Izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk« dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ks Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, Mskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine* — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Rokopisi se no vračajo, — .Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati so sprejemajo do srede zjutraj, h* Noj
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Po toči poškodovani vinogradi in sadovnjaki.
Z ozirom na nesrečo, katera je 24, julija ormoškemu in deloma ptujskemu okraju toliko prizadela, nam je nek strokovnjak poslal naslednje opomine iu nasvete za vino- in sadjerejce:.
Čeravno imajo ljudje s popravilom poškodovanih hramov, polj, travnikov, in s priskrbo krme itd. črezmerno opraviti, naj ne pozabijo v\ tem obupnem Času svojih, z velikim trudom in z mnogimi stroški nasajenih .vinogradov in sadovnjakov. Sedanja letina je sicer v mnogih krajih popolnoma uničena, vendar pa moramo skrbeti, da omenjene nasade kakor najhitreje in, kolikor""jo mogoče, v stari tir spravimo. /To se pa bo samo tedaj posrečilo, če se bodo vsa dela, katera so vsled te nesreče potrebna, o pravem Času in zvesto izvršila, kar je do dam» storilo samo nekaj posestnikov.
V vinogradih je takojšnje škropljenje potrebno, in sicer z 1% tekočino, prirejeno iz galice in apna, da vsaj ostalo listje in zdaj rastoče mladike ohranimo. To škropljenje se naj ivi dobi kakih 10 dni dvakrat ponavlja, Razven tega se naj zemlja, ki jo je nevihta zbila, zrahlja (skoplje) in na zemlji ležeče trs-je poravna. Poškodovano sadno drevje je tudi treba natanko v. omenjena tekočino poškropiti in natrte ve, je gladko odrezati in rane s toplim katranom (Thee-rom) zamazati. Mlada, zelo poškodovana drevesca, ki imajo na eni strani celo obeljeno skorjo, bo treba izkopati, in z drugimi drevesci nadomestiti. Pri manj poškodovanem drevju, ki ima Še gladko skorjo, naj se namaže deblo in močnejše veje z zmesjo, narejeno z ilovice in ikravjeka, da se tako obvaruje pred sušo.
Vinogradi niso tako močno poškodovani, da bi . jih' morali prerigolati in z novimi trtami zasaditi.
O. nadaljnem potrebnem opravilu v poškodovanih sadovnjakih in o rezi trt se bode pravočasno poročalo.
Zopet toča.
Žalostne čase ima letos naš spodnještajjerski kmet. Obiskuje ga nesreča za nesrečo. Poročali smo že, kakšna nesreča je zadelal 24. julija t. I. naše u-bogo ljudstvo. Toda to Še ni bilo dovolj. Par dni pozneje smo že morali poročati o zopetni toči, ki jo uničila Še te pridelke^ ki jim je ona dne 24. julija še prizanesla.:
Iz Ptuja nam poročajo: V torek zvečer proti 6. uri je nastiala, huda nevihta s točo, ki se je vlekla črez Velki vrh, Gorenski vrh, Belski vrh in Hra-stovec pri Zavrču in ki je trajala 10 minut. Ker je bila toča debela kot kurja jajca, so tisti vinogradi, katere je zadela, popolfnoma uničeni« Kmetje, katerim je že lanska in letošnja suša napravila ogromno škodo, se nahajajo v največji bedi. Tudi v ormožkem okraju, kjer je divjala točai 24, m. m., je v torek napravila zopet veliko Škodo,: Ubogo ljudstvo!
Od Sv, Barbare v ¡Halozah se poroča, da je dne 3, t. m. huda nevihta obiskala okraj in da je toča uničila vse pridelke. Ljudstvo je obupano.
Iz Laškega se nam poroča: Dne 3. avgusta ob 545i. uri poppldjne nam je grozila velika nevihta, ki se je pripodila od severozahodu. Ljudje so bili vsi prestrašeni. Venidar pa je padala točai med, dežjem in ni napravila posebne škode. Ob 9- uri zvečer iste;gai dne1 ,pa je zopet nastaja vjelikajnska nevihtla, med katero je tudi padala toča, ki je napravila na nekaterih krajih veliko Škodo.
Iz celjske okolice se nam poroča: V torek, dne 3, L m. popoldne je nastal silovit vihar. Deževalo je, kakor bi lil iz škafa. V začetku se je pomešalo med dež le nekaj točinili zrnc, potem je deževalo slabše, toča pa je padala tako na gosto, kakor smo jo v taki množini v našem okraju k sreči le redkokedaj doživeli, Najhujše so prizadeti kraji v neposredni bližini Celja, Miklavžev vrh, Lisce, Košenca itd. ¡Veliko škodo je naredila toča tudi v občinah Svetina, Teharje, Sv, Lovrenc. Vinogradi so v več. krajih popolnoma uničeni, Skoda, ki jo je napravila toča na sadnem drevju in na polju, je ravno tako velika. Razen toče je napravil tudi vihar veliko Škode. V bližini Stor je odnesel Skedenj.
.03 Sv, Miklavža nad Laškim smo dobili poročilo, da je šla tam grozna toča v. noči od torka na sredo, Skoda je velikanska.
Politični ogled.
— Za obstrnkcijo. Na shodu „Kmečke zveze" v Dolenjivasi pri Ribnici na Kranjskem minolo nedeljo sta poročala poslanca Jaklič in dr. Pegan. Volivci so odobrili delo „Slovenskega kluba" v državnem zboru in so pozvali slovenske poslance, da vztrajajo v najodločnejši
borbi proti vladi in njenim strankam, dotlej, dokler se ne odpravijo krivice, ki se gode Jugoslovanom od strani avstrijske in mažarske vlade, izrekli so zaupnico poslancem S. L. S. in nje načelniku dru Šusteršiču. O razmerah med dijaštvom na vseučiliščih je govoril stud. theol. Trdan.
—	Demonstracije na Dunaju, Dunajski Cehi so priredili v nedeljo v XI, okraju veselico, ki jo bila izredno številno obiskana. V sosednem lokalu so se zbrali Nemci v, svrho, da bi demonstrirali proti češki prireditvi. Nemških demonstrantov je bil poln lokal in vsa bljižnja ulica. Da prepreči nemški naval na češko prireditev, je policija ukrenila najobsežnejše varnostne odredbe. Na licu mesta je bilo zbra^-nih okrog 78 redarjev. Ko so se nemci nekoliko oju-načili s pivom, so na ulici napadli več Cehov, med temi tudi neko damo. Policija se je morala dvakrat navaliti na demonstrante, da jih je potisnila y njihov, lokal, Pri tem so redarji na; konjih vrgli na tla 9 demonstrantov. Zaprtih je bilo več oseb, CeŠka prireditev. so je končala v najlepšem redu. Na zabavi sta bila poslanca Buržival in ModraČek, med nemškimi demonstranti pa poslanec Malik.
—	Posvetovanjo poljskega kluba. „Tiroler 'Au-zeiger* javlja: Načelnik poljskega kluba hoče sestaviti veČino za parlamentarna delo, ki bi bila trdnejša kot zadnja vladna večina. Ker se je pokazalo, da vladna večina ni nič kaj trdna, hoče Glombinski sestaviti parlamentarno veČino za parlamentarna delo. Kakor javlja „Alldeutsche Correspondenz"1 (!), so dobile vabila k temu posvetovanju, ki se vrši 17. t. m., tudi obstrukcijonistične stranke: Češki agrarci, Češki radikalci in Jugoslovani. Predno je v svet prišla ta vest, sta se načelnik poljskega kluba in Bienerth dolgo časa posvetovala,
—	„Slovanska Jednota". Parlamentarna komisija „Slovanske Jednote". se snide Še ta mesec na Dunaju. Glavni predmet posvetovanja in sklepanja bode sprejem Rusiuov-Ukrajincev v „Slovansko ¡Jed-noto". Da se bode „Jednota" pri tej priliki posvetovala tudi o političnem položaju, se razume.
—	Perzija. Poroča se, da se je nova perzijska vlada tako pogodila s starim Šahom, da dobi vsako leto 15.000 luntov. Rusi ustanove na KaspiŠkem morju brodovje, ki bo obstalo iz torpedovk in topničark.
—	Zasedanje bosenskot hercegovskega sabora. Sarajevski „Hrvatski Dnevnik" poroča, da se skliče bosensko-hercegovski sabor Šele prihodnje leto meseca aprila. Skupno finančno ministrstva ne more prej
PODLISTEK.
Strie Blaž.
(Črtica iz naših krajev.)
(Dalje.)
„baj ne vem, kaj vprašujete brez potrebe?"
Solnce se je bližalo zatonu. Hladen vetrič je zazibal travne bilke, Blaž pa se je zavil v suknjo, vstal in odšel... Naenkrat pa se je zopet vstavil.
„Ali je sosedov študent že doma?"
„Bo že, danes je prišel po večernicah . . . Prikadil je in nas še pogledal ni — zakaj pa vprašate, stric?"
„Mizo bom popravil, da bo lahko v senci sedel in bral. . ."
„Hvala vam, stric, da ste pripovedovali, pridite še kmalu, tako vas radi poslušamo . . ."
Počasnih korakov je stopal proti koči . .. Dečad pa je kričala za njim z neprijetnim, kričečim glasom, on pa
ni razumel, vtopljen je bil v svoje misli. . .
•
• •
Nekega večera je nekdo nepričakovano potrkal na majhno okno. Temno je bilo v izbi in Blažu je postalo nekoliko tesno pri srcu.
„Odpri, Blaž, jaz sem, nekaj ti imam povedati . .."
Kljuka je zarožljala v stari ključavnici in Blaž so je prikazal na pragu na pol oblečen . . .
„A-a, ti si Franc — jaz sem pa bil namenjen v posteljo, pozno je že in truden sem."
„Nekaj ti imam povedati Blaž, nekaj ne posebno veselega."
„Ali si vprašal zavoljo neveste?"
„Da, vprašal."	I
„In kaj si zvedel?"
„Nič kaj posebnega. Kakor ti je znano, je Lenča vdova, toda še zala ženska, mlada tadi še in, kar je najboljše, zelo pridna in delavna je .. ."
„I, pa tako bi Človek rad vzel..
„Pa bi te mogoče tudi marala, toda ..."
„Mogoče bi rada bogatega?"
„Ne ravno bogatega, ampak ..."
„Pa svojo hišo in svoje posestvo bi mogoče rada priženila?"
„Mogoče, toda, kar je prvo, oče ne pusti. .."
„Kaj? Ali ima oče tukaj besedo?"
„Seveda."
„Jaz sem pa mislil, da tukaj lahko ona odloči . .
„Ne gre tako, Blaž, jaz sem vse poskušal in napeljal na to, kakor si mi rekel, da boš tudi sam prišel na dogovor."
„In kaj je bilo potem?"
„Veš, Blaž, stari se je raztogotil in me skoraj napodil, potem pa je rekel, da te takoj vstreli, ča bi še hotel nadalje motiti Lenčo .. ."
„Tako ti je rekel?"
„Da, tako!"
„Jaz pa ti povem, Franc, saj si pameten bolj ko jaz, naj bi se me le lotil, nesrečen bo, tako ti rečem — s tole palico bi ga prižgal tja po nosu, da bi se mu kar kri vlila in po roki bi ga, da bi mu tisti maček padel na tla . . ."
„Bati se ti ga ni treba, slabejši je od tebe, toda, če te kje na samem dobi in ti ne bi imel ničesar pri roki ?"
„Potem bi se mu pa zakadil pod noge, ga prijel za goltanec in ga davil."
„Lepo bi ne bilo to, Blaž. Povem ti nekaj drugega ... Recimo, da bi dobil ženo, toda kam bi jo spravil ? Ta moja koča ti ne bi bila dosti velika in nesnažna je —
tako smrdi po . . . Pobeli si jo, apna ti jaz dam ... In kam bi dal pohištvo, če ga ima kaj?"
„To bi se vse še uravnalo in uredilo, toda ženska je glavna stvar, Franc . . ."
„Bog ti daj srečo, Blaž, da bi jo res dobil — v tej koči lahko ostaneš, če ti ne bo premajhna potem ... To imaš par desetič, ker si popravil mizo ..."
„Bog povrni, Franc, nieem toliko zaslužil . .."
„Le spravi Blaž, spravi!"
„In drugega mi nimaš povedati, Franc?"
„To je bilo, Blaž, in to je tudi vse — rad bi ti po-mogel, toda tukaj bi bilo menda zastonj. Lahko noč, Blaž. Lahko počivaj ! Z Bogom !"
„Lahko noč, Franc, kaj lahko hodi!"
Onemogel je legel v posteljo , . < Njegove nade so splavale po vodi „ •. , V spanju je imel pred seboj onega črnega nasprotnika, ki mu je zastavil pot do sreče. Tožno je zaječal v sanjah . , .
„Zdaj ga bom ..."
Vzdihovaje se je oddahnil . , . Vroč znoj mu je tekel po Čelu in po laseh . . . Pred njim se ¡e razprostiral krasen svet, umetno ograjen, on pa je stal zunaj ograje, visoke, z bodečimi žicami preprežene. Znotraj ograje se je Šetala Lenča, toda on ni mogel do nje . . .
Obupno je zastokal v sanjah . . .
„Zdaj ga moram starca, ki mi brani do sreče . , ."
Obrnil se je na drugo stran, v steno, zunaj jo svetil mesec in skozi zaprašene Šipe je zašel v kočo na posteljo . . ,
{Hali« prihodnji}.|
končati ustavnega načrta. Volili se bodo saborski zastopniki po splošnem ljudskem Štetju, ki bo Se le meseca decembra.
—	Turška spomenica. Iz Aten se poroča: Tukajšnji turški poslanik je izročil vladi Bpomenieo, v kateri se zahteva, naj Grška graja narodnostno agitacijo Krečanov v prilog priklopljenju ter naj opusti svoje namere na Kreto. Poslanik je zahteval odgovor v določenem roku, ker bo sieer odpotoval z dopustom.
—	Grški odgovor. Grška v odgovoru na turško spomenico ugovarja proti turškim pritožbam, zagotavlja, da bo vse storila v mirno rešitev krečanskega vprašanja, katerega rešitev izroči velevlastim. Grška da ni zapletena v krečansko gibanje in da je vedno zavzemala lojalno stališče.
—	Japonski ultimat Kitajski, Japonska je pozvala Kitajsko, naj v enem tednu odgovori na japonske zahteve glede na zopetno zgradbo železnice An-tun-Mufcden, (Železnica se prične graditi * sredi av-gsta, naj izpade kitajski odgovor kakorkoli. — Kakor se poroča iz Londona, je Kitajska že preklicala vse ugovore proti zgradbi mukdenske železnice»
Mata poiitttn« §i&giiagtlf&.
Dne 6, avgusta: Novi nemški kancelar se osebno predstavi našemu cesarju meseca septembra. — Maloazijski mohamedanci so zaradi Krete zelo razburjeni. Groze, da je 300.000 mohamedancev pripravljenih za prostovoljno vojsko, >— Vesti, da odloži češki poslanec Klofač mandat so neresnične, ;— Odstavljeni perzijbki šah zapusti še tekom tega meseca Teheran in se poda na Krim.
