— Straški za porabljeni material, ki so znašali v letu 1964 . .	.	100,0	2.648,720.000
— so se povečali a) zaradi večje realizacije za	4il	108,598.000
b) zaradi večje porabe vlaken	4,9	129,202.000
c) zaradi višjih nffib. cen vlaknin, premaga, energije in transportnih stroškov za •	25,5	621,481.000
— zmanjšali pa .so se a) zaradi manjše porabe pare na tono finalnega izdelka za			0,4	10,281.000
b) zaradi cenejšega vnosa vlaknin za		10,7	282,072.000
— tako da znašajo dejanski stroški za porabljeni material v letu 1965 		124.4	3.215,648.000
Pri posameznih vrstah stroškov je prišlo do odstopanj.
a)	Zvišanje stroškov je nastalo
— pri stroških .za .storitve drugih zaradi višjih cen oz. dražjih
uslug, ki so nam jih zaračunala posamezna podjetja za opravljanje storitev:
-— pri stroških za zavarovanje osnovnih in obratnih .sredstev zaradi višjih premij;
—	pri .prispevkih in članarinah zaradi višjega prispevka za uporabljeno vodo;
—	pri stroških za izobraževali je kadrov pa .smo skladno s porastom osebnih dohodkov vlkal-'kuli.rald in plačali prispevek v navedeni' višini. Z vkalkuliranim prispevkom smo pokrili vse izdatke, ki jih je imelo podjetje, poteg njih pa smo plačati v združena sredstva .za šolstvo pri občinski Skupščini Domžale 8 milijonov din im Paipirlasu Ljubljana 5,915.600 din.
b)	Znižanje stroškov pa je nastalo
—	pri stroških za investicijsko vzdrževanje, kjer smo zaradi neporabljenih sredstev iz lata 1964 v znesku 118,460.933 din vkaliku-
' I.irali po sklepu DS z dne 30. XII. 1964 in glede na sprejeto stopnjo investicijskega vzdrževanja v višini 1 % od vrednosti osnovnih sredstev za leto 1965 le 42,868.582 din;
—	pri obrestih od kreditov za osnovna in obratna sredstva. To je sicer normalen pojav, če ne najemamo novih kreditov, ker se z odplačili glavnica zmanjša, s tem pa se manjšajo tudi obresti. Do tako občutnega zmanjšanja pa je prišlo še zaradi nižjih obrestnih mer (v 'letu 1964 smo plačevali 6%, v letu 1965 pa le 4%) pri kreditu za osnovna .sredstva in pri enem kreditu za obratna sredstva;
—	pri obrestih na poslovni sklad, kjer je do znižanja prišlo zaradi tega, ker je bila med letam znižana obrestna mera za obresti na poslovni sklad od prejšnjih 6% na 4%;
—	pri amortizaciji in pri ostalih stroških je prišlo do malenkostnega znižanja, ki ga ne bi posebej ob ravna v alfi.
6. DOHODEK
Kot razlika med celotnim dohodkom in poslovnimi stroški nastopa dohodek. Na podlagi obračuna po fakturirani realizaciji znaša dohodek za preteklo leto 1.883,291.000 din in je v primerjavi z letom 1964. višji za 44,7%.
Ker smo že pri obravnavanju
— Dohodek leta 1964 je znašal .
— Dohodek se je povečal
a)	zaradi višje realizacije za
b)	zaradi cenejšega vnosa za
c)	zaradi nižje .porabe pare za
č) zaradi nižjih fiksnih stroškov ........................
d)	zaradi nižjega prom. davka
e)	zaradi iziprememjenega
asortimenta...............
—	Zmanjšal pa se je
a)	zaradi večje porabe vlaken
za.......................
b)	zaradi višjih nabav, cen za
—	Dohodek leta 1965 .........
poslovnih stroškov analizirali višino stroškov oz. 'smo ugotavljali vzroke za višje ali nižje stroške, ki se kažejo v povečanem ali zmanjšanem dohodku, bi na tem mestu poskušali samo rekapitu-Hirati iz česa izhaja povečani dohodek.
V.	din
100.0	1.301,648.000
4,4	53,366.000
21,6	282,072.000
0,8	10,281.000
13,5	175,832.000
45,6	592,879.000
16,7	217,926.000
202,3	2,635,974.000
99,9	129*202.000
47,7	621,481.000
444,7	4.883,291.000
Uvodoma smo že omenili, da je analiza stroškov .celotnega dohodka napravljena na bazi fakturirane realizacije. Ker pa ugotavljamo in delimo celotni dohodek in dohodek na podlagi plačane realizacije, ki jo dobimo na ta način, da od fakturirane realizacije odštejemo vrednost neplačanih faktur, stroške fakturirane realizacije pa korigiramo .s posebej izračunanim količnikom, veljajo vse ugotovitve, ki .simo jih navedli pri analizi stroškov na podlagi fakturirane realizacije, tudi za plačano realizacijo.
7.	PRODUKTIVNOST
Za analizo gibanja produktivnosti bomo na našem primeru upoštevali po eni strani doseženo blagovno proizvodnjo, po drugi strani pa opravljene ure (redne ure in nadure). Čeprav bi produktivnost lahko merili tudi drugače, iz uporabo drugih kazalcev, smo se odločili za prikazani način, ker je razmeroma enostaven in je v praksi v našem podjetju že več let.
Na podlagi podatkov, ki so nam osnova za opisani način iz-{Naidaljevamje na str. 8)
(Nadaljevanje s str. 7)
računa .produktivnoistd, ugotavljamo, da se je (blagovna proizvodnja od preteklega Teta (povečala za 1.1151 ton, oz. za 4,7 °/o, da pa: smo za Tako povečano proizvodnjo porabili le za 8.457 več ur oz. 0,6 %>. Že /ta dva podatka nam kažeta, da se je morala pro-duktivnoist povečati. Izračunani količniki, ki nam povedo, koliko blagovne proizvodnje odpade na eno opravljeno uro, nam povedo, da je znašala proizvodnja v eni uri leta 1963 15,24kg, leta 1964
17,32 kg in v letu 1965 18,03 kg. Na ta način lahko sklepamo, da se je produktivnost leta 1963 povečala v primerjavi z letom 1963 za 18,3 °/o, v primerjavi z letom 1964 pa za 4,1 °/o.
To je (spričo zastarelih strojnih naprav, povečanega izvoza in težav pri kvaliteti finalnih izdelkov, kot /posledica nenstreza-jočih surovin, že kar lep uspeh. Vendair pa je treba pri tem pripomniti, da so še .rezerve tako v višini proizvodnje kakor tudi v številu zaposlenih in s tem v zvezi pri opravljanih urah.
II III IV V VI VII VIII IX X XI XII
1963	- .....-—	------------►
mesec
1964	-------—
1965	----------
Produktivnost (0 = 1963)
8.	RENTABILNOST
Pri izračunu 'rentabilnosti se sprašujemo, kakšen efekt so dosegla vložena sredstva. Pri .tem za izračun rentabilnosti upoštevamo pri vloženih sredstvih poprečno vložena obratna in osnovna /sredstva;, pri efektih pa lahko upoštevamo višino neto produkta, del neto produkta za družbeno skupnost, del nato1 produkta za podjetje, dohodek podjetja, čisti dohodek podjetja ali pa še druge kazalce. V našem primieru se bomo zadovoljili z zgoraj naštetimi.
Pred obravnavanjem podatkov oz. izračunov je treba pripomniti, da je primerjava koeficientov
1961	....	0.785	0.207
1962	. . . .	0.918	0.238
1963	....	0.855	0.249
1964	....	0.828	0325
1965	....	0.848	0.512
V e rižni ind efcs
1961	....	100.0	100.0
1962	....	116.9	115.0
1963	....	93.1	104.6
1964	....	96.8	130.5
1965	....	102.4	157.6
rentabilnosti, zaradi čestili sprememb v instrumentih delitve ter zaradi ostalih sprememb otež-kočena ter včasih skoraj neprimerljiva.
Tolmačenje znakov:
NP = neto produkt NPd = del neto prodmlkia za družbeno skupnost NPp = del noto produkta za podjetje
D = dohodek podjetja CD = čisti dohodek podjetja VS = vložena sredstva
Pokazovalci rentabilnosti naslednji:		
NPd	D	CD
vs	vs	VS
0.578	0.265	0.225
0.680	0.352	0.274
0.606	0.569	0.284
0.503	0.389	0.531
0.536	0.573	0.525
100.0	100.0	100.0
117.7	132.8	121.8
89.1	104.8	103.7
83.0	105.4	116.6
66.8	147.5	158.7
Iz primerjarv kazalcev rentabilnosti po posameznih letih sklepamo naslednje:
1.	Kazalec rentabilnosti, uporabljen na doseženi neto produkt, nam kaže izboljšanje v primerjavi z lanskim letom za 2.4 °/o, kljub občutnim spremembam pri instrumentih delitve, ki so povzročile prelivanje akumulacije iz naše panoge industrije v druge panoge.
2.	Kazalca rentabilnosti, uporabljena na del neto produkta, ki odpade na podjetje in del neto produkta, ki odpade na družbeno Skupnost, kažeta:
—	da se delež podjetja zaradi sprememb v instrumentih delitve močno dviga, saj nam kaže povečanje v primerjavi z lanskim letom za 57,6 °/o in na ta način ostaja podjetju vedno več sredstev, s katerimi prosto gospodari.
