Sten. 80. - f o LiDbHanl,«torek, dni 30. aprila 1901 Velja po poŠti: M celo leto naprej K 26-— „ 13— „ 6 50 ,»a pol leta P četrt leta a* en mesec 220 V upravniStvu: az celo leto naprej K 20'-u pol leta „ P m četrt leta „ m cn mesec „ 10-5 — 170 /Sm poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h, SLOVENEC Leto XXXV. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . za več ko trikrat 13 h " „ 9 „ 8 „ V reklamnih noticah stare enostopna garmoridvi sla ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsa« dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo Kopitarjevih ulicah Sl 2 (vhod cez __dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se iu« vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod CJpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ---Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Poraz liberalcev aa Španskem. Velika vojska, ki jo je ukazala framasonska loža po vsej Evropi proti katoliški cerkvi, se je razvila, a z jako različnimi uspehi. Samo na Francoskem so vsled raztrganosti v katoliškem taboru dosegli, kar so želeli, povsod drugod so se liberalci temeljito vrezali. lilija namestu da bi sledila povelju lože, se papežu približuje, nemški centrum ie porazil združene nasprotnike, in zdaj se je dvignila še Španija, da vrže s sebe jarem liberalizma. Liberalna vlada ie začela delati po francoskem receptu in sicer je tudi ona začela pri redovih, da potem nadaljuje pri škofih in župnikih in slednjič pobere vse do zadnjega in izžene vsakoga, ki ji ni všeč. • Pa špansko ljudstvo se jc uprlo. Velikanski katoliški protestni shodi so pokazali, kaj da jc prava ljudska volja. Stara junaška viteška kri je oživela v Špancih, ki so začeli grozeče zborovati po vseh mestih. Kako resno je ljudstvo umelo položaj, naj pokažejo neki izgledi. Hribovci v Navarri so cclo noč gazili visok sneg, da so prišli na protestni katoliški shod. V Tafalli so sc katoličani vrgli na železniški tir, da so ustavili vlak, ki naj bi bil preprečil, da bi vlak s katoličani pravočasno došel v Pampeluno. Baskiški kmetje so gazil po 40 km daleč od postaje, in vlaki so bili tako napolnjeni, da so lokomotive opešale. V Barceloni, kjer je največ anarhistov, je bilo na katoliškem shodu 60.000 zborovavcev. Podobni shodi, pri katerih je nastopalo tudi organizirano delavstvo, so sc vršili po vseh mestih. Posebno so se odlikovale žene. Gospe iz najvišjih rodbin in tovarniške delavke so enako agitiralc in kralju podale mnogo tisoč podpisov s protestom proti liberalni brezverski gonji. Liberalna vlada je padla, in prišle so volitve. Pri teh volitvah so pa liberalci pogoreli. Njihova stranka, ki jc štela prej 240 poslancev, jih je rešila zdaj samo 74. S porazom liberalizma se začenja nov? doba za Špansko. Vsi ljudski sloji, ki so dozdaj mrtvo ležali ob tleh, so sc oživili in razgibali, in to bo pomladilo cclo državo m ji dalo moči tudi za gospodarski^ napredek. Glejmo, da mi ne zaostanemo za Španci! MM f}Qj. Kranjska. ( Shod S, L. S. v Idriji) preteklo nedeljo popoldne pri Didiču je bii obiskan od vseh političnih strank. Dvorana jc bila natlačeno polna. Shod jc otvoril ob 4. uri popoldne v imenu »Katoliškega političnega društva v Idriji« tovariš Kavčič, ki odstopi predsedstvo dekanu Arkotu. Kandidat S. L. S. Gostinčar je razvil program S. L. S. glede na delavske stanove. Kazal je na potrebo, da se izpopolni delavsko varstvo, zavarovanje za starost in onemoglost, izprememba obrtnega nadzorstva, varstvo delavcev glede ua izvršitev javnih poslov in drugo. Nujno je, da sc varujeta z vsemi silami kmečki in obrtni stan. Vojaška služba se mora olajšati in skrbeti se mora osobito za to, da se kolikor mogoče zmanjšajo orožne vaje. Odgovarjal je Anton Kristan, ki je trdil, da je razvil Gostičar socialnodeinokraški program. Dalje jc trdil, da so sedanjo draginjo provzročili klerikalci, ker so glasovali za carino. Odgovarjal mu je Gostinčar in pojasnil, da jc potrebna v varstvo domače industrije carina. Koliko tvornic bi moralo delo ustaviti, ako bi tuje tvrdke preplavile naš trg z blagom. Koliko delavcev bi izgubilo kruh! Varuje pa carina tudi našega kmeta in zato jc potrebna. Prepovedale so ameriške Zjedinjene države tudi kitajskim delavcem, da se ne smejo naseljevati, ker so hoteli tako braniti domače delavstvo. Poklicati so hoteli na Ogrskem tudi kitajske delavce, a se je temu ustavila cclo socialna demokracija. Imela jc prav, da je branila domače delavce. Obrambena carina je torej potrebna. K besedi se je oglasil tudi Engelbert Gangl. »Dajte nam več šol,« jc zahteval, vse druge izpremembe naj sc zapostavijo. Naše ljudstvo postane nato prosvitljeno. In seveda, govoril je tudi »neodvisni kmet«, idrijski občinski tajnik Julče Novak. Kar ubiti je hotel Gostičarja. Predbacival mu jc slabo delovanje pri posameznih društvih v Ljubljani. lzpozabil sc je cclo tako daleč in je trdil, da ko sta imela Gostinčar in dr. Krek ključ blagajne »Slovenskega delavskega stavbenega društva« in je zmanjkalo 3000 gld. Pravi, da o tem govore »tercijalske« (zelo duhovito) delavke v ljubljanski tobačni tvor-nici. Gostinčar izjavi, da to ni res, da se je lulčc lagal in da bo dokazal to svojo trditev pred sodiščem. Vsled Julčetove surovosti so sc zgražali zborovalci iu mu niso pustili dolgo govoriti. Zato jc požgečkal šc malo Julčeta Kristan. Zelo dobro jc zavračal Kristana tudi tovariš Logar. Po tri ure trajajočem shodu ga jc zaključil dekan Arko. Na shod so spravili socialni demokratje celo otroke in ženske in seveda so spravili tudi liberalci na shod. kar leze iu misli v Idriji liberalno. Shodu uspeh ne izostane! Shod v Loškem potoku. Navzlic skrajno slabemu vremenu sc je vršil ob mnogobrojni udeležbi pristašev obeh strank volivni shod, ki ga jc sklicala »Kmečka zveza«. Kandidat S. L. S. Jaklič jc razvil gospodarski, narodni in verski program stranke, ki so ga vsi navzoči odobravali. Drugi govornik gospod Rus jc v krasnem in živahnem govoru povdarjal, mm. Nožnica lovskega noža. Iz zapiskov newyorškega detektiva. Moja žena je imela ljubljeno prijateljico, po imenu Ellen Braddock. Bili sta gojenki istega zavoda. Siccr jc bila moja žena precej starejša, ali vendar to ni iskrenosti njunega prijateljstva prav nič motilo. Velikega pomena jc bila za življenje tc mlade devojke romantična epizoda, pri kateri sem tudi jaz igral, kakor bo imel priliko videti čitatclj, važno ulogo. Fllin oče jc bil bogat, ponosen, imenitnik, stanoval jc v Athens, nasproti mesta Hudson. Morda bi na tem mestu ne bilo napačno, če bi omenil, da setn tedaj, ko sem sc oženil, segel precej čez svojo sfero; od tega ie tudi izviralo moje znanje z Ellen Braddock. Težko, da bi sc njen oče toliko ponižal, da bi sc sploh kai zmenil zame, če bi mu bil kie predstavljen. Kadar jc pa prišla Ellen v Ne\v York, nas jc vselej obiskala in tnarsi-kako veselo urico smo preživeli skupaj. Ellen je bila ljubko bitie in moral si i biti prav od srca dober. Nekega dne nam je prišla povedat, da bo potovala radi zdravja po morju v južno Ameriko. Odpotovala je z lepo ladjo, z »Ireno«. Minulo jc leto, a o'»Ireni« ni prišlo od nikoder nikakega poročila. Imeli smo jo seveda za izgubljeno in moja žena ie bridko objokavala izgubo I ubljcnc prijateljice. Nihče ni več upal, da bi še kedaj kai slišal o »Ireni«, o njenem moštvu in njenih potnikih. Nekega dne sem se peljal v lahkem vozu skozi mesto in sem imel neprijetnost, da sem prišel z nekim izvoščekom v nemilo dotiko. Oba voza sta sc ustavila. Izstopil sem in sem sc bližal onemu vozu, da bi opravičil svojo nerodnost. V vozu sta sedela gospod in dama. »Dovolite, da prosim . . .« sem začel, a sem hipoma obmolknil začudenja. »Ta obraz moram poznati,« sem nadaljeval po kratkem presledku; »da, to mora biti Ellen Braddock.