Dne 7. avgusta: V Perziji se neprestano vrše spopadi med pristaši starega Šaha in med pristaši sedanje vlade. Rusi nameravajo ojaSiti svoje posadke v Perziji. — Pri Medavi ob srbsko-turški meji se je vršil dveurni spopad med Albanci in Srbi Ubit je bil en Albanec, več jih je pa bilo ranjenih. Ruski car jo povodom svojega obiska na Angleškem pomilostil veS sto političnih hudodelcev. — Ker se mažarska vlada boji splošne volilne pravice, je v Kispostu prepovedala shod v prilog splošni in enaki volilni pravici in razgnala došle zborovalce, ki niso znali o prepovedi.
Dne 8. avgusta: Bavarski princ Ludvik je v Helheimu v svojem govoru ostro obsodil Vse-nemce in rekel: Mi želimo, da se Nemcem po drugih državah' dobro godi, nikakor pa se smatramo pojma Nemčija tako, da bi tirali podanike kake druge države v veleizdajalstvo. — Časopisje pripisujejo nameravanemu obisku ruskega carja Nikolaja in angleškega kralja Edvarda v Carigradu veliko važnost. Bolgarski car Ferdinand obišče turškega sultana meseca septembra. — Srbski kralj Peter je, kahor poroča „Agramer Tagblatt", smrtno nevarno bolan, — Na Ruskem Poljskem je bilo zadnje dni zopet veliko hišnih preiskav. Zaprli so veliko oseb. ^
Dne 9. avgusta: Iz Belgrada poročajo, da bosta v kratkem podala svojo ostavko srbska ministra PašiČ in dr, Milanovič. Na to bo odstopilo vse ministrstvo. — Porotniki v francoskem mestu Yonnes so sklenili zahtevati od vlade, da se iz besedila prisege črta beseda „Bog", ker baje žali mnogokrat vest veliko državljanov, ki so se oprostih vere v Boga. 'Francoska vlada bo tem porotnikom gotovo ustregla. — Pomažarevanje na Ogrskem. Ogrski naučni minister Apponyi je zagrozil rumunskim Škofom, da ustavi plačo tistim rumunskim duhovnikom, ki ne bodo po 1. septembru hoteli poučevati veronauka v državnih šolah v mažarščini. Rumunski Škofje so naročili svojim duhovnikom, naj se ne pokore temu ukazu.
Dne 10, avgusta: V drugi polovici avgusta se bo vršil sestanek vseh Čeških poslancev, da se posvetujejo o političnem položaju in o delovanju češkega deželnega zbora. Posvetovanje bo zaupno. — Stališče gališkega deželnega predsednika dr. Bob-zynskega je, kakor poročajo listi, zelo omajano. Za naslednika se smatra grof Lubomirski. — Turški minister notranjih zadev Ferid-paŠa je podal ostavko. Baje bo odstopilo Še več ministrov in bo treba sestaviti novo vlado.
azne novic©.
i
Imenovanje. Cesar je imenoval namestniškega • svetnika in vodjo okrajnega glavarstva Maribor grofa \ Marija Attems-a za dvornega svetnika ad personam jgri namestništvu v Trstu, — Na njegovo mesto pri- j de baje celjski okrajni glavar baron Miiller, v Celje pa ptujski glavar pl. Schleussenburg,
Iz da»©ne službe. Davčni oficial Hinko Drofe- ] nik v Mariboru in davčni asistent Franc BikoŠek v Konjicah sta medsebojno prestavljena.
*	Upravništvo spodnje štajerske jubilejske usta- . nove v Celju razpisuje rok za podelitev podpor za šolsko leto 1909—10 za slovenske dijake in učence. Prošnjam morajo biti priložena: 1. domovnica, 2. ubožno spričevalo, 3. spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalni red. Ne-kolekovane prošnje vložiti-je do 1. septembra 1909 pri upravništvu spodnje Štajerske jubiljske ustanove v roke gospoda Lovro Baš-a, c. lqr. notarja v Celju,
*	Južnoštajerska hranilnica v Celju razpisuje rok! za podelitev podpor iz ustanov cesarja Franca Jožefa I, za slovenske dijake in ulčence katere koli
šole ali učnega zavoda, ki so pristojni v. okraj Šoštanj, Gornjigrad, Vransko, Sevnica ali Šmarje pri Jelšah do dne 25, avgusta 1909, Dosedanji štipendisti morajo na novo prositi. Prošnjam morajo biti priložena: Ldomovnica., 2, ubožno spričevalo, 3, spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalni red* Na prošnike iz drugih kot tu Jn-.vedenih petih sodnih okrajev, se ne sme ozirati. Ne-kolekovane prošnje naj se vlože pri Južnoštajerski hranilnici v Celju.
* Deželni odbornik g- Frane Robič nam poroča, da je od 15. t. m. do 1. septembra na dopustu.
*	S. K. S. Z. Vkljub mnogim raznim opravilom je bila seja odbora S, K.: S. Z, dobro obiskana. Storilo se je mnogo važnih sklepov, posebno se je odbor pečal z delavskim vprašanjem, Posebno o vprašanju glede slovenskih delavcev v nemških krajih se je razpravljalo mnogo važnega. Določilo se je tudi več govornikov aa razna predavanja po izobraževalnih društvih, kakor tudi več mladeniških shodov, ki se naj ¡vrše ta m prihodnji mesec. Organizacija v obmejnih krajih se bo nadaljevala vkljub napadom od raznih strani, .Ugodno se je rešilo več prošenj obmejnih društev za denarno podporo, knjige in Časnike, Odobril je sklep odseka ^Orel", da se isti u-deleži dne 8. avgusta javne telovadbo v Kamniku in dne 22. avgusta šentiljskega dneva v Jarenini. Odobri se tudi ustanovitev pevskega odseka S. K. S. Z.
*	Dijaki kat, nar, prepričanja na noge! Kakor smo že zadnjič poročali, se vrši ustanovni shod pododbora Slov« dij, zveze 22, avg, predpoldan. Tovariši, ki se peljejo skozi Grobelno, lahko pridejo še isto jutro pravočasno ¡v. Šmarje. Dijald pa, ki sodelujejo pri veselici, naj se pripeljejo v, Šmarje že 21. avg. Zborovanje se prične ob 10. ulri predpoldan. Zvečer pa vozi vlak skozi Šmarje po 8. uri. Torej na svidenje v Šmarju!
Romanje. Slovenska krŠčajasko-socialna zveza le priredila tri vlake k Mariji Pomagaj na Brezje ir te dni je priredila jeden vla!k v Marijino Celje, Nih&e se ne sdli k romanju, vsak so lahko prosto in svobodno brez upiivanja odloči, ali roma ali ne roma. Vkljub temu celjski listi na grd način napadajo letošnje romanje, češ, da ni treba ljudi po svetu goniti, ker se s tem denar izdaje. Ponavljamo, da denar za romanje izda vsak prostovoljno. Brezobra|z,na nesramnost pa je, če se našemu ljudstvu od liberalcev očita vsako potovanje kot potrata časa. Liberalni odvetniki, ti sevfeda smejo potovati po svetu in se zabavati po kopališjčih in zdraviliščih, da si nekoliko počijejo od odiranja slovenskega ljudstva, a kmet ne sme nareditil niti kratke poti v Marijino .Brezje ali Marijino Celje. Liberalni profesor sme dva meseca laziti po svetu, to mu pristbja, la ubog kmečki! človek si ne sme počiti niti par dni od napornega dela. Vsak liberalini Škric sme potovati, lumpati, se zar bavatL le priden slovenski kmet bi moral samo delati in se guliti, da tem lažje hodijo z njegovim denarjem liberalni izsesevalci po potov(&njih, letoviščih in kopališčih.
*	Splošni avstrijski katoliški shod in Slovenci. Pripravljalni odbor za splošni avstrijski katoliški shod na Dunaju je povabil dr, Lampeta, da vstopi v pripravljalni odbor kot tajniki.. Na to je odgovoril dr. Lampe s sledečim pismom:. „Na Vaše prijazno vabilo, da bi vstopil v pripravljalni, odbor za splošni avstrijski katoliški shod, moram žal odklonilno odgovoriti. Ker na nemško katoliški strani dosledno osebno sumničijo in obrekujejo voditelje katoliških Slovencev, ki so ravno zaradi svojega zvestega katoliškega mišljenja bili že dovolj zasramovani od cerkvenih sovražnikov, se ne more letos noben katoliški Slovenec udeležiti skupnega katoliškega shoda. Prepustiti moramo žasu, da zaceli rane, ki jih je vsekala iz političnega nasprotstva nastala gonja proti voditeljem katoliških Slovencev. Z odličnim spoštovanjem Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik." — „Slovenec" omenja k temu:i Ta odgovor je v sedanjih razmerah edino mogoč. Gonja, ki se zdaj vrši brez prestanka po vsem nemškem časopisju, je tudi potegnila nemške katoličane za seboj, ki so postavili v tej borbi narodno in politično nasprotstvo na prvo mesto. Osebni napadi na dr. Sušteršiča in na dr. Kreka so bili tako grdi, da mi tega ne moremo prenašati. Zdaj je Čas, da pokažemo pred vso javnostjo: katoliški Slovenci ne puste grditi in obrekovati mož, ki so jih izbrali, da v tej težavni borbi branijo pravice našega ljudstva. Tudi nemški katoličani naše države morajo priznati pred vsem, da 6mo jim mi Slovenci ravnopravni in da zahtevamo, da se nam ta ravnopravnost tudi javno prizna v vsem političnem življenju. Naši požrtvovalnih voditeljev pa žaliti od nikogar ne pustimo!
Hofrat Ploj bo kmalu zaslovel zaradi svojih neresnio, ki jiih spravlja v svet. Imel je celo drzno Celo, da je spravil že od nas ovrženo laž, češ, da mu je nezaupnico v St. Lovrencu na Drav. polju izrekel mlade(niški shod ne pa) politiški shod njegovih volilcev, tudi v dunajski „JVaterland." Sedaj je nanizal v zadnji ,„Slogi" celo vrgto neresnic o političnih zadevah' in sicer z naravnost izmišljenimi razlogi. Ztnano je, da je priSel /Ploj do delegacijskega mandata ne potom pismeno dbloiče^nih dogovorov, veljavnih za Šest let, ampak vsled krivih informacij in hujskanja, kli ¡ga je uprizoril pri kršič.-sociaVnih poslancih proti katoliško-narodnim poslancem. Po-slaneo Schodswohl je pred volitvijo delegatov, kakor so nas poslanci svoječasno informirali, po kuloarjih
pripovedoval, da so, kakor mu je poročal Ploj, Slovenci določili Ploja za delegata,, v resnici pa so določili dr. Betnkoviča. Pri Morseyju je operiral, kakor smo informirani, dični Ploj g krivo informacijo, da sedaj oglasom dogovorov"1 pridejo liberalni slovenski poslanci do delegacijskega mandata. Morsey pisanih dogovorov ni videl in je verjel Ploju. Pri Hagemhqferju ¡je vlekla obstrukcijai s katero je argumentiral Ploj. Da je Ploj koroške Slovence pri volilni reformi oškodoval, o tem se je ravno na shodu v mariborskfem „Narodnem domu" vsakdo lahko uveril, ikajU po splošni sodbi je prišel Ploj takrat v Maribor kot tožitelj, a odšel jp kot obtoženec. Ploj je prevzel in zahteval za-se pri volilni reformi zastopstvo koroških, Slovencev, a se za nje ni potegnil tako, ka[kor bi bilo treba. Potem je hotel odvaliti krivdo na dr. Sušteršiča, kojega je med akcijo kon-sekventno odrival.
*	„Edinost" proti liberalnim razdiralcem. Ploji in Hribarji ter njihovi oboževatelji neprestano napadajo dr. Sušteršiča in mu očitajo, daje njega terorizem vzrok razbitju „Narodne Zveze", Kako pa sodijo o tem trezni ljudje, ki so sicer nasprotniki dr. Sušteršiča, vendar pa dovolj pogumni, da se ne uklonijo slepo Vseslovanu Hribarju in hofratu Ploju, priča tržaška ^Edinost", ki piše v svoji petkovi Številki pod naslovom „Kje je resnica glede „Narodne zveze?" med drugim sledeče: „Naše globoko uverjenje je, da je nam Jugoslovanom — Hrvatom, Srbom in Slovencem — neobhodno potrebno, da smo složni na zunaj. Gotovo je, da imamo mnogo stvari, ki so nam vsem skupne. So naši narodni postulati, na katerih uresničenju mora biti enako ležeče toliko liberalcu, kakor klerikalcu. Dokler se torej ne uresničijo ti postulati, nam je sloga neobhodno potrebna. In naj se nam tu ne prihaja z nikakimi izgovori, Ida hoče dr- Suster-šič terorizirati ostale poslapce, — V „Narodni zvezi" sta združena „Slovenski dr, Susteršičev klub" in „Zveza južnih Slovanov". Ker je pa slednji klub močneji od prvega, je naravnost nesmisel govoriti o kakem terorizmu dr. Sušteršiča- Seveda — Če pasejo člani h,Zveze južnih Slovanov" doma lenobo, mesto da bi bili na Dunaju, potem je gotovo, da bodo imeli pristaši dr. Sušteršiča veČino. A na tem zadevlje krivda le one poslance, ki ne spolnjujejo svojih dolžnosti. S takimi poslanci bi torej morali obračunati volilci ali pa — klub!. Sploh se nam vidi, da bi mogel biti vspeh vse sedanje gonje, katero so vprizo-rili nekateri jugoslovanski listi proti dr, SusterŠiču, ki je, — kar povdarjamo ponovno — naš politiški nasprotnik", le pomaganje dr. Bienerthu. Kdor pa pomaga in podpira, bodisi direktno, bodisi indirektno, vlado dr. Bienertha, dela proti celokupnim narodnim interesom."
Urednik „Narodnega Lista" in ,,,Narodnega Dnevnika" Vekoslav Spindler je dosegel rekord ča-stikraje in drugih prestopkov zoper kazenski zakon. Pri sodiščih v Celju vise zoper njega te-le kazenske zadeve: 1. radi prestopka kolportaže (radi katerega liberalci taho radi ovajajo naše ljudi), 2. radi prestopka zoper zborovalni zakon, 3. radi žaltjve okr. glavarstva v Brežicah, A. radi jVrestopka zoper varnost časti g. Fr. Tramšek, 5. radi prestopka zopet varnost časti g. Ivana Roškar (vs tem slučaju je tožen tudi g. dr. Kukovec), 6. radi' prestopka zoper varnost časti g. Rudolfa Cvetko (tožen je tudi g. dr. Kukovec), 7. radi pregreška zoper varnost Časti g» dr. Benkovič, 8. radi pregreška zoper varnost časti č. g. Skamlec. Res lep rekord! Oziri na določbe kazenskega zak(onai nam prepovedujejo poročati o podrobnostih, ker preiskave Še niso končane.
