O delil arnivov in zborovanjih ARHIV! XXI 1998 Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja Evidentiranje arhivsuega gradiva v National Archives and Records Administraron (NARA) v Washingtonu, □ C, 1. - 13. -unij 1-^98 Nekaj osnovnih podatkov o dejavnosti: Arhivsko gradivo NARA je hranjeno na več lokacijah: v stari stavbi Nal iona l Archives liiiildint; zgra|eni leta )935 na Pennsylvanta Avctiue (med 7 in H. idico). V Washingtonu hranijo najstarejše arhivsko gradivo, kongresno gradivo, zvezne sodne fonde i" arhivsko gradivo za ohdohje pred II. svetovno vojno ter gradivo, pomembno /a geneološke raziskave. Zaradi zapolnitve vseh kapacitet od leta 1970 stavba ne more več sprejemati arhivskega gradiva. V novi zgradbi National Arcliivcs, Kije Archives 11. v Col lene Parku, M d., na 8601 Aoclphy Road. /grajeni leta 1991 in usposobljeni za uporabo od konca novembra 1996 dalje, hranijo predvsem gradivo, pomembno za vojaške zgodovinarje in za zgodovino tik pred, med 11. svetovno vojno m po njej. Arhiv hrani arhivsko gradivo na posebnih medijih (avdio in video) skupaj s filmi, razglednicami, zemljevidi, načrti, geodetskimi posnetk in podatk: na elektronskih medijih. Gradivo se nanaša tudi na mednarodne odnose, trgovino, delo, promet, proračun, energetiko, socialne zadeve in obsega dve predsedniški zbirki v ohdelavi. V to poslopje je bilo premeščeno tudi arhivsko gradivo iz Suiilanda. Arhivsko gradivo NmR \ je hranjeno tudi v desetih Presidtnliul Liliriirtes (Predsedniških kjižnitali), ki so za/i vele po letu PJ.39 s predsednikom Ronseveltom in njegovo podarjeno osebno zbirko, prvo v ZDA. Ti so: Hoover Library v West Branehit, !owa, Roosevelt Library v Hycle Parku. New York, Traman Library v Indepcndcnceit, Missouri, liisenhower Library v Abilencu. Kansas, Kennedy Lihrary v Bostonn, Massaehnsctis, Johnson Library v Anstinu, Texas, Pord Lihrary v Grand Rapidsu. Michigan, Carter Lih rary v Allnnti, Georgia, Reagan Library v Simt Valleyju, California. Nixon PresiderJal Materials so še v Washingtonu, D C., zdaj v College Parku, prav tako nastaja tam [udi Uusli Projcct, ki ;e ho razvil v Busli Lihrary Zhirke v Predsedniških knjižnicah oh segajo arhivalije muzealijc i knjižnično gradivo; več kot 250 milijonov stram zapisov, 5 milijonov loto gralij, več kot 4500 km filmskega gradiva, za 68.000 ur diskov, video- in avdioposnetkov m 280.C00 kosov muzealij, kar omogoča kompleksen stud predsed niških gradiv in odnosov v izbranem ohdohju. Poleg teh ustanov hrani arhivsko gradivo tudi Liliniry «t Congrcss, zlasti kar zadeva varnostne arhive. NARA nadzoruji še drugih arhivskih zavodov po vseli ZDA. V nj'h je trenutno zaposlenih pri bi i/no 4000 arilivi.stov, ker so zaradi modernizacije opremi in postopkov skrčili število zaposlenih za več kot 1000 ljudi. Glede na moje časovno omejeno bivanje v ZDA sem se osredotočila na gradijo, pomcnihno za Slovenje v obdobju 1941 1954. Zato sem se zadržala le v Arcliivcs 1) v College Parku, Md, Nova. moderno opremljena šestnadstropna stavha se razprostira na f\4 hektarih zemljišča, ohsega 157.227 m2 površine v dolžini 336,5 m in širino 136,6 nt. Poleg tega ima svoje parkirišče v 3 nivojih za 763 vozil in zunanje parkirišče za dodatnih 64 avtomobilov V stavhi se raznovrstni laboratiroji na skoraj 10.000 nvj korser vatorsk lahorato1 ij na skor; j 4000 m2, laboratorij za specialne medije pa ohsega skoraj 6000 nP. Delovnih površin za obdelavo grad v; je 1 1.300 m3, pisarniških prostorov 21 100 m2 in skladiščnih površin skoraj 3500 uP Skoraj 21.