« »Kakor resnično živim, to je gospod Brampton,« je zaklicala Ellen in mi podala roko. »Dovolite, da vam predstavim gospoda Lconarda Bartlctta.« Veselo sem potrese! roko mlademu možu. »Kako sc nai razjasni to nenadno veselo svidenje?« sem vprašal Ellen nestrpno. »To ic dolga povest. Povedala vam jo bom pri prvi priliki.« »Kani ste sedaj namenjeni?« »Danes se nameravava ustaviti v hotelu »Sv. Nikolaj.« Jutri odpotujeva v Athens. Očetu bom šc danes brzoiavila.« »Kako bo vesel, da vas bo zopet videl! Veste li, da smo vas imeli vsi za mrtvo? Nočem vas sedaj dalje zadrževati. Dovolil si bom veselje, da vas s svojo ženo v dobri uri obiščem v hotelu.« »O prosim, pridite, pridite! Srčno me veseli. da bom zopet videla svojo mladostno prijateljico.« Ko sem prišel domov, sem pripovedoval ženi o veselem srečanju. Veselja :e prišla skoraj ob pamet in bila ie takoj pripravljena. da se je žc od vseh strank mnogo obetalo, a malo storilo. Nai sc skoraj že tudi kaj stori zlasti za kmeta. Dasi ni somišljenik S. L. S., odobrava v celoti program stranke, katerega je razvil kandidat, in je še naročil, da naj se kaj stori proti izseljevanju. Ljudem sc naj preskrbi zaslužek doma, da bodo ostali na rodni zemlji. Ravnotako kakor za vinarstvo, sadjarstvo in druge panoge kmetijstva naj se skrbi tudi za gozdarstvo. V teh krajih je gozd glavni vir dohodkov. Treba je skrbeti za cenen in lahek izvoz lesa na tržišča ob morju, da bo naš les lahko konkuriral z lesom dežel, ki so daleč od morja. Potrebna bi bila dovlačnica iz Sodražice na kako postajo dolenjske železnice. Država naj da občinam odškodnino za dela v prenešenem dekikrogu. Pozabiti ne smemo koroških Slovencev; vsi moramo delati, da jih rešimo narodne smrti. Škandal je. kako se postopa s Slovenci v Dragi in Travi. Postopanje glavarja Schon-bergerja kriči po radikalnih sredstvih, s katerimi bi se pregnala temu gospodu nemška oholost. Za Loški potok bi bil potreben vodovod. Kandidat mu je odgovoril na posamezna izvajanja in obljubil, da bo stranka storila, kar je mogoče. Obljubljal ni nemogočih stvari. Kar čez noč sc pa ne more vse to izvršiti, za izvršitev celega programa je treba časa. Gospod kaplan je omenjal, da sta dve zelo važni stvari, zahteva po razporoki in brezverski šoli. Konstatiralo se je, da v Loškem potoku za take stvari ni nihče. Gospod župnik Rihtaršič je dal izraza zadovoljnosti, ker sc jc slfod vršil v tako lepem redu in slogi. Z novo volivno postavo smo dobili tudi volivno svobodo. Vsak naj voli po svoji vesti. Edini resni kandidat v okraju je kandidat S. L. S., ki ic tukaj razvit strankin program. Kdor ie za ta program, naj glasuje 14. maja za Jakliča. Pri glasovanju so vzdignili skoraj vsi roke za Jakliča.. Proti ni glasoval nihče. Shod je bil v volivnem okraju izmed najlepših ! (Shod v Stari vasi pri Žireh.) V nedeljo popoldne jc sklical kaplan Perko k Maticu v Staro vas shod ožjih somišljenikov. Gospodar hiše je dal na razpolago zgornje prostore, toda združeni liberalci in socialni demokrati so prostore zasedli. Iu ker se kljub povelju gospodarja hiše niso hoteli umakniti, se shod ni mogel vršiti in naši so mirno odšli z zavestjo, da nismo bili zadnjikrat skupaj in s prepričanjem, da dobra stvar mora tudi v naši občini vedno bolj napredovati. Združeni nasprotniki, kljub temu, da so imeli večino, so debelo gledali, ko so videli, da o trenj prave zavesti cclo v njihovo sredo vedno bolj prodira. Liberalen obroč, ki je vezal vso ono stran, poka, in to je, kar jih jezi. (Volivni shod ua Brezjah) jc bil 28. t. m. popoldan. Poročal je gospod deželni poslanec da mc spremlja. Našla sva mlado dvojico v elegantni sobi. Prijateljici sta sc objemali in poljubljali m nista vedeli veseliti konca. Ellen nama je pripovedovala strašno povest, kako sc ^e ladja ponesrečila in potopila, in o mnogoštevilnih nevarnostih. Lconard Bartlet ic bil višji krmar na »Ireni«. Razven njega iu njegove lepe spremljevalke so izgubili vsi ljudje na ladji življenje. Morje ju je vrglo ua zapuščen otok v Tihem morju in od tam iu c rešila neka atnerikanska ladja. »Ta gospod,« je končala Ellen, s pogledom polnim naiiskrenejše ljubezni, »je moj rešitelj; njemu se imam zahvaliti za svoje življenje.« »Ne verujte tega, gospod Brampton,« se jc smejal mladi mož; »gospica pretirava mojo malo zaslugo. Jaz sem ji dolžan prav toliko hvale, kaiti brez njenega poguma, brez niene velikodušnosti in brez njenega zaupanja na Boga, bi že davno šumeli nad nioiim mrtvim truplom morski valovi.« »To rada verujem,« ic rekla moja žena. »Vaše besede dokazujejo, da e šc prav ista plemenita deklica, kot ie bila nekdaj. V zavodu jc bil vsakdo od kuhinjske dekle pa do profesorja zaljubljen vanjo.« »Bodi no tiho, prilizovavka,« se ic šalila Ellen in pokrila s svoio ročico usta moji ženi. Dolgo smo sc prav izborno zabavali. Lconard jc napravil name zelo ugoden vtis. Bil jc duhovit in takorekoč v vseh strokah doma. kamor e ravno nanesel pogovor. Ura je odbila enajst in čudili smo se. kam je prešel tako bliskoma čas. Ločili smo se najprisrčnejše. Pogačnik, kateremu so volivci koncem govora soglasno izrekli zaupati je. (Shod v Ledinah.) V nedeljo zjutraj po maši se je vršil pri Veharju v Ledinah nad Idrijo volivni shod pod predsedstvom gosp. Kavčiča iz Idrije in v navzočnosti nad 100 zborovalcev. Gostinčar ic razvil program S. L. S. in pojasnil pomen sedanjih volitev, ki se vrše po splošni in enaki volivni pravici. Zborovalci so z navdušenimi živio-klici soglasno odobrili kandidaturo. Ko je še domači gospod župnik govoril o nekaterih lokalnih zadevah in jc Gostinčar na to točno odgovarjal, jc zaključil predsednik zborovanje. Navdušeni za S. L. S. so sc razšli nato volivci. (Shod v Trebnjem) se je vršil vkljub slabemu vremenu dostojno v prostorih župnišča. Volivcev čez 400. Navdušenje veliko. Petrovčič Jaka iz Trebnjega je hotel kaliti shod, pa so ga kmetje postavili pod kap. Od vseh 400 glasov bode neki »neodvisni kandidat«, menda, iz Mokronoga, dobil samo cn glas. V Št. Rupertu Stare en glas, pri nas v Trebnjem pa drugi Stare enega. Pač za pustni torek. (Ivan Hribar) se ži od nekdaj igra z drugimi. Tako tudi ob ti borbi. Kai ga briga, če spravi druzega v sramoto in s tem tudi v občutno škodo. Vzemi Žirovnika! Sam bi ta mož nikoli ne bil tako neumen, da bi se izpostavljal javnemu zasniehu. Hribar ga jc pognal. Babičev fantek bi bil po natornem potu prišel kmalu toliko k pameti, da bi se nehal staviti v nasprotje z ogromno večino sofara-nov. Hribar ga ne pusti! Seveda, on ne stanuje na Berniku in mu ni treba trpeti od sosedov. Pa Sršen! Do Velike noči jc bil ta mož sam zadovoljen s kandidatom S. L. S. Spoznal ie, da z liberalci kmet ne more. Ob romarski cerkvi ima zaslužek, pa naj bo proti cerkvi! Ko sc jc snovala tista liberalna zadružna zveza, ki jc že na papirju in nikjer več, so nagovarjali tudi Sršena, naj s svojo mlekarno pristopi. Pa bil ie prepameten, da bi sc dal vieti. Zdaj jc pa kandidat, ki se na agitacijskih listkih zanj naravnost pravi, da ni upanja na zmago. Hribar ga je pomočil v tinto. Edini pravi odgovor na tc brezozirnosti do drugih dobi Hribar s tem, da pade. Potem naj si ho pa svest, da bodo med tistimi, kateri mu bodo potihem padec najbolj privoščili, rav no Sršen, Žirovnik in Babčev fantek. (Petrič na Dobrovi.) Pri Andrejčku na Švici sc ie v nedeljo predstavil socialnodeinokraški kandidat Petrič. Bilo jc krog 80 zborovavccv, med njimi pač le malo številce Petričevili pristašev, drugi iz radovednosti. Predsedoval ic Vičič. Kandidat ie govoril svoj govor, katerega vsebino poznajo bravci »Slovenca« že od prej. Odgovarjal mu jc domači kaplan Lenard. Prav posebnega upanja naj Petrič na Dobrovo nikar nc ima! »Ali imaš danes mnogo dela?