*	Nujno opozarjamo vse „Slovenčeve" naročnike, naj se takoj poslužijo položnic, katere je „Slovenec" razposlal za nabiranje v sklad obmejnih Slovencev. Nobena položnica naj ne ostane neporabljena. Kdor sam ne zmore 20 K, nabere naj jih med znanci in prijatelji. Vse slovenske župnije, vse slovenske občine na noge!
*	Prilepljanie narodnega kolka na dopisnice in razglednice. Zadnji čas je bilo čuti mnogo pritožb radi poštnega postopanja z dopisnicami, na katerih je bil pr-lepljen naroden kolek. Treba je bilo namreč doplačan pristojbino za pisma. Sedaj se pojasnjuje z merodajne strani, da je to postopanje poštnih uradov popolnoma pravilno, kajti določbe za notranji kakor tudi za inozemski poštni promet predpisujejo, da ima desna naslovna stran služiti izključno le poštnim svrham, t. j. za poštno znamko, naslov in druge poštne opreme. Dotični prostor je itak pičel, in ako se preleplja z narodnimi in dobrodelnimi kolki, ali se pišejo kake druge stvari, je uradovanje otež kočeno in ovirano. V interesu občinstva je torej, da se ravna po poštnih predpisih in prileplja kolke na levo naslovno ali pa na zadnjo stran.
*	Pozor rojaki! Ameriška družba „Sr. Rafaela" je poslala slovenski podrnžnici „Sv. Rafaela" v Lubljani poziv ped gorenjim naslovom s prošnjo, da se priobči v vseh slovenskih listih in s svarilom, naj se ljudje sedaj ne izseljujejo. V dopisu pravi ameriška Rafaelova družba: „Silno žalostno je gledati, kako sirote na Ellis Islandu zdihujejo in jokajo, ko vidijo, da je vse njih upanje zastonj, da morajo nazaj v domovino, še predno so stopili na ameriška tla. Dolg so naredili, da so plačali pot — z upom, da si tukaj kaj zaslužijo, a nazaj morajo v revščino. Te postave (ki jih navaja oglas) se izvršujejo do črke natančno. Zatorej prosimo, da nemudoma opozorite rojake na te naredbe, da ne bodo hodili zaman sem". Priobčnjemo oglas, obenem pa prosimo vse slovenske liste — brez razlike — da ga v interesu dobre stvari priobčijo v prihodnji številki: Oglas slove: „Ellis Island (Kastel-garden) v New Yorku je dobil novega zapovednika, komi-
;sarja W, Williamsa, mesto bivšega Roberta Watchor-na, Z novim komisarjem se je izdatno izpremenilo tudi poslovanje nasoiniške oblasti. Novi komisar je izdal naredbe stroga po državnih naseljeniških zakonih. Rojaki na5 paiijo: 1. Vsak izseljenec mora pokazati nadzornikom pred vstopam v. 'Ameriko najmanj 125 kron ali 25 dolarjev in pa plačan mora imeti poleg tega vožni listek prav, do svojega cilja. 2. Ako bi ne imel te svote, mora na Ellis Islaindu toliko časa čakati, da dobi to svoto. Toda kar je sedaj drugače in strožje: mu sme to vsoto poslati le oče, mati, mož, ¿ena, sin, hči, morda včasih svak, nečak, stric, teta, t. j. taki, ki so že postavno dolžni zanj skrbeti. V. vseh drugih slučajih mora pa vlada določiti, ali se dovoli izseljencu, da sprejme denar ali ne» Postava namreč prepoveduje, da se reveži (pauperes) ne smejo pustiti na suho, ker bodo najbržje morali biti za breme javnemu usmiljenju, ali usmiljenju kbkega posameznika. Ako pa izseljenec nima že dovolj denarja, lda bi mogel na suho, in torej prosi prijatelja ali znanca, da mu da to vsoto, je že breme zasebnemu usmiljenju, torej je zopen izseljeniško postavo in ne sme na suho. V takih slučajih sicer izseljeniški misijonarji izposlujejo od parobrodnih družb, da jim vrnejo denar, kolikor so plačali za železnico do kraja, kamor so bili namenjeni, da jim poiščejo v mestu gotovo delo. In ako je izseljenec čvrst in krepak, se tem prizivom tudi ugodi. Vendar resno svarimo rojake, da gotovo vzamejo seboj toliko denarja, da bodo v New York prinesli vsaj še 123 K, t. j. 25 dolarjev. Dalje naj se nikar ne zanašajo, da jim bo prijatelj ali sorodnik poslal v New lYork potrebno vsoto, ko bode že tukaj. Ako ne, so že v nevarnosti, da bo dolga pot do New lYorka zastonj. Glede slabotnih, nad 45 let starih, pohabljenih nerazvitih je pa sedaj še strožje. Takim prav resno odsvetujemo, naj nikar poizkušajo priti sem, ker je zelo dvomljivo, če bodo sploh pripuščeni. Le žena k možu, mož k ženi, otroci k staršem, ali starši k otrokom, le v teh slučajih je dovoljen vstop., V drugih slučajih pa je skoro gotovo, da se ne bo dalo dobiti dovoljenje za vstop. Zar torej, rojaki, bodite premišljeni in oprezni, ako ge izselite v sedanjem času. Naselniške postave se sedaj strogo izvršujejo. Ako vam tudi morda kak „A-merikanec" drugače pove, ali ako kdo iz Amerike piše, da ni tako, nikar ne verjemite, da ne boste bridko varani. Samo danes je bilo na Ellis Islandu pridržanih nad 2000 izseljencev in jih je bilo poslanih nazaj nad 400. In to gre dan za dnem. Družba sv. Rafaela izpolnuje svojo dolžnost in resno svari: „Ne v Amerikb!" Zlasti sedaj ne. Ako pa Že mora biti, pa naj vsakdo preje dobro premisli, (vse uredi, vzame dovolj denarja seboj in potem Šele naj poizkusi. Najbolje pa naredijo naši rojaki, če se obrnejo na „Družbo sv. Rafaela" v New ¡Yorku za svet. Tudi ■ družba sv. Rafaela v Ljubljani daje vsaktera pismena pojasnila. Pripomnimo še, da sta bila prvi teden meseca julija zavrnjena v domovino tudi dva Slovenca. — Družba sv. Rafaela.
» Iz šolske službe. Profesorja Ivan Kavšek in Anton vlošt v Celju sta pomaknjena vi osmi činovni razred. — Na petrazrefclnicah v St. Lovrencu nad Mariborom in St. Lenartu v Slov. gor. je izpopolniti definitivno, oziroma provizoričjno pa efio učno mesto d(rugega plačilnega razreda. ProŠInje je vložiti do 31. avgusta krajnemu Šolskemu svetu v St. Lovrencu nad Mariborom, oziroma onemu v St.* Lenartu v Slov. gor.
* Družba sv. Cirila in Metoda je imela v nedeljo občni zbor na Jesenicah, Društvo ima 10.000 članov, šest ljudskih šol z 25 razredi, 18 otroSkih vrtcev. Občni zbor je na Hribarjev predlog odobril stališče odbora napram „Slov. šolskemu društvu" na Koroškem. Razprave so se udeležili tudi gg. Ražun, dr. Arnejc, dr. Rostohar, Smodej, Treiber. Na dr. Arnejea so tako upili, da nekaj časa ni mogel dalje govoriti. Rastohar je tako razžslil župnika Ražuna, da je župnik Ražun vstal in rarždjen zapustil zborovališče. Dohodkov je društvo imelo 136 268 kron 69 vin., stroškov 93.483 kron 72 vin. Ribnikar je predlagal v odbor notarja Hudovernika, g. župnika Vrhovnika in prof. Vajdo, ki so bili izvoljeni; v nadzorstvo: prof. dr. Ilešič, dr. Mtiller, dr. Ravnihar, Mat. Prosekar, Miloš fitibler, v razsodišče notar Kogej, ces. svetnik Savnik, dr. Tekavčič, dr. Triller, dr. Hudoli8t. Dr. Žerjav je pri banketu predlagal ustanovitev „gospodarskega narodno-obrambnega društva", nakar je bil izvoljen pripravljalni odbor za tako društvo: Hribar, dr. /Slavik, Gabršček, dr. Kukovee, Stibler, Senekovič, Hudo-vernik, dr. Žerjav, dr. Muller. Dr. Svetina se je odpovedal vsaki izvolitvi.
Mariborski okraj.
Iz pred mariborskega sodišča. Gim. 2 razreda, J. Wampel, je bil obtožen, da je ukradel 24. maja gimna zijcu Ernestu Kramer pl. Drauberg kolo vredno 120 K. Ko so ga zasačili, je stražn;ku priznal tatvino, pred preiskovalnim sodnikom je pa zopet tajil. K obravnavi Wampel ni prišel, pač pa njegov oče. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. — Med Nežo Lukner in njenim zetom Antonom Bukovec je nastal prepir, med katerim je Lukner dala Bukoicu zaušnico. To je pa slednjega tako razjarilo, da je pričel pretepati svojo taščo in ji pri tem zlomil dve rebri. Pokoril se bo zato šest tednov v težki ječi.
Mater hotel zadaviti. 38 letni, gluhonemi slikarski pomočnik Friderik Maleg je nevaren človek. Svojo svakinjo je že večkrat pretepal in ranil. V sredo se je pa spravil nad svojo mater in je pričel daviti toliko časa, da je že omedlila. K sreči jo opazila ta prizor neka gospa,
ki je pričela kričati in klicati na pomoč. Ko je Maleg to videl, je spustil mater. Maleg je vdan pijančevanju in jo bil radi tega že večkrat kaiuovan. Ko so ga privedli v policijske zapore, je pričel tako razgrajati in razbijati, da so ga morah z vezati.
m Zlmica. Umrla je dne 5. t., m. po kratki bo-I lezni Apolonija Krepek v starosti 84 let. Rajnka jo j bila od mladih let delavna gospodinja, dobra mati ! in kar je še največ vredno, tudi pobožna, V mlajših | letih je bila izvrstna pevka, v zakonskem stanu je : izkusila marsikaj hudega, a je še vedno rada pope-vala, je najrajši zapela kako pobožno pesmico svojim, j Se dan pred smrtjo je zapela celo pesmico: „Lepa j si lepa, roža Marija'-, s čudovito lepim glasom. Upa-; mo, da bo tudi po smrti molila in prepevala v raj-; skih višavah. Svoje otroke je vzgajala w strogo kr-! ščanskem duhu, Citala je rada dobre knjige in tudi I otroci niso smeli kaj slabega brati. Učakala je men- ! j da najvišjo starost v celi župniji. Bog daj dosti takih j ; mamik! N. v m. p.
> m Na SentUjskl dan v Jarenini dne 22. t. m. j S pride tudi S. K. S. Z. iz Maribora, ki se istega ude-\ leži po svojih odposlancih. Tudi vrli telovadci „Orli" ' pridejo. Ker leži Jarenina le pičle pol ure od želez-i niške postaje Pesnice, ali pa poldrugo uro severno \ od Maribora, zato se pričakuje tudi od oddaljenih j krajev obilna udeležba.
Gornja Poljskava. V nedeljo dne 15. avgusta | priredi gospod državni in deželni poslanec Pišek na j Gornji Boljskavi shod po prvi božji službi pri gosp. j j Petru Uranjeku. Opozarjamo vse somišljenike na ta i I važen shod!
„Naš dan". Na Jernejevo t. j. dne 22. avgusta | t. 1. prirede združena narodna društva v Slovenski Bistrici j velikansko narodno veselico v obširnih prostorih hotela j „Avstrije". Polovica čistega dohodka te narodne veselice ' odmenjena je za društveni dom v Št. Ilju. S to veselico j pod imenom „Naš dan" hočemo slovenjebistriški Slovenci ■ pokazati našim narodnim nasprotnikom osobito slovenje-| bistriškim nemškutarjem, da je in mora postati v dogled-' nem času Slovenska Bistrica — slovenska in mi vabimo ' že sedaj vse narodno misleče prebivalstvo slovenj ebistriškega i okraja brez razlike na mišljenje, stan in spol na to narodno ! svečanost. Pričakujemo pa dalje, da „Naš dan" poseti | v obilnem Številu tudi narodno občinstvo iz Konjic, Mari-; bora, Ptuja, Celja itd. ter z nami manifestira v težavnem i boju, ki ga bijemo z našimi narodnimi nasprotniki. Torej ! 22. avgusia vsi na „Naš dan" v Slovensko Bistrico.
m Slovenska Bistrica. Slovensko izobraževal- j ' no društvo naznanja, da se je preselilo od g. Novaka j i v kaplanijo.; Udje društva naj pridejo Čitati in po ' knjige v. kaplanijo.	Odbor.
m Slovenska Bistrica. Tukajšnje olepševalno društvo jo pri seji sklenilo, da se od sedaj naprej ne \ sme nobeden lepak natisniti v mestu na zid. Vsak mora prositi olepševalno društvo za dovoljenje; Če društvo dovoli, tedaj se sme. Radovedni smo le, kaj ima olepševalno društvo tukaj sploh za komandirati. Ali nimamo občinskega zastopa? Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru pa pozivljemo, naj se v tej stvari potrebno ukrene.
n Na Devini je blagoslovil bistriški g. dekan lepo Marijino kapelo, katero so dali sezidati Obrsne, Dvorše in Leskovar,
m Ustanovni občni zbor „Slovenskega dramatičnega društva v Mariboru" se vrši v soboto 14, avgusta ob 8. uri zvečer v Narodnem Domu. Za obilno udeležbo prosi pripravljalni odbor.
ptujski okraj.
C. kr. namestnik v ptujskem in ormoškem okraju.
Na osebno posredovanje državnega in deželnega poslanca dr. Korošca se je vozil z avtomobilom v četrtek dne 5. t. m., da si ogleda grozno Škodo po toči, c. kr. namestnik grof Clary v spremstvu deželnega glavarja grofa) Attemsa pd Ptuja črez Po-lenšak, mimo Sv. Tomaža, Velike Nedelje v Ormož. Vi Ormožu ga je pozdravil poleg okrajnega načelnika dr. Omuleca tudi deželni poslanec Ozmec, ki je visokega gospoda naprosil, da se je vfačal Črez Za-vrö in mimo Borla, ter si ogledal tamoŠnjo poškodbo po toči, ki je v torek dne 3. t. m. tamkaj' strašno po-klestila, zlasti črez Hrastovec, Belski, Gorenski, Veliki ¡vrh in dalje Črez igv. Barbaro v Ha4oz»n. C. kr. namestnik je kazal pri ogledovanju grozne nesreče veliko sočutje ter obljuboval ljudem kmalu in zdatno pomoč.