(XX) m3 je tako imenovanega mechanical space. Velik avditorij je na površini 604 nP ■ t predavalnice na površini ca 762 m3. Arhivska čitalnica v drugem nadstropju, tam sem se pretežno zadr/cvrtla, sprejme hkrati skoraj 100 raziskovalcev, opremljena pa je tudi s 15 saniopostrež limi fotokopirnimi stroji (na kartico), na katerih je dovolj jno le 5 minutno kontinuirano fotokopiranje Mikrofilmska, filmska ter avdio- in videoeitalniea v eetricm nad slropju sprejme veliko manj ljudi, ima le nekaj eital cev, z dveh pa se lahko tudi samodejno preslikava na papir posamezne dokiimcnlc. V tretiem nadstropju je bogata knjižnica ter kartografsko in arhitekturno gradivo, v petem nadstropju so razglednice in drugo fotografsko gradivo, v šestem pa arhivsko gradivo na elektronskih medijih. V Arliives 11 imajo poskrbljeno tudi za dnevno varstvo do ¡0 otrok na 463 nP po vr.šme. prostor /a rekreacijo na 25(i m2, 1300 m1 povr šine na je namenjene 300 sede /cm v samopostrežni restavraciji v ¡:n'lieju. Tam je tudi priložnostna trgovin,ca. Celotna zgradba ima 367 omaric za osebno prtljago, saj v čitalnico smemo vzeti le majhno denar niui. Papir in svinentl i so na razpolago v čitalnici, vse jitalniee pa sprejmejo 3(J0 raziskovalcev hkrati. Ne na bolj zanemarljiv podatek je, da je v tej arhivski stavbi zaposlenih 600 arhivistov m vee kot 200 pogodbeno vezanih preostalih delavcev. Za var nost je hrezhihno poskrbljeno. Med starim poslopjem in novim arhivom vozi vsak dan razen sobote tako imenovani sla IT shuttle hrezplaeni arhivski avtobus, vsako uro od 8.CXJ do 17.00, saj je razdalja med njima za skoraj eno uro vožnje (odvisno od prometne gneče m linije). Glede na razpoložljiv čas sem se osredotočila na arhivska pomagala (Pinding Aids). . Najprej sem se seznanila z zadnpin splošnim vodni, on , v tteli delili: The Guide I o Pcdernl Ue cords in Ihe Niilional Archives (»Hlie USA, 19(>5_ ki gaje i lo^oec naročiti z vnaprejšnjim plačilom 95 USS m 5 US$ za poštnino na naslovu: National Archives Trust Pund, NW1\S, t O. Box 100793, Atlanta GA USA. Ugotovila sem, da so za Slovenijo zanimivi fondi ARHIVI XXI 1998 O (lain arhivov in /.horovan)ih ki vsebujejo predvsem glede na obdolje, ki me je najbolj zaniuiaio (1943-1954, II. svetovna vojna in njeno zaknlisjc, Tržaško vprašanje. -STO, Cona A in B, razmejitveno vprašanje, zavezniški dogovori in odločitve) le skupine arhivskih lonilov (Record Groups): RG 15 - Records of the Veterans Administration RG 4.3 Records of International Conferences. Com missions, and Impositions RG 44 Records of the Office of Government Reports RG 46 Records of the U.S. Senate RG 59 Records of tin. Department of Stale RG 84 Records of the Foreign Service Ports of the Departmeni of State liG 128 - Records of Joint Committees of Congress RG 165 Records of the War Department General and Spc ;ial Stall's RG 169 Records of the Foreign Feonnmii; Admini siration RG 20S - liecnids of the Office of War Information RG 211 Records of the Foreign Claims Section vWar) RG 218 Records of tlie US Joint Chiefs of Stall RG 226 Rccords of the Office of Strategic Services (OSS) liG 238 National Archives Collection of World War 11 War Crimes Records KG 242 National Archives Collection of Foreign Records Seized liC 260 - Records of U S. Occupation Headquarters. World War 11 RG 278 - Records of tlie Dir.plaeed Persons Com miss .on RG 331 ■ Recoids of Allied Operational and Occit pation Headquarters. World War 11 RG .332 Records of U.S. Theaters of War, World War II