—	da /se delež družbene skupnosti v neto produktu nasprotno močno znižuje, saj se je indeks, v primerjavi z lanškim letom, znižal za 33.2 “/o.
3.	Kazalec rentabilnost, uporabljen na doseženi dohodek, nam kaže porast za 47.3 °/o.
4.	Kazalec rentabilnosti, uporabljen na družbeni čisti doho-
dek pa izkazuje zaradi povečanega dohodka in zaradi ukinjenega prispevka iz dohodka po l. VUI. 1965 porast v višini 58,7 °/o.
Najprimernejši kazalec, s katerim je potrebno po našem mnenju meriti rentabilnost vloženih /sredstev, je kazalec, izračunan na podlagi dohodka'. Ta nam pove, da je v letu 1964 odpadlo na 1000 vloženih sredstev 589 din dohodka, v 'letu ,1963 pa je na 1000 din vloženih sredstev odpadlo 575 din dohodka oz. za 47,3 °/o več. Do take rentabilnosti kot jo izraža letošnja stopnja, je prišlo zaradi tega, ker so se vložena sredstva povečala Te za 1,4%. medtem ko /se je dohodek povečal za 44,7 %.
9.	EKONOMIČNOST
Pri merjenju ekonomičnosti, bomo prav tako kot pri rentabilnosti uporabili, več kazalcev, nam naj skušajo odgovoriti, s kakšnimi stroški za porabljeni material smo dosegli prikazane rezultate. Zato bomo v tem primeru uporabili na eni strani (stroške za (porabljeni material, po drugi strani pa doseženi celotni dohodčk, neto produkt in dohodek podjetja.
Tolmačenje znakov:
CD = celotni dohodek,
NP == neto produkt,
D = dohodek podjetja, PS = porabljena sredstva.
	CD	NP	D
	PS	PS	PS
1961	1.979	0.979	0.331
1962	2.054	1.054	0.403
1963	2.061	1.061	0.458
1964	1.785	0.902	0.423
1965	1.794	0.794	0.536
1961	100.0	100.0	100.0
1962	103.8	107.7	121.8
1965	100.4	100.7	113.7
1964	86.6	85.0	92.4
1965	100.5	88.0	126.7
Medsebojna primerjava kazalcev po posameznih letih je, kot je iz gornjih razpredelnic razvidno, zalo otežkočena. Primer-Ijiva je Te za krajša časovna razdobja, kajti čim se spremeni eden izmed (uporabljenih faktorjev, se spremene tudi medsebojna razmerja. Prav v zadnjih dveh (latih pa so bile Občutne spremembe tako v višini celotnega dohodka, neto produkta, kakor tudi stroškov za porabljene surovine, ne glede na to pa lahko Ugotovimo:
1.	Kazalec ekonomičnosti, uporabljen na celotni 'dohodek, se je od lanskega leta povečal le za 0,5 »/o. Pri tem podatku imamo opraviti s povečanimi stroški za porabljeni material, zmanjšanem celotnem dohodku zaradi povečanega izvoza v letu 1965, pri katerem je bil celotni dohodek do 25. 7. 1965 zmanjšan za neobra-čunam prometni davek, celotni dohodek pa je bil poleg tega po 25. 7. 1965 znižan še za znesek znižanja (prodajnih cen fcromo-kartona in še /nekaterih vrst izdelkov. Skratka, ta kazalec je zaradi neprimerljivosti skoraj neuporabi j iv.
2.	Kazalec ekonomičnosti, uporabljen na neto produkt, ki izkazuje slabšo ekonomičnost za 12 odstotkov, je prav tako zaradi opisanih sprememb neprimerljiv in zato neuporaben.
3.	Kazalec ekonomičnosti, uporabljen na dohodek podjetja pa nam kaže na izboljšano ekonomičnost v letošnjem letu za 26,7 odstotka. Kljub temu, da tudi v tem primem ni možna absolutna primerljivost, pa je za podjetje le najbolj pomembno, koliko dohodka je ustvarilo is svojim poslovanjem in s skakšnimi stroški.
Pri tem ugotovimo, da smo v letu (1964 ob 1000 'dinarjih za stroške za porabljeni material ustvarili 423 din dohodka. V letu 1965 pa smo dosegli za 26.7 °/o boljši uspeh, saj smo s 1000 din stroškov za porabljeni material dosegli 536 din dohodka.
10.	UGOTOVITEV IN RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA
V analizi stroškov poslovanja smo poskušali analizirati osnove za doseženi /dohodek in čisti dohodek. To smo dolžni storiti na podlagi določil 13. člena pravilnika o sestavljanju zaključnega računa delovnih organizacij za leto 1965 (Ur. 1. 55/65) ter na podlagi določil pravilnika o delitvi čistega dohodka. Le-ta namreč določa, da je treba ob končni delitvi čistega /dohodka po zaključnem računu ugotoviti, koliko čistega dohodka je rezultat prizadevnosti1 'delovnega kolektiva, koliko pa drugih vzrokov. Uporaba pravilnika za delitev čistega dohodka podjetja za leto 1965 je zelo otežkočena, če ne skoraj nemogoča. V preteklem letu je bilo toliko sprememb, ki so vplivale na višino celotnega dohodka, na delitev neto produkta med družbeno skupnostjo in podjetjem, ki so dalje vplivale na višino poslovnih stroškov in v končni fazi na višino dohodka in čistega dohodka, s čimer je bilo že precej govora v prejšnjih poglavjih poslovnega poročila, da je praktična uporaba pravilnika nemogoča.
Komisija za delitev čistega dohodka, ki jo je imenoval delavski svet podjetja, je zaradi takega stanja na (sestankih, ki so bili najmanj enkrat mesečno, pregledala rezultat poslovanja za pretekli mesec in razdelila ugotovljeni čisti dohodek, na podlagi fakturirane realizacije na del za osebne dohodke. Pri tem se je ravnala po sklepih delav-
skega sveta, ki jih je le-ta sprejel v zvezi z delitvijo med letom. posebej pa še za Obdobje po uveljavitvi reforme. S tem 'sklepom je delavski svet določil, da naj se še naprej, do sestave novega pravilnika o delitvi čistega dohodka, mesečno ugotavlja uspeh poslovanja, da naj se ugotovljeni čisti dohodek med letom deli v razmerju 66% za osebne dohodke in 54% za sklade podjetja. da naj se formira rezervni sklad osebnih dohodkov do višine 5% izplačanih osebnih dohodkov, ki naj ise uporabi v mesecih, ko rezultat ne bi zadoščal za pokritje izplačanih osebnih dohodkov.
Komisija je na zadnjem zasedanju dne 7. januarja 1966, ko je obravnavala delitev osebnih dohodkov za mesec december 1965, sklenila, da ho predlagala delavskemu svetu
a)	da potrdi med letom izplačane akontacije osebnih dohodkov, povečane za neindividnali-zirane osebne 'dohodke, kot dokončne in naj jih pokrije iz doseženega čistega dohodka;
b)	pri razdelitvi ostanka čistega dohodka, po pokritju osebnih dohodkov, ki ustrezajo višini plačane realizacije, pa naj ostanek čistega dohodka razdeli na poslovni sklad ter /sklad skupne porabe, pri tem pa upošteva potrebo po izdatkih skupne porabe, pri izdatkih iz naslova že /sprejetih obveznosti za odplačilo kreditov za osnovna sredstva, obratna sredstva ter sredstva skupne porabe.
Upoštevajoč gornje sklepe komi/sije bi bil predlog za delitev čistega dohodka tak:
1. Osebni dohodki
Osebni dohodki za redni delovni čas................. 587,154.194
Osebni dohodki za prekoračenje norme................ 160,657.595
Osebni dohodki za podaljšano delo..................... 13,957.915
Osebni dohodki za nočno delo.......................... 18,184.484
Osebni dohodki za dopuste in praznike................. 80,795.965
Osebni dohodki za izredne dopuste...................... 5,177.757
Osebni dohodki za podražitev.......................... 40,180.190
Osebni dohodki za nedeljsko delo.................... 35,503.050
Osebni dohodki za službena leta..................... 16,756.685
Osebni dohodki za honorarno delo.................... 446.438
Dnevnice v breme osebnih, dohodkov.................. —
Ostali izdatki v breme osebnih dohodkov ....