Resnica hofratu Ploju ni hčerka božja, katero bi ljubil. Čeprav ve, da sta bila zadnjo nedeljo dva časovno ločena shoda v St. Lovrencu na Dravskem polju, jeden političen, drugi mladeniški, in da mu j|6 političen shod izrekel nezaupnico, vendar se je drznil pisati ¡v nemški „Volksblatt",, da se mu je zaupnica izrekla na mladeniškem shodu. Slovenski volil-ci naj sodijo, kako težko je na Dunaju sedeti s človekom skupatf, ki so z rqsnieo tako igra, änf koliko je sploh verjeti hofratu Ploju.
p Ptujska gora. Zopet nas je letos suša, tu-patam tudi toča obiskala in uničila popolnoma ali \saj deloma naše pridelke. Gg. poslanci že nastopajo, kakor se sliši, in prosijo podpore oškodovanim. Ali Če se premisli natanko, te podpore čisto tnalo koristijo in sejejo le prepir, preklinjevanje in sovraštvo. Država daruje ogromne svote za podpore, ali kor liko.od tega dobijo občine! Zategadelj se sedaj zavzemajo tukajšnje občine, naj bi se s podporo, kate-
ro država daruje, podaril davek popolnoma ali vsaj deloma za dotični kraj, in tako tudi okrajne in občinsko doklade, da ne bi tudi one bile oškodovane, S tem, in to bila bi najlepša podpora za naše ljudstvo. Vsakemu bilo bi dače odpuščene po njegovem premoženju. Ubogi in kateri niso posestniki, pa itak niso podpor, deležni in jih tako mora občina podpirati. Občine, storite korake do svojih za vse dobro vnetih poslancev, zdaj je še Čas, oni vam bodo gotovo šli na roko in milijoni, katere država daruje, bodo mnogo več ljudstva koristili, in to brez vsakoršnih stroškov.. .Torej vse občine, oglasite se pri svojih gg. poslancih in pomagano vam bo,
Kmet iz ptujske okolice,
p Velika nedelja. Izginil je dne 31, julija po noči nek mož srednje postave star £3 let, slaboumen po imenu Franc Rajh doma iz Tergovišča pri Veliki nedelji. Nosil je srajco, hlače iz domačega platna ter imel predpasnika Ako ga je kedo morebiti kjer videl, naj blagovoli naznaniti Ivanu Rajli-u, posestniku .Tergovišču pri Veliki nedelji.
p Velika nedelja. V preteklem tednu so se zedi-nili za dobro stvar vneti farani pri Sv. Bolfenku in so nabrali prav veliko milih darov za po grozni toči poškodovane prebivalce. Pripeljali so s tremi konji velik, težko naložen voz sv nedeljo 8. avgusta t. 1. po rani sv. maši k Veliki nedelji, murke, grah, fižole, tikve, krompir, čebulo, peteržil, zelje, salato, žito in koruzo. Kaj takega Še ni bilo nikoli videti pri Vel. nedelji. Res žalosten in vesel je bil ta slučaj, zato pa se je tudi marsikatero oko solzilo* Kaj se tudi ne bi, ako Človek premisli to grozno nesrečo in revščiT no, in da je prišlo kmečko ljudstvo tako daleč do spoznanja, da je začel ubogi kmet revnemu kmetu gomagati.: To je prava krščanska ljubezen; kajti kdor v sili pozna prijatelja in žrtvuje zanj, ta je pra^ vi prijatelj. Želimo iz dna svojih src, da bi dobili Bolfenčani iv tem oziru posnemovalce. Izrekamo pa jim tudi pri tem najprisrčnejšo zahvalo za prejete dobrote in prosimo ljubega Boga, naj jih varuje ta-"ke grozne nezgode. Bog vam povrni tisočkrat vaše mile dare.
p Ložno pri Rogatcu. Častilcem Matere Božje Loženske se s tem naznanja, da bo prihodnji praznik Marijinega Vnebovzetja na Ložnem dvojno sv. opravilo, rano ob (5. in pozno ob 10 uri. Ob enem se pa tudi naznanja, da je postalo c. kr. ptujsko glar-varstvo „Stajerčevega" mnenja, češ, da se svinjska kuga le na Ložnem kuha in je izdalo prepoved, da se odslej na Ložnem praseta ne smejo ne sprejemati ne prodajati. — Starodavne navade se odpravljajo, časi pa prihajajo vedno slabši. _
Ljutomerski okraj.
I Ljutomer. „Nar, Dnevnik" od zadnje sobote i je raztrobil po svetu razne nesramne vesti, na ka-i tero se čutim dolžnega vsaj nekolika odgovoriti. On i piše: Odvezovali so po noči konje voznikom, ki so I vozili udeležence sokolske slavnosti; kradli so z vo-1 zov biče, sedla in drugo, ter pristavlja zraven: To vse so sadovi Vaših naukov, g, Skamlec. 1. Iz goto-' ve strani sem izvedel, da je zadeva o izpuščenih ko-I njih — neresnična. 2. Takega čina bi bil zmožen le kak pijanec, katerih pa žalibog na sokolski veselici ni manjkalo. 3. Mi katoliško-slovenski mladeniči smo žo na višku take izobrazbe, da ne bomo delali škode nikomur, tudi ne liberalcu. Najnesramnejše pa je, da se take stvari pripisujejo g. Skamlecu z zlobno o-| pazko: To je sad Vaših naukov!. Taka podtikanja, kakor tudi nas krajo dolžiti, Še bodo gotovo funkci-jonarji Murskega Sokola, s katerih vednostjo so se te nesramne laži trosile po svetu, obžalovali. To je moj odgovor v imunu svojih tatvine obdolženih in ob-rekovanin tovarišev.	Mladenič ljut. okolice.
1 Ključar ovci. Zavedni knjetjd z. nekaterimi gospodi iz Ljutomera so tukaj postavili veliko opekarno, katera ima najnovejše stroje za izdelavo zidne, posebno pa še strešne opeke raznih najnovejših vrst in katera vse to že pridno izdeluje. Ker so pa to podjetje postavili Slovenci, je to grozna hudobija v očeh naših nasprotnikov, radgonskih meščanov, ki zidajo v bližini enako opekarno. Naša opekarna že lepo napreduje, kar gospoda delovodjo, ali kakor ga bolj častno imenujejo, g. betriebsleiterja nemške ope-1 karne silno boli. Ta gospod pa vam je menda tako velik, kakor oni Filistejec Goljat, druga&e bi ne hodil po tukajšnjih gostilnah mirnih Slovencev zasme-j hovat. Tako je n. pr. pred kratkim v gostilni g. Vrb-njaka v Ključarovcih Slovence grozno sramotil. Ali se boš slovensko ljudstvo od takih privandrancev dalo zasramovati? Tukajšnji muropolskti Slovenci se ' gotovo zavedate svoje narodnosti In potem tudi svoje dolžnosti»	______
Slovenjjraškl okraj.
Shod S. K. Z. na Paki pri Velenju.
V nedeljo dne 8. avgusta je bil shod pri La-hovniku na Paki. Sklical ga je deželni" poslajnec dr. VerstovŠek. Shod je vodd prav spretno velenjski župan gospod 31. Skaza. Deželni poslaneo dr. VerstovŠek je pojasnil delovanje državnih poslancev Slov. kmečke zveze in Slovenskega kluba, označil odločilni boj Slovanov nasproti vladi, nadalje govoril o ob-stru,kciji in ./spletkarji nekaterih liberalnih slovenskih poslancev. Nato je razpravljal o bodočem delovanju v deželnem zboru Štajerskem. Poslušalci so z
zanimanjem sledili govoru, po katerem predlaga gospod župan Skaza "deželnemu poslancu dr. Verstov-šeku zahvalo in popolno zaupanje, kar se je z navdušenjem sprejelo.
Častiti gospod župnik Cizej predlaga nato več resolucij, jih temeljito pojasni in razloži ljudem. Vsa resolucije so bile soglasno sprejete. Zlasti smo slišali ogorčenje, ko je gospod predlagatelj Še ožigosa/ postopanje liberalnih poslancev in posebno hoirata dr, Ploja.
Resolucije se glasijo:
1.	¡Dne 8. avgusta na Paki pri Velenju zbrani volilci izražajo poslancem Slovenskega kluba popolno zaupanje za njihov odločen nastop proti vladi, volilci odobravajo obstrukcijo in poživljajo svoje poslance, da vstrajajo odločno v bpoju proti nam na^ sprotni vladi.
2.	Volilci obsojajo neediino postopajo slovanskih in slovtenskih poslancev, zlasti pa obsojajo postopanje in spletkarije dvornega svetnika dr. Ploja, liberalcev tin njihovih listov, v tako važnem trenutku za Slovanstvo v ¡Avstriji; poživljajo kmete volilce ptujskega okraja, da vendar odločno postopajo proti hofratu dr. Ploju.
Volilci zahtevajo od vlade slovenskih uradi nikovf za slovenske pokrajine.
4.	Volilci poživljajo vse poslance, da ne odno-hajo ocl zahteve glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
5.	Volilci zahtevajo od poslancev, da ne dopuste raznih pogodb z drugimi državami v Škodo in kvar kmečkega stanu.
6.	Volilci pozivajo deželne poslance, da vse moči zastavijo, da se Škodljiva lovska postava spremeni kmetu v korist.
7.	Država naj sprejme 50 odstotkov šolskih bremen.
Gfovorili so Še kmetje o raznih težnjah gospo-darsMh, zlasti V. Germ, ki je označil slabo strani lova*
Po shodu so se zbrali še najuplivnejši možjo s svojim poslancem, gospodom župnikom Cizejem in županom Skazo pri vrlem kmetu Kforenu v prijateljski družbi. Govorov in petja ni bilo ne konca ne kraja. Shod ostane PaČajnom v trajnem spominu.
s Šoštanj. Veliko novico smo zvedeli. Okoliški župan je vendar odslovil mogočnega gospoda Gorše-ka, s (katerim je razbijal, klerikalnemu zmaju glavo. Ce Še celo ta največji pristaš, kakor je župan Ko-šan, ne more delovati z Goršekom, je pač značilno. Tem bolj se pa moramo čuditi, da ga je pustila avan-zirati Velenjska posojilnica; ker mu je liberalni župan v Šoštanju odpovedal službo, mu pa da Velenjska posojilnica zato zvišano plačo 60 kron na mesec. D.ela pa tudi tukaj nima dosti kaj. île razmere jasno kažejo, da so notar Kolšek, Ježovnik Še večji liberalci kot pa GorŠek sam. Kaj ima vendar notar Kolšek opraviti pri Velenjski posojilnici, naj raje spravi ono tvj Šoštanju v red?, Pojasnili bodemo Še večkrat to lepo razmerje.
s Šoštanj. Kadar pridem iz Šoštanja v Velenje, se moram nasmejati. Vedno zapazim sloneti in podpirati vogle pred Golovo hišo močnega Wutija. Kako neki ta trgovec živi, sem si mislil, ker ni dosti ljudi videti v njegovi trgovini. Ce bode on lutriš-Človek postal, kakor je grozil, bodo pa mogoče slovenski kmetje kar leteli k njemu» Naj poskusi ! Mi mu želimo največ sreče,
s Skorno pri Šoštanju. Na volitev dne 7. maja ja prignal po glavarstvu postavljen komisar Goršek za zapisnikarja seboj znanega Volka iz Šoštanja. Kmetje so bili tako razburjeni radi tega, da so nekoliko razbijali. GorŠek je vse ovadil sodniji in radi teh dveh Človekov mora sedaj sedeti 8 poštenih kmetov, ki so bili obsojeni v Celju* Nekaj krivde ima pri tej stvari tudi glavarstvo, da imenuje komisarjem takšne ljudi, katerih volilci no ¡maral» vidteti, tem manj pa, da bi jim kaj zaupali. Značilno pa Je, kako dela liberalna stranica celjskih ¡doktorjev; če se ob volitvah kak kmet le količkaj pregreši, takoj ga tožijo, mu delajo stroške, ga tirajo v ječo itd. Volilci, zapomnite si te liberalne prijatelje ljudstva! Plačilo jih Čakal,
s Skale. Posojilnica v Skalah kaj lepo napreduje; ljudje imajo mnogo zaupanja v njo; zlasti prinašajo iz drugih posojilnic vloge. Opozarjamo posestnike iz Velenjske občine, da posojilnica v Skalah tudi konvertira dolgove, to se pravi, da prevzame dolgove drugih denarnih zavodov, kar ne povzroča mnogo stroškov. Gospodarji, držite se svojih denarnih zavodov !
s Velenje. Za tukajšno nemškutarsko šolo so vsako leto! nemškutarji lovili otroke, da je bilo skoro grdo* Posebno so zvabljali stariše, da so pošiljali deco v otroški vrtec. Obljubljali so starišem najlepše gradove m blaženi raj za otroke, ki bodo hodili v to narodnjaško šolo. Zal, da so jim šli nekateri slovenski stariši na limanice. Toda zdaj uvidevajo, da se ne naučijo kaj mnogo, ker ne znajo nemški in Še učitelja ne razumejo. Posebno boli nekatere stariše, ki vidijo, da se iveronauka nič ne naučijo, Stariši, tega ni kriv gospod katehet, ampak šola poneumnevalnica. Le mislite si, če bi vam kdo kaj razlagal v angleščini, katere še nikdar niste slišali, gotovo se ne bodete tudi ničesar naučili. Začetkoma so rekli, da je ni treba nič plačati; zdaj pa že tirjajo od starišev, ki pošiljajo otroke v vrtec po
10 kron, Če bo ne zavežejo, da bodo dali ciroke tudi v nemško šolo, .Tega pa ne storijo radi stariši, ker vedo, da ni nič s to šolo.
s Velenje. Pri nas je bilo 2. in 8, avgusta izpraševanje šolskih otrok iz veronaulka, katero je vodil preč, g, dekan Rotner iz Skal. Otroci slovenske šole so prav odgovarjali; otroci nemške šole, katero vzdržujejo judeževi groši nemškutarjev, pa niso veliko znali. Saj se temu tudi ni Čuditi; zdaj že sedijo ti otroci dve do tri leta v tej Šoli, pa ne znajo čisto nič, ne pisati ne brati, ne računati. Nemški se niso ničesar naučili, le toliko so si zapomnili, da kričijo po trgu „Griifi Gott". Ker ne znajo nemški, se ne morejo tudi učiti nemškega katekizma, ki se zahteva. Stariši si naj dobro premislijo in preudarijo, kaj bode iz takih otrok, ki Še najpriprostejših verskih resnic ne poznajo.
s St. Andraž. V nedeljo 8. avgusta je prišel k nam dež, poslanec dr. K. Verstovšek, da nam je razložil namen izobraževalnih društev» Zbrana je bila pri županu skoro cela župnija; zborovanje je otvo-ril sTajnšek Ivan, pozdravljajoč dež, poslanca, ki je vsestranski pojasnil delovanje izobraževalnih društev in na primerih iz različnih stanov dokazoval, kako je potrebno tudi kmečkemu stanu izobrazbe, če hoče napredovati y gospodarstvu. Izvolili 6mo nato odbor, ki ima nalogo osnovati izobraževalno društvo. Za poučne besede se g, poslancu iskreno zahvaljujemo.
s Šaleška dolina. Sreča za naše ljudstvo je, da smo dobili v Velenje svojega trgovca Valenčaka. Poprej so določali nemškutarji cene, kakor so hoteli. Zdaj pa to ne gre več, Valenčak, ki je na Lagerje-vem, je jako pošten in priden trgovec, ki prav uljud-no postreže vsem ljudem. Zato pa je njegova Štaou-na tudi vedno polna. Kmečko ljudstvo rado zahaja k njemu kupovat, ker ve, da je Valenčak Slovenec in ne podpira, kakor drugi trgovoi, Štajerca, Siidmar-ke in židovskega Sohulvereina, Kmetje, tržani, zapomnite si, da je vaša sveta dolžnost, da podpirate svojega človeka, in, ta ja trgoveo Valenčak!