« me je vprašala nekega jutra moja žena pri zaju-treku, kakih osem dni po tem dogodku. »Ne preveč; mislim, da boni dopoludne lahko končal. Daj mi še eno čašo kave, srček! Kie je pa .Herald'?» »«Nisem ga še videla.« »Kako zabita ie Mari! Ne moreni je navaditi tega, da bi prinesla časnike na mizo. kjer zajutrkiiiem. « Zena ic pozvonila; takoi sem dobil časnik. Pregledal sem vsebino, pa ni me zanimal niti uvodnik, uiti niso mogla obrniti nase moje pozornosti poročila iz kongresa. Konečno sem prišel do telegramov in tu so obtičale moje oči na sledeči notici: »Strašen umor. Athens je bil pretečeno noč pozorišče strašnega zločina, čegar žrtev jc lul bogati gospod Braddock. Morilec ie mlad mož, po imenu I eonard Bartlctt. Zločinca so žc prijeli in preiskava ie v polnem teku.« Moja žena sc ie silno prestrašila, ko sem ii glasno prebral poročilo. »Bartlett, Bartlctt,« sem ponavljal iaz. ker sc nisem mogel takoj spomniti, kje sem slišal to ime. »Ali ni to oni mladi mož, ki jc spremljal zadnjič Ellen?« sem vprašal konečno. »Kai, on da ie umoril starega gospoda? Potem se pa res nobeni fizijognomiii ne sme več zaupati. K.ic moreš dobiti odkriteiši. po-šteneiši obraz, nego ic njegov?« »Uboga Ellen,« e vzdihovala moja žena, »kaj ho ubožica trpela. Meni se ic zdelo, da ic zelo ljubila mladega Bartlctta.« Štajerska. (Shodi »Kmečke zveze«.) Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili brzojavko, da so se vsi shodi »Kmečke zveze« vršili ob velikem navdušenju za »Kmečko zvezo« in njene kandidate. Iz Brežic smo dobili brzojavko: Na volivnih shodih na Loki in v Vidmu kandidatura dr. Benkoviča od 500 volivcev soglasno sprejeta. (Sv. Urban pri Ptuju.) Narodna stranka je sklicala na nedeljo, dne 28. aprila, tukaj pri Čolnarju volivni shod. S kandidatom Jakobom Zadravcem je prišel iz Celja general sam, dr. Kukovec. Na shod je prišlo poleg štirih učiteljev in treh žensk še celih osem pristnih štajercijancev. Našiti je bilo nad 150. Radi bi zborovali pod svojim predsedstvom, pa niso mogli, ker jih je bilo premalo, da bi si isto izvolili; pod našim pa niso hoteli zborovati; že vedo, zakaj ne! Zato do pravilnega shoda sploh ni prišlo. General brez »šterna«. dr. Kukovec se je vedel do skrajnosti netaktno; hor tel je prav po »doktorsko« strahovati tukajšnje ljudstvo, ki je prišlo na shod. Zato je pa tudi od našega dobrega in poštenega ljudstva slišal toliko žarkih in kislih, da iih menda nebo tako hitro pozabil. Njegov kandidat, Jaka iz Rakitja, pa se je lahko na svoje oči in ušesa — če ni popolnoma slep iu gluh prepričal, da mu tukaj pri Sv. Urbanu ne cvetc pšenica, ki bi jo on kdaj mlel v državnem mlinu. Zivio naš kandidat, dr. Miroslov Ploj! Goriška. (Svetnik Gabrijelčič popravlja.) Vele-cenjenemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Z ozirom na članek priobčen v št. 95 Vašega cenjenega lista pod naslovom: »ln sedai pričakujemo odgovora« ter sklicevaje se na § 19 tiskovnega zakona, prosim, da spre mete nastopni popravek: »Ni res, da sem sc skliceval na shodu v Kojskem na to, da sem brat prelata. Nasprotno je res, da v celem svojem govoru nisem zinil besedice o svojem bratu prelatu. Z odličnim spoštovanjem Mihael Gabrijelčič, nadsodnije svetnik. Trst, 28. aprila 1907. Druge dežele. (Stranka prava v Dalmaciji) je izdala proti resolucionašem volivni oklic z geslom: Ni za Beč ni za Pešto več za slobodnu Hrvatski! ! (Katoliška stranka na Moravskeni) je oti-cielno postavila 16 kandidatov. Ti so. poleg Slovencem že zdaj znanih: Dr. Stojan, dr. Hruban, grof Tinin, Jožef Kadlčak, Šramek, še: Koukal, Jakubsky, dr. Gott\vald, Valou-šek, Pillich, Cernovšek, Sobotka, Tvaružek, Jilek, Kuchynka, Silinger. PO CESARJEVEM PRAŠKEM OBISKU. Cesar se ie povrnil 29. aprila ob 2. uri 45 minut nazaj na Dunaj in se odpeljal naravnost v Schonbrunn. Popoldne se ie vršil na Dunaju ministrski svet. Beck je kratko poročal o cesarjevem popotovanju. Ko je zapuščal cesar Prago, ga je pozdravljala velikanska množica, ki je napravila špalir od Hradčina do kolodvora. Burni »Na zdar« klici so izpričevali udanost češkega ljudstva sivolasemu češkemu kralju. Ob 9. dopoldne se je odpeljal cesarjev posebni vlak na Dunaj. Milosrčno svoe srce je dokazal vladar tudi ob svojem praškem obisku. Daroval je praškim ubogim 10.000 kron in nadalje ubožcem v mestih Karlin. Smichov, Kraljevi Vino-liradi in Žižkov po 200 kron, za uboge manjših občin po 500 kron, praškim dobrodelnim zavodom in društvom pa 17.000 kron. Namest- »Tudi meni se je tako zdelo,« sem odgovoril. »Sicer se mi pa stvar zdi zelo čudna. Ko bi le bilo kaj natančneje povedanega. Potem bi že . . .« Vrata so se odprla in Ellen sama .ie stopila čez prag. Prišla je pravkar in med ihte-njem je r* vedala sledeče, strašnega dogodka se tičoče podatke. Na dan njenega prihoda v Ne\\ York seje vrnila domov in je povedala očetu, da ima zahvaliti svojo rešitev le mlademu Bartlettu. Stari gospod e prosil rešitelja svoje hčere, naj ga obišče, da se mu bo mogel osebno zahvaliti. Bartlett je prišel iu bil sprejet z veliko prisrčnostjo. Leonard in Ellen sta se ljubila. Pred dvema dnevoma si ic upal prositi roke gospice, ali njen oče ga je v veliko njegovo začudenje zavrnil s preziranjem in z žaljenjem. Starega gospoda je razljutila tolika predrznost in prosil je višjega krmarja, naj takoj zapusti njegovo hišo, dasi je bilo že pozno zvečer. Bartlett ni hotel od hiše, dokler ne bi še enkrat govoril z Ellen. Skril se jc na skednju, ker je upal, da io bo videl drugo jutro. Gospod Braddock se je vlegel k počitku in ni več vstal. Tisto noč je bil umorjen. Zjutraj jc prišel, kakor navadno, služabnik budit gospoda. Na kljuki pri vratih jc opazil kri in ko e vstopil ie zagledal strašen prizor. Stari gospod je bil mrtev, telo je viselo iz postelje, m dolgi, beli lasje, so se potapljali v lužo krvi. V vratu mu je zijala velika rana in je kazala jasno, kai mu jc vzelo življenje. Postelja ni bila prav nič v neredu in vsaka stvar v sobi ie bila na svo em navadnem mestu. Morilec je moral opraviti svoje grozno delo v veliki naglici. Služinčad je takoj sumila mladega moža, ki se jc pretečeni večer prepiral z gospodom. Preiskali so hišo in našli so Bartletta v sladkem spanju na skednju. Bil je okrvavljen in nož. s katerim je bil zločin storjen, je ležal ne daleč proč v senu. Naj je še tako živahno in prepričevalno zatreval, da .ie nedolžen, vendar so ga odvedli v zapor. i niku grofu Coudenhoveu jc cesar izjavil, da j je zadovoljen s svojim bivanjem v Pragi in se mu jc toplo zahvaljeval. Praškemu županu dr. Grosu ie obljubil cesar, da pride prihodnje leto k praški jubilejski razstavi. Judovsko vodilno glasilo »N. E. Pr.