Dopolnilni prispevki za socialno zavarovanje . .	7,548.094
Stanovanjski prispevek 4 % . ....................... 58,271.077
Prispevek za popuste 1,5%............................. 14,551.665
Prispevek za Skopje 1 %................................. 9,567.777
Prispevek za socialno zavarovanje v primeru nesreče	10.256
Skupaj vkallkiu/lirano 1.026,565.140
—	Korigirano s fakt. fakturirane .realizacije 1.08557	1.114.189.054
—	Korigiramo s faktorjem iplačane realizacije 0,93344 1.015,599.557 Poleg osebnih dohodkov, ki so vsebovani v plačani
realizaciji, je potrebno pokriti še te ueindivklualiizi-
rane osebne dohodke:
Prispevki za letni dopust.......................... 11,571.400
Nagrade upokojencem................................... 658.409
Podpora družinam umrlih članov........................ 212.473
Pogostitev delavskega sveta in upravnega odbora . .	177.537
Dnevnice nad predpisano višino......................... 44.930
Prispevek za obletnico /štrajka..................... 1,497.000
Nagrada Sedeljšaku..................................... 66.335
Pionirske rute......................................... 16.651
Prevozi z lastnim avtomobilom.......................... 56.930
Prisp. na neind. osebne dohodke....................... 962.715
Dnevnice brez prispevkov od 1/3 dalje................. 622.388
Pionirske kape......................................... 21.535
Prispevek za tople malice............................. 799.100
Delovne obleke...................................... 1,106.700
Skupaj za kritje iz čistega dohodka .	.	.	1.065.593.678
(Nadaljevanje na str. 9)
Na Veliki planini je že malo snega za smučanje, zato je tudi naša koča »Murka« bolj osamljena
(Nadaljevan j e s str. 8)
2. Sklad skupne porabe
din
a)	predvideni dohodki sklada skupne porabe:
prenesena sredstva skupne porabe......................i2,811.36,1
povečanje iz delitve čistega dohodka za leto 1&65 .	130,000.000
Skupaj 172,811.361
b)	predvideni izdatki sklada skupne porabe
St. din	St. din
1.	Anuitete za kredite v odplačilu . .	14 872.040
stanovanjski blok patorček ....	016.200
staniovanska hiša Bukovec ....	297.720
stanovanjski blok Radomlje . . .	2,653.420
stan. v trg. stan. bloku................ 4,938.400
stanovanje v Prešernovi ulici,	.	.	.	4,066.500
odip. za cesto v Radomljah .	.	.	2,000.000
2.	Dotacije ......................................... 331,300.000
sind. organ, podjetja.................... 2,500.000
ostale organizacije v podjetju	.	.	.	500.000
sklad za zidanje stanovanjskih hiš 15,000.000
prisp. za otroško varstvo................ 7,800.000
Prispevek za boLnišnico................. 3,500.000
prispevek za zdravstveni dom	.	.	.	4,000.000
3.	Nove investicije................................... 711,000.000
odkup sten. od Projekta................. 22,500.000
stanovanjski blok Radomlje .... 15,000.000 preureditev samskih Stanovanj . .	4,500.000
naku,p novih stanovanj................. 15,000.000
počitniški dom v Fiesi................... 6,000.000
'projelktir. menze in baz................ 8,000.000
4.	Osebni izdatki..................................... 53,639.321
nerazdeljena sredstva od prod. (Stanovanj po sklepu DS 20. rednega
zasedanja 3i. 12. 1965	............. 3il,451.084
Skupaj 172,811561
5. Poslovni sklad
St. din
a) predvitdema sredstva poslovnega sklada: neporabljena sredstva amortizac., ki ni
v poslov, skladu iz	leta 1964 ......................... 21,754.118
povečanje poslovnega sklada iz delitve čistega dohodka po zaključnem računu
1965	   494,805.901
povečanje sredstev iz amont. vplačane
v letu 1966	  1-79.100.546
Skupaj 695,660.565
h) predvideni izdatki poslovnega sklada:
1.	20°/o bloka.cija razpoložljivih sredstev po določbah .2. čl. zakona o usmerjanju in porabi sredstev delovnih organizacij v letu 1966 (Uradni list SFRJ 57/55) za obratna -sredstva
2.	Ainuitetna odplačila glavnice za
kredite...............................
za osnovna sredstva SGP...............
za obratna sredstva SGP...............
za obratna sredstva SGP...............
za Obratna sredstva KB................
3.	Vpis osnovnega deleža pri SGB (i
glas).................................
4.	Nova investicijska vlaganja v osnov-
na sredstva, ki so predmet posebnega plana novih investicij 1966 in vlaganja v 'poslovne banke kot vezani depoziti ...............................
St. din
137,132.1-13
66.022.149
50,740.261
7,435.106
6,533.054
1,515.728
50,000.000
____________440,506.505
Skupaj 695,660.565
Upoištevajoč prednje ugotovitve, ki predvidevajo pokritje osebnih dohodkov, vsebovanih v plačami realizaciji, potrebe po sredstvih -sklada skupne porabe, 'Potrebe po -sredstvih poslovnega sklada ter predpise, ki urejajo delitev -dohodka in čistega do-
hodka glede prispevka za Skopje, prispevka v skupine rezerve gospodarskih organizacij ter prispevka v rezervni -sklad podjetja, bi bila delitev čistega dohodka po plačani realizaciji naslednja:
1964
1965	»/.
Čisti dohodek . .
Osebni dohodki . .
Ostanek čist. dob. .
Od tega: prisp. za Skopje prisp. sk-up. rez. prisp. v rez. -sklad poslovni sklad sklad skup. porab.
Struktura
din
Struktura
din
1965
1964
100,0	1.068,470.607	100,0	1.744,854.992	163,3
70,8	756,008.903	60,9	1.063,393.678	140,7
29,2	312,461.704	394	681,461.314	■2184
1,8	5,556.484	1,9	12,751441	229,6
4,4	13,678.307	4,5	30,041.955	2:19,6
6,7	20,959.202	2,0	13,862.3.17	66,1
61,5	192,267.711	78,4	494,805.901	257,4
25,6	80,000.000	15,2	130,000.000	162,5
Čisti dohodek se je v primerjavi z letom 1964 povečal za. 63,3 odstotka. Povečani čisti dohodek je rezultat povečane realizacije po obsegu, zmanjšanja poslovnih stroškov, zmanjšanja -prispevkov na dohodek in zmanjšanja neplačanih terjatev.
Sredstva za osebne dohodke so-se ob istem -številu -poprečno za-posilenih povečala za 40,7 °/o. Povečanje osebnih -dohodkov je rezultat boljšega poslovanja, večje Produktivnosti in -porasta življenjskih stroškov.
Največ so se povečala sredstva skladov, ki so znašala lansko leto nekaj nad 312 mili-j. din v letu 1965 pa -so se -povečala za 118% oziroma za 570 milij. din.
Spričo take delitve čistega dohodka na osebne dohodke in sklade smo dosegli v letu 1965
mnogo ugodnejše -razmerj-e delitve čistega dohodka, saj -smo od doseženega -čistega -dohodka v letu 1965 namenili za osebne dohodke 60,9 % (v letu 1,964 precej več, 70,8 %) za sklade pa smo namenili ostanek, ki -znaša 39,1 % (v letu 1964 je -bilo namenjeno za sklade 29,2%). Zaradi večjega čistega dohodka, po odbitku osebnih dohodkov, so se močno povečali prispevki za Skopje in prispevek v skupne rezerve go-s-podarskiih organizacij zaradi tega, ker -smo v rezervnem skladu podjetja že dosegli predpisano višino sklada, pa smo v -rezervni skl-ad podjetja na-menili zmanjšan znesek. Ves ostanek čistega dohodka pa smo namenili v poslovni -sklad, Iki se v primerjavi z lanskim ‘letom .poveča za 157,4 odstotka in v sklad skupne porabe, ki se poveča za 62,5 %.
11.	SKLEP
Kratek sklep iz tega poslovnega poročila in analize bi bil tak:
1.	S skoraj istimi, zastarelimi osnovnimi sredstvi in ob istem številu zaposlenih nam je uspelo povečati proizvodnjo in realizacijo za 4,7 % na račun zmanjšanja nedokončane iproizvodnje, podaljšanega delovnega časa pri strojih, racionalnejše izrabe strojev ter večje produktivnosti.
2.	Kljub znižanju cen nekaterim našim proizvodom in povečanem izvozu, se je povečal celotni dohodek za 7,9 %, -ki izvira iz višje proizvodnje -ter prodaje takih artiklov, -ki -so -za podjetje bolj rentabilni.
3.	Ob povečani -pro-daji na domačem tržišču za 3,2% se je po-
večala tudi prodaja za izvoz za
34,9	% in je dosegla v lanskem letu vrednost i-167 milijonov din oziroma 954.300 $. Od skupnega izvoza pa je bilo izvoženo v dežele is 'konrventilbitnimi devizami 86,2%.
4.	Zaradi rentabilnega poslovanja, se poslovni -st-roški, kljiib povečanim nabavnim cenam za material in usluge niso povečali in se j-e zaradi tega dohodek povečal za 44,7%, čisti dohodek od plačane realizacije -pa celo za 63,3 »/o.
5.	Zaradi uspešnega poslovanja se je izboljšala dosežena renta-bilnost za 47,3 % in ekonomičnost za 26,7 %.
6.	Uveljavitev gospodarske reforme v podjetju ni povzročila večjih težav, proizvodnja in pro-
daja se odvijata normalno. Vse posledice uveljavljenih sprememb v obdobju od 1. VIII. do konca leta še niso mogle priti do izraza in bo o posledicah moč soditi šele na podlagi -rezultatov daljšega obdobja.
7.	Skladno z -doseženimi rezultati -dela posameznikov in uspeha podjetja kot celote ter spričo občutnega -zvišanja življenjskih stroškov so -se zvišali osebni dohodki na zaposlenega za 36,3 odstotka in so znašali v poprečju 71.320 dinarjev.
Na -podlagi vsega -tega, ugotavljamo, da je bilo poslovanje podjetja v letu 1965 zelo uspešno, saj rezultati leta 1965 presegajo dosežke vseh prejšnjih let.
RAZPRAVLJAJMO O SPREMEMBAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
VEVČE, MARCA - Zvezna skupščina je v mesecu januarju letos obravnavala osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Predvsem zaradi tega. ker je bil centralni odbor sindikatov mnenja, da mora predlog v javno razpravo in ker se z nekaterimi določbami osnutka novega 'zakona ni strinjal, skupščina -novega zakona ni sprejela. Centralni odbor sindikatov organizira sedaj javno razpravo o osnutku zakona -z željo, da bi delovne organizacije dale svoje pripombe. Zato v naslednjem sestavku navajamo najvažnejše spremembe zakona z željo, da člani kolektiva o-bravnavajo predlog sprememb na svojih sestankih in dajo svoje pripombe na predlog.