Ctijati okraj.
Stirldesetletnieo mature so obhajali abituri-jenti celjske gimnazije iz leta 1869 v Celju. .Od 45 abiturijentov se je udeležilo 401etnice 15, med njimi sledeči Slovenoi: dr. Bergmaain, ^dravjnik v Žalcu; dr. Dernjač, bibliotekar na akademiji umetnosti na Dunaju; Matija Freče, župnik V p. v Žalcu; Anton Fischer, župnik v Mozirju; dr. Ivan Kosirnik, pri-marij y Zagrebu; dr. Ferdinand Sluga, zdravnik v Karlovcu; -ur i j Spora, nadzornik drž. žel. v p. v Vipavi.
c Slivnica pri Celju. Dopisnik N. L. se nu-duje, da se še nekdo najde v fari, ki si upa zag.v-varjati v Gospodarju g, župnika zoper napade v i-/. Ld G, dopisnik, ki ga dobro poznamo, bi pač moral vedeti, da toliko so še nam vredni naši duhovnijci kakor on s Kumercom in celo drugo tovaršijo. V ao-bi kislih kumerc, ko urednikom, zlasti celjskim sla^ . bo prede, razprede zagovornik sladkega Kumerea ! svoj opis tako na dolgo, mi pa ne bi smeli dati poja- j snila na izzivajoč dopis v, N, L, Mož se trudi, da I pobija naše besede točko za točko, a izpodbil ni nié, i kar je povedal Gospodar,, Hoče pripomagati k zanimivosti svojega glasila s tem, da po vzorcu najnt,-strpnejših sovražnikov duhovskega stanu napada osebe, katerih največja napaka je to, da skrbijo za dobro ime in dobrobit ljudstva, katerega hočejo obvarovati pred pogubami liberalizma.
c Prijatelji poštene zabave! Ne zabite priti 22. avg. v Šmarje h g. Habjanu, kjer se vrši ob treh popoldan veselica, prirejena od kaioliško-narodnega dijaštva. Pridite od blizu in daleč in pokažite, da imate smisel za dijaško gibanje. Zlasti dekleta in lantje, pridite in veselite se vi vrstah onih mladih prijateljev, katere je usoda zanesla v mestne Bole. Na veselo svidenje!
o Od sv. Eme. Tudi mi Šentomski lantjb nočemo zaostati in se gotovo v. Častnem Številu udeležimo veselice v Šmarju. Saj Žo dolgo nismo imeli prilike veseliti se v sredi naših tovarišev-dijaikov, Upamo pa tudi, da se vidimo tamkaj s Janti drugih Jar. Naše „Mlad, zveze"4 na svidenje 22. avg. v Šmarju!
c Sv. Ema. Težko smo čakali Sent Emski žup-ljani, da bi se podružnica sv« Vida, katera je bila več let zapuščena, popravila; posebno Sent Vidski okoličani smo to posebno želeli. Po velikem prizadevanju g. Župnika se je vendar enkrat prenovila. Preslikal jo je znani slikar in rezbar, slovenski rojak, Janez Wergles iz DesiniČa. Dne 11. julija je ob posebni slovesnosti blagoslovil oltarje in vsebino domaČi g. župnik ¡J, Plepelec. Bog plačaj na priprošnjo sv. Vida obilno vsem dobrim laranom dobrotnikom, tudi posebno cerkvenima ključarjema sv. Vida in njuni rodbini. Druga velepomembna slovesnost se je obhajala pri Sv. Emi ravno dne 1. avgusta pri blagoslovljenju kapele LurŠke Device, katero je tudi blagoslovil domači g. Župnik vpričo mnogega ljudstva. Kapela je bila postavljena leta 1905- V minulem mesecu jo je pa dala Mladeniška in Dekliška zveza pri Sv. Emi na novo preslikati in popolnoma obnoviti v spomin srečne zmage pri letošnjih deželno-zborskih volitvah na Štajerskem, in pa da bi LurŠka Mati Božja izprosila, da bi Mladeniške zveze na Sta-jerskem vedno uspešnejše delovalo za Boga in Marijo in za slovensko domovino.
Mladeniška zveza pri Sv. Emi.
o Sv. Vid i- Grobelno. Zahvaljujem se dopisniku „Nar, lista" v št, 34, ki me s podpisom „Kmet" od začetka do konca dopisa pr\av prijavno hvali, seveda kakor zna liberalec pohvaliti pristaša Kmečke zveze. Ker dopisnik ni bil navzoč, zatorej ne zamerim, pač pa izjavljam, da ga;, dokler mi svojega obrekovanja ne dokaže, ter se podpiše s polnim imenom, ne smatram za vrednega, da bi mu stvarno odgovarjal. Vem pa dobro, kaj te ljudi peče, zatorej si bodem dopisnika — „Kmet" — dobro zapomnil in tur di njegovega poročevalca.	Valentin Metličer.
c Sv. ,Vid pr? Grobelnem. Dopisnik /^Narodnega Lista" v štev. 34, se je javno osmešil, misleč, da ne ve nihče drugi o županovi volitvi, kakor on, — Z resnico na dan! — „Narodni List" zmerja Metli-Čerja, da je zagrizen klerikalec. Vprašamo te, s,ne-zaerizeni" dopisnik, ali si že kedaj slišal iz njegovih ust ali bral v njegovih dopisih surove razžaljivke, kakršnih se ti poslužuješ,-Metličer je sploh miroljubnega značaja ter priljubljen v. celi tukajšnji katoli-škonarodni stranki. Dopisnik ga hoče nadalje sramotiti, da so se mu ob zadnji občinski volitvi sline cedile po županskem stolu, na kar ti podpisani odgovorimo resnico, da on Še na naše prigovarjanje ni hotel glasovati. Komu se torej sline cede po županskem stolu, — tistemu, kateri pri volitvi župana sam sebi da glas, ali pa tistemu, ki niti ne glasuje? iAli ni približno pred štirimi leti Fl. Goleš sam sebi dal glas in pri letošnji županovi volitvi zopet, kjer se ¿e hotel že s Šestimi glasovi pri dvanajsterih navzočih odbornikih vsiliti za Župana, in sicer s pritrditvijo pet odbornikov in enega ne v odboru zastopanega, g. M. Sumer-ja? Morali smo jih opozoriti na postavo o Dramlje. Maša podruSnioa Marija Dobje bo te dni slikana in vsa znotraj prenovljena. Na Veliko Gospojnico bo blagoslovljena. Ob desetih bo procesija in slovesno opravilo.
c Gomilsko. Dalje Časa se že sliši, da nameravajo fantje iz Savinske dolino prirediti tukaj shod, ki ga bodo sami sklicali, sami vodili in na njem tudi sami govorili. Shod se vrši 22. avgusta. Nanj so prijazno povabljeni tudi stariši in drugi, da se prepričajo, kakšne namene imajo in za kakšnimi cilji hodijo njihova sinovi, Mledeniči, ki imate govorniško zmožnost, pridite in povejte na shodu svoje misli. Pridite tudi vi, ki ste ukaželjni, V bratskem krogu se bomo pogovorili in izvedli marsikaj zanimivega in koristnega,
o Sv. Jurij ©b Juž. žel. Hvala lepa „Narodnemu Dnevniku" in „Narodnemu Listu" za „lepe priimke" in „lepe po/arave", Ce še veste kaj, le oglasite se še kaj !J Bom imel vsaj še več zabave, S spoštovanjem Vaš „stari znanec" Ferdinand Žgank.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Zvedel sem, da pi£e „Narodni Dnevnik" v 160. štev, med drugim sledeče; «Za župana .v občini okolica sv» Jurij ob juž. Žel. je bil v četrtek 15. t. m. izvoljen — po slovesni maši, pri kateri so si dali častiti odborniki razsvetliti pamet — g. Jože Rataj iz spoštovane napredne Zikošekove rodbine; da se je mož brezpogojno udal Zgankovi komandi, nam je uganka. G. Rataj sam na sebi je poštenjak. ,V starešinstvo so izvoljeni skozinskoz nezmožni ljudje ... itd." iTemu podobno piše tudi ^Narodni List" v 34. štev. Na ta in še na druge Št. Jurske dopi3e ¡v toNaa\ Dnevniku" in „Nar, Listu" našim St, Jurskim liberalcem samo kratek odgovor: Pred vsem zavračam hvale „Nar. Dnevnika" in „Nar. Lista" na mojo osebo, ker jaz ne potrebujem in tudi ne maram nobene hvale teh dveh listov. Ce ,pa imenujeta ta dva lista moje svetovalce skozinskoz nezmožne ljudi, se ne bora prepiral z njima. Samo to rečem, da sem ponosen, da imam take svetovalce. Sicer bodete pa itak spoznali, kako so.ti možje „skoz in skoz nezmožni ljudje". Javno pa protestiram, da bi se imenovalo mojo rojstno hišo (ZikovŠekovo) „napredno", to je drugače rečeno liberalno, ker moj oče so Dili dolgoletni naročnik („Slov. Gospodarja" in obonem več let do smrti cerkveni ključar. — Slednjič tudi pišete, da Vam „je uganjka, da sem so brezpogojno udal Zgankovi komandi." Kedo se Vam ne bi smejal! Jaz sem samostojen mož in ne potrebujem nobene komande, Ce sem pa zvest pristaš ^Slov. kmečke zveze" in Če ne črtim g. kaplana, kakor nekateri naši liberalci, ki imajo bajo 10 kg smodnika pripravljenega za njegovo odbodnico, ampak z njim rad občujem, zato mi pa vendar ne more nihče očitati, da sem pod nekako „njegovo komando", kakor piše „Narodni Dnevnik." Nazadnje pa svetujem vsem našim St. Jurskim liberalcem, naj tudi oni začnejo pridno prihajati vsak ob nedeljah in praznikih k službi božji, potem se bo morda tudi njim razsvetlila pamet, da ne bodo pisali ,takih neumnosti. — Sv. Jurij ob juž, ŽeL 8. avgusta 1909. Jožef Rataj, Župan.
c Gornjigrad. Vemo, liberalci, kje vas Čevelj žuli, pa vam ni pomagati. Hinavci, rajši bi pred svojim pragom pometali. Vprašajte za podatke „vzgojitelje" Kocbeka, Sijanca, Korbana, Kelca, ZemljiČa, mrliškega ogleda KoneČnika in druge. Ko bo „Nar. List" izbruhal, bomo pa mi nastopili in bliskalo in grmelo bo od Mačkovega kota do Tira. Tedaj bodo frčali razni paragrafi okoli Škricov te visoke inteligence! Razumeli?
o Gornjigrad.. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodnji okraj Gornjigrad vabi vse p. n. Člane na društveni občni zbor, kateri se vrši dne 15. avgusta t. 1. točno ob 4. uri popoldne v pisarni okrajnega zs stopa v Gornjemgradu s sledečim
sporedom: 1, Citaaj« in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2c Poročilo tajnika» 3, Poročilo blagajnika, L .Volitev dveh preglednikov računa. 6. Nadomestne volitve v odbor, 6. Slučajnosti.
c Križ pri Gornjemgradu. Liberalci streljajo take kozle v svojih časnikih, da se ne bomo nič Čudili, ako bo črez par dni N, L. pisal, da je Gornje-grajski g. kaplan napadel kleparja v Mariboru, in ne Kocbekov sinček.
c Gotovlje. Mi že imamo zopet župana. Ni nam sicer naklonjen, ker je naprednjak, a vsejedno se obrnemo javno do njega in ga prijazno pozivljemo, naj nam raztolmači sledečo volilno skrivnost. (Tam v šempeterskem Zalogu živi omožena Marija Zago-ričnik), ki ima kot posestnica v naši občini tudi pri nas volilno pravico. Za občinske volitve se pa ni ne njej ne njenemu možu ničesar dostavilo. Ob dnevu volitve pa je prinesel Gregor Golčer od Marije Za-goričnik, ki pisati ne zna, in o pooblastilu ničesar ni vedela, in od Franca Malgaj in Gregorja Vipot-nik kot prič podpisano pooblastilo in je vsled dovoljenja komisije, kateri je župan [Antloga predsedoval, veljavno pa seveda napredno i!) volil. Oče župan, povejte, kako jo kaj takega postavno mogoče. Kateri paragraf občinskega volilnega reda priznava Gregor Golčerju pravico, iia voli za omoženo Zagoričnik, za katero Ima po našem vedenju voliti le njen mož. Oče župan, govorite — potem bodemo pa mi!
c Vrhje pri Žalcu. Za lažnjiva obrekovanja, katera je dopisnik Narodnega Lista dn« E9. julija v številki 34 si od mene izmislil, pošiljam za društveni dom v St. llju 5 K. Vsem došlim gledalcem pa izrekam zahvalo posebno onim iz Žalca. Ne bojim se obrekovanja teh naprednjakov od nobene strani. Do zdaj Se ni bil nihče poškodovan zaradi meni ljubih povabljenih gostov, y Rast si štejem, ako pridejo in kakor do zdaj, jim je tudi za naprej vedno odprta moja hiša.	Anton Kač.