« jc iznenadilo cesarjevo lastnoročno pismo, ker naglaša, da je prišel trenotek narodnega sporazumljenja. List sodi, da se dobe pozneje tla, ki bodo ugodna Za seme, ki ga stresa cesarjevo pismo. DR. LUEGER NA DUNAJU. Slovesno so pozdravili preteklo soboto dr. Luegerja v Gradcu. Seveda je bil sprejem tudi na Dunaju sijajen. Luegerjevo zdravstveno stanje je povoljno. Županskih poslov ne more še prevzeti, ker slabo vidi. Ostane pa na Dunaju, da sodeluje po svojih močeh pri občinskih poslih in jih nadzoruje. Dr. Lueger toži inženirja Frassla zaradi razžaljenia časti. Trdil je namreč mož na nekem volivnem shodu. da dobiva na leto iz mestnih ustanov nagrade 100.000 kron. POTOVANJE DR. EORTA PO DALMACIJI. Šibenik, 28. aprila. Trgovinski minister dr. Foft je v soboto 27. t. m. dospel v Šebenik, kier so ga sprejeli namestniški svetnik vitez Rešetar, župan Krsteli, polkovnik grof Attems, linijski ladijski poročnik Riebek in zastopniki oblastev. Pod vodstvom pristaniškega kapitana si ie minister ogledal luko in nameravane zgradbe v pristanišču. Nato je šel po mestu in obiskal tudi zanimivo stolnico. Ogledal si je tudi premogovna skladišča, ki ili bodo najbrže prezidali. Včeraj je bil minister v lesnih skladiščih tvrdke Stein-beis iu v spremstvu obrtnega nadzornika Pellegrini v tovarni za izdelovanje karbida, ki je največje podjetje neie v Dalmaciji, ampak največja tovarna te vrste v Avstriji sploh. Minister sc ie informiral o vseh posameznostih in zlasti glede komercijalnih razmer tvrdke, izrekel svoje priznanje podjetju in izrazil željo, naj bi kar najboljše uspevalo. Po obisku tovarne se je minister peljal k slapu Krke, nato pa na ladji Pelagosa nadaljeval svojo pot v Spljit. POVEČANJE RUSKE ARMADE. Vlada bode dumi predložila zahtevo, da ji dovoli 403.000 novincev. Vojni minister utemeljuje svoj predlog s tem, da se mora vsled notranjega položaja in vsled potrebe, da se izpopolnijo vzhodnoazijske čete, neobhodno zvišati število novincev. IZJAVE HRVAŠKIH STRANK. Na zaupnem shodu hrvaške napredne stranke v Zagrebu so sklenili resolucijo, ki izvaja: Hrvaško-srbska koalicija ima dolžnost, da izrabi sedanji trenutek in uveljavi v smislu reške resolucije postavo in upravičene zahteve hrvaškega naroda in da zato prej ko mogoče stavi konkretne zahteve in da vztraja pri svojih zahtevah, dokler se ne izvedejo. Stranka ie prepričana, da pri reški resoluciji niso bili merodajni edinole taktični, marveč da so bili merodajni načelni razlogi za korist Hrvaške in Ogrske. Stranka želi, da bi Ogri izpre-videli, da zahtevajo ogrske koristi, da se ugodi hrvaškim zahtevam. V Zagrebu se je vršil dne 28. t. m. tudi shod zagrebškega kluba hrvaške stranke prava. Sklenili so resolucijo, ki naglaša: Ogrski vodilni politični krogi nc uvidijo potrebe, da se mora spoštovati državno-pravno načelo enakosti. V škodo Hrvaške razlagajo in izvajajo vedno še celo nagodbena določila. Stranka zato zahteva odločno, da se morajo preprečiti spletke pristašev starega vladnega načina. OGRSKA. Dne 3. majnika nadaljujejo v Budimpešti nagodbena pogajanja. V Budimpešto se pripeljejo avstrijski ministri dne 2. maja. Sodijo, da se doseže sporazumljenje. Ogrski državni zbor je odobril po delegacijah sklenjeni zakon o skupnih izdatkih in o prekoračenju kreditov. Stališče Košutovcev jc obrazvil poslanec Hollo, ki .ie naglašal, da stranka sicer odobrava predloge, a s tem nc opusti svojega drža.vnopravnega stališča. V nadaljnem govoru je izjavil, da morajo ali delegacije odpraviti ali iih pa znatno izpremeniti. Obsojal je tudi vsakoletno prekoračenje kreditov- vojnega proračuna. Rekel je, da ne gre pošiljati denar oblasti, ki ima sv oj sedež v prestolici tuje države. Končno je izjavil, da hoče dovoliti stranka vsa sredstva za ojačenje moči, a da zahteva ustavna zatrdila glede na notranje politično življenje. Krona in državni zbor sta enakopravna činitelja v državnem življenju in ne sme noben teli činiteljev zavrniti žalitev drugega činitelja. V zakonskem načrtu so izpremenili besedilo »po delegaciji dovoljene zneske« v besedilo »po delegaciji določene zneske« in tako izrazili, da delegacije niso samostojni postavni činitelji, marveč da sklepata končno v delcgacijskih sklepih državna zbora: avstrijski in ogrski. Ogrski državni zbor zboruje do 10. junija, ko se prično štirimesečne počitnice. Včeraj, dne 29. aprila, je preteklo tisoč let, ko je umrl ustanovitelj ogrskega kraljestva, Arpad. Nameravajo zato prirediti veliko slavije. ZA POOSTRITEV ŠOLSKIH KAZNI IN DISCIPLINARNIH SREDSTEV. Dunajski okrajni šolski svet se je izjavil za strožje kazni in disciplinarna sredstva po ljudskih in meščanskih šolah. Pozval je šolska vodstva, nai izjavijo, če zadostujejo sedanja kazenska sredstva in v koliko naj se razširijo. BAVARSKI INDUSTRIJCI PROTI SVETOVNI RAZSTAVI V BEROLINU. Monako v o, 28. aprila. Bavarski industrija so sklenili, da se ne bodo udeležili nameravane svetovne razstave v Berolinu leta 1913. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Poljskega poslanca Chlapovvskega je ukoril podpredsednik nemškega državnega zbora, Kaemph, ker je obsojal prusko-polisko politiko. V nemškem državnem zboru nameravajo še do Binkošti rešiti penzijsko postavo, nadalje razpravljati in rešiti še v prvem branju zakonski načrt o razžaljenju Veličanstva. HAAŠKA MIROVNA KONFERENCA. Avstrijo zastopajo na drugi haaški mirovni konferenci: tajni svetnik Merey, kot izredni in pooblaščeni poslanik, nadalje kot izredni poslanik in pooblaščeni minister baron Marcchio, nadalje prof. dr. Lammasch, pod-admiral Haus, vojaški pooblaščenec baron Gicsl, vitez pl. Weil, Szilassy pl. Szilas, in Piliš, Egon pi. Bery, kot tajnik odposlaništva in mornariški poročnik pl. Konek, kot tajnik mornariške delegacije. AEHRENTHAL V BEROLINU. Berolinski obisk našega zunanjega ministra ima namen, da se Aehrenthal predstavi nemškemu cesarju. NEMŠKO-AMERIŠKA TRGOVINSKA POGODBA. se te dni podpiše. Potrebne listine so že došle iz Washingtona v Berolin. PROTI IZSELJEVANJU. Atene, 28. aprila. Ker izseljevanje na Grškem neznansko narašča — prebivalstva jc na Grškem le tri in pol milijona, izselilo se jih pa je v enem samem mesecu 5000 — je vlada sklenila le nad 10 let starim osebam dati potne liste iu je odredila, da se smejo izseljenci vkrcati samo v Patrasu in Pireju. NEMIRI V MAROKU. U d j a. 28. aprila. V taborišče pri Aini so izkušali udreti ponoči trije domačini, toda so zbežali, ko iili je straža zavrnila. Eden izmed njih je streljal in zadel lahko stražečega vojaka. Ta ie takoj streljal in poveljnik jc razposlal patrulje, ki pa niso našle ničesar sumljivega. Najbrže ie bil to le navaden roparski napad. UMORI NA BALKANU. Carigrad, 27. aprila. Pretekli ponedeljek so v Seresu Grki umorili bolgarskega mesarja Petra Jorigieva. Kot Bolgari trdijo, je to že petnajsti umor v Seresu. ANGLEŠKA MORNARICA. London, 28. aprila. V Sheerness sta zadela skupaj torpedni ru.šilec »Recruit« in neka ladja, ki je bila jako poškodovana. V Pembrok u so spustili v morje oklopno križa-rico prvega razreda »Defencc«. NOVE ŽELEZNICE NA BALKANU. Carigrad, 27. aprila. Jutrišnji ministrski svet se bo posvetoval o gradbi vojaških železnic, namreč železnice Rodosto- Ma-ratti in črte Babaeski-Krklice. Delo se bode najbrže izročilo Orientskim železnicam, ker so njihove ponudbe še cenejše, kot pa jih je stavila neka francoska družba. ZOPET VOJNA V AMERIKI? Wa s h i n.g t o n, 29. aprila. Poroča se, da je nastal prepir radi meje med državama Venezuela in Columbia. Vojaštvo jc pripravljeno. PATRONE ZA SRBIJO. Srbski ministrski svet jc sklenil, da nabavi polovico patron v Hirtenbergovi tvornici, polovico pa pri ogrski tvrdki Manfred Weist. Gre sc za 40,000.000 patron. Dnevne novice. + Prevzvišeni gospod knezoškof se je vrnil včeraj z vizitacije in birmovanja v kranjski dekaniji. Birmancev je bilo v posa-. meznili župnijah: Mavčiče 54, Kranj 348, Bes-nica 63, Tržič 411, Kovor 80, Križe 130, Duplje 67, Goriče 74, Trstenik 75, Predoslje 151, Št. Jur 333, Velesovo 88, Šenturška gora 55. Predvor 165, Kokra 65, Smlednik 21 i, Zapo-ge 29. + Osebna vest. Pretekle dni je gospod dr. Feliks Kovačič, odvetniški koncipijent v Gorici, napravil na c. kr. višji deželni sodniji v Trstu odvetniški izpit. Rodoljubnemu goriškemu rojaku srčno častitamo! + Hrvaško-slovenska slavnost. Hrvaško in slovensko učiteljstvo odkrije o Binkoštih na Vinici spominsko ploščo hrvaškemu pisatelju in učitelju Ljud. Tomšiču, ki je bil rojen na Vinici. + Župnik Plevanič, ki je bil 1. nedeljo v postu rahlo od kapi zadet in se je zdravil v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, se je v soboto (27. aprila) precej popravljen in okrepčan povrnil na svojo službo v Sotesko. Ta novica bo gotovo razveselila njegove mnogoštevilne prijatel c in častivce, ki mu želijo še dokaj let v aktiviteti. ; Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Kanonično sta bila danes umeščena čč. gg.: Frančišek Pešec, dozdaj župnik na Robu, na župnijo Krka; Tomaž Zabukovec, dozdai kaplan na Blokah, na župnijo Rob. Premeščen jc g. kaplan Jožef Podlipnik s Krke kot župni upravitelj na Scla pri Šumbergu. Nameščen pa jc g. Matej Sušclj kot kaplan na Blokah. + Odlikovanje. Vojaški superior v Ino-mostu msgr. Ivan Kloobos jc odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. + lz politične službe. Na lastno prošnjo sta vsled bolezni vpokojena okrajna tajnika g. Franc Demscher v Novem mestu in g. Friderik Sertič v Cernomlju. — Družinski večer društva »Kranj« v Kranju dne 21. t. m. se je izvrstno obnesel. Dvorana polna. Gospod profesor Jarc je pre-uaval o socialnem pomenu vzgoje. Udeležil se je letošnjega velikega sestanka v varstvo mladine na Dunaju ter nam podal z njega najvažnejše točke, n. pr. o vzgoji zanemarjenih otrok, o varuštvu itd. Predavanje je bilo programatično; gospod predavatelj nam je v velikih potezah razgrnil prostrano vzgoje-, slovno polje, kjer nas čaka še dosti dela vseh. Prekrasna je bila točka: igra na citre in gosli. Glasno ploskanje je pokazalo, kako so bili vsi vzradoščeni vsled tega izrednega vžitka; splošna želja je, da bi se kmalu nudila prilika, zopet slišati kaj tako lepega. — Veseloigra »Kordon« je dosegla popoln uspeli. Za naše diletante je bila to nekakšna bene-fica in reči moramo, da st) jo častno izvršili. Končno moramo pohvaliti tudi pevski zbor, ki nam je zapel tri lepe pesmi. Bilo je res utile eum dulci! — Velika veselica na kortet bodoče Prešernove koče sc vrši dne 2. v slučaju slabega vremena — dne 9. junija t. 1. v Zvezdi v Kranju. Prosimo vsa p. n. društva, naj blagovolijo upoštevati omenjeni dan ter določijo eventualne veselice na poznejši čas, da se doseže popolnejši gmotni uspeh. Nagloma umrl. V nedeljo večer je v Novem mestu gostilničar g. Mihael Ka-stelic, po domače »pri zgornjem kovaču« nagle smrti umrl. Mož je bil zvečer še v družbi svojega prijatelja prav vesel, naenkrat pa se je počutil slabega, naslonil se je nekje v bližini svoje hiše in se nezavesten zgrudil. Poklicani zdravnik je konštatiral srčno kap. Onesveščenec jc kmalu nato umrl. Lahka mu žemljica! Iz Senja. Krnipotičevo knjigarno je kupila tvrdka Devčič in Co. Prvi roj. G. Franc Vok, posestnik in čebelar v Hrašah pri Lescah je imel pred dvema tednoma prvi roj. Roj je težak čez eno kilo. Skoro gotovo bo še enkrat rojil. lz Borbecka na Nemškem se nam poroča: Umrl jc tu K), t. m. Simon Podbcvšek. K pogrebu ga je spremilo avstrijsko društvo sv. Barbare z zastavo, godbo in vencem. Naj počiva v miru v tli "i zemlji ! Na Koroški Beli se vrši v nedeljo, dne 5. maja posvečevanja novega oltarja in sveta birma. — Obsojena sleparica. Marija Lukšič, ki jc na mestu svoje mačehe vzdignila v Novem mestu 500 kron m pobegnila, je bila te dni obsojena v trimesečno ječo. Tečaj za strojnike in monterje za elektrotehniko. R; ivnatcljstvo c. kr. državne obrtne šole v X. dunajskem občinskem okraju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da otvori dne 16. septembra in 16. februarja strokovne tečaje za strojnike in monterje za elektrotehniko. Ta strokovni tečaj ima namen, da si ključavničarji in mehaniki pridobe one strokovne tehnične vednosti, katere potrebujejo pri rabi in montiranju električnih in drugih obrtnih strojev. Natančnejši vsprejemni pogoji in učni načrt so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na v pogled. — Novice iz Rakitne. Dne 25. aprila je v Rakitni posestniku Andreju Kržiču štev. 31 pogorelo 17 oralov gozda. Zažgali so pastirji po neprevidnosti. Po velikem trudu so ljudje s težavo omejili ogenj s tem, da so skopali jarke. Od sobotne noči nadalje neprestano sneži kot v najhujši zimi, snega imamo visoko čez kolena. Stari ljudje ne pomnijo toliko snega v tem času. Železnica Trebnje-Št. Janž. Politični obhod za to železnico bo dne 24. maja. Imenovan je za adjunkta pri mornariškem komisarijatu v Pulju g. Pavel Biber iz Ljubljane. Poroki. V ponedeljek, dne 29. t. m. se .ie poročil v Gorici v stolni cerkvi gospod Jan Janderka, c. kr. orožniški postajevodja v Breginju, z gospodično Katarino Lovrenčič iz Kreda. Poročil se je v Gorici gospod Fran Macarol, trgovce v Sežani, z gospodično Antonijo Fabčič iz Št. Vida. Živinski potni listi za konje, osle in mule na Kranjskem. Jcdnako, kakor ie žc prej bilo odrejeno na Štajerskem in Koroškem, za-ukazala je tudi deželna vlada za Kranjsko, da morajo imeti od 1. maja 1907 začenši tudi kopitarji (konji, osli in mule), ki se ženo na semnje ali dražbe, s seboj živinske potne liste. Za izdajanje teh živinskih potnih listov veljajo vsi predpisi § 8. občnega zakona o živinskih kugah z dne 29. februarja 1880. leta, držav. zak. št. 35, izdanega izvršit-venega ukaza / dne 12. aprila 1880. leta, drž. zak. št. 51. — Prestopki kaznovali se bodo po zakonu z dne 24. maia 1882. leta, držav. zak. št. 51. Zgradba cerkve na Viču napreduje precej naglo. Zvonik je dograjen 12 m visoko, cerkveni zid 7 m. Cerkev bo do zime pod streho. Umrl je na svojem gradiču v Podbo-jah na Vipavskem g. Bernard Dolenec, star 69 let. — V Črnomlju jc umrl g. Jakob Zim-merman, vr.lgo Mič, star 95 let. — Pri sv. Ivanu pri Trstu jc umrl posestnik g. Josip Šahar. Naši ptiči pevci se zopet vračajo. Kako malo se jih je povrnilo! Na milijone so nam iili pobili lakotni polentarji! Toliko se pri nas govori in tudi stori za varstvo živali, svoje ljube ptičicc tako nežno varujemo, pa kaj nam vse to pomaga? Kdo bo zabranil Italijanom pobijati naše ptičicc? Zavzamejo sc naj za nje poslanci in nadregajo ministra za zunanje posle, da zabrani to brezsrčno |X)bijanje. Ali bo treba te lakotneže tožiti pri haškcm razsodišču ? Ljubljanske nouice. Ljubljanske volivne. i j Liberalna nesramnost. Liberalci si ne morejo drugače pomagati v Ljubljani, kakor da besni izreklamirajo z lažnjivimi podatki svoje politične nasprotnike iz volivnega imenika. Najvišje se je povspel neki liberalni snirkavcc, ki je vložil reklamacijo, naj se izbriše ljubljanski škof, češ, da uživa javno podporo. To liberalno lumparijo, ki niti škofu ne privošči volivne pravice, povejte ljudstvu na vseh shodih. Isto so porabili proti raznim duhovnikom. Na Grassellija se pa ti tički niso spomnili, dasi je notorično vse. kar dobiva, samo podpora iz občinske in deželne blagajne. Bogoslovci bi po liberalnem mnenju ne smeli imeti volivne pravice, ker gredo vsako leto na počitnice. Toraj se morajo izbrisati vsi liberalni profesorji, liberalni uradniki, ki gredo na dopust, pred vsem pa veliki Nimrodi a la Tavčar in Hribar, ki pol leta prežive na lovu izven Ljubljane pri zajcih in zajkljah. Tudi dr. Triller bi moral iz imenika, ker je bival v Niči. Liberalci so izreklamirali svetnika trgovske in obrtne zbornice Globclnika, češ, da ne biva eno leto v Ljublialii, krojaškega mojstra Logarja, češ, da je premlad, ravnatelja »Ljudske posojilnice«, g. Kastelica itd. S takimi sredstvi so mislili doseči uspehe pa so se zmotili. Tako nizkotnost mora obsojati vsak dostojen človek in taki »liberalni« stranki pokazati hrbet! lj Huda konkurenca. Kregarju se je zdelo, da je to tako lahko, priboriti si ljubljanski mandat, kakor kostanj peči. Ne boš prijatelj! Posebno ne, če imaš tako učenega konkurenta, kot je Njegova Sladkost Ivan Veliki. Kregar si je pač mislil: Hm, aprila bo kmalu konec; v aprilu bom zlatil in srebril, zvečer pojdem na kak kozarec cvička, v nedeljo stopim malo na deželo; zvečer pridem v »Union«, berem »Slovenca«, 14. majnika bom pa izvoljen. Aha, oče Kregar to je bil račun brez krčmarja. Kregar pa je tič in seveda ni mogel zaostati za svojim tekmecem, in zato se je moral priučiti vsem slovanskim jezikom v enemu tednu. Če ga torej presojamo po naglici in pridnosti, je sedaj pravzaprav Kregar večji Slovan od Hribarja. Liberalci zdaj zavijajo, da se je Kregar iz slovanskih jezikov norčeval, a to ni res, govoril jih jc bolje, nego Hribar, ki je Kregarja prisilil k tci konkurenci. A kaj je to pri današnji konkurenci? Komaj je to delo končano, že čujerno, da ga jc zopet Hribar prekosil. Včeraj zvečer je namreč baie pri Roži svečano obljubil, da se v slučaju izvolitve zaveže tekom pol leta priučiti sc vsem integralom, difercncijalom in potenei-jalom, da bo enkrat mir, in tla bodo tudi pro-iesorji ž njim zadovoljni, ln sedaj strmi prijatelj Kregar! To niso špasi. Verjeti pa se-veda tudi ni treba. Hribar ne bo znal nikoli niti integralov, niti difcrencijalov. Kregar pa se jih bo gotovo naučil, če bo hotel, sicer bo pa izvoljen 'udi brez matematičnih obljub. Zato »Zivio Kregar!