1.	Preventivno zdravstveno varstvo
Ker je v praksi prišlo do različnih mnenj in gledanj na vprašanje preventivne zdravstvene varnosti, katera gre zavarovanim osebam iz sklada, je potrebno jasno odrediti osebno preventivno zdravstveno varstvo, ki pripada zavarovancem na njihovo zahtevo in varstvo, ki je obvezno in predpisano. Prav tako je treba razlikovati individualno preventivo od splošnih oziroma posebnih preventivnih ukrepov, katere so dolžne izvajati delovne organizacije. Za take preventivne ukrepe se lahko izkoristijo sredstva skladov zdravstvenega zavarovanja samo takrat, kadar je to predvideno z odloki komunalnih skupnosti.
2.	Po sedanjem veljavnem zakonu je -uvedena udeležba zavaro-vajncev pri izdatkih za zdravila in ,za cepljenje, če ni obvezno. Z zakonom je urejeno, da s-e prispevek za izdana zdravila -plačuje v stalnem znesku. Višino -tega -zneska -določa skupščina Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja .od poprečne cene vseh zdravil, izdanih na recepte v vsej Jugoslaviji, s tem da je višina tega zneska največ do 20 % od utrjene poprečne cene zdravil. To določilo je sedaj urejeno tako, da plačujemo 0,60 N din od zdravila.
V	želji, da zavarovanci čimbolj varčujejo pri- izkoriščanju sredstev vse .zdravstvene zaščite, kjer je -najvažnejši -subjektivni moment pri porabi -sredstev (zdravila, sa-niie-tmi material, proteze), so -predložene spremembe zakona in -sicer: stalni znesek se predpisuje vsako leto in se lahko odmeri do 30 % od poprečne cene zdravil. Poleg tega predloga je predlagana še druga varianta in sicer, da se plača 20% od vsakega posameznega zdravila, s tem da -se zdravila do vrednosti 1,00 N din plača v celoti. Najvišji -znesek, ki bi se plačal za zdravila, bi bil 3,00 N din. Prav tako se predvideva udeležba pri nabavi sanitetnega materiala, prot-ez. ortopedskih in drugih pomagal.
V	nekaterih primerih, kot so poklicna Obolenja, -nesreča pri delu in kronična obolenja, prispevek za zdravila in ortopedska pomagala ne bi plačali.
3.	Kopališča in klimatska zdravilišča
Do sedaj kopališča in -klimatska zdravilišča niso bila vključena kot del zdravljenja. Udeležba v teli zavodih se je štela za terapijo v podaljšanem 'bolniškem zdravljenju. Republike so lahko s svojimi predpisi odredile udeležbo zavarovancev pri kritju stroškov za oskrbo.
V novem zakonu se predlaga, da se klimatsko zdravljenje omeji na odrejene primere zdravljenja in to samo v stacionarnih zdravstvenih ustanovah, ki glede organizacije izpolnjujejo določene norme.
4.	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni
Jz podatkov v zadnjih ,15 letih je -razvidno, da se izostanki z del a zaradi bolezni ne izman jšu-je-j-o, ampak naraščajo in to produ vsem krajši izostanki. Ker ti izostanki predstavljajo ogromne izdatke iz skladov zdravstvenega zavarovanja, prinašajo pa tudi veliko škodo proizvodnji, predlagajo naslednje spremembe:
a) pravica do nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni ■bi tekla šole do četrtega dne bol o vanj a dalje. To se pravi, da nadomestilo za prve tri dni ne pripada, pa čeprav bi bil čas bolezni daljši od treh dni.
To naj bi veljalo za zdravljenje v bolnici in izvem bolni-ce in za vse vzroke nezmožnosti dela
(boleizni, poškodbe, nesreče pri delu).
Nadomestilo osebnega dohodka od prvega dne bi šlo samo porodnicam in sprcmljevailcem bolnikov.
Postavlja se tudi vprašanje, kako obravnavati -zavarovance, -ki 'izostanejo z dela -zaradi nege družinskega člana. Ali se naj nadomestilo računa od prvega ali četrtega dne?
Predlog novega zakona postavlja tudi najdaljšo mejo bolniškega sta-leža in sicer 2 lati. Po tem roku -se št e-j-e, da je -nastopila invalidnost.
Zakon predvideva tudi izjam-e, ki odstopajo od teh določil in -sicer za vojaške varovance, organe za notranje zad-eve, vojaške vojne invalide in nosilce »Spomenice -1-941«.
b) osnova za nadomestilo bo
po novem predlogu poprečni mesečni dohodek v preteklem letu in ne tako kot sedaj, ko ise je jemalo za osnovo poprečje 'zadnjih treh mesecev pre nastopom bolezni.
Določilo, da se po enoletnem bolniškem statežu osnova poveča, če se je poprečje osebnih dohodkov dvignilo vsaj za 5 °/o, ostane še naprej v veljavi.
o) višina nadomestila. Po sedaj veljavnem zakonu -se višina nadomestila, če gre za -zdravljenje izven bolnice, izračuna po naslednji tabeli,:
Do 7 dni Od 8—60 dni
1 . •	.	%	%
zavaroivainec, ki je izpolnil ipo-	Qn
goje predhodnega zavarovanja zavarovanec, ki ni izpolnil pogojev predhodnega zavarovanja	60	70
Od 61 dni »/«
100
100
zavarovanec, ki je izpolnil pogoje predhodnega zavarovanja zavarovanec, ki ni izpolnil pogojev predhodnega zavarovanja
Sedaj veljavna odredba o zmanjšanju -nadomestila -za čas zdravljenja v bolnici ostane še v veljavi, vendar -s to spremembo, da se -nadomestilo izrazi direktno otd osnove za nadomestilo im ne tako kot 'sedaj, ko se je
Od 16 dni do konca boi. st.
%	»/»
80	90
60	80
procen-tualno zmanjševalo od osnove.
Zmanjšano 'nadomestilo osebnega dohodka za čas bolniškega -stalaža po sedaj veljavnem zakonu (%):
lo predlogu naj bi se višina nadomestila izračunala takole
Do 3 dni Od 4-45 aru
zavarovanec, ki je izpolnil pogoje predhodnega -zavarovanja
Struktura družine	Do 7 dni dnli	Od 8—60 dni	Od 61 dni do konca bol. st.
	“/o	%	“/o
samec	48	54	60
z 1 članom	64	72	80
z -2 članoma s 3 ali več	72	81	90
člani	80	'90	100
zavarovanec, ki ni izpolnil pogojev predhodnega zavarovanja
samec	36	42	60
z 1 članom	48	56	80
z 2 članoma	54	63	90
s' 3 ali več člani	60	70	100
(Naidaljeva-nje na str. 10)
Razpravljajmo o spremembah zakona o zdravstvenem zavarovanju
(Nadaljevanje s str. 9)
Preračunano na %> od osnove, za nadomestilo.
Po predloženem zakonu naj bi zmanjšano nadomestilo znašalo (°/o).
zavarovanec, ki je izpolnil pogoje ,'predhodnega zavarovanja
zavarova/nec, ki ni izpolnil pogojev predhodnega zavarovanja
Struktura . družine	Do 3 dni dni °/o	Od 4—15 dni «/o-	Od 16 dni do ilconca bol. st.
samec	—	48	54
z 1 članom	—	64	'77 ' * '
z 2 članoma	—	712	St
s 5 ali več člani	—	80	90
samec		56	4S
z 1 članom	—	48	64
z 2 članoma	— -	54	72
s 5 ali več člani		60	80
Preračunano na odstotke od osnove za nadomestilo.
Glede višine (nadomestila, osebnega dohodka se postavlja vprašanje ali naj osnova nadomestila za porodnice znaša 100 “/o kot sedaj ali se izenači z ostalimi po predloženem predlogu to je 90 Vol
5.	Doseganje zdravstvenega varstva
Predlaga se; da lahko zdravnik odobri do 15 dni bolniškega
staleža in ne >0 kot sedaj, nad 15 dni pa istalež odobrava zdravniška komisija.
Vse predlagane spremembe zadenejo več ali manj vsakega zavarovanca. Zato je prav, da pred sprejetjem novega zakona preko sindikalne organizacije obravnavamo .predlog in damo svoje pripombe, če se nam zdi, da predlagatelji sprememb nekate-rih stvari niso rešili najbolje.
J. P-
Ropot v industriji ali kako si ohranimo sluh
VEVČE, MARCA — Ob neprestanem poglabljanju preventivne zdravstvene dejavnosti v podjetju, je važno ugotoviti tudi stanje slušnih organov tistih delavcev, ki delajo na delovnih mestih, kjer se pojavlja trenutni ali pa stalni ropot. Da bi se okvari sluha mogli zoperstaviti, je nujno, da se najprej spoznamo z organi sluha in okolnostmi, ki kvarno vplivajo na sluh. Mislimo, da je tudi tu merodajna resnica: Proti sovražniku se lahko borimo le, če ga poznamo.
Okvara sluha zaradi močnega ropota, ki traja neprestano, cele dneve, tedne, mesece in morda celo delovno dobo, je lahko precejšnja in se postopoma stopnjuje vse do popolne naglušnosti, posebno, če ropot pri tem presega dovoljeno jakost in mu je človek ves čas izpostavljen. Že v prejšnjem stoletju so te pojave opazovali pri kotlarjih, kovačih, že-lezarjih itd. Leta 1890 je bilo ugotovljeno, da povzroča ropot pri naštetih delavcih oslabelostne spremembe v finem mehanizmu notranjega ušesa.