c Teater v Vrbjlh pri Žalcu. Pod tem naslovom dovolil si je znani dopisnik skrpucati nesramen dopia v) ^Narodni. List". V. odgcivor naj sledi:* Do-pisun pravi, da se je on z („vrlimi" naprednim?, Vr-benčani na okrašenem vozu vozil k veselici na Lož-nico. Na tem mestu mu bodi povedano, da je grd laž-nik, ker se on ni vozil na tem vozu, ampaik je samo voz videl. V iei zmedeni strankarski sreči, da je ues nično prišlo nekaj zaslepljenih takozvanih vrbenskih «naprednjakov", na komando na enem vozu na Lož-nico, vozil se ]e, seveda v duhu, tudi ta dopisun poleg. Kar se tiče veselice na Ložnici, odgovorim prihodnjič, kjer bodem označil v jasni luči z dokazi, kakšen uspeh' je imela ta slajvnost v moralnem oziru. — Sedaj se je spustil dopisun na predstavo v Vrbji. Težko mu dene, da se je zbrala! res ogromna množica ljudi, ne da bi bili lepaki, različne osebne agitacije i. t, d., kakor je pri liberalcih navada, ozna-njevali, kedaj se bode vršila ta veselica. Vsa čast ogromni množici za ta časten poset, ker se ni ustrašila psovanja In groženj Žalčanov in njihovih priga-njačev iz okolice, ter je s tem pokazala, da se ne da komandirati več od liberalcev. Dopisnik navaja zunanje goste imenoma, kateri so mu trn y peti. No, grozen strah imaš ti mazač še celo pred nežnim spolom, kateri ti je od zadnjih volitev v dobrem spominu ter bi po tvojem mnenju ne smele cen j. gdč. nikamor več na svetlo. Pa tebe se nikdo ne boji, tem manj naše značajne gdč., — »ako se bodeg dopisun-če potrudil, bodeš je še lahko velikokrat videl. Toda ti ostaneš doma^ kakor si prib&i pečat laži s to izjavo. Ti stičeš okoli, kakor lovski pes, zai klerikalci, in ko katerega zagledaš, cviliš po umazani cunji N. L', kakor norci v blaznici, mogoče dobtiS kmalu prostor v kakšni celici pri Gradcu, Kar se tičei kritike, nam je pač vseeno, ali omenja, da je Šlo gladko v zadovoljstvo zbranih, ali ne. iTq sodi ljudstvo samo, katero pač ima znabiti več pojma Kakor dopisun, posebno one osebe, katere dopisni« navaja Ker se zaganjaš v hišnega gospodarja in njega hčerke, pač nisi vreden, da bi ti odgovarjali Kdor pozna značaj-nega moža g. Antona Kač in njegove hčerke in sinovo, ta vd ceniti to obitelj. Dal Bog nam veS, tako inačajnih in noustrašenih rodbin. Da bi bil oče svojo hčerko oHofutal, je najnosramnejša laž, in to je zdaj tvoja klofuta, katero dobro pomni, da si lažnik. — Veselica vršila se je v, taHem redu, da se pri na-sprotnikih nikdar tako ne vršijo. Kar, se pa tiče pretepa, kateri je po polnoči nastal, osvetlila bode razprava. To bodi za sedaj povedano, da so pretep za-Krivili liberalni naprednjaki, kateri so kričali po va^ si: ,„Danes mora leči klerikalna Kri, airf" i. t. d. Z brutalno silo so se vrgli liberalci nad vrbenske mla-deniče, da bi jih iztrgali iz našega tabora, toda ti so preveč značajni. Med psovkami in kamenjem na nas smo se morali vaditi gledališke predstave. Kakor zverina na svoj plen čakajoč, skrivali ste se po deteljah ležeč na trebuhu, da bi slišali naše zasebne) pogovore. Niti ure nismo bili varni pred od vas najetimi razgrajači. Med predstavo ste si najeli nekega Meha iz Žalca, da je prišel razburjat ljudi Vat ognjevar-stveni nadzornik, ne vemo ali po naročilu načelnika požarne brambe v Žalcu, ali njemu podrejenih oseb. Nad tem ravnanjem so se zgražali ne samo domačini, ampak tudi tujci, kateri so to početje obsojali, ter rekli: „Sedaj vidimo, da je res, kar set piše o liberalcih v Žalcu." Kar je bilo pri boju, bodemo^ imenoma navedli vse tiste razgrajače« kateri so prišli izzivat iz tujih vasi naše mirne fante. To bbdi resnici na ljubo povedano, da g. Kač ni bil pri nobenem pre-
tepu ter tudi nima nikakšnih telesnih poškodb, ker mož ni bil drugje, kakor doma. Gospodine dopisun, dokler ne poznaš dobro naših ljudi, ne obsojaj, sicer i seji zna zgoditi, da bodeš pozvan na odgovor, kjer . te ne bode zastopal dr. KukoVec '.(že veš zakaj),, am-' pak bodeš moral še dr. Kodermana klicat na pomoč. Nam ne bode od domačega zgodovinarja zapeti „sla-vospev" veljal, ampak ta je Že zapel: „Sramota za takozvano napredno stranko." Zakaj se upaš dopisun na svetlo, ker imaš toliko masla na glavi, da se ti še v temi cedi. Našo delo pa bode tudi za naprej, da gremo med ljudstvo ter bodemo delovali za izobrazbo neustrašeno naprej, čerpvno mečete vi kaonenje nafnas, a ljudstvo bode te napade samo vedelo obsojati. Črno Vrbje, kakor ga imenuje dopisnik,,, iz-pregleduje vedno bolj, ter se pri tem uči,^ da moramo tem trdneje stati, da nas ti liberalni viharji ne omar jajo, kakor so nekatere, katerim pa kličemo: „Pridite tudi vi v naš tabor, veselite in izobrazujte se z nami, ne meneč se za to, da nas imenujejo Črne; boljše je biti Črn v očeh liberalca, kakor smo mi Vr-benčani,, kakor pa rudeč, (kakor so Ložničani) kakor nazivajo 'ŽalČani. Več prihodnjič. — Opomba: Sramota pa za urednika, da nima toliko Časnikarskega duha, da napada nežni spol brez vsakega vzroka, z dopisnikom vred, nad Čemur se marsikateri liberalec zgraža.
Vesfnlk
mladinske organizacije.
Orli v Kamniku.
K solnou najbližje orel hiti,
Križ na trobojnem se traku blesti!
Mlada je Še krščanska telovadna organizacija, a je Že močna. Ne le po Številu, ampak tudi po zmožnostih se lahko meri sploh z vsakto podobno organizacija. To je v polni meri pokazala aadnjo nedeljo na svojem drugem zletu v Kamniku.
Ko se je pred leti začela snovati krščanska telovadna organizacija, t. j. v času, ko je „Sokol" krenil na liberalno polje, smo s strahom zrli, ali bo iz te moke kaj kruha ali ne? Naša bojazen pa je bila neutemeljena. Nova organizacija se je krasno razvijala in lansko leto je bilo ob priliki zborovanja S. K, S. Z. v Skofji Lold že oktoli 400 telovadcev te organizacije. In letos? Cez 800 telovadcev, izmed katerih je črez 400 proizvajalo javno telovadbo. To je napredek, katerega je zmožna edino le naša mladina.
Veliko veselje je zavladalo v vrstah „Orla", katero ime so si dali naši katoliško-narodni telovadci, ko so zvedeli, da bo dne 8. avgusta polet v Kamnik, kjer se naj pokaže delavnost in zmožnost telovadcev ne glede na to, iz katere dežele da so. Tudi iz Star jerske je poletelo lepo število (Maribor 11, Celje 113, Trbovlje 9) Orlov, da se navdušijo še bolj za to organizacijo ter to navdušenje tudi po svoji domovini raztrosijo. Že to, kar smo tam videli, tega ne bomo nikdar pozabili. Naj ohranimo v spominu med drugimi le sledeče: V nedeljo zjutraj so se v prostorih hotela Union začele zbirati prve telovadne čete. Ko jih je poklijcal rog na prostorno dvorišče, da se postavijo v vrsto za Ddhod na kolodvor v Ljubljani, je postalo veliko dvorišče takoj premajhno. Kmalu nato so se vile ¡dolge vrste krepkih mladeničev proti kolodvoru, kjer so Ljubljančani z občudovanjem zrli na te vrste. Dolgi vlak, ki je vozil v Kamnik, je razen telovadcev vozil tudi veliko število drugih izletnikov, ki so se enkrat hoteli navžiti prijetne, neprisiljene zabave.
Na kamniškem kolodvoru se je hitro uredil velikanski izprevod. Na Čelu 19 raznih zastav, med njimi zastava ljubljanske S. K. S. Z., 37 trobentai-Čev, telovadci na konjih, predsedstvo Z. T. O., za načelnikom Jeločnikom stotine uniformiranih in ne-uniformiranih „Orlov", ki so se v najlepšem redu pomikali proti kamniški Župni cerkvi, kjer so prisostvovali sv. maši. Po službi božji so se zopet v najlepšem redu podali pred „Kamniški dom". Iz vseh oken so sipale kamniške gospice kite cvetk na telovadce in tudi malodane vse hiše so bile okrašene s trobojni-cami. Ko so se zbrali telovadci na prostoru pred „Kamniškim domom", se je Šele videlo, kake sadove je rodilo dveletno, sicer naporno, a hvaležno delo. Velikanska armada je navdušila ne le mlade, ampak tudi vse starejše može-voditelje, Id so v tej četi videli svojo krepko pomoč, videli delavce, katerim lahkb brez premišljevanja položijo svoječasno vajeti ,v roke. In izlili so svoje navdušenje v lepih pozdravih deželni poslanec LavrenČiČ, deželni odbornik Lampe, državni in deželni poslanec Povše, v imenu bratov Hrvatov g. Karol Pollak, državni poslanec dr. Korošec, župan Mejač, vittar Smolnikar, visokošolec St.' MasiS in učitelj Štrukelj. Vsem se je zahvaljeval v imenu „Orla" brat Podlesnik. Nas najbolje zanima pozdrav obmejnih Slovencev, izraženih po dr. Korošcu, ki je med drugim dejal tudi: Mi, Štajerski Slovenci imamo krepke zveze, a najkrepkejša zveza med temi Je telovadska, ki veže našo mladino. Obmejnim Slovencem je ta zveza najljubša, katere ne more nobena, tudi še tako nam sovražna vlada preprečiti ali uničiti. In zato jo pozdravljamo. Velikansko navdušenje je sledilo njegovim besedam.
Po pozdravnem delu so korakali telovadci nazaj po mestu, nakar so se razšli k' obedu.
Popoldne so se začele na prostem pred gostilno Rodo zbirati velikanske množice občinstva, med njimi tudi zelo mnogo inteligence. Prišel je sam pre-.vzvišeni g. knozoškof ljubljanski, da vidi sad svojih ljubih sinov — Orlov. Ob 4, uri popoldne se je pričela javna telovadba, katero so telovadci naravnost krasno izvajali. Kakor prosta, tako je tudi telovadba na orodju in končno precizno izvajano sabljanje vzbujalo oblake navdušenja in ploskanja. Občinstvo je 1 telovadce a živahno pohvalo nagradilo za velik trud, a telovadci so pa svojemu načelniku v znak: priznanja in ljubezni istotako podarili lepo darilo: lavorov ,veneo in srebrno opravo za pisalno mizo. Vreden je brat Jeločnikj tega darila, a Še boljše darilo mu naj ; bodo hvaležna srca vseh bratov telovadcev.
Lep je bil kamniški dan slovenske mladine. K ; lepi izvršitvi je mnogo pripomoglo tudi vreme, ki je bilo tokrat zelo naklonjeno.
Sedaj pa na Selotli Po vbbB Krajih naj vzdigne visoko svojo glava »Orel" ter pokaže vsemu svetu svojo čilo in mlado moč. Na zdarl,
Mladeniški shod pri Sv. Križu na Planini. Vsi mladeniči kozjanskega, sevniškega, celjskega in Šmar-skega okraja se prijazno vabijo, da se v največjem Številu udeležijo zborovanja» H se (vrSi na angeljsko nedeljo t. j. 29. t. m. pri sv. Križu na Planini. Služ. ba božja se začne ob pol 10. Govori dr. Korošec. Pridite mladeniči, pa tudi drugi, 3d se za naše gibanje zanimate.
Najnovejše novtce.
Pri Sv. Vidu niže Ptuja bode v pondeljek 16.
avgusta velik živinski sejem.
Dijak umrl, na potovanju. Nagle smrti je umrl dijak celjske gimnazije Jožef Podgoršek, doma v Slivnici pri Celju. Prišedši v Kamnik, poslal je prijateljem šest razglednic. Pri pisanju ga je prijel želodčni krč in je bil v pol ure mrtev. Kot legitimacijo je imel „Potovalno listino Slov. dijaške zveze". Njegovi sošolci ga bodo ohranili v blagem spominu; N. v mi p.
St. nj v Slov goricah. Novoizvoljeni občinski odbor v Selnici ob Muri je na predlog našega Žebo-ta sklenil, da se naroČi nov dvojezični občinski pečat namesto dosedajnega samonemškega. Tudi Slovenci ob Muri se zavedajo!
Umrl je v Radgoni Franc ZemljiS, knjigotržec in lastnik tiskarne v 88» letu starosti,
V pomožni sklad
za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem in sosednih
okrajih so darovali sledeči p. n. gg.:
Dekan Ivan Bohanec zbirko šmarskih tržanov . . K	39'—
Rudolf Janežič, spiritual v Mariboru.....„	10-—
Franc Gorenj ac, zasebnik v Železnikih na Gorenj skem „	3 '10 Frančišek Jaušovec, superijor pri Sv. Jožefu v Celju
z geslom: ,Bog daj stotisoč takih in večjih darov' „	20 —
Fran Salamon, dekan v Rogatcu......„	20 —
Gomilšak G. v Gradcu pod geslom: „Bog blagoslovi mah darek"..........„	5'—
Župnijski urad Slivnica po kapi. BI. Dvoršak . . „	5'—
Kari Presker, župnik v Kapelah pri Brežicah . . „	20'— Vjekoslav Vršič, kanonik v Senju z rekom: „Ubogim po toči zadetim rojakom v pomoč; naj jih
tolaži dragi Bog"...........,40 —
Franc pl. Bouvard, c. kr. glavar v Ljutomeru . . „	10'—
Peter Korbar, obč. sluga v St. Petru na Krasu . „	5"—
Ernest Terstenjak, c. in kr. vojni kurat v Gradcu „	20 —
Ksaver Meško, župnik pri Mariji na Žili ob Beljaku . „	20*—
Peter Skuhala, župnik v pok. v Ljutomeru . . . „	2'—
Ivan Fatur v Rakeku...........5*—
Neimenovan iz Ljubljane.........„ 10-—
Nikolaj Starinski, župnik v Oernučah pri Kamniku „ 10'— Ivan Zdolšek, nadučitelj v pok. v Gaberju pri Celju „ 5 — Franc Kosér, gostilničar v Juršincih, v zahvalo, da
njegov domači kraj ni bil tako poškodovan . . „ 2"— Ljudska hranilnica in posojilnica v Sv. Lovrencu
na Drav. polju...........„ 20-—
Anton Kociper, kaplan v Sv. Lovrencu na Dr. p. „ 10"— Jožef Ozmec, žup. in dež. posl., Sv. Lovr. na Dr. p. „ 30-—
Skupsy K 311 10
Bog plačaj vsem darovalcem in nakloni ponesrečencem Se prav mnogo milih src!	Jožef Ozmec,
žnpnik in deželni poslanec.
Listnica uredništva.
Juriinei : Zakaj tako poíno ? Danes ni bilo več mogoče. Pozdravljen I Harburg na Bavarskem, St. Bolfenk pri 8redišču, Šardinje, Ljobljaua, Gomilsko, Libanje, St. Jnrij ob Ščavnici, Galicija : Zal ni bilo mogoče v to iteTilko. Pride prihodnjič. — Sesterže: Zaljiro. Oprostite I — Gornja Hndinja: Stvar je ie zastarala. Pozdravljeni.