« Ij Kako znajo! O. Tadeja Grcgoriča so reklamirali libcralci iz volivnega imenika, ker baje šc ni dovolj star Ljubljančan. Lani mu jc pa prišel načelnik liberalne stranke Ivan Hribar osebno častitat k zlati maši. P. Benjamina tudi reklamirajo, češ, da še ni eno leto v Liubljani, pa že 44 let neprenehoma živi tu. lj Hribar lovi volivce. — Poštni uslužbenci. Hribar je nakrat čutil potrebo brigati se za volivce, za katere doslej ni imel ni 011 ne njegov »Narod« pri azne besede. Včeraj je v »Mestni dom« sklical poštne uslužbence. Mno-Ko jih je prišlo iz radovednosti, kaj bo povedal mož. katerega prijaznost do slug je obče znana. Hribar je obijuboval, da bo — 011 spravil Ljubljano v drugi razred, da bo delal na to, da pridejo tudi poštni uslužbenci v 35-letno službeno dobo, da pridejo do boljšega plačila. Imel je polna usta »obljub« — povedal pa seve ni, da je krščanskosocialna stranka tista, ki je pri dejanskem delu za pošt. uslužb., da bo v novem parlamentu ta stranka s približno 100 poslanci za poštne uslužbence dosegla več. nego bi mogel kak posamezni Hribar. Hribarjevim včerajšnjim besedam se je tudi presneto malo zaupalo. Predsednik društva poštnih uslužbencev je Hribarju očital, kako se je poštnim uslužbencem godilo ravno pri liberalni stranki. Poštni uslužbenci so izročili kole-kovane peticije, a tc peticije jc liberalna ljubezen do poštnih uslužbencev vrgla v koš in o njih ni bilo ne duha ne sluha. Sedaj se vse obljubi, a kadar bo čas za nas kai storiti, pa ie ostal doslej liberalni poslanec še vedno gluh in mutast. Hribar je nato seve »obijuboval«, da on tega ne bostoril. Hribar je s »svojimi obljubami« slab konkurent protivnemu delu krščanskih socialcev in poštni uslužbenci bi napravili slabo kupčijo, če bi zamenjali to delo s Hribarjevimi praznimi obljubami. Kako krščanski socialci tolmačijo službeno dobo, so Pokazali v nižjeavstrijski deželni upravi, kier sii gospodarji. Ondi so znižali službeno dobo deželnim uslužbencem na 30 let. Tudi v novem državnem zboru bode edino prava zastopnica teženj poštnih uslužbencev krščanskosocialna stranka. Kaj pa jc doslej naša liberalna stranka storila za poštne uslužbence. Liberalni poslanci sc leta in leta niso prav "ič menili za poštne uslužbence iu sedaj naj v zahvalo za to poštni uslužbenci Hribarja vlečejo iz vode. Hribar se moti! Tudi poštni uslužbenci bodo volili ljudskega kandidata, s katerim bodo lahko poljudno občevali in si ne bodo izbirali moža iz »višjih« krogov, katerimi šc za njegove zasebne špekulacije ne-dostajc časa. Nekateri poštni uslužbenci agiti-rJjo za Hribarja. Tisti gospodje imajo gotovo bol i razvito zagrizeno liberalno strankarstvo, kot pa stanovsko zavest. Naj ne bodo preveč usiljivi, da se krepkejše ne pomenimo! lj O Tičku. Hribarjev valpet pri mestnih delavcih se piše za Tička. Čujerno, da že zdaj pripoveduje, da bo za volitve vse sam uredil, glasovnice popisal in skrbel, da bodo mestni delavci Hribarja volili. Le za en slučaj naj izvemo, da bo brez izrečne prošnje delavcev kako glasovnico podpisal, pa jo izkupi. Volivni dan jc en dan tekom šestih let, ko so delavci enakih pravic, enake vrednosti z vsemi, tudi s Tičkom in županom. To vedo in vsa Tičkova zvitost ne bo nič pomagala. Varuj se, tičica! (Tajni zaupni shod liberalne stranke) se jc vršil včeraj ob pol 8. uri zvečer v gostilniških prostorih gospoda Mateja Sokliča Pred konjušnico št. 4. Bil je dokaj klavern. Na shod so prišli gospodje, katerih imena danes iz usmiljenja zamolčimo, zapomnijo naj pa si, da niso tisti faktor, ki drži pošto po koncu, kakor so nekateri trdili. Glavno besedo je imel gospod Trstenjak, uradnik ljubljanske mestne hranilnice. Tudi trditve g. Jakoba Dolenca, ki jih je pred shodom v gostilni M. Sokliča natvezal volivcem S. L. S., niso mogle omajati zaupanja volivcev S. L. S. Zatrjeval jc, da je kandidat Kregar monstrance kradel; kje, jc seveda pozabil povedati. Liberalcem privoščimo iz srca Dolenca, ki je pred kratkim zapustil deželno blaznico ter se ga sedaj poslužujejo, kakor slepega orodja, ker vedo, da se postavno zasledovati ne more. Takih Dolcncev ima liberalna stranka več med seboj. Dober tek! Da ni manjkalo pijače, se samo ob sebi razume. V sobi, kjer so zborovali zaupniki, je postavi! gostilničar, predno sc jc otvorilo zborovanje, na vsako mizo steklenico dveh litrov vina, katere je večkrat napolnil. Ko so sc liberalni generali napili, prinesli so pol Štefana vina pred par delavcev, da naj pijejo, kateri so to popili med burnimi klici zavednih volivcev, ki so rekli, da naj se postavi pred delavce, čc se jih spoštuje, sveža pijača in ne ostanki. Zavedni volivci so pozdravili liberalne mogotcc v imenu S. L. S. Med burnimi »Zivio Kregar!« po pristaših S. L. S. zapuste sklicatelji in liberalni mogotci svoje prostore. Omenjamo, da trnovskih volivcev nismo videli na tem zaupnem shodu. Pripeljali so marveč seboj ves žejni ljubljanski agitatorski štab, seveda brez velikih liberalnih feldmaršalov, katerim se zde liberalni agitatorje »pregmej«, da bi hodili v njihovo sredo. li Socialni demokratje so sklicali včeraj zvečer pri Breskvarju v Trnovem shod. Bilo ie kakih 50 ljudij. Ob :'/i na 9. uro je otvoril shod sodrug Mililer, ki jc dal besedo Kristanu. Ta je povedal, kaj je dejal Dragotin Hribar na nedeljskem shodu v Logatcu o razmerju med delavstvom in kapitalom. Zakaj D. Hribar, ki ima utelešen program, ne privošči delavcem 111 delavkam v svoji fabriki za nogavice boljših plač, zakaj nima tam mehkega srca za delavstvo? Če bi liberalci povedali. kaj so, če bi bili tako odkritosrčni kot dr. Tavčar, bi jim nc zamerili vsega tako. Iz Hribarja ne boste spumpali tega, kar bi moral povedati o svobodni šoli in o ločitvi cerkve od države. Grad, bi požrl velikanske tisočake, a izvedenci trdiio, da bi ne bilo vse skupaj nič. Stene na Gradu so tuberkulozne, kdor bi iih hotel osnažiti, bi moral zapraviti milijone. Liberalci prihajajo sedaj k delavstvu 111 ponujajo denar. Nikdar nisem bil za poli-cajstvo, a čc prihajajo tako, potem sc jih mora prijeti. Shod sc je končal ob na deseto uro. lj Shod ob 2. uri zjutraj so za danes sklicali socialni demokratje za natakarje in mar-kerje v kavarni »Leon« na Starem trgu. Prišlo je 5 natakarjev in markeriev. Shod se ni zaključil, ker sc ni pričel. lj Uradništvo banke »Siavije«. Kakor čujerno, sta v službi pri vseslovenski banki »Slavija« nastavljeni dve hčerki naprednih odličnjakov. Kedaj pridejo na vrsto vdova in sirote po umrlem Jesenku? Zakaj nimajo ti reveži nobene podpore? Ali »Slavija« nima za