Pri vsakem človeku občijano s starostjo slabi tudi sluh. Pravimo. da je to življenjska izraba. Stalen in premočan ropot pa »pospeši« to življenjsko izrabo. Statistični podatki govore, da je bila v kotlarski stroki v neurejenih razmerah že po dveh letih dela v ropotu polovica zaposlenih lažje naglušnih, po »desetih letih pa so imeli oslabljen sluh skoraj vsi. Najbolj je prizadeto področje visokih tonov.
Čim starejši postaja človek, tem škodljivejši mu je ropot. Vzrok za to pripisujejo paopne-lemu ožilju. Če obstaja suha poškodba v bobniču, ne predstavlja tako velike nevarnosti kot npr. gnojno vnetje v srednjem ušesu. Tudi sifilis in gripa imata lahko vpliv na pospešeno okvaro sluha po ropotu.
Čeprav so se strokovnjaki že v prejšnjem stoletju pričeli ukvarjati z vprašanjem okvare sluha, ki jo povzroči ropot, še do danes ni popolnoma jasno, kako nastane ta okvara v notranjem ušesu z vsemi trajnimi posledicami.
OSNOVE V USESU
Uho nam omogoča poslušanje različnih zvokov: služi nam pa tudi kot organ za ravnotežje.
Nas bo zanimalo uho predvsem kot slušni organ. Njegova naloga je sprejemati zvočne valove, ločiti frekvenco valov in prenašati zvočne intonacije v osrednji živčni sistem.
Uho delimo v:
a)	zunanje uho,
b)	srednje uho,
c)	notranje uho, ki mu zaradi značilne oblike pravimo tudi polž.
ZUNANJE UHO
Zvok prihaja skozi zunanji sluhovod do bobniča. Uhelj ima pri tem nalogo, da pojača zvok. Od celotne energije zvočnih valov pa le en del zaide v zunanji sluhovod. Če hočemo poslušati zelo
slabe loue, prislonimo ob uhelj dlan. Površina dlani -s prsti vred poveča lovno površino za zvok. Človek ne more samostojno naravnati uhljev proti izvoru zvoka. To lahko napravi z obračanjem glave. Nameščenost obeh ušes ob straneh glave omogoča določitev smeri izvora zvoka.
Uhelj in zunanji sluhovod pripadata zunanjemu ušesu, ki ga končuje bobnič. Bobnič je elastična opna. Zvok, ki zadene vanj, deluje nanj s svojimi periodičnimi spremembami pritiska. Bobnič tedaj niha s prisiljenim nihanjem in tako omogoča vhod zvoka v srednje uho.
Srednje uho je majhna votlina, ki je izpolnjena z zrakom. Je v zvezi z zgornjim delom žrela po Evstahijevi cevi. Ta je vedno zaprta. Skozi Evstakijevo cev se izenačuje zračni pritisk v srednjem ušesu z zunanjim pritiskom na ta način, da se Evstahijeva cev občasno odpre (npr. pri požiranju). Naloga zaprtega zraka v srednjem ušesu je, da kot nekakšna blazinica nekoliko duši resonacijo bobniča, kar omogoča čim bolj enolično upiranje bobniča na zvok različnih frekvenc.
Razen tega, z odpiranjem ust ob zelo močnih zvokih (eksplozija), da se odpre Evstahijeva cev, dovedemo zvok ua notranjo stran bobniča in na ta način zmanjšamo prehud pritisk, ki bi povzročil počenje bobniča.
Nihanje bobniča se prenese y srednje uho, ki ga sestavljajo tri drobcene kosti: kladivce, nakovalce in stremence. Na bobnič, ki ima obliko stožca, je s strani srednjega ušesa z enim delom pritrjeno kladivce, z drugim delom pa je kladivce čvrsto spojeno z nakovalcem, tako da se istočasno s kladivcem premakne tudi nakovalce. Baza stremenca leži na ovalnem okencu in sicer na opni, ki jo prerašča. Preko ovalnega okenca se zvočni valovi prenašajo v notranje uho.
Bobnič mora biti neprestano napet. To omogoča, da se s kakršnekoli točke bobniča prenesejo zvočni valovi preko sistema slušnih koščic na ovalno okence in naprej v notranje uho. Površina bobniča je 70 mm'2, površina baze stremenca pa 3,2 mm2, to pa je dvaindvajsetkrat manj kot pri bobniču. Zaradi tega povzroči zvočno valovanje na ovalnem okencu dvaindvajsetkrat večji pritisk, če hočemo v tekočini, ki je v notranjem ušesu, izzvati mali pritisk, kakršen je v zraku.
Obstoj uhlja, zunanjega sluhovoda, bobniča, sistema slušnih koščic in ovalnega okenca omogoča odličen prenos zvoka iz zraka do notranjega ušesa — polža.
Notranje uho ima komplicirano gradnjo. Predstavlja sistem zvitih cevi, ki ležijo druga ob drugi, omenjamo pa le dve:
1.	scala vestibuli (zgornji del),
2.	scala tympani (spodnji del),
3.	osnovna opna pa loči zgornji del od spodnjega.
Do prožnega ovalnega okenca dospelo zvočno valovanje povzroči pomikanje tekočine v zgornjem deln polža. Ta pa vzbudi pritisk v celem polžu in se prenese okoli osnovne grupe, ki povzroča izbočenje okroglega oken-
ca vedno v nasprotni smeri od izbočenja ovalnega okenca. To velja za zelo počasno premikanje. Kadar je nihanje zelo hitro in močno, ni časa, da bi valovanje, tekočine obšlo osnovno opno kot prej. Namesto te poti zavzame val tekočine krajšo pot kar skozi osnovno kožico in jo prisili, da se pri vsaki zvočni vibraciji razmakne sem ter tja. Vsaka frekvenca zvoka diktira poseben način tresljajev osnovne opne in je to važen način razlikovanja po-edinih zvočnih frekvenc.
Bazilarna membrana (osnovna opna) je sestavljena iz okoli 20 tisoč nitk, ki so elastične in vibrirajo svobodno kot piski orglic. Dolžina nitk znaša od 0,04 mm do 0,5 cm. Razlike v dolžini omogočajo, da se kratke niti tresejo pri zelo visokih, dolge pa pri nizkih tonih.
Cortijev organ je sprejemljivi organ, ki sproži osnovno opno kot reakcijo na tresljaje. Leži na površini bazilarnih niti. Sestavljen je iz dveh vrst celic. Te celice pa so v zvezi s končiči slušnega živca, ki posreduje dražljaje v osrednji živčni sistem. Tu smo omenili zračno prevodnost zvoka. Slišimo pa lahko tudi preko kosti lobanje.
OKVARE NOTRANJEGA UŠESA ZARADI ROPOTA
Ropot je vsak nezaželen ton. Ropot, katerega jakost presega merilo, lahko povzroči sčasoma okvaro sluha. V SFRJ še nimamo odločb, temveč le priporočila: ropot na delovnem mestu, ki je nepretrgan, naj ne presega 85 db (decibel — enota za ugotavljanje jakosti ropota).
Okvara sluha je vezana:
A)	na zunanje,
B)	notranje vzroke.
A) Pri zunanjem vzroku okvar sluha zaradi ropota moramo upoštevati:
a)	intenziteto (jakost),
b)	višino spektra,
c)	čas oziroma delovno dobo-zaposlitve v ropotu.
Intenziteta ropota ima pomen pri hitrosti nastanka okvare sluha, njene stopnje, ima pa tudi vpliv na počutje zaposlenih. Cim višji toni prevladujejo v ropotu, tem škodljivejši je. Človeško uho je najbolj občutljivo na področju frekvenc od 1000 do 4000 frekvenc. Čim dalj časa traja ropot, mesece, leta, tem težja bo verjetno okvara.
Okvare notranjega ušesa zaradi ropota.
I.	Delo v še znosnem ropotu označimo takrat, kadar ropot ne preseže jakosti 60—70 db;
II.	Delo v močnem ropotu se šteje takrat, kadar izmerimo na delovnem mestu jakost ropota od 100—150 db;
III.	Pri ropotu izpod 100 db bo prišlo po določeni dobi do okvare sluha predvsem pri osebah, ki so preobčutljive na ropot. Nad nivojem jakosti 100 db pa bo prišlo pri stalnem delu v takem okolju skoraj gotovo tudi brez preobčutljivosti do stalne okvare sluha in posledic, ki so v zvezi s tem.
(Nadaljevanje na str. 11)
-Z> -10 0 ■K) 20 30 LO 50 ^ 60
S 70
3 <90
0
gs 90
1	100
I 110
F Db
S
n
-o
I
C3
■§
C	c	ci c.1	cJ	c7	cs c6
6L	128	2S6 ' 512	102L	20{8	!M6	8192Hz
										
										
										
				J	X						
' -a					H;					
	r' "		r	>	M					/
						*				.