Potrebuje ie rarc
za novi najem v prihodnji jeseni več viničarjev. Prednost imajo viničarji z več delavci. — Vprašati je pri graščini Dornava, pošta: ffloškanjci pri Ptuju. eoi
Najboljši original **( terboveljski
prtland cement
dobite pri Franc Kartin a naslednika
Janko Artman-u
v Šent Jnrju ob juž. žel. po nizki ceni. 677
Štefan Kaufmann
trgovec i železo* v Radgoni,
priporoča najboljše o čelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo Stajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 938
Pojasnila o inseratih daje
apravništro samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko ia 10 vinarjev.
Loterijske Številke.
Dne 7. avgust* 1900.
Gradec . 44 40 72 78 54 i Dunaj . 85 37 38 66 76 j
Dobri, solidni fužinarski kevačl, !
ki so izvežbani t izdelovanju le- ' senih sekir v vs»ki obliki, znajo i dobro vrtati in izkovati, dobijo v ! štajerskih fužinah „ColnmbushUtte" v Rušah, Spodpje Štajersko, »talno akordno delo. Žene in hčerke ožen-jenih kovačev pa bi lahko dobile delo pri isti tvrdki pri tovarni vžigalic v Rušah. _693
Služba orgljarja in mežnarja pri romarski cerkvi M. B. na Črni gori je razpisana do 1. septembra 1909. Lepo stanovanje in posestvo in dobri dohodki. Oairalo se bo na izurjene cecilijacce, v prvi vrsti na oženjene. Črnagora pri Ptuju, 18. julija 19C9. Matej Tertinek, župnik.___504
Dva učenca, karera bi imela veselje do podobanke ali kamno-klesarske obrti, sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Jakob Golo-bič, ptdobar v Ljutomeru. 478
Ignacij Jagodlč, ključavničar pri Sv. Petru na Medvedovim selu napravlja strelovode.	645
K« prodi j imam gorski čebelni med ali strd s strojem ittočen. Razpošiljam ga v pločevinasti posodi po 4 kg skupaj za 6 E 20 v s posodo vred predplačilu ali pa s poštnim povzetjem. Za dobro blago se jamči. Pri večjem naročilu ceneje po dogovoru. Franc Ačko, čebelar v Tinjah na Štajerskem, pošta Slov. Bistrica. 559
Lepa hiša, v sredi trga, tik nove šole, pripravna za manjšo trgovino, mesarijo, gostilno ali kako drugo obrt, se iz proste roke proda. Pojasnila daje posestnica Marija Ne-potnik, Sv. Jurij ob ju ž. žel. 606
Učenec poštenih katoliških staršev se sprejme v trgovini Ivana Trauna na Ptujski gori.	603
Dva kovaška pomočnika in dva učenca sprejme Anton Ferenčak, kovaški mojster v Brežicah ob Savi. ____600
Kolarski učenec se takoj sprejme Gradec, Leonhardstrasse 110 pri
VVerglesu.*	607
Nova enonadstropna hiša s 6 sobami, 4 kuhinj»mi, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom se po ceni proda. Naslov v upravništtu.
_____6M3
Novo Pnch-kola (bicikel) preda radi vojaščine Franjo Gniišak, Sv. Barbara v Halozah.	631
Lepo posestvo z gostilno vred, 4 velike sobe, 2 kleti, velika kuhinja, veliko novo gospodarsko po-Blopje, veliki hlevi za 30 glav živine, okoli 10 oralov zemljišča, gozd, vse v lepem stanu, pri veliki cesti, farni cerkvi, blizu mesta Ptuj, se proda radi starosti in družinskih razmer. Izve se pri Jožefa Kunst, gostilničar na Gor. Hajdinu pri Ptnju.	617
Gostilna ln posestvo eno uro od
Maribora na okrajni cesti, se ta-kej preda. Posestvo obstoji iz gostilne, trafike, gospodarskega poslopja, travnika s sadonosnikom, vrta, brajd lin njiv. Izve se pri upravništvu tega lista.	628
Lep vinograd pri Sv. Petru niže Maribora, v Trčovi, preda z letošnjo trgatvijo vred dr. Lav. Gre-gorec, kanonik v Novi cerkvi, p.: Vojnik pri Celju.	623
Na prodaj Je po ceni posestvo s 3 hišami zraven premogokopa na jako ugodnem prostoru. Hiše so pripravljene za vsako obrt, najbolj pa za prodajalno, žganje in vino-toč. Ptgoji so jako ugodni. Natančneje pri Andrej Oplotnik v Zabnkovci pošta Griže.	614
Poštena deklica, ki je že prosta šole, z dobrimi spričevali, ubogih starišev, ali brez starišev, pogumna in prijazna z ljudmi, če mogeče zmožna slovenskega in nekolika nemškega jezika, ki bi imela veselje do gostilne in posestva in bi morala biti za domačo hišno delo in za natakarico, se sprejme za svojo. Gospodar in gospodinja sta že priletna in brez družine. Poizve »e v gostilni „Pri Slovencu", Zgor. Hajdin, p. Ptuj.	618
Ženltna ponudbi. Spreten fin dober delavec, ki si je že precej denarja prihranil, star 30 let, si želi žensko, ki bi imela kako posestvo. Vdova ni izključena. Med ljudi raznesel ali kako drugače sramotil ne bo nobene, če tudi se pogodba ne sklene. Naslov: „Prava zastop-nost" na upravništvo.
PenzijoDlsti ln artdnikl! Malo posestvo, gosposka hiša. obokana klet, nemika preša, 8 orale zemlje za vinograd, 1 oral zasajen z laškim rizlingom in silvancem, 3 orale travnika, 1 oral lepo hoste, krasen razgled, 1 uro od železniške postaje, na progi Grobelno-Ro-gatec je na prodaj za 7.000 kron. Več pove: I. Malus na Blanci pri Sevnici.	682
Trgovski pomočnik se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga, kakor tudi učenec s primemo šolsko izobrazbo. Kje, pove uredništvo tega lista.	621
Kuharica pridna in poštena išče se v slovensko župnišče brez ekonomije blizu Dunaja. Ponudbe: Pfarramt 8t. Egyden, Sttdbahn Nied. Oesterr.	646
Hlapca pridnega, zvestega k težkim konjem sprejme proti dobremu plačilu Janez LSschnigg, trgovec v Šmarji pri Jelšah.	647
V najlepšem kraju trga Šoštanj se proda lepa, vili podobna, pred 3 leti zidana hiša z dvema sobama in 2 kuhinjama v pritličju in tremi sobtmi v podstrešju. Poleg hiše je nero gospodarsko poslopje s kozolcem iz 89 a 41 m! rodovitnih njiv. Cena 10.300 K. Več peve upravništvo lista.	646
Posestvo, primerno za rokodelce, posebno za kovača, poldrugo uro od Ptuja na rkrajni cesti, se po ceni proda. Več pove Marija Žižek v Podlehniku pri Ptuju. 652
Lepo posestvo se proda, dve njivi, sidonosnik, zidana hiša1 in gespo-dsMko poslopje, v prijaznem kraju, pripravno za upokojenca ali rokodelca. Cena je nizka, več se izve pri Janezu Ferdre, Sv. Primož, p. S«. Jurij ob juž. žel.	668
Troraica umetnega kamenja in marmorja
ZAJEC* HORN
LJUBLJANA, Dunajska cesta št 73.
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvorjena manulakturna trgovina	116
Franc Souvan, sin
v stari Souv&noTi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI.
Preč. gg. duhovnikom, stavbinskim mojstrom, mizarjem itd. priporočamo raznovrstno umetno kamenje, stopnice, ornamente, facade, tlakove. posebno pa prekrasne plošče iz umetnega marmorja v velikosti do 2 5 ms. To čudovito naravno, a ceno nadomestilo naravnega marmcija je dika cerkva in palač na oltarjih, kot prevlaka sten, lizen, stebrov, kot ploče za mize, kredence, elektrotehnične ploče etc. V zalogi je ca 12 najlepših vrst marmorja. — Gospode interesente prosimo: Blagovolite se prepričati sami o izvrstnosti blaga, najbolje na licu mesta, ali pa zahtevajte vzorce! 887
Razpis.
Mesto občinskega redarja v Spod. Polskavi je do 1. septembra t. 1. nadomestiti.
Dohodki: Mesečna plača 60 K, obleka in prosto stanovanje.
Prositelji, nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi vešči, naj pošljejo svoje prošnje do 20. avgusta t. 1. na podpisano predstojništvo.	615
Obč. predstojništvo Spod. Polskava, 29 julija 1909.
Naznanil
627
Pridna, pošten» kuharica želi stopiti v službo v kako župnišče. Naslov v upravništvu SI. Gosp. 651
Dubra mala trgovina se ugodno odda. Potrebni kapital 3-4000 K. Natančno poroči Alojz Pinter v Slov. Bistrici.	664
Mlad par išče v najem manjšo gostilno, prevzame tudi na račun večje oz jamčevino, v mestu ali na deželi. Ponudbe na nsslov Slovenka M. Š. Samobor.	650
Eno posestvo, pol ure od Maribora,
ob veliki cesti, meri tri orale njiv, travnikov in vinogrsda. Poslopje je zidaao in pripravno za vsako trgovino. Studenec pri hiši. C«na 6.3,0 K 2000 K ostane virnjiženih. Kupci b« naj oglase pri gospodu Matiju Emeršič v Dogošah št. 24, pri Mariboru.	689
Krasno posestvo je na prodaj pri Kapeli blizu cerkve. Zraven je lep les, krasen sadonosnik in jako lepe gorice. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri goBp. Josipu Čsrid, orga-nistu pri Kupeli pošta Radinci. ___ 640
Organist, ki ima tudi veselje do mežnarske službe, se sprejme na ; Pilštanju. Prednost imajo izurjeni Cecilijanci, ki so ob enem trez ii ip pošteni rokodelci. Več pove: Župnijski urad na Pilštanja. 641
Dva učenca s primerno šolsko na-obrazbo Bprejmeta se v trgovino knjig in papirja Ant. Umek v Brežicah__688
4 posestva, 3 velika in eno malo, 1 v Novi vasi f Radvanja pri Maribora, se vta pod ugodnimi pogoji prodajo. Vpraša se pri Karoln Leutschaeher, Novavas štv. 18, p. Maribor.	642
Oostilna bl'zu Maribor», 4 sobe, kah 'nja b štedilnikom, ledenica, aiuani hlevi za govejo živino in svinje, 2 sadonosnika, 2 travnika in go»d, se pod zelo ugodnimi po-geji proda. Vpraša ge v Novi vasi štv. 18, p. Maribor, pri Karolu Leutschacher.	¿43
Na posestvo grofice Brandis, Sv. Peter niže Maribora, Celestrina, se sprejme pod dobrimi pogoji en majar s 3-4 delavskimi močmi. Vstop do 11. novembra. 642
Novozldana 'J nadstropna najemna hiša, 8 let prosta davka, vse novo opremljeno, v hod v stanovanja separaten, lepo dvorišče z mslim vrtom se proda v Mariboru pod jako lahkimi plačilnmi pogoji. Vpraša se v upravništvu tega lista. ______________656
Lepo posestvo obstoječe iz gospodarskega in stanovanjskega poslopja (okoli 2 orala zemljišča) v Radvanju pri Mariboru se proda. Cena 6000 K. Za izplačati je 2000 K. Vpraša se pri g. Matiju Potočnik, posestniku v Radvanju št. 24.	655
Na deželni kmetijski šoli s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Jarju ob južni železnici je razpisano mesto ravnatelja in stroko»nega učitelja z nastopom službe dne 1. septembra 1909.
Prošnje za eno teh mest je vložiti predpisanim službenim potom do 15. avgusta 1909 pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu.	6i8
Natančneje glej v štev. z dne 29. julija t. 1.
as^mmmmsrnsernmmaammmmamm
Ceno poste|jn@ perje.
1 kar liveffR. nnliKnma IT 9*_ nnl Halen-« IT O-fir. knl^n V 1. __I____
X kg sivega, puljenega K S —, pol baleg» K »-80, belega K i —, prluia srje mehkega kakor puh K velaprlma oglajenega najboijie vrat« »•—, mehkega perji, (puha) sivega K 6-—. belega K 10'—, pisneg* puha K lif—, od 5 kg naprej poštnine prosto.
(---- — " 1 v« « »»o	J puoiKil««/ yk USVV.
üarejene postelje
gostonitega, rdeäega, modrega, rumenega ali belega lnleta (nankingai, rnlca, velikost 170X116 em z dvema »glavnicama, te dve 80 X 68 ons.
pernica, ----------------------------------------
sadoatl napolnjeno, z novim, sivim očiiuenlm, koiatiin in stanovitni« perjem K 16 —, napol maha K 20 —, maha K ¿4'—. pernica sama K li'— 14'—, 16-—, »glavnica K 8-—, S"50, 4-—. razpoiilja po povzetja, lavojnina «47	zastonj, od S 10.— naprej poitnine prosto
Maks Berger V Dešenicn štev. 1015, SnsaviL
Sar ne "MCaja, se sSmeni ali polije denar nazaj. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah ln drugem posteljnem blagu zastonj ln poitnin« prosto.
MIlan Hočevar-Cel
M trg štev. 10.
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi sa vse vrst žganja inf likera.
Oija, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od S E naprej, rogatsko in radajnsko kislo ■«-»-«¡•vodo, galico, ivoplo is rafije.	isc
ičim ii dobro in solidno postrežba
Poz», kmstje in fantje!
V moji lekarniški praksi, k» tero izvršujem že 26 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sred stvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljt (luskin) na glavi, to je
Eapiler št. I
Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 8 K 60 vin., 2 lončki 6 K. Prosim, da se naroči samt od mene. Naslov je: P. Jurišid lekarnar v Pakracu, Slavonija Denar Be pošlje naprej ali s po štnim povzetjem.
v
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Črevljarskl pomočnik se takoj sprejme pri Karolu Menhart v Kamniti pri Mariboru.	649
SE Lastniki svinj!
Da se zabrani in odpravi rdečica, kupite samo
Pc1zoy preparat
proti rdečici
edino gotovo učinkujoče sredstvo sedanjosti. 1 kilo z navodilom uporabe K 20—. Pošilja, ako se pošlje denar
naprej, edini izdelovatelj Vilhelm Pelz & Co. 644 KARSBAD (Češko).