to nobenega zaklada? Ij Dober odgovor. Včeraj je »Slovenski Narod« opsoval kovaškega mojstra g. Ver-hovca v Vodmatu. G. Verhovc jc bil ob »Narodovem« napadu tako dobre volje, da ie iz hvaležnosti, da ga »»Narod« nc mara, daroval 2 kroni za družbo sv. Cirila in Metoda. Živeli nasledniki! lj Verdijev »Requiem«. Za prihodnja dva velika koncerta »Glasbene Matice« (Verdijev »Requiem«) se vstopnice že dobivajo v trafiki gospe Cešarkove v Sclenburgovih ulicah. Ker bo to izvajanje »Glasbene Matice« pomenjalo velik glasbeni dogodek v Ljubljani, katerega naj bi pač nihče ne zamudil, in ker jc gotovo pričakovati obakrat najmnogobroj-nejšega obiska, opozarjamo vse slovenske kroge in stanove, da si pravočasno osigurajo sedeže. lj H koncertoma »Glasbene Matice«: Verdijev »Requiem«. V boljše razumevanje veleznamenitih treh koncertov je »Glasbena Matica« izdala obširno 16 strani dolgo razlago, ki je pisana tako poljudno, da io razume tudi glasbeni nestrokovnjak. Priporoča se nujno, da vsakdo prej dobro prečita razlago, ker bo imel potem veliko večji užitek, ko bode skladb bolje utneval. Dobiva sc razlaga po vseli ljubljanskih trafikah brezplačno. — Vstopnice sc prav marljivo žc kupujejo. Dobivajo se v trafiki gospe Cešarkove v Šelen-burgovih ulicah. Kdor želi z dežele priti k prvemu ali drugemu koncertu dne 7. ali 8. maja, naj pravočasno po dopisnici naroči število in vrsto sedežev, ki so po 2, 3, 4, 5 in 6 kron. Ij Javna pritožba. Piše se nam: Vsled energičnega nastopa sosedov smrdljive Bo-načeve tovarne se je uradno ustavil motor v tej tovarni, ker je razširjalo gorivo tako neznosen smrad, da ni bilo mogoče več v okolici prebivati. Kliub uradnemu postopanju pa dela še motor zjutraj in zvečer ter nadleguje sosede. Vprašamo zadnjikrat, ali hoče mestni magistrat kot prva v to poklicana oblast uveljaviti svojo prepoved ali ne. Če je ne more, ali pa noče, naj to pove, da si bodo sosedje kje drugod iskali pomoči. Škandal je, da se tako malo gleda na higijenične predpise, veljavne za vsako tovarniško podjetje. Ali res mislijo gotovi ljudje, da so prebivalci v bližini Sv. Petra ceste kaki »mrčesi«, kateri naj bi se s smradom »morili«? lj Promenadnl koncert bode letos vsak torek od pol 6. do pol 7. ure zvečer v Zvezdi. Danes se vrši prvi promenadni koncert. Ij Vojaško preskrbovališče se letos deloma izprazni in dotični pisarniški oddelki preselijo v bivšo cukrarno. lj Za razširjenje proge ob Martinovi cesti so načrti zarad vpogleda in pogajanja ozir. odkupnih razprav strankam in posestnikom stavbišč na vpogled do 1. maja pri mestnem magistratu. lj Nastanitev konjenice, ki pride začetkom jeseni semkaj, bo v novi brambovski vojašnici. lj Sluge tukajšnjih bank, posojilnic in zavarovalnic ustanove podružnico dunajskega osrednjega društva. lj Tatvine. Na Bleivveisovi cesti je bil včeraj perici Uršuli Svetck ukraden zavitek perila, vreden nad 50 kron. Perilo jc zaznamovano s črkami P. K. in K. — V sv. Flori-jana ulicah št. 1 se .ie v noči od sobote ua nedeljo vtihotapil neki uzmovič in odprl s ponarejenim ključem vrata proda alne gosp. Les-kovica, ker pa ni dobil več kakor 1 K 58 v., je pobral več steklenic konjaka. Natakarici Mariji Lončar v Židovskih ulicah št. 5 je bilo ukradeno iz predala okoli 70 kron. Nekemu čevljarju v isti ulici pa ie zmanjkalo iz odprtega stanovanja 12 kron denarja. lj Nesreča. Na Poljanskem nasipu jc 26. t. m. padel pri podiranju hiše Anton Melca, delavec, z zidu dva metra globoko ter se na glavi tako močno poškodoval, da se je moral oddati v deželno bolnišnico. lj Potresni sunek. V noči od nedelje na ponedeljek ob 1. uri 52 min. značila je naša ljubljanska potresna opazovalnica potresni sunek krajevnega značaja. Kdor ie sunek čutil, naj to naznani. Ij Najden jc bil_ zlat prstan, vreden 10 K. Dobi se v Spodnji Šiški št. 172. Sobarica Ana Pušnik jc našla manjšo svoto denarja. lj Lueger je umrl? Ta vest jc krožila danes po Ljubljani. Pripovedovalo sc je, da je neki gospod dobil tako brzojavko. Stvar ie bila ta-le: Nekdo ie Ljubljančane prav neumno potegnil za »zadnii april.« Na Dunaju o Lu-egerjevi smrti nič nc vedo. Dr. Luegerju se zdravje boljša. POMLADANSKA ZIMA. April postopa letos res prav aprilsko. Včeraj je v Ljubljani nehalo snežiti, zvečer je deževalo, videli smo tudi solnce. Danes zjutraj je zopet naletaval sneg, a se je zjasnilo in sijalo dopoldne solnce. Ljubljanski šaljivci so uganili, da jc pričelo snežiti zato, ker se jc nebo usmililo oblakov prahu, v katere ie bila zagrnjena Ljubljana preteklo soboto. V Ljubljani imamo koncem aprila pred 1. majnikom tako plundro, kakor da bi bili v decembru. Danes so 'začeli odvažati sneg po onih ulicah, kjer stanujejo ljubljanski najvišji slcii. V nedeljo popoldne jc snežilo po mnogih krajih v Alpah. Sneg so imeli tudi v dunajski okolici; v Zagrebu in okolici, kjer je napravil veliko škode, ker je drevje že v cvetju. Telefon in brzojav med Dunajem in jugom je bil pretrgan. Trst jc bil popolnoma osamljen od severa. Šele včeraj popoldne je pričela poslovati ena brzojavna žica med Dunajem in Trstom. Popolnoma so bile pretrgane žice med Dunajem, Mariborom, Celjem, Celovcem, Ljubljano in Trstom. V Gmundnu je vsled nastalega mraza odstranjena nevarnost povodnji. V Inomostu je 28. in 29. aprila močno snežilo. Tiška dolina pri Korosmezo na Ogrskem je poplavljena. Škoda znaša 100 tisoč kron. Voda je odnesla 3000 hlodov. Na Gorenjskem pol metra snega. Rateče na Gorenjskem, dne 29. aprila. Tukaj je padlo danes pol metra snega ter mete še vedno dalje. Včeraj ponoči je bil silovit vihar z bliskom iu gromom. Po cesti delajo pot s sneženim plugom. Posledice takega vremena ob tem času si lahko vsak predstavlja. Štajerske nouice. š Novice iz Ptuja. V Ptuju je umrl dne 27. t m. trgovec in mestni odbornik Adolf Sellinschegg; bil je Slovencem skrajno sovražen in krivičen. N. v m. p.! — Dne 27. t. m proti večeru se je v ptujski okolici bliskalo in močno gromelo, po noči silno dežilo, v nedeljo zjutraj je padal sneg, ki pa je kmalu skopnel. Ker je v prejšnjih toplih dnevih že skoro vse ozelenelo in se začelo prikazovati že cvetje, se je jako bati mraza, ki je deloma že napravil občutljivo škodo. — Ptujski nemci in nemškutarji letajo kakor psi po mestu in okolici, kjer hočejo s terorizmom svojemu vsenemškemu divjaškemu kandidatu Maliku pripomagati do zmage: pa bo grozdje najbrž preki>lo, ker ima kršč. social. kandidat trgovec Mih. Kremser (iz Gradca) veliko pristašev. š Smrtna kosa. V nedeljo ponoči je umrl v 76. letu starosti v Celju vitez Kosslet, posestnik kemičnih tovarn v Celju in Hrastniku. š Umrl je v Celju posestnik gosp. Jožef Herzmann, star 80 let. — Istotam je umrl posestnik gosp. Franc Hecht, star 84 let. š Stavka dijakov proti profesorju. Na graški višji tehniški šoli nočejo dijaki več obiskati predavanja profesorja Emila Teischin-gerja. Novice iz Celja. S. Gregorčičeva slavnost je včeraj v celjskem „Narod. Domu" zelo dobro uspela, samo udeležba je bila zelo pičla. — Trgovsko društvo je imelo ob navzočnosti okolu 30 članov občni zbor. Predsednika je bil izvoljen R. Sterinecki. Razne stuari. Dvoboj v Zagrebu. Dvobojevala sta se 29. t. m. odvetniški koncipijent dr. Ivo Frank, sin znanega politika Franka in sin bivšega sckčncga načelnika Crebraka. Sprla sta se v neki kavarni. Sin varšavskega milijonarja ponarejalec menic. Sina peterburškega milijonarja Pro-kofjeva so zaprli, ker je ponaredil menice v znesku 400.000 rubljev. Roparski umor v župnišču. V Petroviči pri Moravski Ostravi je umoril Baspant gospodinjo Kouan v župnišču. Nato je pokradel morilec vse. kar je dobil. Morilec je že priznal dejanje. Velika nesreča v jeklarni. V mornariškem arzenalu v Honecurtu je padel kotel, napolnjen s 340 centov jekla. Mrtvih jc 21 delavcev, trije so nevarno in štirje lahko ranjeni. Telefonska in brzojavna poročila AERENTHAL V BEROLINU. Dunaj, 30. aprila. Avstrijski minister za zunanje zadeve Aerenthal se poda v Berolin dne 1. maja. AERENTHAL - TITTONI. Milan, 30. aprila. »Sera« poroča, da se bo vršil sestanek med avstrijskim ministrom za zunanje zadeve Aerenthalom in italijanskim zunanjim miistrom Tlttonijem dne 24. maja v Benetkah. Mogoče ie, da tudi italijanski kralj pride v Benetke. Temu sestanku se pripisuje velika važnost, zlasti glede na balkansko vprašanje. CLEMENCEAU JEVA SOCIALNA POLITIKA. Pariz, 30. aprila. 