\						-J	—-			/
\						-V-	\		/	
K \						-aI	le	x/	k	
Žk						v	►—<		/	J
	N									k
										%
		V,								k
-20
-10
0
10
20
30
LO
50
60
70
80
SO
100
110
Db
C
6L
C
128
C
256
Cz C3 51Z	102
C Č C6
										
										
										
A										
										
	k?	J			L					
\		r	s		\\					
\ N									/	
\					j				X	7
	v					k	v		s	/
	\						i	v		
										k
								/	k	%
777	777	v						k	k	7
-10^
o'%
'lO ^
20 .g
30 ^ L0 o 50 1š 60 ^ 70 ^
50 S,
90 Lsf
1LL8 2B96 5792 11565
Desno uho
1LL% Wb 5191 'H5SL
Z.ei/o uho
Avdiogram: kronične okvare sluha na obeh ušesih zaradi ropota
Tihožitje — ali premišljevanje o spremembah v zdravstvenem zavarovanju
(Nadaljevanje s str. 10)
A. RAZVOJ PERCEPTIVNE (ZAZNAVNE) OKVARE SLUHA
Trajna okvara sluha zaradi ropota se prične šele po dveh do štirih letih. 'Pri' preobčutljivih ljudeh pa jo' lahko opazimo že v ‘jfekaj- mesecih. • V vsakdanjem 'zivljenjil obrčajno' opazi ropotu izpostavljeni 'človek to'okvaro šele po "petnajstih do tridesetih ledih dela v ropotu. Kronična slušna poškodba nastane več ali manj po nepretrganem ropotu določene stopnje. Ropot ima lahko preskoke in sicer nekaj navzgor in nekaj navzdol. Uho pokaže znake bolezni, vzporedno s tem pa tudi drobovno živčevje, osrednji živčni sistem ali kak drug organ.
Ko delavec zapusti delovno mesto, na katerem je bil ropot, ima občutek, kot da bi ime! vato
v ušesu. Ne glede na starost in pa je uho izpostavljeno kar naprej kontinuiranemu ropotu visoke stopnje, preide postopoma okvara v kronično stanje, ki ima neipoivračtljiv potek.
2.	stopnja:	ne da bi človek
osebno kaj opazil, zazna avdio-gram trajen izpad sluha na frekvenci 4096. hercov. Izpad pa je nekoliko manjši kot pri prvi stopnji in znaša 40 db.
5.	stopnja: v tej stopnji je govor še razumljiv, šepet pa ni več. Področje objektivne izgube sluha na avddogramu se sedaj širi tudi na frekvence v smeri 1000 in 8 tisoč hercov.
4.	stopnja:	predstavlja konec
nadaljnjega razvoja; oseba že zaznava naglušnost, govor že težje spremlja, šepeta ne sliši več.
Naglušnost se torej veča zahrbtno pri vztrajnem delu v ropotu, katerega jakost presega
sluhovod uhelj
viz kladivce
© stremence	® IHI možg. živec
(1} srednje uho	@) polk
CD n a ko vale e	ar teri a carotis int.
\L) polkrožni kanal rp\
/7N	..	evstahijeva tuba
VH može}, živec	.
vpJbobmc
Shema ušesa
spol je prvi važen pojav šum (tinitus) v ušesih. Ta pojav pa opazijo le dovolj inteligentni ljudje. Šum je v območju višjih frekvenc sčasoma popustil, že nekaj ur po končanem delu v ropotu, lahko pa traja mesece, leta ali ostane celo trajen. Človek je zaspan in razdražljiv.
Sčasoma, s pojavom šuma v ušesih, nastaja tudi okvara sluha. Tudi to slabšanje sluha (hvpaci-sis) opažajo le nekateri. Naloga zdravnika v podjetju je. da zazna začetno okvaro sluha objektivno, to je z metodo za preizkus sluha. Okvara nastane vedno na frekvenci c4, c5, to je 4096 hercov. Pojavijo se prvi zobci in v prvi fazi so povračljivi. Značilno je, da človeški govor ni bil pomemben pri razvoju sluha in je spravljen na ozkem frekvenčnem obsegu 500 do '5000 hercov. Zato človek, dasi izgubi že precej sluha, še vedno nekako razume govor sobesednika. Važno je, da vsakomur, ki nastopi delo v ropotu, predhodno avdiometrično preiščemo sluh in tudi izvajamo zaporedne kontrole. Človek se namreč danes s svojim ušesom ne more prilagoditi visokemu ropotu, ker je uho visoko specializiran organ.
Doslej ni uspelo tudi s številnimi razlagami prepričati, zakaj je tovrstna okvara sluha najbolj pogosta na c5. Popravljanje sluha po akutni slušni okvari je po-vračljivo, čas povratka v normalno stanje pa je obratno sorazmeren z jakostjo ropota; čim močnejši je ropot, tem bolj počasi se bo sluh vračal v normalno stanje. Nadaljnji razvoj okvare sluha povzroči povračljivo okvaro sluha, če ropot traja nepretrgoma naprej. Tako pride do invalidnosti. Po Pražiču ločimo štiri stopnje okvare sluha.
1.	stopnja: sluh izpade za 50 db na frekvenci 4096 hercov, (če oise-ba zapusti območje ropota, se sluh popravi). To stanje imenujemo akutna slušna okvara. Ako
prekoračeno mero. Tipično za to okvaro je, da se razvije v mlajših letih, ko še ne pričenja starčevska naglušnost. Po trajni odstranitvi od ropota se okvara le zaustavi, a ne popravi v normalno stanje. Človek s tako okvaro sluha nima nobenega užitka v gledališču, koncertih, skratka izgubi socialni kontakt s svojim okoljem. Trajen šum v ušesih, ki ga spremlja, moti njegovo delo podnevi in mu ne da miru pri spanju ponoči. Kljub temu prenaša težave vdano in jih po možnosti skriva. Do sedaj je bilo zdravljenje naglušnosti z vitamini brezuspešno, prišlo je le do subjektivnega izboljšanja. Iz tega sledi, da je potrebno ugotoviti začetno okvaro sluha in storiti s tem v zvezi vse preventivne ukrepe.
B. NOTRANJI VZROKI
Med te štejemo:
1.	Povečano občutljivost slušnega aparata na ropot (dedne oslabelostne spremembe slušnega aparata).
2.	. Starost, arteriosklerotične spremembe na ožilju;
škodljivost ropota se stopnjuje s starostjo.
3.	Nekatere bolezni npr. tifus, gripo itd.
4.	Stanje prekrvavljenosti notranjega ušesa.
5.	Strupene snovi — zastrupitev.
Strupi pridejo v telo običajno preko sluznice dihal ali pa preko kože. Zaradi zastrupljanja nastanejo po določenih strupih primarne degenerativne spremembe možganskega živca in v Cortijevem
0	rganu.
Po Kolscheju gre čestokrat za kombinacijo alkohola, ki pojača vsrkavanje številnih strupov in zviša njihov učinek npr. svinec, živo srebro, aromatične nitro in amido spojine in mamila. Na drugi strani nekateri strupi znižujejo toleranco alkohola kot npr. arzen, nitrobencol, anilin.
Efekt zastrupljanja pa se lahko kombinira tudi z drugo škodljivostjo na slušni mehanizem npr. anilin-ropot. Gre torej zji kombinacijo; zastrupitev — slušna poškodba.
Intokisikacija pa se lahko naveže na že nastale patološke spremembe, npr. arteriosklerozo, ki je samostojno obolenje (starčevska) ali pa je arterioskleroza posledica kroničnega fzasitrup-Ijanja is svincem. Razpoznava intokisikacije kot notranjega vzroka okvare sluha spada v klinično .obdelavo.
Med .številne strupene snovi, ki lahko prizadenejo sluh, štejemo naslednje:	svinec, živo
srebro, arzen, fosfor, žveplena kislina (vsebuje anzen in svinec v sledovih), ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, ogljikov žvep-lec, kalijev cianid metilni alkohol, etilni alkohol. Pri kronični alkoholičarki, kolikor je noseča in dela celo v močnem ropotu, pride lahko do okvare slušnega aparata tudi pri plodtu in sicer so najbolj občutljivi poslednji meseci nosečnosti. Nadalje vplivajo še: benzol, nitrobenzol, nikotin, terpentin, amiliin in njegovi derivati. Ker imamo v našem obratu opravka z barvami aini-
1	inskega izvora, ki jih uporab-
ljamo za barvanje papirja po naročilu, simo nehote postali pozorni tudi na kombinacijo intokisikacija — anilinske barve — ropot, ker smo našli tri primere kroničnega zastrupljanja pri .delavcih, ki imajo opravka z barvami, delajo pa izven ropola. Hematološki izvid je namreč pokazal patološko število eritrocitov, ki is-o vsebovali na svojem obodu številna Heinzova telesca. Pri delavcih, ki .delajo v ropotu in imajo opraviti z barvami, Hein.zovih telesc v času, ko smo preiskovali sluh zaposlenih, nismo našli.	dr. B.M.
(Na/daljevanje prihodnjič)
Nesreče pri delu v Medvodah
MEDVODE, JANUARJA — V naši tovarni je bilo v oktobru, novembru in decembru 1965 sedem nesreč pri delu, od tega po tri v oktobru in novembru, ena pa v decembru, J
V	primerjavi s preteklimi leti je to število manjše, posebno še, Če upoštevamo, da se število nesreč normalno poveča z nastopom jesenskih in zimskih pogojev. Seveda pa to velja le za delavce pri zunanjih delih. Tudi v tem obdobju se je poškodovalo 5 zunanjih delavcev.
Dne 10. 10. se je ponoči ponesrečil pri silosih v kuhariji tov. JOŽE ROPRET, pomočnik kuharja celuloze. Pri vhodu v silos mu je spodrsnilo in si je poškodoval levi komolec.
Pri nakladanju lesa na prikolico si je dne 24. 10. poškodoval dlan leve roke tov. NIKA NASUF, nakladalec lesa v pripravi lesa.