liG .338 Records of U.S. Aiiny Commands, 194? liG 395 - Records of U.S. Army Overseas Operations and Commands 1898 1942 RG 429 Records of Organizations in the Executive Office of the President RG 469 Recnrds of U.S. Foreign Assistance Agencies, 1948 1961. Zasledila sem vsaj šc 20 fondov, k. b: utegni, imeti zanimive podatke za naše ,ihmnčje za' nhrav navano obdobje. Ker ima vsaka od sknpin e .aevilnc podskupine se mi /di bolj smiselno aročili Vodnik ij pripraviti skupinski obisk v arhivu NARA. 2. Glede na omejen čas sem se boli posvetila skupinama 331 in 226. ,'ri skupini 226 (Rtciinls uf the Office ulj Stra tfiiiJ Services (OSS) sem pregledala 11 škatcl (shoe boxes) indeksne kartoteke od pi.d.skupine 0 '6. P 14 in B 17 Yugoslavia armadah, ki so se gihale na sredozemskih. jadranskih in halkanskih ter srednjeevropskih bojiščih. (Obsek pouuuitrf tut M I ¡90 5 ndkrofihium,) Arhivska pomagala skupine 331.31 (Records or AllWl Military Government AMG Venez.ia Giulia and Udinc. Italy - Ai;HQ) se nanašajo na obseg gradiva 388 l.f (prihliz.no 1.301.m.) (Celotno arhivsko pni litiju t o z a RG 226 in RG U! je 'mudi lažjemu preseda v prilogi št. 5.) Il.ffi/a 1. Pregledala sem FRUS (Foreign Relations of the .United Slalesj za obdobje 1045-1954, zlasti pa še '111. knjigo letnika 19521954. v kateri je obja Ijcn izbor najpomembnejših dokumentov v jugoslovansko - ilaluanskib odnosih glede tako imenovanega tržaš kega vprašanja. Iz te in drugih knjig sem odbrala in pre fotokopira I a (več ste strani v prilogi 6) vse, kar se nanaša na dogajanja oh naši zahodni meji, ne glede na te od kod so izhajale diplomatske akcije. Ker je to le izbor na pomembnejših dokumentov, zahteva v od del k« 26(- v Archives II nadaljnje pod-obnejše evidenlira"'" in pridohilev kopij, saj tudi s icm grj divom v Sloveniji nc razpolagamo. 2. Na tovrstno m-plomalsko gradivo se navezuje ARHIVI XX) 1998 O delu arhiviiv in zborovanji 107 ti k) i arhivsko gradivo v Lili ni ry (iT Congress, Wash, I). C, Congressional Research Service (CIS), kjer jc gradivo National Seciirily Archives. (V lej nslanovi se nisem uspela sestali Z nikomer, saj mi je za obisk v LC zmanjkalo časa.) 3, G kdo na arliivsko gradivo varnostno ob veš čl valu h služb je pomembno gradivu se v RG 165. za obdobje 1942-1947. za Ic-to obstaja abeccdni indeks po državah, osebah ill zadevali. Prav lakti so indeksi |1o državah za RG 165 OPD 1942 1945. RG 119 Plans and Operations 1916- i950 m RG 218 Joined C hear of StalT 1942-1961. V istih proslorih, io jc oddelek 2600, se nahajajo indi indeksna kazala za RG 59 Central Dept. ol' Slate RG S4 - prek01111 irske ambasade, in RG 273 National Seciirily Council. Indeksna kazala so pomembna i udi zato, ker vključujejo tudi kar dobre regesle (glede na slabo poznavanje evropskih ezikov). Tudi leli regestov še n.seni uspela pregledati odbrali. 4. Kol arhivski delavki so mi v Archives 11 tki volili li id i vstop in ogled skladišča, kjer sc nahaja pretežni del arhivskega gradiva, k si ga moramo pridobiti - to je skladišče si. 290, .Seznanili so me tudi z načinom naročanja gradiva za citatu co. e laze pa šc nisem uspela preverili. Veliko arhivskega gradiva ji že posnetega na mikrofilme, še več pa ga ni, zate e potrebno pregledati posamezne skupine dokument za dokumentom, kar pa nlegne biti glede n;< izjemen obseg gradiva zelo težavna in dolgotrajna naloga ob skronimli sredstvih, ki jih za evidentiranje arhivskega gradiva, pomembnega za našo državo, ministrstvo za kulturo Republike Slovenije lahko vsako