29. t. m. so zaprli generalnega tajnika sindikata jestvinskih delavcev Bousqueta zaradi hujskajočega govora. MAJOR USTRELJEN MED STRELNIMI VAJAMI OD VOJAKA. P i a c e n z a, 30. aprila. Tu je neki kor-poral 15. pehotnega polka med strelskimi vajami ustrelil majorja Pescatorija. Krogla ie šla majorju skozi hrbet v srce. Vojaka so seve takoj zaprli. OGNJENIK STROMBOLI BRUHA. M e s s i 11 a, 30. aprila. Ognjenik Strom-boli še vedno bruha iz sebe lavo. Vse trte so uničene, pada pepelnat dež; dve cerkvi sta poškodovani. TOVARNA ZELEZNIŠMH VOZOV ZAPRTA. Peterburg, 30. aprila. Tovarna železniških vozov so zaprli, ker ni bilo nič naročil. Odpuščenih je 2000 delavcev. LEVICA DUME PROTI POVIŠANJU ŠTEVILA NOVINCEV. Peterburg, 30. aprila. Levica iu delavska stranka bosta v dumi glasovali proti povišanju števila vojaških novincev. Opozicija šteje v tem slučaju 220 glasov. VELIKA EKSPLOZIJA V BARU. C e t i 11 j e, .30. aprila. V barskem pristanišču v Črni gori je eksplodiralo skladišče dinamita in strelnega prahu, namenjenega za pristaniške zgradbe. Vsled eksplozije je ena oseba ubita, 27 težko in 41 lahko rairjenih. — Shod sodalitatis za dt-kanijo Ribnica bo v četrtek. 2. maja oh 10. dopoldne v Vel. Laščah. Izjavo. »Slovenski Narod« z dne 29. t. m. obvestil jc ves slovenski svet, da sem jaz najnovejši informator gospoda dr. Šusteršiča, kar izhaja iz njegovih volivnih govorov. Izjavljam pod častno besedo, da z gospodom dr. Šuštcršičem o sedanjih.državnozborskih volitvah niti besedice spregovoril nisem, izjavljam pa tudi, ako bi gospod dr. Šusteršič ali pa kak član Slovenske Ljudske Stranke od mene kako informacijo potreboval, dal jo bodem, a vedno resnično, ne zmenivši se za grožnjo, s katero mi On preti v zadnjem stavku svoje notice. Res je pa, kar trdi »Narod«, da imam kri-stalnočisto preteklost kristalnočista bo tudi moja bodočnost. Moj značaj nadkriljuje dale-ko značaj onega, ki je napisal notico v »Slovenskem Narodu«. Vse to pa jc moj ponos! Pa brez zamere! Josip Prosenc, obč. svetnik. Op. uredništva: Dr. Ivan Šusteršič nas pooblašča izjaviti, da mu obč. svetnik Prosenc ni dal niti najmanjše informacije. »Narod« se jc v zadregi zopet zlagal! Dr. Šusteršič ima v rokah razna dejstva, preko .katerih se Ivan . Hribar ne more zmuzniti, nai 11111 »Narod« tudi I izkuša pomagati z lažmi. V ljubljanskem predmestju se proda ali pa v najem odda v kateri se nahaja dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, pod ugodnimi pogoji. — Vpraša naj se do 15. maja pod naslovom „hiša št. 2000, poste restante IjnisH -ju bij ana o 967 3-2 Vjugozapadni Istri, na prijaznem «riču z razgledom na morje, v sredi lepih vinogradov, potrebuje bokhni župnik 9;6 8 4 $ab$idijarjei za prav lahko službo, katero zmore tu Ji duhovnik v pokoju Dohodki so prav dobri in stalni. Prijaznih priglasov prosi na upravništvo »Slovenca", kjer povedo natančne pog je. •m Zaradi dogovora s tvomico za pisalne stroje »ADLERWERKE« jj|p# « Frankobrodu na Meni je i 15 Pisalnih stroje« ..flDLCR" 1** ...... »i ......... S« v učne svrhe na razpolago. am^ Zato se bo več tednov, počenši s 6. majem, popoldne in zvečer ŠSZ rnenjavaje za dame in gospode brezplačno poučevalo pisanje na stroj. Vprašanja na Ivana Jaxa & sina v Ljubljani. Dunajska ^ cesta št. 17. f^ 988 3 1 •$£! Ugodna prilika. Na Gorenjskem v lepem kraju se proda po ceni hiša~im v kateri je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom. Letnega prometa okrog 40.000 K. Hiša je pri župni cerkvi in blizo železnice. 979 3-2 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". Perje in puh oprano in očiščeno \ kilograma od 35 kr. višje C. J. HAMANN, Ljubljana. 543 6 VABILO na redni občni zbor hranilnice In posojilnice u Vipavi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo' ki se vrši v nedeljo 19. maja ob 3. uri popoldne v lastni hiši v Vipavi h. št- 87 in sicer zaradi nesklepčnosti prvega brezpogojno v smislu § 33 zadružnih pravil. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1906. 6. Prememba pravil. 5. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. 982 i-i Načelstvo. Pozor! ČoKetoun voda SiS^J1ffi.^ pri Štefanu Bergantu, Dalmatinove ulice. 991 Proda se iz proste roke vsled smrti lastnika mala pritli&na 989 4—1 obstoječa iz hleva, skednja, kleti in nad sto let ob stoječega mlina, vodne moči za 3 tečaje. Okrog hiše je zakajen sadni vrt in 7 oralov sveta, obstoječega iz 4 njiv, travnika in gozda. Vse je skrbno obdelano. Poizve se v vasi Gmajna žt. 13, pošta Črnuče, natančneje pa pri Mihovcu, Koseze I, pošta Sp. S ška. Štev. 3^9. Razpis. Za zgradbo dveh vodovodov v vaseh Jasen in Vrbovo, politični okraj Postojna, na .4.2oO K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 25. maja t« I. ob 12. uri opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom : „Ponudba za prevzetje gradbe vodovodov v vaseh Jasen in Vrbovo." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Podpisani občinski urad si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. — Oddaji ima pritrditi končno deželni odbor. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni podpisane občine. Občinski urad Jablanica, dne 23. aprila 1907. A. Hervatin, župan. 9S1 3-1 -—----- V..-A Priporoča svojo trgovino s klobuki in .čevlji i . v-:. )/-; t- • »s' - v & . V. V... .V.J-.V. • r A»-:T.*«N*'-A NW. <'.V •T/.I .V./-".s >--I Vi\ V— tr/. v-A V"A ■V > > .V. .V'> mmkmmk mmrnrnm ;v'>.Vi» •/'VS 1 .V. mmmmm UellKa zaloja OD Solidno Ulajo QD Zmerne cene /i!" U. B: m m Usojamo si naznaniti slavnemu občinstvu, da spravimo s 1. majem v promet naše GRANATNO PIVO, ki je varjeno po lastnem načinu iz najskrbnejše karameliziranega sladu. To pivo je radi proteinovih snovij, ki jih ima v sebi, zlasti priporočljivo rekonvalescentom in bolehnim osebam. Piuouorna G. fluer-jeuih dedičev u. iz f» um*** Lepo # stanovanje popolno samo zasč, v 1. nadstropje, z električno razsvetljavo, obstoječe iz 2 velikih sob, predsobe, sobe za služkinjo, se takoj odda. gso 2-1 Vpraša naj se Pred škofijo št. 3, I. nadstr., dopoldne do 11. ure, popoldne od 2. do 3. ure. v angleškem skladišču oblek O. Berriatovič, Ljubljana Mestnt trg 5. 9 3 12—7 Ugodno in ceno se proda lepa enonadstropna hiša, obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečne* 15, p. Bled. 784 20— l? V Sori pri Medvodah je oddati služba cerkovnika in organista. Skupne plače čez 600 kron na leto in prosto stanovanje. Služba se lahko nastopi takoj. 985 l-l Prodasta se dva zelo 983 3-1 lepa Gonja „Fuchsa", enake barve, prosta vseh napak, dobra za vsako vožnjo, hitro kot težko in nič plašljiva. Eden, 4 leta star, je 15' , pesti) visok, drugi. 5 let star, je 15 , pestij visok. Kupna cena 700 gld. Dopisi pošljejo naj se na upravništvo „SIovenca". Venček narodnih pesmi za mešani zbor harm. Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. 987 3 -i M iKS { _ () tuje od dne vloge do dne vzdiga po ■■ 2 aških lirah. Rentni davek U plača banka sama. Podružnica s v Celovcu, s i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i ■ i