Tov. BEJDO DAUTOVIC, razklada-lec surovin na lesnem prostoru, si je dne 26. 10. pri klanju lesa poškodoval prst desne roke. To je v obdobju dveh let že tretja poškodba prstov na cepilnem stroju.
Nakladalec lesa v pripravi lesa tov. FRANC KOZAMERNIK se je poškodoval dne 6. 11. Pri obračanju rotorja mu je spodletelo. Poškodoval si je dlan leve roke.
Tov. MUHAREM CEHlC je nakladalec lesa v pripravi lesa. Dne 24. 11. si je pri nakladanju lesa na prikolico poškodoval prst desne roke.
Pri odvozu pepela iz kotlarne se je dne 18. 11. poškodoval tov. DRAGO TALAN. Z zgornjo ustnico je zadel ob vagonček in si jo poškodoval.
Zadnji v preteklem letu se je poškodoval na stopalu desne noge tov. IVAN ŠEMRL, nakladalec lesa v pripravi lesa. Nesreča se mu je pripetila 21. 12.
V	preteklem letu so se pripetile tudi tri nesreče na poti na delo. Vendar zaradi pomanjkanja dokazov in prič niso bile priznane. V tovrstnih primerih je namreč potrebno s pričami dokazati navedbe. To navajam predvsem zaradi tega, da se podobi!! neprijetni primeri ne bi v bodoče dogajali.
Ker nekateri posamezniki ne vračajo četrtega primera »Prijave o nesreči pri delu«, moram opozoriti na nova določila o priznavanju izplačila nadomestila, katero je mogoče šele po vrnitvi v zdravstvenem domu izpolnjenega prej omenjenega formularja.
Večinoma se še vsi spominjamo nesreče pri kovinski delavnici, ko se je poškodoval tov. JOŽE ČARMAN. Verjetno pa jih je malo, ki vedo, da se je ta nesreča dogodila 18. 9. 1964. Zaradi poškodoe na nogi se mora tov. Jože še vedno zdraviti. Lepo hi bilo, če bi ponesrečenega tovariša kdaj obiskali, saj ga verjetno zanima življenje in dogodki v tovarni.
Tov. Jožetu pa želim čimprejšnjega ozdravljenja in da se nam zopet pridruži v tovarni.
V. B.
MEDVODE, MARCA — V januarju in februarju 1966 so se pripetile v naši tovarni tri nezgode pri delu in ena na službenem potovanju.
Tri nezgode smo zabeležili V mesecu januarju in e/io v februi-
cl I* iH
Tov. Muharem ‘Čehič si je. dni: 5. L 1966 ob 10, uri poškodoval prsni koš. Pri nakladanju lesa mu je spodrsnilo.
Dne 19. L 1966 si je na službenem potovanju zlomil desno nogo v stopalu tov. Ivan Tršan. Prh šikadiba je nastala zaradi poledenele ceste v Sisku.
V	sortaciji si je pri odjemal-nem valju dne 24. I. 1966 poškodoval prst na desni roki tovariš Al oiz Plešec
Ko je dne 16. II. 1966 tov. Duro Perač odvijal vijak na zaisunu kuhalnika, mu je pri pokvarjenem tesnilu brizgnila na levo ramo in del vratu vroča lužina in povzročila opekline I. in II. stopnje.
V	zadnjem času je zopet opaženo, da nekateri posamezniki v naši tovarni pri delu ne uporabljajo zaščitnih sredstev. To velja predvsem za uporabo čelad, res-piratorjev, varnostnih pasov in drugo. Ker se razmere delovnega okolja ne dajo vedno in povsod izboljšati s tehničnimi posegi na delovnem mestu, bodo morali vodje oddelkov in izmen, kot prvi in neposredno odgovorni, ukrepati, da se stanje izboljša. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na to, da se z ustreznim uvajanjem na delo in občasnimi opozorili lahko doseže lepe rezultate.
Prav zadnji primeri nezgod pri delu pa dajo slutiti, da bi bilo potrebno predvsem vodje izmen in morda oddelkov malo podrobneje seznaniti s postopki nudenja prve pomoči. Zaradi tega je tudi predvideno v programih kratkih seminarjev za posamezne ■stroke v naši tovarni poleg ostalih načel in določil o varstvu pri delu tudi osnovno nudenje prve pomoči. To pa naj bi obsegalo predvsem pomoč pri raznih poškodbah (rane, zmečkanine, zlomi) in zastrupitvah.	y g
Motiv iz Medvod. Silos za premogov prah
Mladi hokejisti Slavjje šele tretji
Notranjost športne dvorane Tivoli tik pred pričetkom svetovnega in evropskega prvenstva v hokeju na ledu. Enajst nepozabnih dni za ljubitelje hokeja je mimo. Zdaj v dvorani ni več ledu, kmalu bodo v njej začeli nastopati košarkarji. Sicer pa je bilo letos, malo ledu v Ljubljani. Vse je bilo podrejeno Hokeju 66, domači drsalci in hokejisti, razen reprezentantov, pa so bili zanemarjeni. Morda je prav to razlog za slabo uvrstitev mladih hokejistov vevške Slavije na državnem mladinskem prvenstvu v hokeju na ledu, ki je bilo 18. in 19. marca v dvorani Tivoli tako rekoč na zadnjem ledu ... V prvi tekmi je Slavija premagala beograjskega Partizana s 4 :2, nato pa izgubila od Olimpije kar s 5 : 1. Zanimivo je, da je v odločilni tekmi Partizan premagal Olimpijo s 4 : 2 in se kljub temu uvrstil šele na drugo mesto, za Olimpijo in pred Slavijo, zaradi slabše razlike v golih, ki je sploh odločala pri uvrstitvi. Vsa moštva so namreč dosegla enako število točk — po dve.
O glasbeni vzgoji našega okolja
Vevčan Andrej Pirkmeier med vožnjo
VEVČE, MARCA — Po članku z dne 25. decembra 1965 sklepam, da ima Papirnica Vevče razgibano glasbeno dejavnost. Poleg osrednjega pihalnega orkestra ima še manjše ansamble za razne prireditve. Prav gotovo je to posledica tradicije in pravilne kul-turno-prosvetne politike. Sodim, da lahko vso to dejavnost povežemo še s pevstvom mladega naraščaja na centralni šoli v Polju, kjer mladi rod dobiva prve glasbene napotke. Če poleg šole še doma sliši igrati očeta na instrument, mater prepevati, bo gotovo želel posnemati ter se sčasoma vključiti o orkester ali pevski zbor.
In tako so prišli mladi ljudje v pihalni orkester, ansambel Lenasi, kvintet Žagar itd. Dejstvo je, da papirnica in šola spodbujata mladino h glasbenemu udejstvovanju.
VIL republiško prvenstvo gozdarjev, lovcev in lesnoindusirijcev
VEVČE, MARCA — Pat od lepe zamisli, blede podobe pa do uresničitve mi vedno lahka. Ko pa se neka ideja pokaže v realnem življenju, ko dobi svojo obliko in z njo vrednost — je človek srečen.
Tako je tudi zamisel iz leta 1960 o vsakoletnih zimsko-šport-nih prireditvah prehodila pot od Krvavca, preko Črne na Koroškem, Bohinja, Pokljuke, Črmoš-njic na Kočevskem in zelenega Pohorja. Po sedmih letih so se gozda r ji, lesmoindustrijci in lovci ponovno srečali na Krvavcu, da bi pomerili svoje moči in znanje v veleslalomu in tekih — v tej prelepi športni zvrsti, ki je za vse tudi poklicno skupna in cesto dobrodošla panoga športa.
Če bi to srečanje spremenili izključno v športni boj za trofeje, bi se delno odmaknili od prvotne ideje, prireditev samo pa bi celo osiromašili. Te vsakoletne prireditve naj združujejo delavce iz gozdov, žag, predelovalnih obratov, lovskih revirjev in uradov v pravo »zeleno bratovščino«, ki ne pozna nasprotij, kjer interesi poedincev ne prevladujejo nad interesi vseh. Taka srečanja naj bodo tudi mostišče, da bi našli vedno bolj pogrešano enotnost, katero cesto ne moremo najti za okroglimi mizami v kabinetih.^
Ko smo pred šestimi leti začeli s tekmovanji gozdarjev, lesnoin-dustrijcev in lovcev v smučanju, prav gotovo nismo pričakovali takega razmaha tega tekmovanja. Danes smo veseli ob zamisli, da smo vse to dosegli. Tekmovanje je postalo tradicionalno. Krvavcu je sledila Črna na Koroškem, tej Bohinj, pa Pokljuka, Črmošnjice, Pohorje in že je spet na vrsti Krvavec. Krog je zaključen? Ne, krog se spet začenja in odpira. Prav gotovo bo nov kraj drugo leto spet prizorišče tega priljubljenega srečanja.
S temi tekmovanji smo dosegli dosti več od pričakovanj. Postala so tudi zagrizen športni boj za čim boljše rezultate. Na tekmah sodelujejo mnogi vrhunski tekmovalci — Lakota, Klinar, Mulej, Stefe, Cvenkelj itd., ki so s svojimi rezultati že posegli v vrh svetovne elite. To pa daje tem tekmam še posebno privlačnost. Letos se je udeležilo tega tekmovanja devetindvajset podjetij, med njimi tudi predstavniki naše tovarne tovariš Albin Vengust. Marjan Pavšič, Andrej Zapušek in Andrej Pirkmajer. Andrej Pirkmajer je sodeloval na vseh dosedanjih tekmah gozdarjev, lesno industrijcev in lovcev razen v Čr-mošnjicah na Kočevskem.