Kupci posestev pozor I Proda se jako dobičkonosno in velekrasno pr aestvo z blizu 24 oralov zemlje, obstoječe iz krasnega novega vinograda, 15 oralov njiv, travnikov, sadovnjaka in gozda. K posestvu spada dvojno zidano hišno poslopje, zidani goveji in svinjski hlevi in kleti vse obokano. Posestvo leži v tnem kosu v lepi ravnini tik državne ceste na j*ko prijaznem kraju severne mariborske okolice in je vse posejano in posajeno. Cena z vsemi premičninami (t. j. pridelkom, gospodarskim orodjem in živino) je 20.000 K. Plačilne pogoje si lahko kupec sam uredi po svojih potrebah. Več pove Josip, Sernec, kai. sin v Gradiški, pošta: Pesnica, kteri tudi kupca na Pesniškem kolodvoru pričaka, ako se mu prihod in znak pravočasno naznani.	667
: Seravallovo =
želez, kina-vin o,
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odlika in častna
diploma k zlati kolajni. Krepilno sredstvo za slabotne, malokrvne in rekonvalesceate. Povzroča voljo do jedi, utrjnje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval.
I. SERAVALLO,
SiP*" Trst-Barcola«
Kupi se v lekarnah v steklenicah po 7, 1 k K 2*60 in po 11 n K 4 80.	445
Ivan Scliisidiea*, Dunaj lil/,
Erdbergstrasse 12
pošilja že veliko let dobro znane
stroje vsake vrste za poljedelstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilaice, vitle, trijeije,čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, siamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd., postranske komade za vse stroje, četudi niso bili pri meni naročeni. Kose za siamoreznice i* prima jekla po izdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za udelovanje sodzt-vode in penečih vin, mlin za dišave, kavo, itd., siroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za klučavničaije, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke!
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in pošt. prosto. Dopisuje se tudi v slov. jezika Prekupel In agenlje zaželjenl. Piše naj se naravnost:
Ivan Schindler, Dunaj III/, 296	Erdbergstrasse 12.
mestna lekarna pri c. kr. orlu
F. P ril II
Märf&or* Glasni trg št 15 poleg mestne hiše.
Kapljice za svinje
za rdečne bolezni.
Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni, Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila z& domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna taraa F. Prnll-jeva pli mestne le. §
Blagorodni gospod B. Prüll, lekarnar, Maribor, Glavni trg štev. 16.
Vam pišeo zopet po zdravilo, zoper svinje rudečo bolezen, zdaj mi pošljite 4 Bteklenice tistih kapljic tote kar ste mi poslali sem že odai, prosim torej poiljite mi hitro. VaB lepo pozdravim M. W. Go-ritzenberg. Pošlite 5 steklenici
Kapljice za svinje za rudečico, izvrstno pomagajo. — Doki Elisabeth, Man bor.
VmiSfKMSR

Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom
Najmehkejš@ milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva se povsodi.
128
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru te-le tvrdke:
m. E. SEPEC
«Bhrajski tjrg-	MAKIBOB Bto-gplatz S-
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni.
Pohištvo I
v vsllkl salogl, kakor tail Batne«, dlvsnl, otročje postelje ter ogledala po najulijl eeoL
Frane Pleter&k, Maribir
Sercšk* eexfa it. 10.
MARIBOR, Glavni tx>g št. 19.
Naznanjam uljudno, da otrorim dne 31. jalija t. 1. a& glavnem trgu it. 18
„pri angelju" popolnoma novo trgovino
s modnim in manufaktarnim blagom, platnom, suknom in perilom ter z raznovrstnimi pleteninami in krojaškimi potrebščinami. — Z odličnim spoštovanjem
J. N. Sošiarič.
Hipodna gostilni
m Pri polti ==
IH.irffea?, Teaetwfw* 4»
priporofe» reías st®£» pSv»t Uvrstile domača viae ter mrzlo In tople |eii.
las. Hedwu
Tovarna m oilnske izdeK»
tf HaSIs«
adelnje a jsrairal «troj! i* sajboijS«,	jxwsteís
gline pricnane najboljši- izdelke, kakor: ps's=*nto»aac zarez m in »gakovrstnu drogo stroéwi opeifo, opeke re zid za oboka, dimnike, rskoatía - opek», ploiSe »a tlak, lončena cevi itd. po aajniiji «?n1,
Zaloga tudi v SRatikora, 3e«sifc* »mt», ?r$ fes«»«»««

1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA ULAGA TIABIBOR0.
Tegetthoif-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največja zaloga!
Veselice
na-
se prirede in »ato nudi ::	rodna trgovina	::
Vilko WEIXL,
................MARIBOR, Gosposka ulica 33,
lampijone konfeti, kače, srečke za srečolov, šaljive dopisnice, slovenske razglednice, barvan papir in različne :: dobitke v najlepši izbiri po jako nizki ceni. ::
Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča
L Berdajs S
V slov. bistriškem okraju
se vsaki vabi k nakupovanju vsakovrstnih reži v trgovino :: ::
Alojz Pinter-ja
pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
On Vam ponudi mnogovrstno dobro blago po zanesljivo nizki eeni. V zalogi ima tudi novo že prepričano najmočnejše redilno sredstvo za svinje „Lucullus". — Bartelnovo klajno apno, Tomaževa žlindra, vsake vrste železo, orodje, posodo, barvo, st«klo, olje itd. — Kupuje pšenico, rž, oves, suhe gobe, vinski kamen, maslo, jajce itd.
Edina narodna steklarska trgovina
FRAN STRUPI, Celje,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. M« cletMelo — IV» drotm
Smrt
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v vele-trgovski hiši
R. Stermecki, Celje,
Štajersko. Štajersko platno m po 36 v. Slovensko platno m po 40 v. Savinsko platno m po 44 v. Vojaško platno m po 46 v. Domestik platno mehko m po 43 v. Gorsko platno debelo m po 60 v. Istrija tkanina, mehka m po 54 v. Ho-landska tkanina, mehka m po 60 v. — Vzorci zastonj in pošiljatve črez 20 K franko.
Slavnemu slovenskemu p. c. občinstva uljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru, Šolska ulica itev. 2 nasproti kavarne .Central'
moderno urejeno briraco.
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAN BEBGIiES, brivec.
goji
Samo pri
Druškoviču,
Slovenjgradec.
Ostanki in letno blago, vse 10% ceneje kakor poprej.
k k
a¥oj im3
Nova trgovina
Fr. Bureš,
arar, coalar in zlatar
g Mariboru ?3gifttiDffONi cesffi 23,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in s rebrn iue po najnižjih cenah. Garancija več let
Tsl popravki se točno ln aitro Uvršijo. ::
Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge na knjižice bi na te- M llQ 0|n »ni»wj» in	arečite In t»<b vvntm »red noHtnih paplr-
koči račun ter je obrestuje po čistih * |W j rt" ¡m» dne? ismi.	i ■ »
Delniška glavnloa g 3,OOO.OOQ. — Bttervnl foad K 300.000.	_
Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::
je največja slovanska zavarovalnica,
proti požaru in življenju.
Južnošiajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu
»prejema hranilno vloge vsak dclavsik od 8. do 12. ure dopoldne in jfh obrestuje po ¡tiri odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentol davek plačuje hranilnica sama ter ga se steguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Sornjigrad, Sevnice, Šmarje, Šoštanj ln Vransko ln rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne is dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijske gospodarske namene nad 2.000 S, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se
he^itnfi^ia^filiS hg*3mlKir»a Pri nalaganja svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JilZll{jSiaj8rSKB ¿iratflHIHbB varovance in «ahtevajte pri S»™«^ ja^al/n hranilnim sodiščih, da se nalsil denar sa mladoletne ln Tairovance taključno le v jMAi3U»*«JOS SKU IiralHHlIUU,
Za brezplačno riopošiijatev denarja bo po.oinice c. kr. poštnohranilničnega računa št. 18.818 vsakemu na razpolago.
^ Premog in drva
prodaja, ter stavi tudi na dom :: trgovina z mešanim blagom, premogom in drvami ::
Veirtiiik, Maribor, Koroška cesta.
¡Štampitfe
is kavčuka se dobijo v tiskarni av. Cirila v Mariboru.
z ali brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje,
M! I in J(1SH »"»r'»™"« k""*"»"	F»""»» ""^»i
r 1 razne varstvene stroje za telesne poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t. d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka FRANC
Pod jOfSek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7.
Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadaječih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri. ==============================================
trgovina « špec. blagom, barvami In dež. pridelki
IVAN RAVNIKAR,
Celje, Grafika cesta..
Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse deželne pridelke. — Opozarjam živinorejce na „Lucullus", ker s tem najprej izrede svoje prašiče, katerega imam v zalogi na drobno in debelo po najnižji ceni.	Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ravnikar.
Kemična pralnica oblek H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožu-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti. Edini
slovenski zavod t« vrsto. Nabiralni» v Mariboru pri J. Vezjak, krojač, Šolska ulica i.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča

Prva borovska tovarna orožja peter Wernli
družba t omejeno zavezo v Borovljah (Sor; ko).
„CROATIA"
edina hrvaška «avarovalulea, osnovan« od občine svobodnega ln kr. glav, mesta Zagreba
.CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaiu in vpepelitvi po blisku nepremičnine vBake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvoruice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. pe jeko cgodnlh pogojih ln nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnic« .CROATIA' v Trstu, Borna št. 1.
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K.
Mnogovrstne razglednice
priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
A. Jurea naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo ; na drobno. — Nizke cene : točna postrežba.
Mnogo, nmofto 1,000.000 kron bi že samo v našem cesarstvu letno več prigospodarili, ko bi se p. n. posestniki pogluieval! „Palma", ki pospešuje opiUnjc vsakovrstnih perntnih in dojivnil živali, jih obvaruje bolezni is ozdravi sigurno, če so balane 1* difterijo ali pa v prebavilih. 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v. rad) prinese Palma z navodilom prštnin« prosto; »pod i K ni povzetja! Priporočam se L E. We!xl, )r;p< av. živ. širil, Maribor, Zofijlr. trg 8. Če« sto priznanj. Prospekt prosto._1001
O O Npoduje§(ajcrska O O
v Mari
uljudno naznanja,
SM6T da se preseli s 15. avgusto
O O v Stolno ulico št. 6 o O
med stolno cerkvijo in glavnim trgom.
Najboljše mlatilnlce
•^TOBmHMtMlMIlillHiiSillBMMaMi^M
za rabo na roko, gepelj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, pri-:: poroča po najnižjih cenah ::
trgovina z železnino:
„MERKUR",: P. Majdič,: Celje.
Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zasionj in franko.
560
Naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem prevzel gostilno gosp. Perschon, v Bistrici pri Mariboru, v najem, v kateri bom točil najboljša Pišečka in Bizeljska vina bela in rodeča po nizki ceni, ob enem se bodo dobila topla in mrzla jedila vsaki čas.
Za mnogobrojni obisk prosita, posebno pa prijatelje dobre in rajne Pišečke in Bizejske kapljice vabita in se priporočata
Anton in Marija Urek,
630 gostilna Perschon v Bistrici pri Maribora.
II Veliko denarja II
M
£ si vsakdo prihrani, kdor kupi priznano dobro 5 | :: in močno blago v polteni trgovini
t Franc Kartina naslednik
I JANKO ARTMAN
v Šent Jurju ob južni železnici.
Velikanska zaloga najboljšega manufak-turnega, špecerijskega in železninskega blaga po čudovito nizkih cenah, vedno sveže blago.
678
a
o B f
S
a 2
B"
II
Slovenec Konrad Skaza,
delavnica za vsa cerkvena dela v St. Ulrich, Qr5den,
=======z=i Tirol =z==
■e najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.	681
ODVETNIK
Dr. IVAN FERMEVC
si usoja naznaniti, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno vPTUJU
v hiši zdravnika g. dra. B. Štuhec-a,
Poštna ulica št. 19.:
I fffftffl l
v
Častna izjava.
Jaz podpisani Jožef Žitnik, kramar v Gerečji vesi pri Ptnji obžalujem, da sem dne 19. junija 1909 gosp. Franca Igliča, trgovca na Bregu pri Ptuji v njegovi trgovini na njegovi časti žalil.
Prekličem dotične besede in se zahvaljujem gospodu Francu Iglič-u, da mi je žalitve odpustil.
PTUJ, dne 3. avgusta 1909. 648	Jožef Žitnik, s. r.
Zahvala.
Podpisani se kot varuh maloletnih Regina, Johann in Otto Spiegel v Gornem Porčiču c. kr. vzajemni zavarovalnici v Gradcu (po domače graška zavarovalnica) najiskrenejše za točno izplačilo odškodnine vsled požara zahvaljujem in to za mojo posebno dolžnost spoznam, ker še letni donesek ni bil poravnan. — Lahko ta domači zavod, kateri je tukaj skoz gosp. Ferdinanda Golob pri Sv. Trojici zastopan, iz lastnega prepričanja vsakomur najtopleje priporočim.
Gor ni Porčič, dne 25. julija 1909.
Anton Habjančič.
Naznanjam slav. občinstvu, preč. duhovščini, ■ ■ gg. organistom, pevskim društvom, da izdelajem ■ i"	vse vrste
i harmonije i
sh	po najnovejšem	HB
I1 ameriškem sistemu.
m	* ■
b po najnižjih cenah. — Cenik franko in gratis. ■
:■ = iv. kacni =
a	■
aa Prva slovenska izdelovalnica harmonij po
b	ameriškem sistemu.	■
n	a
"■b Otalež - Cerkno, (Primorsko).
Pam! Čit&j!
Pakraške
želodčno
Staro ilovito, izvrstno delajoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtja In nerednem odvajanju — pehanju, — kongeetiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za rsdržanje dobrega prebavanj».
Delovanje izvrstno, vspeh siguraa. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto» rica) S TU. franko na vsako pošto po povzetju. ali 6e se pošlje denar naprej, Mulj kot IS steklenic se ne pošilja. Prosimo, d« ne na-rož« naravnost od:
P. JtfllMŠIČa,
«66	lekarnarja ▼ Pakracu St. 201 (Slavonija).
Zahvala.
Podpisana se prisrčno zahvaljujem gospej Lizi Weingerl, izkušeni babici pri Sv. Lenartu v Slov. gor., za njen požrtvovalni trud in za milo in ljubeznjivo postrežbo v moji porodni postelji, ker njej edini sem dolžna na tem mestu zn Bogom izreči prvo zahvalo, kajti z njenim skrbnim ravnanjem je res dosegla, da smem danes reči, da sem popolnoma zdrava. Zato jo tudi vsem osebam, katere so v tem stanu, najtopleje priporočam. Grda laž pa je bila, da bi jaz po njeni krivdi morala mesec dni v postelji ostati; to sem morala prestati zavoljo moje triletne bolezni, od katere pa sem sedaj popolnoma zdrava, kar se imam edino zahvaliti zgoraj omenjeni g. babici.
Zamarkova, dne 2. avgusta 1909 .	637
Jožefa Schomretter.
fSfSf§iSiSf§£§@fS
Vsakovrstne slamnike

priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik poštnine prosto.
Svoji k svojim! Svoji k svojim!
y
11
I«l»|aM| ta nlcfetk; Kataiiifco tiikrroo droit*.
0df3T.nl Mftdaik : jpru ftakovfe.
TUk tlakam* bt. Cirila v Mairfbwm.