leto v okviru redne dejavnosti zagotavlja slovenskim arhivskim zavodom. Milica Odprtje stare samostanske knjr lice predstavitev prispevkov ?a kroniko - 13. aprila 1998 v Piranu Minorilski samostan v Piranu jc po 40 letih znova odprl javnosti del obnovljenega samostana in Jru goccno knjižnico. Knjižnica .na na svojih knjižnih policah zbranih več kol 4000 knjig, ki so pr.d 40 li romale na podstrešja in v delovne prostore najete hiše. Knjige so v obnovljenih prostorih samostana našle lic le cd i cen prostor, iemveč tudi veščo roko in oko strokovnjaka z dušo. p. Marjana Vogrina. Svcjilvrstno nasprotje so kovinske policc. Morda nam sporočajo, da je nekega obdol i konec, da ie treba uporabili nove materiale, novo miselnost, da sc ohrani bogastvo preteklosti. V sai 5taH so skozi stoletja nastajale knjige. Menihi so jih pisali, jih prepisovali, n Indi zdajšnji patri inmoriti delajo tako Na častnem mestu stare samostanske knjižnice bosta prav gotovo strni dve sodobni luajigil k po formatu, materialu ; po vsebini pravzaprav ne sodila h kn-igam pač pa prej k poli eam. Gre za Prispevke za kroniko samostana sv. Frančiška v Piranu iz leta 1995 {98 sir.) in za Nove prispevke za kroniko samostana sv. Inmčiška v Piranu iz lela 1998 (68 sir.). Obe deli je zapisal p. Janez Šamperl, gvardian piranskega samostana. Kroniki sta skupek sporočil medijev, arhivskega gradiva, fotografij, uradnih dopisov, odgovorov, ugovorov. ... o dogodkih zadnjih 40 let. Sla dragocen prispevek k pozna vanju zgodovine m novejših dogodkov, pomemben tako za samostan kol zk mesto Piran in tudi za širši slovensko-iialijanski prostor. Upamo, da ho samoslan ob 700-lelmci leta 20U1 dobil še tretji zvezek Kronike. Vahilo na odprtje knjižnice in predstavitev pubii-kaeii ie v Piran pripeljalo obiskovalce z domala vse Slovenije, iz, llal i je. Hrvaške. Nizozemske Švicc, Avstrije, Nemčije in morda še od kod. Obiskovalci .¡o bili iz cerkvenil) visi. pa mdi arhivske, zgodovinske, restavratorske, pravne in še kakšne druge stroke. Gostje so napolnili ccrkov in prisluhi' li - '.branim besedam gvardian a saniosiana, nagovorjeni skoraj vsak v svojem jeziku. K slovesnemu razpoloženju je pripomogel tudi program skupine SI o wind. Koprski škor msgr. Meiod 1'irih in provindal slovenskih miniiritov p. Slavko Sirmsck sla blagoslovila prostore, časi odprtja knjižnice pi( jd pripadla državnemu sekretarju za kjllnro g. Silvestru Gabi ščkn Vse ie polekale n.irno, preprosto, sproščeno, a vendar prelmjeno, kol d k so bile vse stvari razum 'jene, dogovor,^ne in dokončane že v nekem piej šnjem obdobin ali pa pripravljene za obdobje, ki šele pi de. Tiid Pfi.jčani smo se odzvali vabilu - zaradi arhivskega st delovanja, zaradi Skupnosti starih mest -Pirana, Škofje I ^oke Plujn in zaradi gostiteljev naši)' domačinov. Česlitanio! Kn stiiui Šamperl Puri; Simpozij "Arhivi, Knjižnice, muzeji", Poreč, 16 - 18. november 1998 V Porcčn je v dneh od 16. do 18. novembra I99H potekal simpozi na temo "Arhi i, kn ■•■'.niče, in muzeji". To jc bil drugi simpozij po vrsli. Prvi jc potekal leta 1997 na islo temo. Seminar :c bil orgali ran zaradi potreoe po sodelovanju na področju globalne inlorniacijske infrastrukture med arhivi, kmižiiicami in muzeji. Naslal jc iz ideje o nujnosti odprtja knjižnic do sorodnih ustanov i iz k eje, kako bi uporabnik lahko dobil čini bolj popoln in čim bolj ločen odgovor na svoje vprašanje. Zc pr\ simpozij jc bil izraz vpliva sodobne informaci ske lehnologijc na arhive, knjižnice in muzeje kol ustanove k so pri-