V tej močni in množični športni manifestaciji med 115 tekmovalci v veleslalomu se je najbolje uvrstil Pirkmajer na odlično 13. mesto.
Ostali rezultati pa so:
1.	ing. Peter Lakota, GG — Bled 0:56,8,
2.	Plesec Franc, GG — Slovenj Gradec 0:59,1,
3.	Tinče Mulej, Lovska zveza Kranj 0:59,4,
4.	Jože Klinar, lovska zveza Kranj 1:00,4,
5.	Ivan Srebre, GG — Slovenj Gradec 1:00,6,
6.	Franc Primožič. GG — Kranj 1:01,3,
7.	Franc Cvekelj, ELAN Begunje 1:01,4,
8.	Janko Grm, ELAN Begunje
1:01,6,
9.	Janez Bohinc, ELAN Begunje
1:01,8,
10.—11. Branko Lebe, GG Maribor 1:02,5,
10.—11. Anton Lunežnik, MARLES Maribor 1:02,5,
12. Janko Štefe, KOZOROG Kamnik 1:03,5,
15. Andrej Pirkmajer, Papirnica Vevče 1:04,6,
51.—58. Marjan Pavšič, Papirnica Vevče 1:19,0,
Andrej Zapušek, Papirnica Vevče, diskvalificiran.
V zelo močni konkurenci bi se tov. Albin Vengust uvrstil od 20. do 25. mesta, vendar je imel na polovici proge smolo odpela se mu je varnostna vez in je bil primoran odstopiti.
Škoda je edino to, da je naša tovarna poslala na zimske športne igre samo štiri predstavnike našega kolektiva, ki so se v tej močni konkurenci zagrizeno borili. Zaželeno bi bilo, da bi se prihodnje leto udeležilo športnih iger še več predstavnikov iz našega kolektiva, saj sem prepričan, da zanimanje za to športno zvrst v naši tovarni ni majhno.
Morda bi bilo interesantno razmišljati o tem, da bi omogočili delovcem iz našega kolektiva dom, ki bi ga vzdrževali in v katerem bi lahko preživeli zimski dopust. Seveda pa bi moral biti ta dom dostopen z avtobusom.
Na svidenje naslednje leto na republiškem prvenstvu gozdarjev, lesnoindusirijcev in lovcev z željo, da bi bila tudi takrat organizacija na tako visokem nivoju, kot je bila letos!
A. P.
Tekmovanje v rdečem razredu
KOLIČEVO, MARCA - Na kegljišču v Jaršah je bilo odigrano prvenstveno srečanje v borbeni igri med KK Izolirka (Ljubljana) proti KK Papirnica Količevo. Zmagali so papirničarji in to z razliko 9 kegljev. Bilo je to zanimivo srečanje. Najprej so vodili domačini, po tretjem setu že z 32 keglji, da bi v četrtem setu ekipa Izolirke z dobro igro in nekoliko sreče podrla 94 kegljev in tako po četrtem setu vodila z 9 keglji. V petem setu so domačini uspeli le toliko, da so rezultat izenačili na 520 : 320, tako da je
zmagovalca tega srečanja odločil zadnji set. Domačini so imeli več uspeha, mogoče tudi nekoliko sreče ter zmagali z razliko 9 kegljev. Končni rezultat srečanja med ekipama Izolirke in Papirnice se glasi 381 :372 podrtih kegljev v korist KK Papirnica Količevo.
Prvenstveno srečanje med ekipama Lek in Papirnica, ki bi se moralo odigrati 3. III. 1966 na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani, je po obojestranski želji preloženo na kasnejši termin.
-ej-
"V
Prav je, da na tem mestu pohvalimo poleg starejših glasbenikov tudi mlajše, ker sna mlajših svet ostane*. Od starejših je odvisno, kakšen bo mladi rod. Ob raznih nastopih godbe z veseljem ugotavljam, da je v orkestru mnogo mladih godbenikov, učencev splošne izobraževalne šole. Vidite, dragi starši, da naš mladi rod ni slab. Občudujem sliko o 12. številki IV. letnika »Našega dela* ansambla »Lenasi«. Menim, da so mnogi mladi na pravi poti in osi želimo, da se glasbeno življenje v Papirnici Vevče še intenzivneje razvija po poti napredka.
Osnovna in glasbena šola stojita glasbenikom ob strani in podpirata stremljenje k dvigu glasbenega nivoja. Le z združenimi močmi lahko prispevamo k razvoju ljudske kulture.
Kako je v centralni šoli na glasbenem področju, je več ali manj znano slehernemu občanu. Pomeni, da družno s papirničarji želi imeti tudi vodstvo šole glasbeno izobraženi naraščaj. Naj omenim, da imamo letos na šoli štiri pevske zbore, dva na višji stopnji. Pevsko se izobražuje v pevskih zborih 562 učencev, kar je prav lep us-
peh. Pevske vaje so obiskane 100-odstotno pri vseh stopnjah. Sodim, da po zaslugi okolja, navad in običajev mladi rod rad prepeva ter nam s petjem in igranjem lajša življenje. Medtem ko na drugih šolah težko zberejo in sestavijo pevski zbor, je to pri nas normalen in razveseljiv pojav. Zato vsem staršem pevcem prav lepa hvala za pomoč, mladim pa za sodelovanje.
Pesem je vez človeka s človekom, je prva oblika lepega otroškega izraza, če so ga znali mati, oče in vzgojitelji pravilno usmeriti. Glasba ima velik vzgojni pomen. Važen pa je način, kako otroka pripraviti do tega, da ji prisluhne. Človek, ki bo že o otroški dobi dobival prve osnove glasbene vzgoje in bo te osnove stalno poglabljal, bo lahko dojemal lepote umetniških del, bo dojemijivejši za globino življenja ter za vpliv oseh kulturnih dobrin. ki nam jih je dala preteklost in jih ustvarja nova doba. Tako bo tudi pri delu pri stroju ali za mizo, o laboratoriju ali na polju kulturnejši in resnični sodelavec, ali morda tudi ustvarjalec nove ljudske kulture.
J. Žnidar
Novice s kegljišča
KOLIČEVO, MARCA — Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani se je nadaljevalo prvenstvo posameznikov za prvaka KTS Ljubljana. Nastopili so tudi 3 tekmovalci KK Papirnice Količevo, ki so dosegli: Vide Vavpetič 828 podrtih kegljev, Andrej Vavpotič 803 podrte keglje in Fric Majhenič 791 podrtih kegljev.
Končne razvrstitve tekmovalcev Papirnice Količevo še nismo prejeli, zato bomo uradne rezultate objavili v naslednji številki Našega dela.
KOLIČEVO, MARCA - Kegljaški klub Papirnice Količevo je razpisal pomladansko prvenstvo posameznikov v disciplini 3 x 150 lučajev. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi člani sindikalne podružnice podjetja. Prijavljenih je 20 tekmovalcev, zmagovalec pa bo tisti, ki bo v treh nastopih podrl največ kegljev. Prvak prejme prehodni pokal sindikalne podružnice, pet prvoplasiranih pa manjša praktična darila.
KK Papirnica Količevo je prijavila za tekmovanje v skupini starejših članov (nad 55 let) svojega člana Franca Levca. Tekmovali bodo v disciplini 2 x 100 lu-
čajev in to na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. Levec se je marljivo pripravil na ta nastop, kegljači Papirnice pa mu želijo kar največ podrtih kegljev.
Od 21. III. dalje, bo na kegljiščih v Jaršah in Domžalah občinsko sindikalno prvenstvo v borbenih igrah in v disciplini 3 x 100 lučajev. Vsaka ekipa bo nastopila na obeh kegljiščih, prvak pa bo tista ekipa, ki bo v obeh nastopih podrla največ kegljev. Kegljaški klub Papirnica Količevo je prijavil eno moštvo za borbene igre ter 8 ekip (v vsaki ekipi so 3 tekmovalci) za disciplino 3x100 lučajev.
-ej-
Dopisujte
v
Naše delo
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
IZ OBRATA VEVČE
V februarju so prišli:
Anton Kralj, raakladalec,
Gabrijel Vidic, električar VI.,
Jurij Mušič dipl. pravnik, vodja pravne službe.
Odšli:
Marija Oberč, samovoljno zapustila delo.
Rodili so se:
Miju Ferlinu, hči Blaženka,
Jakobu Mlakarju, hči Sonja, Antonu Žustu, sin Marko,
Pavlu Teru, dvojčki — Danica in Nadica.
Čestitamo!
Poročili so se:
Miro Burk el j ca z Ivano Burja.
Čestitamo!
IZ OBRATA MEDVODE
V mesecu februarju 1966 je bil odpuščen iz delovne skupnosti:
Nasuf Nika, nakladalec lesa in ža-manja.
Ignac Rožič, upokojen,
Franc Hribar II., samovoljno.
Rojstva:
Francu Krulcu se je rodila hčerka Milena.
Čestitamo!
Poroke:
Ivana Burja se je poročila z Miroslavom Burkeljca,
Frančiška Orehek se je poročila z M ar Un om C atpudr om.
Čestitamo!
mu DELO
Iz Papirnice Količevo
Ko greste na Veliko planino, ne pozabite obiskati hotela na Šimnovcu
V mesecu februarju so odšli: Janez Slapar, upokojen,
Kristj an Premk, sporazumno,
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani