Ptuj, torek, 4. novembra 2008
letnik LXI • št. 87 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Po naših občinah Markovci« Načrtujejo dobrih 5 milijonov prihodkov
O Stran 7
Po naših občinah Zavre • Razočarani nad ZRS Bistra
O Stran 9
Ptuj • Neopazen, ker je premalo viden?
O Stran 24
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Nogomet • Luka Koper prevelika za Dravo
O Stran 11
Štajerski TED
Ptuj • Rojena nova stand up komedija
Tos in Primus za veselo druženje
V nedeljo, 2. novembra, se je v klubu Gemina XIII. rodila nova stand up komedija Tadeja ToSa, ki jo bodo ekskluzivno gostili v tem klubu ptujskega Primusa. Na programu bo prihodnjih Sest mesecev.
V Termah Ptuj so se odločili, da bodo Ptujčanom skupaj z igralcem, ki je doslej navduševal že s stand up komedijo Hamlet, da ne bo pomote - in drugimi resnimi vlogami, ponudili malo drugačne nedeljske večere, ki jih bodo zagotovo odtegnili od televizorja. Komedija, ki govori o denarju in vsem, kar je povezano z njim, prihaja kot naročeno, ko se bolj ali manj vsi ukvarjamo s finančno krizo in njenimi posledicami. Toš nam sicer ponuja »rešitev« iz kroničnega pomanjkanja gotovine v žepu in reševanja »pufa«, ki ga je mogoče rešiti tako, da se vnovič in vnovič za-pufaš in se skozi življenje prebijaš tudi tako, da se spopadaš z 38 in več pufi, vedno novimi vinkulacijami ... Ponuja pa tudi druge recepte za reševanje vsakodnevnih življenjskih situacij. Ker vse spremlja velika doza humorja, je že s tem dosežen namen - ljudi odtegniti od vsakodnevnih težav in problemov ter jim dati moč za uspešno spopadanje z njimi. Smeh je namreč v prvi vrsti zdravilo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Težko priborjena, a zaslužena zmaga Aluminija
O Stran 12
Vučja vas • Pomurska avtocestah ČS Grajena • Enaindvajseta seja sveta
Zaplet pri pridobivanju dovoljenj
Predzadnji oktobrski dan je bil vsekakor praznik za Po-murce in Slovenskogoričane, saj so bili v promet predani Se zadnji trije odseki pomurske avtoceste v dolžini 26,1 kilometra med Spodnjo Senarsko in Vučjo vasjo, in sicer: Lenart-Spodnja Senarska v dolžini pet kilometrov, Spodnja Senarska-Cogetinci v dolžini 9,5 kilometra in Cogetinci-Vučja vas v dolžini 11,6 kilometra.
Podpora »grajenskim« proračunskim postavkam
Člani sveta ČS Grajena so se 30. oktobra sestali na 21. seji, ki so se je udeležili tudi predsedniki nekaterih druStev in mestni svetnik s tega območja, Milan Petek.
Na slovesnosti, ki se je začela zaradi zapletov pri pridobivanju dovoljenj z enourno zamudo, je zbrane pozdravil predsednik uprave Darsa mag.
Tomislav Nemec, ki je poudaril, da je uprava Darsa uresničila enega temeljnih ciljev, ki si jih je zastavila pred natanko enim letom, ko je prevzel vajeti vodenja družbe, in pomursko avtocesto predala prometu štiri mesece pred iztekom zadnjih pogodbenih rokov z izvajalci. V sklepni fazi je tudi priprava razpisne dokumentacije za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo
za dograditev odstavnih pasov na celotnem pomurskem avtocestnem kraku.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za promet mag. Radovan Žerjav, ki se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji avtoceste tudi v imenu tistih, ki so leta trpeli od državni cesti G1-3 in tudi v imenu Pomurcev ter dodal: »To je za nas zgodovinski dan, eden najpomembnejših v 100-letni zgodovini Pomurja. S tem dnevom smo se tesno priključili Sloveniji in prepričan sem, da bo avtocesta pripeljala nov zagon, predvsem gospodarski.«
O Stran 5
V zvezi s postavitvijo napisnih tabel, denar za ta namen je v postavki za razvoj podeželja, so imenovali delovno skupino v sestavi Milan Petek, Branko Polanec in Marjan Germovšek, ki bo pripravila okvirni načrt postavitve oziroma predloge variantnih rešitev, da bodo skupaj s stroko lahko poiskali takšne rešitve, da bo Grajena tudi s tega vidika s svojimi naselji bolj vidna kot doslej. Najmanj pa jih bo potrebno postaviti na štirih vpadnicah, na značilnih poteh oziroma na lokacijah, ki so tudi turistično zanimive. Na celem območju ČS Grajena naj bi postavili osem napisnih tabel.
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu pravice upravljanja premoženja MO Ptuj
mestnim in primestnim četrtem so obravnavali le informativno, ker se nanašajo le na spremembe v ČS Spuhlja in ČS Ljudski vrt. Sredstva iz rebalansa 2008 pa bodo v celoti namenili za nakup opreme za pospeševanja športa in rekreacije v četrti.
444 evrov za pospeševanje kulture in športa je norčevanje
Pri planu ČS Grajena za leto 2009, za delovanje bodo imeli na voljo dobrih enajst tisoč 329 evrov, so se največ zadržali pri postavki 444 evrov, toliko so namreč imeli v letu 2008 na voljo za pospeševanje kulture in športa na
območju četrti, za kar so bile četrtne skupnosti tudi ustanovljene. Ta znesek se v letu 2009 povečuje za dobrih 14 evrov. V letu 2009 bodo sicer za te namene porabili tisoč evrov, ker jim to omogoča do-bropis iz prejšnjih let. Vprašanje pa je, kako bo, ko teh sredstev več ne bo. Okvirno so se tudi dogovorili, da bodo 700 evrov namenili za kulturno dejavnost in 300 evrov za šport.
O Stran 3
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Imenovanje mandatarja v DZ šele v petek
Türk (končno) predlaga Pahorja za mandatarja
Predsednik republike Danilo Türk se je z vodji poslanskih skupin posvetoval o kandidatu za mandatarja za sestavo nove vlade. Kandidata za mandatarja, ki bo po vsej verjetnosti Borut Pahor, so podprle vse štiri članice prihodnje koalicije in SNS. Po posvetih je Türk pojasnil, da bi lahko mandatarja predlagal že v teh dneh.
Pavle Gantar, novi predsednik DZ
DeSUS absolutno in enoglasno podporo« Borutu Pahorju kot kandidatu za mandatarja. Pahor namreč »lahko absolutno računa na sedem glasov naše stranke«, je pojasnil Žnidaršič.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je po pogovoru s Turkom dejal, da bo podprl njegov predlog za mandatarja, ki je po Jelinčičevih besedah »pravzaprav znan in imamo samo enega najbolj verjetnega«. Kot je povedal, sta se s predsednikom pogovarjala tudi o ukrepih za rešitev nastale krize v Sloveniji
Po mnenju predsednika države so vodje na pogovore prišli z dovolj jasnimi stališči, kar mu bo omogočilo predlagati mandatarja. Ob tem je dodal, da se še pred predlogom za mandatarja namerava sestati s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem. V pogovoru bi namreč rad ugotovil, kako poteka konstituiranje delovnih teles, da bo »predlog prišel v DZ ob takem času, da bo lahko nadaljnji postopek potekal čimbolj skladno in učinkovito«.
Poslanec SD Bojan Kontič je po dopoldanskem pogovoru s predsednikom republike, na katerem je za mandatarja predlagal predsednika SD Boruta Pahorja, dejal, da v tem trenutku kot največja stranka zase predvidevajo devet mest predsednikov delovnih teles DZ, da pa so odprti za pogovore. Dodal je, da so prepričani, »da bomo našli skupno rešitev«.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je po dopoldanskem pogovoru s predsednikom republike povedal, da so predsedniku »zagotovili v
Uvodnik
Kdaj, kaj in zakaj praznovati???
Na spletni strani Wikipedie lahko preberemo definicijo občinskega praznika: »To je dan, ko se občani spomnijo kakšnega dogodka iz preteklosti, na katerega so ponosni ali daje njihovi občini posebno istovetnost. Občinski praznik se praznuje na obletn ico dogodka, pogosto s prosla vo, veselico ali ognjemetom.«
O tem kaj, kdaj in zakaj bomo praznovali, se bomo morali kmalu odločiti prebivalci občine Ormož. V zadnji številki Uradnega vestnika Občine Ormož je bil namreč objavljen javni poziv zainteresiranim, da podajo svoje predloge za določitev dneva občinskega praznika. Pobuda za ta poziv je bila dana na seji občinskega sveta. Predloge zbirajo na sedežu občine ali po spletni pošti vse do konca leta, vsi predlogi pa morajo vsebovati tudi obrazložitev. Po poteku roka bo župan imenoval posebno komisijo, ki bo izbrala predlog in ga posredovala občinskemu svetu v sprejem.
Vsi se že veselimo bodočega praznika, a kaj praznovati? Kaj daje naši občini posebno istovetnost in je vredno proslave, veselice ali celo ognjemeta? Datum ustanovitve občine leži že tako daleč nazaj, da se ga nihče ne spomni, poleg tega je bila to stara občina, skupaj s Središčem ob Dravi in Sv. Tomažem. Ali pa bi datum odcepitve omenjenih občin kazalo praznovati kot rojstni dan nove občine Ormož?? Nekatere občine praznujejo dan, ko so jim bile podeljene mestne pravice, a to je v našem primeru že stoletja nazaj, pa še mestna občina nismo, zato bo potrebno poiskati dogodek, ki vključuje vso občino, ne le mesto Ormož. Tudi nismo kakšna žepna občina, ki bi obsegala le eno župnijo in bi imela poimenovanje po zavetniku svoje cerkve, zato odpade možnost praznovanja na god svetnika. Številne občine praznujejo svoj občinski praznik že desetletja in je temu primerno tudi zgodovinsko obarvan - dan usmrtitve talcev, pogubitve narodnega heroja ali kakšnega pomembnega borbenega dogajanja. Ker doslej nismo praznovali nič takega, tudi ta možnost odpade. Naslednja varianta je praznovanje dneva rojstva ali smrti kakšnega pomembnega rojaka. A katerega? S tem je večina konvencionalnih možnosti za izbiro dneva občinskega praznika že izčrpana. Morda bo na občino prišel tudi kak originalen predlog, ki ga ne bo mogoče izrabiti za politične namen ene ali druge strani in bo praznik izpadel prav zabavno. Alo, dajte no, ne sanjat'! To se pa v Ormožu res ne more zgoditi!
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Janez Janša, odhajajoči premier
ter o šolskem sistemu.
Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je po pogovoru s Türkom dejal, da bo Borut Pahor za mandatarja podprt z vsemi glasovi poslancev LDS. »In tega smo veseli,« je dodal. Sajovic je pojasnil, da je bil pogovor s predsednikom republike korekten. Po besedah vodje poslanske skupine LDS se predsednik republike trudi, tudi ob sodelovanju LDS, »da bi Slovenija čim prej dobila kompetentnega mandatarja, ki mu ljudje zaupajo«.
Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, Roberto Battelli in Laszlo Göncz, pa sta po pogovoru s predsednikom republike povedala, da čakata na dokončno besedilo koalicijske pogodbe. Če bodo pripombe obeh skupnosti upoštevane, Göncz »ne vidi razloga«, da ne bi podprl Pahorja, Battelliju pa bo Pahorja »lažje podpreti«.
V SDS predloga ne bodo podprli, v SLS-u vsak po svoje
Vodja poslanske skupine (PS) SDS Jože Tanko je po pogovoru s predsednikom Turkom dejal, da ga je ta »seznanil s svojo odločitvijo, da bo predlagal za mandatarja gospoda Boruta Pahorja«. Ob tem je Tanko dodal, da v PS SDS predloga ne bodo podprli, ker je bilo v pred- in povolilnem času »vgrajenega izjemno veliko izključevanja«. Toliko izključevanja, kot ga je bilo v zadnjem mandatu, Slovenija v obdobju parlamentarne demokracije še ni zabeležila, je glede današnjih izjav Jožeta Tanka po pogovoru s predsednikom republike ocenil predsednik Zaresa Gregor Golobič. Golobič je sicer predsedniku republike v dopoldanskem pogovoru izrazil podporo Borutu Pahorju kot kandidatu za man-
datarja.
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je po pogovoru s predsednikom republike Danilom Turkom dejal, da je odgovornost za podporo mandatarju na strani predvidene koalicije. Dodal je, da bo SLS konstruktivna in aktivna opozicija. Na vprašanje, ali bodo poslanci SLS glasovali po svoji vesti, je Presečnik odgovoril, da so volitve tajne. »Če bo kdo od poslancev želel podpreti mandatarja, bo to tudi storil,« je še dejal, a dodal da glasovi SLS niso odločilni.
Janša: Postopki za imenovanje nove vlade potekajo nenavadno počasi
Po oceni Janeza Janše postopki imenovanja nove vlade, v času, ko bi po njegovem država potrebovala vlado s polnimi
pooblastili, potekajo nenavadno počasi. Po besedah Janše so postopki imenovanja nove vlade pred štirimi leti, ko ni bilo svetovne gospodarske krize, potekala hitreje, hitreje so bila opravljena posvetovanja s parlamentarnimi strankami, pa tudi mandatar je bil predlagan hitreje.
»Po zadnjih informacijah naj bi državni zbor o mandatarju odločal šele v petek 7. novembra. Ne vem, zakaj je potrebna še enotedenska zamuda. Za to res ni časa,« je dejal Janša. Nenavadno se mu tudi zdi, da je druga seja državnega zbora sklicana na datum, ko je sklican Evropski svet.
Na novinarski konferenci je premier komentiral tudi pogovore štirih najverjetnejših prihodnjih koalicijskih strank o urejanju vprašanja pokojnin in razmišljanja o t.i. draginjskem dodatku v višini od 300 evrov naprej, ki naj bi ga dobili upokojenci s pokojninami do 500 evrov. Janši se ne zdi pametno, da se pišejo konkretni odstotki in številke v času, ko se razmere dnevno spreminjajo in ko ni znano, ali bo to takrat še finančno vzdržno. Vse številke in špekulacije, ki se pojavljajo, zato po Janševem prepričanju nimajo realne osnove.
Po prepričanju premiera sicer v Sloveniji v času gospodarske krize potrebujemo »resen dogovor, da se javna poraba ne povečuje oziroma da se ne povečuje vsaj toliko časa, dokler zadeve ne obvladamo«.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Pokojninski dodatek pod vprašajem?
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je glede dogovora o dodatku za najnižje pokojnine po zadnjih pogajanjih dejal, da se strinjajo s podano dikcijo, da pa »je tudi pomembna interpretacija te dikcije«. Poslanec Vili Rezman je pojasnil, da bo vlada takoj pristopila k pripravi potrebnega zakona, da pa so pripravljeni pristati na to, da prvi del dodatka ne bo izplačan januarja. Kot je še dejal Rezman, v DeSUS pristajajo na socialno in javnofinančno vzdržnost. V pogovorih z verjetnim mandatarjem Borutom Pahorjem pa so terjali, da se v odstavku, ki govori o dodatkih k pokojninam, »spremeni letnica, ki je obetala pogovore in premislek o dodatku šele v letu 2009«. Pahor se je, tako Rezman, strinjal, da letnico spremenijo v 2008, »kar pomeni, da bo vlada, takoj ko bo začela opravljati svoje naloge, pristopila k reševanju tega problema in k pripravi zakona, ki je za to potreben«. Kot je še pojasnil, nespremenjen ostaja znesek 300 evrov dodatka v dveh delih za
najnižje pokojnine kot tudi skupna vrednost dodatka t.j. 60 milijonov evrov. Poslanec DeSUS pa je priznal, da »morebiti ne bo uspelo pripraviti zakona tako hitro, da bi že v mesecu januarju bilo prvo izplačilo«, na to »koncesijo« pa so v stranki, četudi si je ne želijo, pripravljeni, je dodal. (sta)
Šoltes opozoril občine na pasti javno-zasebnega partnerstva
Predstavniki koroških občin so na posvetu z ekipo Računskega sodišča, na čelu s predsednikom Igorjem Šoltesom, v Slovenj Gradcu govorili predvsem o težavah na področju črpanja evropskih sredstev in vzdrževanja lokalnih cest, Šoltes pa je udeležence še posebej opozoril na pasti javno-za-sebnega partnerstva. Kot je dejal Šoltes, so s predstavniki občin več besed namenili področju vse bolj uveljavljenega javno-zasebnega partnerstva, kjer so predstavniki Računskega sodišča opozorili na tveganja pri postopkih in izpostavili nujnost, da so pogodbe jasno na-
pisane in da je razvidna razdelitev bremena med javnim in zasebnim delom. Izkušnje namreč kažejo na nevarnost, da se v nekem časovnem obdobju poveča breme javnega sektorja. »Dobro je, da ideja o projektih v okviru javno-zasebnega partnerstva pride iz občine in je tako sredstvo za dosego nekega cilja, ne cilj sam,« je dejal Šoltes. (sta)
V veljavo vstopil nov kazenski zakonik
S 1. novembrom je v veljavo vstopil nov kazenski zakonik, ki ga je DZ sprejel aprila letos. Zakonik med drugim sodnikom omogoča izrek kazni dosmrtnega zapor za najhujša in ponavljajoča se kazniva dejanja, sankcionira t.i. mobbing na delovnem mestu in gospodarski kriminal ter uvaja register pedofilov. Zakonik omogoča izrek kazni dosmrtnega zapora, ki jo bodo lahko sodniki izrekli za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva in nasilja ter v primeru, ko bo storilec povzročil dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja. Nadalje zakonik
kot kaznivo dejanje opredeljuje kršitve pravic delavk, ki jim delodajalci preprečujejo, da bi v času zaposlitve zanosile ali rodile otroka. Prav tako je kot posebno kaznivo dejanje sankcionirano zlonamerno trpinčenje na delovnem mestu, t. i. mobbing. Pri kaznivem dejanju dela na črno pa zakonik sankcionira zaposlovanje na črno, kadar delodajalec zaposluje delavce, ki niso dovolj usposobljeni za delo.
Kar nekaj novosti zakonik prinaša s področja gospodarstva. Tako med drugim na novo opredeljuje kaznivo dejanje zlorabe monopolnega položaja in kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji. Kaznivo dejanje zlorabe monopolnega položaja obsega omejevalne sporazume med podjetji, zlorabo prevladujočega položaja enega ali več podjetij ter ustvarjanje prepovedane koncentracije podjetij, kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji ter »lažno prikazovanje premoženjskega stanja, podatkov o dobičku in izgubi, podatkov v prospektu, pri objavi letnega poročila ter druge goljufive oblike, s katerimi se opravi preslepitev pri trgovanju s finančnimi instrumenti«. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
ČS Grajena • Enaindvajseta seja sveta
Podpora »grajenskim« proračunskim postavkam
Člani sveta ČS Grajena so se 30. oktobra sestali na 21. seji, ki so se je udeležili tudi predsedniki nekaterih društev in mestni svetnik s tega območja, Milan Petek.
Foto: Črtomir Goznik
Člani sveta ČS Grajena so v celoti podprli projekte, ki so predvideni v proračunu MO Ptuj za leto 2009 za njihovo četrt, pri čemer je največja postavka, 300 tisoč evrov, predvidena za ureditev kulturne dvorane v Domu krajanov Grajena.
V zvezi s postavitvijo napisnih tabel, denar za ta namen je v postavki za razvoj podeželja, so imenovali delovno skupino v sestavi Milan Petek, Branko Polanec in Marjan Ger-movšek, ki bo pripravila okvirni načrt postavitve oziroma predloge variantnih rešitev, da bodo skupaj s stroko lahko poiskali takšne rešitve, da bo Grajena tudi s tega vidika s svojimi naselji bolj vidna kot doslej. Najmanj pa jih bo potrebno postaviti na štirih vpadnicah, na značilnih poteh oziroma na lokacijah, ki so tudi turistično zanimive. Na celem območju ČS Grajena naj bi postavili osem napisnih tabel.
Na območju te ptujske če-trtne skupnosti živi več kot dvesto krajanov, starejših od 70 let. Do sedaj so srečanja zanje pripravljali v decembru, letos pa so se odločili, da jih bodo povabili že novembra. Srečanje starejših ČS Grajena bo 17. novembra v kulturni dvorani Doma krajanov. Letos jih bodo razveselili tudi s predstavo domačega kulturnega društva Moj ata, socialistični kulak. Skupaj s člani Rdečega križa in Društva upokojencev Grajena pa bodo že po tradiciji na domu obiskali vse nepokretne starejše krajane.
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu pravice upravljanja premoženja MO Ptuj mestnim in primestnim četrtem so obravnavali le informativno, ker se nanašajo le na spremembe v ČS Spuhlja in ČS Ljudski vrt. Sredstva iz rebalansa 2008 pa bodo v celoti namenili za nakup opreme za pospeševanja športa in rekreacije v četrti.
444 evrov za pospeševanje kulture in športa je norčevanje
Pri planu ČS Grajena za leto 2009, za delovanje bodo imeli na voljo dobrih enajst tisoč 329 evrov, so se največ zadržali pri postavki 444 evrov, toliko so namreč imeli v letu 2008 na voljo za pospeševanje kulture in športa na območju četrti, za kar so bile četrtne skupnosti tudi ustanovljene. Ta znesek se v letu 2009 povečuje za dobrih 14 evrov. V letu 2009 bodo sicer za te namene porabili tisoč evrov, ker jim to omogoča do-bropis iz prejšnjih let. Vprašanje pa je, kako bo, ko teh sredstev več ne bo. Okvirno so se tudi dogovorili, da bodo 700 evrov namenili za kulturno dejavnost in 300 evrov za šport.
Več članov sveta je menilo, da bi glede na krajevni praznik, ki ga vsako leto pripravijo, in prvomajski zajtrk, dve veliki prireditvi, ki sta tudi občinskega pomena, morali za te namene dobiti tudi več denarja iz proračuna MO Ptuj oziroma se bi izšlo, če bi po glavi prebivalca prejeli vsaj pet evrov za pospeševanje kulture in športa. To pa je tudi že star predlog mestnega svetnika s tega območja Milana Petka, ki je tudi prepričan, da bi to bil najbolje naložen proračunski denar. Zdajšnjih 444 oziroma v letu 2009 458 evrov pa pomeni, da bo sedem društev na območju ČS Grajena iz tega naslova lahko pridobilo 60 evrov za društveno delovanje, kar je po prepričanju grajenskih če-trtnih svetnikov svojevrstno norčevanje. Glede na delo na terenu, ki ga opravijo, ko je potrebno ljudi animirati za različne projekte, pri pridobivanju soglasij in ko jih je potrebno »miriti«, ko je vroče, bi jim že zaradi tega moralo pripadati več. Zakaj so jih potem ustanovili, če ni denarja za spodobno delovanje? Plan ČS za leto 2009 so potrdili z nejevoljo v pričakovanju rebalansa.
Več za
modernizacijo krajevnih cest
Člani sveta ČS Grajena so se seznanili tudi z novim načinom obravnave in sprejemanja proračuna MO Ptuj za leto 2009. Ta je bil dan v javno razpravo 22. oktobra, torej z dnem objave, ki bo trajala do 12. novembra. V tem času lahko vsi občani MO Ptuj, s tem pa tudi Grajenčani, podajo svoje pripombe, predloge in stališča. Posebej so se ustavili pri t. i. »grajenskih postavkah« proračuna. Podpirajo jih v celoti, 300 tisoč evrov za ureditev kulturne dvorane
v Domu krajanov, postavka pri modernizaciji krajevnih cest, ki je predvidena v višini sto tisoč evrov, pa bi se morala povečati vsaj na 200 tisoč evrov, če že ne za več, so trdno prepričani. ČS Grajena ima izmed vseh četrtnih skupnosti v MO Ptuj daleč največ krajevnih cest, skupaj 68 km, od tega jih je 26 km še vedno neurejenih, 14 km pa je makadamskih. Povečana cestna sredstva pa jim pripadajo tudi zato, ker je bila krajevne cestna mreža ob avgustovski toči močno poškodovana, dodaten argument v njihovo korist pa je tudi ta, da so še edini v MO Ptuj, ki plačujejo prispevek v višini 1200 evrov po gospodinjstvu pri asfaltiranju. Še najmanj deset tisoč evrov pa bodo potrebovali za zaključek del na objektu pri športnem igrišču. Med drugim so na MO Ptuj podali pobudo za preplastitev gra-jenskega klanca, za kar pa v rebalansu za letos denarja ni, preplastitev naj bi bila zajeta v proračunu za leto 2009. Vo-
dovodni hidranti na območju ČS Grajena ne delujejo, zato bo potrebno Komunalnemu podjetju Ptuj dostaviti seznam vseh nedelujočih hidrantov. Takšen seznam so poslali že trikrat, zato jim ni jasno, kako to, da ga odgovorni nimajo.
V svetu ČS Grajena so ogorčeni nad pisanjem Štajerskega tednika v prispevku Rešil šolo, ostal brez lastnega stanovanja, ker vsebuje vrsto neresnic. Na območju ČS Grajena je najmanj 50 takih primerov, kot je opisani, v katerih so ljudje utrpeli najmanj takšno škodo, da so se morali odseliti, gasilci pa so bili tisti, ki so na klic prišli reševat šolo. Ob prihodu pa so se črpalke že samodejno vklopile, zato njihovo posredovanje ni bilo potrebno. Tako enostransko stvar ne bi smela biti napisana. Po informacijah, ki jih imajo, naj bi bila stvar napisana »po naročilu«.
Pri postavitvi Mobitelove antene pa se končno premika. Izvedena je bila zakoličba
za dovod elektrike in za cesto, prav tako tudi za anteno, za kar so morali posekati del gozda. Gradbena in montažna dela naj bi bila izvedena do konca leta. Obratovati naj bi začela januarja leta 2009.
Gradnja kartodroma buri duhove Hajdinčanov in sedaj tudi Ptujčanov
Ker se tudi v zvezi s to gradnjo pojavljajo iniciative in pobude za sklic krajanov, je potrebna nekoliko podrobnejša informacija.
Franca Mlakarja, svetnika SD občine Hajdina, je že na junijski seji sveta občine Hajdina v letu 2007 zanimalo, ali je bilo dano pisno soglasje h gradbenemu dovoljenju za razširitev stare struge kanala oziroma stare struge, če je bila kakšna javna razprava in če se dajo dokumenti o tem dobiti v pogled. Iz odgovora, ki ga je pripravil strokovni sodelavec uprave občine Hajdina Franc Jelen, je razvidno, da občina Hajdina v postopku pridobitve enotnega gradbenega dovoljenja za širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje ni dala nobenega soglasja. 26. junija leta 2003 je bilo v časopisu Tednik objavljeno javno naznanilo, objavljeno pa je tudi krajevno običajen način na oglasnih deskah Občine Hajdina in MO Ptuj. Upravni organ je v postopku presoje vplivov na okolje izvedel javno predstavitev osnutka enotnega dovoljenja in poročila o vplivih na okolje ter pripadajočo dokumentacijo, 10. julija 2003 pa je izvedel tudi javno obravnavo z zaslišanjem investitorja. V času javne predstavitve v knjigo pripomb ni bilo vpisane nobene
pripombe ali mnenja, v pisni obliki jih tudi ni prejel upravni organ. Javne obravnave se je kot zainteresirana javnost udeležila le ena oseba, ki pa ni podala nobene izjave. Enotno gradbeno dovoljenje je izdalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostor, Sektor za gradbene zadeve, ki hrani tudi vso dokumentacijo.
Vprašanje širitve odvodnega kanala HE Zlatoličja je bilo doslej manj stalno prisotno na sejah organov sveta občine Hajdina. Tako so se člani odbora za komunalno infrastrukturo julija letos seznanili s potekom del. Predstavil ga je Igor Čuš iz Dravskih elektrarn Maribor, d. o. o. Julija letos je minilo približno leto dni, odkar so se dela pri širitvi kanala pričela. Zaradi velikega odlagališča nevarnih odpadkov, ki se je ustvarilo v več letih, je tudi prišlo do ideje o širitvi kanala. Dela naj bi bila opravljena v štirih letih. Po enem letu je bila opravljenega okrog četrtina celotnega obsega del. Projekt širitve odvodnega kanala vključuje tudi sanacijo dveh mostov, ki naj bi se predvidoma pričela v jesenskih mesecih in bila zaključena do spomladi leta 2009. Širitev kanala s celotno hortikulturno ureditvijo in izvedbo nove karting proge bo velik strošek. Največ vprašanj pa je pri širitvi odvodnega kanala povezanih z izgradnjo samega kartodroma oziroma hrupom, ki naj bi ga povzročal. V Dravskih elektrarnah zagotavljajo, da bo izpolnjeval vse zahtevane pogoje za normalno delovanje, ki ne bo dodatno obremenjevalo okolja. Poglobljen bo za okrog tri metre, na severni strani bo imel cesto, predvidena pa je tudi izgradnja okrog štirime-trskega protihrupnega nasipa, da bo hrup čim manjši.
Vprašanja v zvezi s širitvijo kanala oziroma gradnjo kartodroma v okviru te gradnje so se s hajdinskega sveta, še prej so se pojavila v Slovenji vasi, ki je zaradi omenjene širitve kanala tudi najbolj obremenjena, v zadnjem času preselila v razprave na četrtne skupnosti MO Ptuj. Začeli so jo v ČS Panorama, 30. oktobra pa so se člani sveta ČS Grajena seznanili s pobudo krajana Emila Mlakarja iz Krčevine pri Vurbergu, da naj bi o tej gradnji govorili na zboru krajanov. Četrtni svetniki so ocenili, da ni razlogov za sklic zbora krajanov zaradi tega vprašanja, da pa bodo pozvali MO Ptuj, da se zaščitijo njihovi interesi pri tej gradnji, ki mora biti izvedena skladno s projektom oziroma tako, da bo čim manj obremenjevala okolje s hrupom.
Foto: Črtomir Goznik
V Grajeni za zdaj ne bodo sklicali zbora krajanov v zvezi z gradnjo kartodroma. Pozvali pa so MO Ptuj, da zaščiti interese prebivalcev pri tej gradnji.
Ptuj • Dan spomina v Spominskem parku
Za hvaležen in spoštljiv spomin
V Spominskem parku (nekdanje ptujsko Mestno pokopališče) je bila 30. oktobra osrednja slovesnost ob dnevu spomina v MO Ptuj. Potekala je na novi ploščadi, ki so jo uredili med spomenikom Jožeta Lacka in spomenikom NOB. V kulturnem programu so nastopili učenke OŠ Ljudski vrt, Pihalni orkester Ptuj in Komorni moški pevski zbor Ptuj. Govorila je ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič.
Foto: Črtomir Goznik
Na osrednji slovesnosti ob dnevu spomina v MO Ptuj, ki je bila 30.	_	Foto: črtomir Goznik
oktobra v Spominskem parku, je govorila ravnateljica OŠ Ljudski	V kulturnem programu so nastopile učenke OŠ Ljudski vrt (na fotografiji), Pihalni orkester Ptuj in
vrt Tatjana Vaupotič.	Komorni moški pevski zbor Ptuj.
Kljub dnevu, ki privablja žalost, je nagovorila življenje. Vsakomur od nas je podarjeno, od nas pa je odvisno, kako ga bomo izkoristili, oblikovali in ga delili z drugimi. Naši dnevi so sedanjost. Sestavljeni so iz trenutkov, vrednih čustev. Minula leta so preteklost, sestavljena iz mnogih dogodkov, vrednih spomina. Sedanjost in preteklost skupaj krojita našo prihodnost, našo hojo tja, kamor želimo in moramo priti, je poudarila. »Človek, čeprav umrljivo bitje, lahko svojo dejavnost s pogumom za bivanje, z jasnim ciljem in upanjem usmerja čez meje svoje smrti. Okoli nas je veliko grobov tistih, ki so nekoč tako ravnali. Žal pa dragocenost življenja ponavadi spoznamo šele, ko se nam začne iztekati, in vrednost posameznika takrat, ko ga izgubimo. Ob tem nehote pomislim na dan reformacije in pomen Primoža Trubarja za Slovence. S svojim delom in knjigami je presegal zgolj versko poslanstvo, začel je proces skoraj petstoletnega oblikovanja Slovencev kot naroda, ki je proti koncu 20. stoletja zmo-
gel ustvariti lastno državo in postati del evropske zveze držav. S prvima knjigama v slovenščini, Katekizmom in Abecednikom, pa je postal ne samo utemeljitelj našega maternega jezika, ampak tudi slovenskega zavedanja. Trubarjeva dediščina nam je omogočila, da je slovenščina, po spletu zgodovinskih oko-
liščin, postala najmočnejša narodnopovezovalna in naro-dnoreprezentativna prvina: od leta 1991 je državni jezik Republike Slovenije, od leta 2004 eden izmed uradnih jezikov EU in prav letos, ko slavimo Trubarjevo leto in mednarodno leto jezikov, je bila nekaj mesecev tudi delovni jezik Sveta EU.« Pozvala je k
spoštljivosti, čutnosti in skrbi za sočloveka ne glede na situacijo. Ob dnevu spomina pa k spoštljivemu in hvaležnemu spominu vseh za skupnost pomembnih prednikov in vseh dragih pokojnih. Vsi, Ptujčanke in Ptujčani, pa naj bi začutili svoje mesto v naši, ptujski zgodbi, da bi s ponosom zrli na naš skupni
spomin in s pogumom, strpnostjo in enotnostjo stopili v jutrišnji dan.
Delegacije so ob spremljavi Pihalnega orkestra Ptuj položile vence k spomeniku Jožeta Lacka, k spomenikom narodnih herojev, borcev Slo-venjegoriške čete, španskih borcev in talcev, spomeniku petih vojakov nekdanje ju-
goslovanske vojske, h grobu padlih v I. svetovni vojni ter k spomeniku 20 ustreljenih talcev in k centralnemu križu. Verski del spominske slovesnosti je vodil p. Andrej Feguš, ki je pozval k dvigu glav in veselju do življenja ne glede na težave, kar uči tudi evangelij.
MG
Ptuj • Mednarodni dan sladkorne bolezni
V ospredju otroci in mladostniki
Ptujsko društvo diabetikov, ki vključuje sladkorne bolnike s Ptujskega in Ormoškega, je staro 35 let, letos so se njegovi člani zbrali že na 34. občnem zboru. Po dejavnostih sodi med najaktivnejše v Sloveniji. Predsednica Marija Velikonja je v pripravah na mednarodni dan sladkorne bolezni povedala, da bo tradicionalno srečanje ptujskih in ormoških diabetikov 8. novembra v restavraciji Gastro na Ptuju. Njihova velika želja je, da bi se jim pridružili novi člani, še posebej tisti z mejno vrednostjo sladkorja.
Srečanje bodo pričeli s kulturnim programom, v goste so povabili Kulturno društvo Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju. Zdravstveni predavanji sta pripravili Marija Boj-nec, dr. med., spec., govorila bo o osteoporozi in sladkorni bolezni, višja medicinska sestra Metka Rašl pa o prehrani pri sladkornih bolnikih. Priznanje Zveze društev diabetikov Slovenije bodo izročili višji medicinski sestri Suzani Klampher za požrtvovalno delo s sladkornimi bolniki. Na letošnje srečanje želijo povabiti čim več tistih sladkornih bolnikov, ki še niso njihovi člani, in družinskih članov. Še posebej pa je njihovo vabilo namenjeno vsem tistim z mejno vrednostjo sladkorja, ki se še ne zavedajo vseh potencialnih nevarnosti, ki jih prinaša ta bolezen, ki je neozdravljiva, in ki ponavadi zamahnejo z roko, češ saj še nismo ogroženi, ni še tako
hudo, da bi morali prisluhniti predavanjem, ki imajo za cilj osveščanje, ki vodi tudi do kvalitetnega življenja kljub bolezni. Bolj kot je sladkorna bolezen urejena, večjo kvaliteto življenja prinaša, manj je omejitev in zapletov. V najboljših letih je imelo ptujsko društvo diabetikov že več kot tisoč članov. V zadnjih letih so iz društvenih vrst črtali vse tiste, ki že nekaj let zapored niso plačali članarine, ki je minimalna, znaša le pet evrov letno. Zanjo člani dobijo na leto pet številk časopisa Sladkorna bolezen, povabljeni so na predavanja, na katerih se govori o posledicah sladkorne bolezni, v šolo diabetikov, društvo pomaga tudi pri plačilu zanjo, da se je lahko udeležijo, na izlete, športna in druga srečanja. Na željo članov organizirajo tudi najrazličnejša predavanja za manjše skupine, ki so namenjena hujšanju, dieti in funk-
cionalni inzulinski terapiji ter nekaterim drugim vprašanjem. Po najboljših močeh pa skušajo pomagati socialno ogroženim članom. Ob letošnjem mednarodnem dnevu sladkorne bolezni bodo že po tradiciji pripravili tudi
Marija Velikonja, predsednica
krajše pohode v posameznih občinah. Na Ptuju se bodo 14. novembra zbrali ob 10. uri pred ptujsko bolnišnico, pohod pa bodo organizirali tudi v Ormožu, kjer pa se bodo zbrali v popoldanskem času. Slovenska proslava pa bo le-
štva diabetikov Ptuj
tos 15. novembra v Ljubljani.
Končno tudi nacionalni program o sladkorni bolezni
Letošnji mednarodni dan
sladkorne bolezni, 14. november, postavlja v ospredje otroke in mladostnike s sladkorno boleznijo ter poudarja, da mora biti zdravljenje dostopno vsem. Otroci v državah v razvoju še vedno umirajo za sladkorno boleznijo, ker si družine ne morejo privoščiti zdravljenja. V Sloveniji lahko sladkorni bolniki dobijo najsodobnejše zdravljenje, takšno, kakršno pozna svet. Najnovejši podatki kažejo, da je v svetu že več kot 246 milijonov sladkornih bolnikov. V Sloveniji naj bi jih bilo uradno okrog 121 tisoč, vendar so podatki podcenjeni, ker temeljijo na bazi »samo-poročanja«. Že dolgo si tudi
v Sloveniji prizadevajo, da bi sprejeli nacionalni program o sladkorni bolezni. O njem se govori že dobrih deset let in več. V začetku novembra naj bi v okviru priprav nanj organizirali prvo nacionalno konferenco o sladkorni bolezni v Sloveniji. Podlaga zanjo so prizadevanja za zmanjšanje vala sladkorne bolezni, predvsem tipa II, in da bi se zmanjšala škoda, ki jo sladkorna bolezen prinese z leti. V celotni populaciji naj bi uvedli čim bolj zdrav način življenja in ozaveščanje o problemih debelosti, pri čemer bi se osredotočili na prebivalstvo z visokim tveganjem. Zdravljenje sladkorne bolezni pa pomeni tudi preventivo pred srčno-žilnimi obolenji. Strokovne smernice za nacionalni program so bile izoblikovane že daljnega leta 1995, a se je zataknilo, ker bi to zahtevalo dodaten denar.
MG
Vučja vas • Odprtje celotne pomurske avtoceste
Zaplet pri pridobivanju dovoljenj
Predzadnji oktobrski dan je bil vsekakor praznik za Pomurce in Slovenskogoričane, saj so bili v promet predani še zadnji trije odseki pomurske avtoceste v dolžini 26,1 kilometra med Spodnjo Senarsko in Vučjo vasjo, in sicer: Lenart-Spodnja Senarska v dolžini pet kilometrov, Spodnja Senarska-Cogetinci v dolžini 9,5 kilometra in Cogetinci-Vučja vas v dolžini 11,6 kilometra.
S tem odprtjem je tudi za promet odprta celotna, nekaj več kot 80 kilometrov dolga štiripasovna avtoceste med Mariborom in Pincami na meji z Madžarsko. Na avtocesti so, poleg že odprtega priključka Lenart, še trije: Senarska, Cerkvenjak in Sv. Jurij ob Ščavnici. Na trasi med Lenartom ter Vučjo vasjo je med drugim pet viaduktov (najdaljši, čez dolino Kupetinske-ga potoka, je dolg 350 metrov) 12 mostov, 14 podvozov (od tega dva v kombinaciji s prehodom za divjad, eden pa v kombinaciji s prehodom za dvoživke), 15 nadvozov, eko-dukt, podhod in nadhod za prehod živali, 58 prepustov (nekaj posebno prilagojenih za prehod dvoživk in ma-
lih živali in eden za prehod živine), več opornih zidov in konstrukcij ter kamnitih zložb. Na celotnem odseku med Lenartom in Vučjo vasjo je bilo izvedenih skupno 89 deviacij/prestavitev kategoriziranih in nekategoriziranih cest ter poti v skupni dolžini skoraj 40 kilometrov.
Del odseka med Spodnjo Senarsko in Cogetinci sta tudi dvocevni predor in pokriti vkop Cenkova, skupaj dolga približno 600 metrov; to je tudi edini predor na vsej pomurski avtocesti. Zaradi predvidenega dodatnega dva do tri centimetre globokega posedka na trasi avtoceste v bližini predora Cenkova (približno 300 do 400 metrov po izhodu iz predora Cenkova
Komentiramo
»Pomurci, avtocesta prihaja!«
Tako je dejal mag. Radovan Žerjav na otvoritvi avtocestnega odseka Maribor-Lenart 30. maja letos. Takrat so se nekateri posmehovali ministrovi izjavi, ki je tudi novinarjem po otvoritvi zatrjeval, da bo pomurski krak avtoceste odprt do 30. oktobra letos.
Kaj je pomenilo tisto posmehovanje, je bilo komaj jasno 30. oktobra, ko naj bi se točno ob 12. uri pričelo slavnostno odprtje. Nekaj minut po 12. uri se je pričelo šušljati, da minister zamuja in da se bo odprtje pričelo s 30-minu-tno zamudo. Naslednja informacija je bila, da ministra ne bo, ker ni vseh potrebnih dovoljenj za odprtje avtoceste. Poiskali smo predsednika Uprave Darsa mag. Tomi-slava Nemca, ki nam je zatrjeval, da so bila izdana vsa potrebna dovoljenja in da je bilo pri pridobivanju dovoljenj nekaj zapletov. Na vprašanje, ali je kdo namerno zavlačeval, pa je odgovoril, da je prepričan, da tega ni nihče počel namerno.
Poskušali smo priklicati ministra za promet, vendar je njegov mobilnik zvonil v prazno. Ko se je ura bližala trinajsti, so nekateri visoki gostje pričeli kritizirati ministra in so napovedali odhod.
Minuto čez 13. uro smo zagledali audija z ministrom, res smo še na njegov prihod morali počakati skoraj 10 minut, da se je zapeljal z avtoceste in ponovno zavil na avtocesto na priključku Vučja vas, kjer je potekala slovesnost.
Kaj hitro smo ugotovili, da se je zapletlo pri dovoljenjih, saj je minister zraven prinesel mapo in pokazal, da je čakal na vsa štiri potrebna dovoljenja. Za zamudo se je tudi opravičil v slavnostnem govoru in ponovno poudaril, da je čakal na dovoljenja. Na vprašanje, ali je kdo namerno zavlačeval z dovoljenji, pa je odvrnil, da je danes prevelik dan, da bi odgovoril na to vprašanje.
Očitno je zavlačevanje bilo in ponovno je zamočilo Podobnikovo ministrstvo; kaj se skriva v ozadju lahko samo ugibamo, saj oba ministra prihajata iz iste »tajkunske« stranke. Na ministrstvu za okolje so se izgovarjali, da odločbe za poskusno obratovanje niso mogli izdati prej, saj so ekipe na terenu še preverjale, ali je vse v skladu s
Vsekakor zanimiva trditev, če je izvajalcem uspelo avtocesto dokončati štiri mesece pred rokom, državni uradniki pa jim niso uspeli slediti, da bi izdali potrebna dovoljenja.
Avtocesta ali bolje rečeno hitra cesta je odprta, hitra pa zato, ker na celotni trasi ni odstavnih pasov. Minister je dejal, da je razpis za pridobitev gradbenega dovoljenja in za projektiranje odstavnih pasov v zaključni fazi, vsekakor bo tu še verjetno veliko nagajanj.
Verjetno pa imajo prav tisti, ki trdijo, Žerjav odhaja, s tem pa tudi za nekaj let potrebni odstavni pasovi. To, da so potrebni, pa posameznikov v Ljubljani ne zanima, saj tudi očitno ne poznajo dosedanjega trpljenja državljanov, ki živijo ob državni cesti G1-3 in ne vedo za vse poškodbe, ki jih je na objektih povzročil tovorni promet.
Zmago Šalamun
Vrvico je prerezal minister za promet mag. Radovan Žerjav; zase si je odrezal največji kos ...
v smeri Murske Sobote) bo izvajalec del zgornjo, tako imenovano fino plast asfalta, v dolžini približno 2,8 kilometra, položil spomladi prihodnje leto.
V sklopu priključka Sv. Jurij je na odseku med Cogetinci in Vučjo vasjo predvidena tudi istoimenska obojestranska oskrbna postaja z bencinskim servisom, restavracijo, sanitarijami, parkirišči ter
prostorom za počitek in rekreacijo; na južni strani bo omogočen dostop tudi lokalnemu prometu prek dvosmerne rampe.
Obojestranski bencinski servis bo zgrajen tudi na odseku med Lenartom in Spodnjo Senarsko, kjer bodo v okviru počivališča Lormanje parkirni prostori, sanitarije ter prostor za počitek in rekreacijo.
Investicijska vrednost odseka med Lenartom in Vučjo vasjo je ocenjena na 316 milijonov evrov in ne bo presežena; v tej vrednosti je celoten, 7,8 km dolg odsek Lenart-Spodnja Senarska, vendar, kot je znano, je Dars prvih 2,2 kilometra tega odseka predal prometu 30. maja letos, hkrati z odsekom avtoceste med Pesnico in Lenartom.
Na slovesnosti, ki se je zače-
la zaradi zapletov pri pridobivanju dovoljenj z enourno zamudo, je zbrane pozdravil predsednik uprave Darsa mag. Tomislav Nemec, ki je poudaril, da je uprava Darsa uresničila enega temeljnih ciljev, ki si jih je zastavila pred natanko enim letom, ko je prevzel vajeti vodenja družbe, in pomursko avtocesto predala prometu štiri mesece pred iztekom zadnjih pogodbenih rokov z izvajalci. V sklepni fazi je tudi priprava razpisne dokumentacije za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo za dograditev odstavnih pasov na celotnem pomurskem avtocestnem kraku.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za promet mag. Radovan Žerjav, ki se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji avtoceste tudi v imenu tistih, ki so leta trpeli od državni cesti G1-3 in tudi v imenu Pomurcev ter dodal: »To je za nas zgodovinski dan, eden najpomembnejših v 100-letni zgodovini Pomurja. S tem dnevom smo se tesno priključili Sloveniji in prepričan sem, da bo avtocesta pripeljala nov zagon, predvsem gospodarski.«
Zmago Šalamun
Ptuj • Odprli Tuning center
Novo poglavje v razvoju podjetja
V okviru podjetja Tuning, d. o. o., ki deluje na območju občine Lenart in na Ptujskem (Ptuj, Slovenja vas in Za-mušani), so 29. oktobra ob ptujskem gasilskem domu, Natašina pot 1/b, odprli Tuning center Ptuj. Na Ptuju so do odprtja novega centra delovali na Ormoški cesti.
V novem sodobnem centru so uredili trgovino z rezervnimi deli za vse tipe vozil, prodajo pnevmatik in platišč, hitri servis vseh tipov vozil, ponudbo kleparskih in ličarskih storitev ter prodajo notranjih in zunanjih vrat ter oken in parketa, vključno z montažo, ki pa predstavljajo novo dejavnost podjetja, ki danes zaposluje že čez 30 delavcev. V novem centru so uredili tudi prostore uprave in okrepčevalnico Amfora gril z veliko izbiro jedi za gurmane, ki jih bodo osvajali s hrano,
pripravljeno na odprtem ognju. Odprtja so se udeležili številni gostje, predstavniki poslovnih partnerjev in župani nekaterih občin. Podjetje Tuning je pričelo poslovati v letu 1999, ko so prevzeli diskontno prodajo pijač. V tem letu so odprli tudi vulkanizersko dejavnost na Ormoški cesti na Ptuju in v Zamu-šanih, kjer so odprli tudi zelo dobro obiskan lokal Guma bar. V začetku je bilo zaposlenih šest delavcev.
Novo pridobitev podjetja, ki predstavlja tudi novo poglavje
Foto: Črtomir Goznik
Tuning center Ptuj so odprli ptujski župan dr. Štefan Celan, v imenu podjetja Tuning, d. o. o., direktorica Irena Krajnc in Breda Jera-la, predstavnica podjetja Sava Tires, d. o. o.
Vulco mreža, v katero se je vključilo tudi podjetje Tuning, je sinonim za vrhunsko storitev in široko ponudbo izdelkov za avtomobile.
v razvoju podjetja, so s simboličnim prerezom vrvice predali namenu ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktorica Tuninga, d. o. o., Irena Krajnc in predstavnica podjetja Sava Tires, d. o. o., Breda Jerala, ki je podjetju izrekla tudi dobrodošlico v Vulco mrežo, ki predstavlja hitro in vrhunsko opravljeno vulkanizersko storitev. V imenu podjetja Tuning je govorila direktorica Irena Krajnc, ki je povedala, da je od ideje do rea-
lizacije preteklo veliko časa, rojstvo novega centra pa je spremljalo tudi veliko težav, a se je na koncu ob podpori veliko dobrih ljudi vse dobro izteklo, ker drzne spremlja sreča. Kakovost storitev pa je že od nekdaj njihov prvi moto. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je pohvalil pogum družine Krajnc in vseh drugih, ki še vztrajajo v podjetništvu, brez katerega ne more obstajati nobena družba.
Foto: ZS
G
Markovci • Posvet Gasilske zveze Slovenije
Vloga regijskih poveljnikov vse pomembnejša
Regijski poveljniki gasilskih enot, ki so se na povabilo Gasilske zveze Slovenije v četrtek, 23. oktobra, sestali v Občini Markovci, so usklajevali naloge po 15. kongresu Gasilske zveze Slovenije in opozorili na vse večjo vlogo regijskih poveljstev; kritični so bili ob analizi intervencije po požaru odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju ter polni pohval ob množični intervenciji gasilcev pri odpravi posledic avgustovskega neurja.
Novoizvoljeni predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren je ob analizi nalog gasilcev po 15. kongresu GZS, ki je bil maja letos v Krškem, poudaril vse večji pomen operativnega dela gasilske organizacije ter se zavzel za čimprejšnjo ureditev statusa prostovoljnega gasilca. Gre predvsem za to, da bodo delodajalci za opravljanje javne gasilske službe gasilcem omogočali odsotnost z dela. Zavzel se je tudi za dosledno uresničevanje vseh drugih programskih usmeritev letošnjega kongresa, pri operativnem delu na terenu pa je posebej poudaril vse večjo vlogo regijskih poveljnikov gasilskih enot.
Na vlogo in nekatere pomembne naloge regijskih poveljnikov je opozoril tudi Jože Berlec, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije, ki je poudaril, da so vse te naloge opredeljene v pravilih gasilske službe. Poseben pomen pa imajo vsekakor naloge na področju strokovne vzgoje in izobraževanja gasilcev ter naloge na področju opremljanja gasilskih enot z vso potrebno gasilsko, tehnično in reševalno opremo, ki jo je potrebno sproti prilagajati novim potrebam in nalogam gasilcev. Nič manj pa ni pomembna vse boljša operativna pripravljenost gasilskih enot ter vloga na področju gasilskega izobraževanja in tekmovanj.
Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, ki je bil tudi sklicatelj posveta v Markovcih, je predstavil vlogo regijskih poveljnikov gasilskih enot v luči novega statuta Gasilske zveze Slovenije (GZS), pri čemer je spomnil, da so regijski poveljniki sedaj tudi člani upravnega odbora GZS, kar jim daje možnost, da lahko odločajo tudi o najpomembnejših zadevah v času med obema plenumo-
ma. Regijski poveljniki pa so v razpravi med drugim izrazili potrebo po vključevanju v štab operative, s čimer bi lahko dali prispevek že pri nastajanju strokovnih podlag, vendar bodo o tem predlogu dokončno sklepali na upravnem odboru zveze.
Seznanili so se tudi z analizo velikega požara odpadnih gum, ki je bil v Lovrencu na Dravskem polju 17. julija letos, o čemer jih je seznanil vodja intervencije Anton Leskovar iz Gasilske zveze Kidričevo. Regijski poveljniki so ob tem opozorili na dejstvo, da je bil to že drugi požar na istem mestu, kar daje slutiti, da ni bilo storjenih dovolj preventivnih ukrepov, da do ponovnega požara ne bi prišlo. Opozorili so tudi na zahtevnost požarne intervencije ter na učinkovitost gasilnega sredstva Bioversal, ki je bilo v tem požaru prvič uporabljeno in se je pokazalo kot učinkovito; vendar pa je pri gasitvi tako zahtevnega požara, kot je goreča guma, učinkovito le gašenje z zasu-
tjem, za kar se je odločilo tudi vodstvo intervencije.
Ko jim je regijski poveljnik gasilskih enot Podravja Janez Liponik predstavil analizo ukrepanja gasilcev pri odpravi posledic hudega neurja s točo 15. avgusta letos, so izpostavili predvsem obsežnost intervencije, saj so bili od toče tako ali drugače poškodovani skoraj vsi objekti na širšem območju Ptuja in Slovenskih goric. Pohvalili so veliko odzivnost gasilcev iz domačih enot in iz širšega območja Slovenije. Pri tej široko zastavljeni intervenciji pa so prvič uporabili novi sistem vodenja, ki ga je razvila Gasilska zveza Slovenije, to je intervencijski poveljniški sistem ali IPS, ki se je pokazal kot zelo učinkovit, predvsem pri vodenju velikega števila sodelujočih gasilskih enot. Pri tej izjemno humani intervenciji pa se je znova pokazalo, da so gasilci edina organizirana sila v Sloveniji, ki je v krajšem časovnem obdobju sposobna aktivirati več tisoč usposobljenih in opremljenih reševalcev; v tem primeru pri odpravi posledic hudega neurja s točo. Žal pa se je znova pokazalo tudi dejstvo, da so imeli mnogi gasilci pri opravljanju humanega dela težave zaradi odsotnosti z dela. Oba dela prosta dneva, v soboto in nedeljo, je bil odziv gasilcev iz vse Slovenije množičen, v ponedeljek, ko je bil delovni dan, pa so imeli mnogi gasilci probleme s svojimi delodajalci prav zaradi odsotnosti z dela.
V tej obsežni intervenciji in humani akciji pa se je pokazalo tudi, da se delokrog gasilcev vedno bolj širi tudi
na naloge, za katere gasilci niso usposobljeni in ne opremljeni. Na to pa so v GZS opozorili že ob izbruhu nevarnosti aviarne influence, hruševega ožiga, parkljevke in pred leti pri odpravi posledic potresa. Prepričani so namreč, da bi morale tako država kot lokalne skupnosti za tovrstna usposabljanja gasilcev, za njihovo opremljanje in zagotavljanje operativnih nalog zagotoviti namenska sredstva.
Posvet v Markovcih pa so vodstvo GZS in regijski poveljniki gasilskih enot zaključili z informacijo o novem ciklusu gasilskih tekmovanj, ki se bo pričel v prihodnjem letu. Gre za nov ciklus tekmovanj za memorial Matevža Haceta, ponovno pa bodo pričeli tudi pokalna gasilska tekmovanja, vsa ta tekmovanja pa bodo potekala v luči intenzivnih priprav za nastop slovenskih gasilskih enot na gasilski olimpiadi, ki bo od 19. do 26. julija 2009 v Češki Ostravi.
Na posvetu je sodeloval tudi župan občine Markovci Franc Kekec, ki je vodstvu Gasilske zveze Slovenije in poveljnikom regijskih enot že v uvodnem delu zaželel dobrodošlico in uspešno delo, vsem gasilcem pa se je v imenu krajanov najbolj prizadetih območij zahvalil za njihovo humano delo in pomoč pri odpravi posledic letošnjih neurij. Ob tem je poudaril, da v občini Markovci dajejo gasilstvu velik pomen in ga tudi v celoti podpirajo, vse udeležence posveta pa je povabil na ogled novega gasilskega doma v Markovcih.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na nekatere nove naloge slovenskih gasilcev sta opozorila poveljnik in predsednik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič (levo) in Anton Koren.
Od tod in tam
Ljutomer • Mesec požarne varnosti
Vsako leto v oktobru, ko je mesec požarnega varstva, PGD Ljutomer in GZ Ljutomer pripravita vajo s prikazom reševanja v primeru požara in prometne nesreče. Tokrat so za vajo izbrali požar v shrambi poslovno-stanovanjskega objekta v soseski S3 v Ljutomeru. Kot vzrok za nastali požar je bila napaka na električni napeljavi. Požar se je razširil po shrambi, čez stopnišče se je pričel valiti gost dim. Stanovalci stanovanjskega bloka so obvestili Regijski center za obveščanje Murska Sobota (112), saj jim je bila onemogočena varna pot na varno. Umaknili so se na streho. Pri reševanju je sodelovalo 20 gasilcev domačega društva, na pomoč so jim priskočili tudi gasilci iz Murske Sobote, Gornje Radgone in Lendave, ki so z višine ob avto lestvi pomagali stanovalcem (na posnetku). V sklopu vaje je bilo prikazano tudi reševanje ponesrečencev v prometni nesreči. Vajo so izvedli gasilci, policija in zdravstveno osebje iz Ljutomera.
NŠ
Lenart • Druženja, ki prinašajo veselje
Foto: arhiv vrtca
Toliko je trenutkov, tistih drobnih, enkratnih, ki so vredni peresa. Mednje spada tudi sprehod otrok lenarškega vrtca s stanovalci doma starejših v Lenartu. Otrok je del družbenega okolja, v njem živi in raste, zato mora imeti možnost sodelovanja z okoljem. Tako smo v okviru medgeneracijskega sodelovanja ob svetovnem dnevu starejših in v tednu otroka izvedli skupni sprehod s stanovalci doma starejših v Lenartu, ki smo ga poimenovali Mladost in starost z roko v roki. Gospa Ksenija in gospa Liljana sta nas prijazno sprejeli in nam razkazali nekaj prostorov doma, v katerem so nas pričakali varovanci. Skupaj smo se odpravili na sprehod. Čudovit je bil pogled na pisano množico majhnih in velikih sprehajalcev. V vrtcu so nas pričakali otroci drugih skupin, zarajali smo ob zvokih harmonike in zapeli. Obljubili smo si, da se še srečamo. Spomini na ta dan bodo še dolgo ostali v srcih vseh nas, najpomembneje pa je, da je bilo lepo vsem. Preživeli smo nepozaben dopoldan, ki je spet potrdil staro resnico, da za dosego velikih ciljev ne potrebuješ veliko. Povsem običajen jesenski dan nam je uspelo spremeniti v praznik.
Otroci iz Rumene igralnice, OŠ Lenart - enota Vrtec Majda Zorjan in Sandra Selinšek
Podlehnik • TD ohranja stare običaje
Člani TD s predsednikom Milanom Vidovičem so že nekaj let nazaj pričeli obujati stare šege in navade ob kmečkih delih, med katera spada tudi trebljenje buč. Tako so se tudi letos oktobra zbrali na kmetiji Marije in Jožeta Vaupotiča v Jablovcu, kjer so trebili buče. Vse prisotne so presenetili z lepim aranžmajem iz buč, ki si ga bodo mimoidoči še dolgo lahko ogledovali. Najprej so se okrepčali, sledil je pozdrav predsednika, župana, podžupana in gostiteljev Jožeta ter Marije. Nato so trebili buče golice, jih stresli sušit, iz njih pa se bo pozimi stisnilo okusno in dišeče bučno olje v oljarni. Strebili so tudi starinsko sorto buč, ki imajo oblečene koščice, tudi te so dali sušit in jih bodo po novem letu na družabnem večeru zluščili. Vsi, ki se niste udeležili trebljenja buč, ste vabljeni januarja na ponovno luščenje, kjer bo veselo. Na trebljenju buč so izbrali tudi Bučmana Ivana Milošiča, ki so ga okronali s krhljem najlepše buče. Sledila je bogata večerja.
Zdenka Golub
Foto: NS
Foto: ZG
Prlekija • Sončna hiša v Banovcih
V elitni druščini Design Hotels
Turistično naselje Banovci v občini Veržej od nedavnega ni znano le po termalnem kopališču in čebelarski dejavnosti Jožefa Šalamuna, pač pa tudi po Sončni hiši, kot sta jo poimenovala lastnika - zakonca Nataša in Aleš Kegelj. Objekt ni ne motel, ne hotel. Predvsem je hiša za goste, kjer se vedno znova občuti magična vznemirljivost bivanja. Je tip novozgrajene vile s petimi prostori luksuzno opremljenih sob za skupno 18 gostov.
Sončna hiša je prvi hotel v Sloveniji, ki se mu je uspelo uvrstiti med izbrance kluba Design Hotels.
Vsaka soba zase pomeni unikat, ki zagotavlja intimnost, sproščenost in udobje. Posebnost predstavljata zeliščna savna in hidromasažni bazen. Gostom so ob bivanju omogočeni zajtrki, oblikovani z izključno biološkimi in doma pridelanimi sestavinami, ostali obroki se jim nudijo v znanih prleško-prekmurskih gostilnah. Na voljo so tudi izbrana vrhunska vina lastne vinoteke iz vseh vinorodnih območij Slovenije in Francije. Poskrbljeno je tudi za rekreacijo, zlasti za sprehode in izlete. Ljubitelji kolesarjenja lahko izbirajo med lahkimi in manj
zahtevnimi progami (11 km) do srednjih in daljših prog (41 km). V Sončni hiši si gostitelji želijo predvsem, da se vsak gost pri njih počuti kot doma, čeprav je daleč od doma.
Kakovost poslovanja v Sončni hiši je precejšnja, saj gre za prvi tovrstni objekt pri nas, ki si je pridobil članstvo v svetovno priznanem klubu Design Hotels. S tem se je Sončna hiša iz Banovcev priključila 170 izbrancem iz 41 držav sveta, ki jih združujejo visoko kvalitetne storitve in napredne arhitekturne rešitve. Design Hotels je združenje prestižnih hotelov iz vsega sveta. Člane
kluba združujejo samostojnost, napredne arhitekturne rešitve in pristna vključitev v naravno okolje, potrošnikom pa zagotavlja brezhibno postrežbo. Lansko leto so v klubu Design Hotels prejeli več kot 400 prijav, članstvo pa so podelili le 38 hotelom. Med njimi tudi Sončni hiši iz Banovcev. Sončna hiša je prvi hotel v Sloveniji, ki se mu je uspelo uvrstiti med izbrance iz vsega sveta. V prvi vrsti zaradi gostoljubja in bivanja na poseben način, ki se ob arhitekturni zasnovi Špele Lesko-vic in Aleša Koščaka odraža v napredni zunanji podobi in izbrani notranji opremi.
Zakonca Kegelj sta s pridobljenim članstvom izjemno zadovoljna: »Priznanje nama veliko pomeni, saj potrjuje ogromen trud, ki sva ga vložila v projekt. Ponosno se postavljava ob bok svetovno znanega in uglednega kluba, ki pa je hkrati obveza in spodbuda za prihodnost naše blagovne znamke.«
Niko Šoštarič
Foto: NS
Markovci • Na izredni seji o proračunu za prihodnje leto
Načrtujejo dobrih pet milijonov evrov prihodkov
Župan občine Markovci je za četrto izredno sejo predlagal razpravo o vsebini prvega proračuna za leti 2009 in 2010, a so na željo svetnikov razpravljali le o proračunu za prihodnje leto; zavrnili so tudi županov predlog, da bi sklepali še o pravilniku o uporabi večnamenske dvorane, ob koncu pa so svetnikom razdelili osebne prenosne računalnike, da bo spremljanje gradiva odslej enostavnejše.
Za četrto izredno sejo sveta občine Markovci, ki je bila v sredo, 29. oktobra, je župan Franc Kekec poleg osrednje točke, to je obravnave predloga prvega proračuna občine Markovci za leti 2009 in 2010, predlagal še dodatno točko, in sicer obravnavo pravilnika o uporabi večnamenske dvorane, ki ga je na predlog svetnikov pripravil ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Ivan Štrafela. Predsednik odbora za negospodarske dejavnosti Slavko Rožmarin se z dodatnim predlogom župana ni povsem strinjal, saj je menil, da bi o vsebini omenjenega pravilnika pred tem morali razpravljati tudi v njegovem odboru, sicer pa je odločitev o županovem predlogu prepustil svetnikom. Tudi Stanislav Toplak je v imenu svetniške skupine stranke N.Si menil, da je pravilnik o uporabi dvorane zelo delikatna zadeva, zato bi bilo prav o njegovi vsebini razpravljati in sprejemati po redni poti. Menil je, da imajo preveč izrednih sej, saj bi o takih vsebinah lahko sklepali na rednih sejah, predlagal pa je tudi, da bi razpravljali le o proračunu za prihodnje leto 2009, saj so zadeve zaradi svetovne gospodarske krize potrebne sprotnih prilagajanj, zato naj se obravnava proračuna za leto 2010 prestavi. Podžupan Zvon-ko Črešnik se s Toplakovim predlogom (čeprav je iz iste stranke) ni povsem strinjal, po njegovem bi bilo primerno, če bi o vsebini proračuna razpravljali za naslednji dve leti skupaj, saj bi tako lahko zagotovili kontinuiteto. Kljub temu je bila večina svetnikov nasprotnega mnenja, saj so županov predlog delno zavrnili in sklenili, da tokrat razpravljajo le o prora-
čunu za prihodnje leto 2009, pa tudi razpravo o pravilniku o uporabi večnamenske dvorane so prestavili na redno sejo.
Župan Franc Kekec je tako uvodoma pojasnil, da je predlog proračuna za leto 2009 izdelal v sodelovanju z obema podžupanoma, v njem so poudarjene vse tiste osnovne funkcije, ki jih v občini morajo izvajati, pri pripravi pa so upoštevali tudi vse dosedanje predloge posameznih vaških odborov. Zavedajo se, da je potrebno nadaljevati financiranje že sprejetih programov in investicij, osrednjo pozornost pa bo tudi v prihodnjem letu namenili izgradnji kanalizacijskega sistema v občini Markovci, ki naj bi bil po predvidenem programu dokončan v letu 2012. Sicer pa nameravajo v naslednjem obdobju za izgradnjo sistema kanalizacije pridobiti še nekaj dodatnih sredstev iz evropskih skladov.
Po županovem predlogu naj bi v proračunu za leto 2009 načrtovali za 5.119.406 evrov prihodkov, pri čemer naj bi z davčnimi prihodki zbrali okoli 2,3 milijona, z nedavčnimi do-
ber milijon, s kapitalskimi prihodki okoli 1,1 milijona evrov, okoli 562.000 evrov pa naj bi pridobili iz državnih virov in Evropske unije. Ta sredstva naj bi bila že zagotovljena, tako kot večina stalnih prihodkov.
Na odhodkovni strani pa načrtujejo v prihodnjem letu 6.202.508 evrov, pri čemer naj bi bilo za tekoče transferje okoli 1,2 milijona, za investicijske odhodke okoli 3,3 milijona, za investicijske transferje pa okoli 708.000 evrov. Negativni saldo v višini dober milijon evrov pa naj bi pomenil prenos nezaključenih obveznosti iz letošnjega leta. Sicer pa je proračun sestavljen tako, da se po najbolj verjetnih predvidevanjih nekatere postavke povečujejo, nekatere pa iz istega razloga zmanjšujejo.
Svetnik Stanislav Toplak je v županovem predlogu proračuna pogrešal predvidena sredstva za rekonstrukcijo lokalne ceste Sobetinci-Strelci, vendar mu je župan pojasnil, da je za okoli 50.000 evrov povečana postavka javne poti in ceste, poleg tega pa naj bi za to poskušali zagotoviti tudi
sredstva iz Evropske unije. Vladka Kelenca je zanimalo, kje so predvidena sredstva za izgradnjo tematskih poti, Franca Obrana pa, če je pri gradnji kanalizacije predvidena tudi ureditev odvodnjavanja pod občinsko stavbo v Markovcih, saj so ob večjih nalivih sedanje cevi za odvajanje meteornih voda preozke. Župan Franc Kekec je pojasnil tudi, da bodo odvodnjavanje vseh meteornih voda poskušali urediti sočasno z ureditvijo ceste Zabovci-Mar-kovci, sicer pa bodo o vsebini posameznih proračunskih postavk za prihodnje leto podrobneje razpravljali tudi na vseh občinskih in krajevnih odborih oziroma v vaških skupnostih. Med drugim pa je svetnikom pojasnil tudi, da je izgradnja nove čistilne naprave tik ob kanalu v Markovcih že v zaključni fazi ter da je pričetek rednega
obratovanja predviden marca prihodnje leto, zato bo potrebno zgraditi še vse kanalizacijske in druge priključke nanjo. Na županov predlog pa so sklenili, da dajejo predlog proračuna Občine Markovci za leto 2009 v javno obravnavo, ki bo trajala najmanj 15 dni od dneva objave na spletni strani Občine Mar-kovci.
V prihodnje na sejah z računalniki
Ob koncu pa je župan Franc Kekec poskrbel še za majhno presenečenje, saj je svetnikom naznanil veselo novico, da so v skladu s sklepom občinskega sveta za enostavnejše spremljanja sej vsem svetnikom nabavili osebne prenosne računalnike znamke Acer, tako da bodo odslej lahko vsa gradiva za seje občinskega sveta, odborov in
komisij prejemali in obravnavali prek svojih osebnih računalnikov. Ob tem, ko je strokovni sodelavec občinske uprave Branko Kostanjevec nove prenosnike razdeljeval, pa je svetnikom naložil »domačo nalogo«, da se morajo do naslednje seje naučiti ravnanja z instaliranim operacijskim sistemom za sprejemanje in pošiljanje elektronske pošte, da bodo lahko gradivo za naslednjo sejo preučevali že v elektronski in ne več v papirnati obliki. Ne samo, da se s prehodom na računalniško obdelavo gradiv in podatkov prilagajajo sodobnemu načinu elektronskega komuniciranja, pošiljanje gradiv v elektronski obliki bo za občinsko upravo bistveno enostavnejše, za občino pa bo vse skupaj na daljši rok tudi bistveno ceneje.
M. Ozmec
n i
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Markovski svetniki bodo lahko odslej vsa potrebna gradiva spre- Markovski župan Franc Kekec (levo) je svetnikom zatrdil, da je prvi predlog proračuna izdelan v mljali z novimi prenosnimi računalniki znamke Acer.	sodelovanju z obema podžupanoma.
Bruselj • Verheugen poziva:
Ugodnejša posojila za avtomobilsko industrijo
Avtomobilska Industrija potrebuje obrestno ugodna posojila za soočanje s posledicami finančne krize, ki bi jih morala zagotoviti Evropska investicijska banka, saj za to obstaja, je pozval evropski komisar za podjetništvo in industrijo Günter Verheugen ter tako podprl avtomobilsko industrijo, ki zahteva 40 milijard evrov pomoči. »Gre za to, da EIB da na voljo Foto: ¡ntemet 40 milijard evrov ugodnih posojil za raziskave in razvoj okolju prijaznih avtomobilov,« je pojasnil Verheugen, češ da prošnja avtomobilske industrije ni nobena izjema ali kakšen poseben primer, saj EIB takšna posojila daje tudi drugim vejam industrije. Avtomobilska industrija je potisnjena na rob, trenutno nima ne bančnih posojil ne strank, zato EIB poziva, naj ji posodi 40 milijard evrov, je danes v Bruslju pojasnil vodja evropskega združenja avtomobilske industrije (ACEA) Christian Streiff po kriznem sestanku zaradi posledic finančne krize za avtomobilsko industrijo.
Največji evropski proizvajalci avtomobilov so se v Bruslju sestali na kriznem srečanju z evropskim komisarjem Verheugnom, na katerem so EU pozvali, naj jim bolj pomaga pri soočanju s finančno krizo. Verheugen naj bi se sestal s Streiffom ter s šefi avtomobilskih velikanov Daimlerja, Fiata in Volva. Evropski proizvajalci avtomobilov so za posojilo 40 milijard evrov v podporo industriji v prizadevanjih za okolju prijaznejše avtomobile zaprosili pred tremi tedni, pri čemer jih je spodbudila poteza ameriške vlade, ki je ameriškim proizvajalcem avtomobilov posodila 25 milijard dolarjev. (sta)
EU • Evropska komisija zamrznila 50 milijonov evrov pomoči
BiH ob evropski denar
Foto: internet
Evropska komisija se je odločila, da zamrzne 50 milijonov evrov predpristopne pomoči za Bosno in Hercegovino, ker država ne upošteva evropskih davčnih pravil pri črpanju teh sredstev, je danes v Bruslju sporočila tiskovna predstavnica komisarja za širitev Ollija Rehna, Krisztina Nagy.
»Evropska komisija je sicer pripravljena začeti izvajati projekte za BiH v okviru 50 milijonov evrov sredstev, predvidenih v sklopu mehanizma predpristopne pomoči Ipa, vendar nimamo druge izbire, kakor da preložimo uresničevanje teh projektov, ker oblasti BiH ne upoštevajo pravil EU glede oprostitve davkov za ta sredstva,« je pojasnila Nagyjeva.
Komisar Rehn je o tem z oblastmi BiH govoril že septembra, ko mu je premier BiH Nikola Špiric zagotovil, da bo to vprašanje hitro rešeno. Evropska komisija po besedah tiskovne predstavnice pričakuje, da bo ta problem rešen čim prej in da bodo sredstva čim prej odmr-znjena, saj je izvedba teh projektov v interesu državljanov BiH.
Komisar Rehn je sicer v zadnjem času vodilne politike v BiH večkrat ostro opozoril, naj se namesto na nacionalistično retoriko osredotočijo na reforme, ki bodo državo približale EU. Politične razmere v BiH se namreč slabšajo, brez stabilnega političnega okolja pa država ne more pričakovati korakov na-
prej na poti v EU. (sta)
Madrid •
Predsednik ECB Trichet napoveduje:
Novo znižanje obrestnih mer je možno
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je prejšnji teden po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob robu poslovnega srečanja v španski prestolnici poudaril, da je vnovično znižanje obrestnih mer na naslednjem zasedanju Sveta ECB 6. novembra »možno«. Po njegovih besedah so se namreč inflacijski pritiski »umirili«.
ECB je v luči finančne krize že 8. oktobra v usklajeni akciji z ameriško, britansko, kanadsko, švicarsko in švedsko centralno banko znižala ključno obrestno mero za območje evra s 4,25 na 3,75 odstotka, potem ko jo je na rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB 2. oktobra pustila nespremenjeno.
V luči dejstva, da se pretresi na finančnih trgih vse bolj odražajo tudi v realnem gospodarstvu, številne članice območja z evrom pa so na robu recesije, se je ECB vse bolj osredotočila na spremembe monetarne politike v prid spodbujanja gospodarske dejavnosti.
»Nismo spremenili našega osnovnega mandata, ki je zagotavljanje srednjeročne cenovne stabilnosti, a ECB je v položaju, da zniža obrestne mere, ne da bi okrepila srednjeročne inflacijske pritiske,« je že prejšnji teden poudaril član izvršnega odbora ECB Jose Manuel Gonzales-Pa-ramo.
Trichet je njegove besede danes ponovil. »ECB je oktobra znižala obrestne mere, ker je ocenila, da so se negativni pritiski na srednjeročno cenovno stabilnost zmanjšali,« je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP poudaril predsednik ECB. Umiritev pritiskov je pripisal padcu cen surovin, še posebej nafte, in zmanjšanju povpraševanja.
Trichet je pri tem pripomnil, da znižanje ključne obrestne mere za območje z evrom na novembrskem zasedanju Sveta ECB »ni gotovo, je pa možno«.
»Vse naše odločitve temeljijo na našem primarnem cilju - cenovni stabilnosti. Vsaka nova usmeritev monetarne politike, za katero bi se lahko odločili na naslednjem zasedanju, nam mora dovoljevati, da 320 milijonom sodržavljanov lahko zagotovimo 'lahko zaupate v stabilnost cen',« je pojasnil. V skladu s ciljem ECB naj inflacija na srednji rok ne bi presegla dveh odstotkov.
Glede gospodarskih obetov za evrsko območje je Trichet pripomnil, da napovedi niso pomirjujoče, globalna kriza pa predstavlja po njegovem prepričanju obdobje silovitih pretresov, ki so posledica poudarjene tržne korekcije.
O umirjanju inflacijskih pritiskov med drugim pričajo tudi danes objavljeni podatki o upo-časnjevanju rasti monetarnega agregata M3, ki meri količino denarja v obtoku in predstavlja kazalec srednjeročne inflacije. Agregat M3 vključuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge, vloge z dogovorjeno zapadlostjo do 2 let in vloge na odpoklic do 3 mesecev ter repo posle ter dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do dveh let.
Rast M3 je tako med januarjem in septembrom na letni ravni znašala 8,9 odstotka, medtem ko je bila med januarjem in avgustom še pri 9,2 odstotka. Skupna rast posojil zasebnemu sektorju pa se je v septembru v primerjavi z avgustom znižala z 8,8 na 8,5 odstotka. Obseg vezanih vlog se je septembra v primerjavi z avgustom povečal za 1,2 odstotka.
Po mnenju analitikov podatki že pričajo o zaostrovanju razmer na finančnih trgih in govorijo v prid vnovičnemu znižanju obrestnih mer s strani ECB.
Odločitve o višini obrestnih mer ECB namreč v skladu s svojo strategijo monetarne politike sprejema glede na analizo podatkov iz dveh stebrov: realnega - sem spadata inflacija in gospodarska rast - ter monetarnega, ki
vključuje analizo rasti posojil in denarja v obtoku. (sta)
Bruselj • Barroso napoveduje:
26. novembra načrt EU za oživitev gospodarstva
Evropska komisija bo 26. novembra predložila načrt za oživitev gospodarstva, je napovedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Bruselj namerava gospodarstvu in družinam pomagati z nekaterimi usmerjenimi kratkoročnimi ukrepi, sicer pa mora cel svet stopiti skupaj pri reševanju trenutne slabe situacije na finančnih trgih.
Barroso je navedel nekaj konkretnih področjih, kjer bo EU lahko priskočila na pomoč. Omenil je pomoč družinam in najbolj ranljivim skupinam, pomoč iz globalizacijskega sklada, da bi brezposelne hitro vrnili nazaj na delovno mesto, ter pomen samozaposlovanja.
Opozoril je tudi na razliko med evropsko in nacionalno razsežnostjo, pri čemer je nujen evropski usklajen odziv. Po njegovem je sodelovanje na evropski ravni ne dodatna, temveč edina možnost za spopadanje s pretresi v finančnem in realnem sektorju. Države članice EU pa bi morale, je poudaril, prioriteto nameniti reformam za spodbujanje trajnostnega povpraševanja. Barroso je izpostavil tudi pomen svetovnega srečanja 15. novembra o reformi mednarodnega finančnega sistema. Opozoril je, da ni v igri le finančni sektor, od koder izvira trenutna kriza, ampak da ta le kaže na velika neravnotežja ne le v ameriškem, ampak svetovnem gospodarstvu. »Bodisi skupaj plavamo bodisi skupaj potonemo,« je jasno povedal in poudaril, da ne gre le za ZDA in EU, ampak tudi države v razvoju in ves svet, ki bo moral najti odgovore na trenutno stanje. (sta)
Zagreb • Po umoru Pukanica
Notranji minister potrdil, da so na sledi morilcu
Hrvaški notranji minister To-mislav Karamarko je potrdil, da je policija na sledi morilcu Iva Pukanica in Nika Franjica. V izrednih poročilih hrvaške televizije HTV je Karamarko še povedal, da je policija z mnogimi opravila pogovor in da bo kmalu znanega kaj več, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
HTV je poročal, da se je neuradno izvedelo, da je policija v popoldanski akciji v Zagrebu vdrla v pet stanovanj in da je aretirala Roberta Matanica in njegovega mlajšega brata, dekle enega od bratov ter še dva moška. Odvetnik bratov prijetja nI mogel potrditi, saj se mu ne oglašata na telefon, odvetnik enega od moških pa je medtem že zanikal, da bi njegovega klienta prijeli. Načelnik urada direktorja policije Krunoslav Borovec pred tem na novinarski konferenci ni želel govoriti o imenih domnevno prijetih, potrditi niti zanikati pa ni želel niti poročanja medijev, da so vhodi v Zagreb zaprti.
Brata Matanic povezujejo s kriminalnimi skupinami na Balkanu, že prej pa so ju obtoževali vpletenosti v mafijske likvidacije. Robert Matanic je bil izročen Bolgariji zaradi umorov v Sofiji, kjer pa so ga nato zaradi pomanjkanja dokazov izpustili.
Pukanic in Franjic, predsednik uprave in vodja trženja hrvaškega tednika Nacional, sta bila bila ubita v bombni eksploziji, ki je pred poslopjem Naci-onala v središču Zagreba odjeknila v četrtek v poznih popoldanskih urah. Bomba je bila podstavljena ob Pukanicevem avtomobilu, eksplodirala pa je v trenutku, ko sta se oba umorjena želela odpeljati. (sta)
Gospodarstvo po svetu
BERLIN - Nemška hipotekama banka Hypo Real Estate se je odločila za uporabo nemške sheme za pomoč finančnemu sektorju v času svetovne finančne krize. Zaprosila je za 15 milijard evrov visoko kreditno linijo, poleg tega pa je nakazala tudi možnost, da bo zaprosila še za kapitalsko injekcijo.
FRANKFURT - Nemški proizvajalec športnih avtomobilov Porsche se je odločil za umirjanje gibanja delnic nemškega avtomobilskega koncer-na Volkswagna. V ta namen bo prodal do pet odstotkov svojih opcij za navadne delnice Volkswagna.
BERLIN - V Nemčiji se je oktobra letna stopnja inflacije znižala na 2,4 odstotka, je objavil nemški statistični urad. Septembra je letna stopnja inflacije znašala 2,9 odstotka. Cene so se oktobra glede na september znižale za 0,2 odstotka, med drugim zaradi nižjih cen energije.
BEOGRAD - Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Srbije so začeli pogovore o morebitnih ukrepih, ki bi jih Srbija morala sprejeti, če bi se finančna kriza še močneje prelila v Srbijo. Pogovori naj bi se končali do 9. novembra, glavna tema pa bo proračun za leto 2009 in nekateri novi »aranžmaji«, pri čemer posojila niso posebej omenjena.
MILWAUKEE/NEW YORK - Ameriški prehrambeni družbi Kraft Foods in Kellogg sta v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali dobiček. Kraft Foods je po zaslugi dezinvesticije zabeležil 1,4 milijarde dolarjev čistega dobička, Kellogg pa je ustvaril 342 milijonov dolarjev čistega dobička.
NEW YORK - Ameriški avtomobilski proizvajalec General Motors (GM) in japonski konkurent Toyota Motor sta v tretjem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila nižjo prodajo vozil. GM je prodaja padla za 11 odstotkov na 2,11 milijona, Toyoti pa za štiri odstotke na 2,24 milijona vozil.
PEKING/OSLO - Kitajska centralna banka je znižala svojo ključno obrestno mero za 0,27 odstotne točke, norveška centralna banka pa je svojo ključno obrestno mero znižala za 0,5 odstotne točke. Tako ena kot druga sta se za ta korak odločili, da bi spodbudili zaradi finančne krize pešajoče domače gospodarstvo.
STOCKHOLM - Švedski parlament je potrdil 200 milijard dolarjev vreden načrt za pomoč švedskemu finančnemu sektorju tekom aktualne svetovne finančne krize. Švedska naj bi sicer v prihodnjem letu vstopila v blago recesijo, so sporočili iz švedskega nacionalnega inštituta za ekonomske raziskave.
KOEBENHAVN - Nizkocenovni letalski prevoznik Sterling Airways s sedežem na Danskem se je odločil, da vloži predlog za uvedbo stečajnega postopka, ker ga njegov islandski lastnik ni zmožen rešiti iz težav.
STOCKHOLM - Švedski parlament je potrdil 200 milijard dolarjev vreden načrt za pomoč švedskemu finančnemu sektorju tekom aktualne svetovne finančne krize.
TOKIO - Japonski proizvajalec elektronike Fujitsu je v minulem četrtletju, ki se je končalo konec septembra, ustvaril 44,2 milijona dolarjev čistega dobička, kar je 21,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se znižali za 5,2 odstotka na 13,16 milijard dolarjev.
FRANKFURT - Nemški letalski prevoznik Lufthansa je v tretjem četrtletju letos na ravni skupine ustvaril 149 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ta znašal 586 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja se je več kot prepolovil na 279 milijonov evrov, zvišali pa so se prihodki, za 3,7 odstotka na 6,5 milijarde evrov.
FRANKFURT - Nemška kemična in farmacevtska družba Bayer je v letošnjem tretjem četrtletju ustvarila 277 milijonov evrov čistega dobička, kar je 76 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej. Prihodki družbe so se sicer zvišali za dva odstotka na 7,9 milijarde evrov.
TOKIO - Japonski tehnološki koncern Toshiba je v drugem četrtletju svojega poslovnega leta, ki se je končalo s septembrom, ustvaril 276 milijonov dolarjev čiste izgube, medtem ko je v enakem obdobju leto prej zabeležil približno tolikšen dobiček.
TOKIO - Japonski proizvajalec elektronike Sony je v drugem četrtletju svojega poslovnega leta, med julijem in septembrom, ustvaril 214 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 72 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej.
LJUBLJANA - Izgube zaradi hipotekarne krize, ki je izbruhnila na prelomu leta in se zatem preselila še v bančni sektor, doslej znašajo že 658,4 milijarde dolarjev. Več kot polovico teh izgub so utrpeli v ZDA, in sicer za 410,4 milijarde dolarjev, kriza pa ni prizanesla niti Evropi (222,6 milijarde dolarjev) in Aziji (25,3 milijarde dolarjev).
LONDON - Britanska centralna banka je v izogib morebitni ponovitvi finančne krize pozvala k reformam sistema. Kot je navedla, je potreben »osnovni premislek«, kako naj finančne institucije po svetu - te so zaradi krize po nekaterih ocenah ustvarile 2800 milijard dolarjev izgub - upravljajo s tveganji.
NEW YORK - Newyorški konferenčni odbor je sporočil, da je zaupanje ameriških potrošnikov, izraženo v indeksu na lestvici od 1 do 100 točk, oktobra padlo na rekordno nizko raven 38 točk, medtem ko je septembra znašalo 61,4 točke. Večina analitikov in ekonomistov je sicer pričakovala padec zaupanja, vendar na največ 52 točk.
PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je najavil nov sveženj ukrepov, s katerimi želijo pomagati iskalcem zaposlitve v času pešanja gospodarstva. Gre za tretji sklop ukrepov v okviru francoskega načrta za boj z izzivi, ki jih prinaša svetovna posojilna kriza - prva dva svežnja sta zadevala finančno sanacijo bank in podporo malim podjetjem.
LONDON - Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) je opozorila, da bi lahko vnovič znižala proizvodnjo nafte, če bodo cene črnega zlata še naprej padale, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Opec je pretekli teden, kot je znano, sklenil, da bo z novembrom zmanjšal proizvodnjo za 1,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno.
BUDIMPEŠTA - Madžarska ne izključuje možnosti, da bi prihodnje leto zabeležila ničelno rast ali celo recesijo, saj na gospodarstvo s polno močjo vpliva svetovno gospodarsko upočasnjevanje, je za televizijo M1 povedal madžarski finančni minister Janos Veres.
MOSKVA - Rusija in Kitajska sta po pogovorih med premieroma obeh držav, Vladimirjem Putinom in Wenom Jiabaom, podpisali dogovor o gradnji naftovoda od mesta Skovorodino v Sibiriji do kitajske meje. Dogovor sta podpisala vodilna kitajska naftna družba China National Petroleum Corporation (CNPC) in ruski državni upravljalec naftovodov Transneft. (sta)
Zavrč • S 17. seje občinskega sveta
Razočarani nad ZRS Bistra
Čeprav so svetniki občine Zavrč na 17. redni seji v četrtek, 30. oktobra, sklepali o 11 zadevah, so bili po zaslugi ekspeditivnega vodenja župana Mirana Vuka dokaj hitri, saj so z njimi opravili v slabih dveh urah. Med drugim so sprejeli osnutek proračuna za prihodnje leto, v katerem predvidevajo dobrih 1,5 milijona evrov prihodkov.
Ko so se po uvodnem sprejemu zapisnikov prejšnje seje lotili vsebine osnutka občinskega proračuna z izhodišči za prihodnje leto 2009, je direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele završkim svetnikom pojasnila, da je v njem predvidenih 1.560.000 evrov prihodkov, med odhodki pa naj bi največji del sredstev namenili za izgradnjo infrastrukture v Halozah, dokončali pa naj bi tudi izgradnjo kanalizacijskega sistema v občini. Sicer pa so po krajši razpravi z nekaj pojasnili sklenili, da bodo do naslednje seje sveta pripravili podrobnejši predlog proračuna, v katerem bodo zapisani tudi konkretni zneski posameznih predvidenih odhodkov v prihodnjem letu.
V nadaljevanju so se seznanili z razdeljevanjem solidarnostnih sredstev po letošnjem poletnem neurju na območju občine Zavrč, za kar so prejeli le borih 2000 evrov državne pomoči, zato so jih razdelili vsem oškodovancem, ki so škodo prijavili, oziroma upravičencem v enakih deležih, pri čemer so poudarili, da morajo ta sredstva porabiti izključno za sanacijo stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so bili poškodovani v neurju s točo.
Ko so razpravljali o poteku trenutno največje investicije -ureditev dostopa do turističnega objekta Dve lipi in naselja Korenjak - so ugotovili, da je od okoli 2000 m omenjene obmejne ceste urejenega, oziroma s prvo, grobo asfaltno prevleko prekritega že okoli 1700 m cestišča. Kar se tiče zagotavljanja sredstev za to operacijo pa so na predlog vodstva občinske uprave sklenili, da zaradi koriščenja že odobrenih sredstev del teh prerazporedijo, saj jih po navodilih iz Evropske unije ne bodo mogli koristiti v prihodnjem letu, zato jih bo potrebno izkoristiti še v letošnjem letu.
Ker morajo po novi zakonodaji tudi v občini Zavrč zagotoviti občinsko redarsko službo, so po krajši obrazložitvi vodstva občinske uprave sprejeli predlog občinskega varnostnega načrta. Njegov predlog so pripravili v sodelovanju s skupno občinsko upravo, v okviru katere bodo redarsko službo v prvi fazi zagotavljali tudi v občini Za-vrč, delovala pa bo predvsem preventivno. Poleg vodje re-darske službe sta na skupni občinski upravi zaposlena še dva redarja, ki bosta po dogovoru z vodstvom zagotavljala redarsko službo tudi v tej haloški občini. Ugodno so ocenili tudi informacijo o trendih varnostnih pojavov in doseženih rezultatih dela Policijske postaje Gorišnica v minulem letu 2008, še pose-
Foto: M. Ozmec
Posebej kritični so bili završki svetniki ob obravnavi poročila o delu ZRS Bistra, saj so ugotovili, da od njihovega znanstvenoraziskovalnega dela v občini nimajo posebne koristi.
bej zato, ker je v njem posebej zajeto tudi poročilo o trendih varnostnih pojavov v občini Zavrč. V razpravi so ugotovili, da se na terenu pozna večja prisotnost in preventivno delo policistov, saj je na vseh področjih manj deviantnih pojavov, dokaj ugodno pa je tudi stanje na področju prometne varnosti.
Precej kritični pa so bili ob obravnavi letnega poročila o izvedenih aktivnostih Znanstveno raziskovalnega središča Bistra iz Ptuja v minulem letu 2008. Najbolj konkreten je bil svetnik Dušan Rojko, ki je ugotovil, da je skoraj pri vsakem projektu, ki so se ga lotili v ZRS Bistra, dodano pojasnilo, da je še v fazi raziskovanja ali izvajanja, moteče pa je predvsem to, da so zelo redki projekti, ki so že realizirani in za katere bi bilo dokazano, da so tudi koristni, oziroma da so upravičili vložena sredstva vanje. Podobnega mnenja so bili tudi župan Miran Vuk in drugi svetniki, rdeča nit njihovih ugotovitev pa je bila, da je v poročilu sicer zajeto veliko število raznih projektov in raziskav, da pa od tega ni prave koristi; še najmanj pa za haloško občino Zavrč. Pri postavki pomoč občinam, denimo, niso našli pravega odgovora na to, s čim in na kak način je ZRS Bistra pomagala občini Zavrč.
Z zanimanjem so prisluhnili tudi svetniku Francu Kelcu, ki je kot predstavnik sveta zavoda Osnovna šola Cirkulane-Zavrč župana in svetnike seznanil z vsebino zadnje seje sveta zavoda te ustanove. Med drugim smo izvedeli, da je na Osnovni šoli Zavrč trenutno 132, na šoli v Cirkulanah pa 159 učencev ter da so v svetu zavoda izrazili zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem in vodstveno-pedagoškim delom vršilke dolžnosti ravnateljice zavoda OŠ Cirkulane-Zavrč Kristine Artenjak. Podžupanja Marta Bosilj, ki je tudi predsednica občinskega odbora za družbene dejavnosti, je svetnike med drugim seznanila,
da so starši učencev OŠ Zavrč na občinski svet naslovili prošnjo za sofinanciranje izvedbe fakultativnega pouka tujega jezika, ki znaša za 50 ur pouka 90 evrov na učenca. Na odboru so predlagali, da šola zagotovi natančen seznam vseh učencev, ki obiskujejo fakultativni pouk tujega jezika, pri čemer naj bi občina zagotovila okoli 50 odstotkov stroškov za posameznega učenca in svetniki so s takim predlogom v celoti soglašali.
Ob tem so se dogovorili tudi o izvedbi prednovoletnega srečanja starejših občanov ter o prazničnih prireditvah in obdaritvi otrok.
Ob koncu so se seznanili tudi s programom in prioritetno listo cest, po kateri bo zimsko službo tudi v novi sezoni izvajalo Cestno podjetje Ptuj, za pluženje lokalnih cest in občinskih poti pa bodo angažirali štiri že znane izvajalce iz domačega okolja. Sicer naj bi za opravljanje zimske službe na območju občine Zavrč v novi zimski sezoni namenili okoli 20.000 evrov. Pod točko razno je bila posebej izstopajoča informacija o ukinitvi ekspoziture Nove KBM v Zavrču, kar po mnenju ogorčenega župana in svetnikov pomeni nazadovanje pri razvojnih možnostih tega kraja in širše občine kot celote. Nekaj kritičnih besed pa so namenili tudi dejstvu, da je koncesijo za opravljanje dimnikarske dejavnosti kot obvezne gospodarske javne službe država podelila podjetju Radenski vrh iz Radencev in ne kateremu od domačih dimnikarskih podjetij ali zasebnikov.
M. Ozmec
Ptuj • Dobrodelna akcija
Oktober je dober za letovanje otrok
Nova KBM je v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije tudi letos pripravila vseslovensko dobrodelno akcijo Dober dan za dobro delo, ki vsakič poteka na drugačen način.
S tem je nadgradila že vpeljano sodelovanje, v okviru katerega so lani prav tako zbirali denar za dobrodelne namene, po evro od vsakega sklenjenega posla. Letos pa so prvič organizirali dobrodelno izrezovanje buč za noč čarovnic, ki je potekalo v okviru ustvarjalnih delavnic. Izvedli so ga 30. oktobra v štirih mestih, v Mariboru, na Ptuju, Novi Gorici in Ljubljani. Na Ptuju so se pri izvedbi akcije povezali z Društvom prijateljev mladine Ptuj in CID Ptuj. V letošnji akciji je sodelovalo več kot 400 udeležencev, med njimi je bilo največ otrok. Najboljše bučne umetnine je Nova KBM skupaj s poslovnimi partnerji odkupila. Zbrali so blizu šest tisoč evrov, ki so jih namenili Zvezi prijateljev mladine Slovenije za letovanje otrok iz socialno šibkih družin. Kot so povedali, je dobrodelno izrezovanje buč le ena izmed mnogih aktivnosti, ki jih je
Nova KBM organizirala v okviru akcije Oktober je dober.
MG
Pa brez zamere
Nekaj deset centimetrov
Osebni prostor in sedanja družba
Čas za (bolj ali manj, strokovnjaki bi najbrž to formulirali bolje) poljudnoznanstven diskurz: osebni prostor je območje, ki obdaja našo osebo, naše telo. Je seveda imaginarno območje in ne neka otipljiva stvar, a vseeno tesno povezano z nami. Kako veliko je to območje, je odvisno od kulture in razmer, v katere se človek rodi in ki ga torej primarno socializirajo, odvisno pa je seveda tudi od okolja, v katerem kasneje, ko je že socializiran, živi. Tisti, ki živijo v bolj gosto naseljenih območjih, imajo svoj osebni prostor manjši od tistih, ki živijo v bolj redko naseljenih območjih. Recimo, nekdo iz Sibirije bo imel večji osebni prostor kot pa nekdo, ki živi v gosto naseljenih urbanih središčih. Prav tako na velikost osebnega prostora vplivajo med drugim tudi družbeni položaj človeka, poklic, spol in seveda človekov karakter.
Kot je v navadi pri takih stvareh, je osebni prostor z matematično natančnostjo težko določiti, a načeloma za pripadnika "zahodne" kulture veljajo naslednje mere osebnega prostora: na vsako stran 60 centimetrov, spredaj 70 centimetrov in zadaj ("za nami") 40 centimetrov. Seveda se osebni prostor pri posameznem človeku lahko spreminja in je odvisen od tega, v kakšni situaciji se človek nahaja (na primer romantično razmerje, koncerti popularne glasbe). A v "normalni" situaciji je naš osebni prostor nekako zamejen z zgoraj omenjenimi številkami. Treba pa je tudi poudariti, da "nepovabljeni obiski", nezaželeno vstopanje v osebni prostor, vsak normalen človek v najboljšem primeru šteje kot moteče, lahko pa tudi kot akt nasilnosti, pred katerim se instinktivno umakne/brani. Zraven te pristne reakcije pa se kršenje človekovega osebnega prostora tudi po bontonu šteje za skrajno neotesano in barbarsko dejanje.
Zakaj to pišem? A je to vprašanje sploh potrebno? Zato, ker v naši deželi (za druge družbe nimam podatka) hkrati z drugimi oblikami bontona in zdrave pameti drastično pada tudi upoštevanje in spoštovanje osebnega prostora drugih. To lahko na svoji koži občutite tudi sami. Recimo, v trgovinah, kadar stojimo pred blagajno. Namesto da bi kot civilizirani in kulturni ljudje upoštevali ljudi okoli sebe ali jim vsaj ne naje-dali ter silili v njihov osebni prostor, se dogaja ravno nasprotno. Ljudje za vami vas s svojimi vozički drezajo v ta zadnjo, kar je že samo po sebi totalno nekulturno, za nameček pa lahko še sami vidijo, da je pred vami vrsta in da se ne morete premakniti niti za centimeter naprej. Ko jih opozorite, da naj vas nehajo drezati v ta zadnjo, pa samo butasto buljijo v vas, kot da ste padli z drugega planeta. Ali pa vrste na pošti, v lekarni, na bencinski črpalki in tako dalje. Povsod ista pesem. Pa ne gre samo za to, da vsiljivec prav fizično vdre v vaš osebni prostor, lahko vdre tudi drugače - s svojim kokodakanjem, recimo, ali pa s prekomerno dozo parfuma ali znoja (ne morem se odločiti, kaj od teh dveh je slabše). V veliko primerih sicer vsiljivca odžene opozorilo, ki ga skoraj vedno sprejme s tistim "kaj pa je tebi???" bedastim izrazom na obrazu, a že samo dejstvo, da je ljudi treba opozarjati na to, da ti ne ustreza njihovo drezanje v tebe, je zelo žalostno in kaže precej zaskrbljujoče stanje družbe, v kateri živimo.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju je izrezovanje buč potekalo pred Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, Nova KBM se je pri izvedbi akcije povezala z DPM Ptuj in Cid Ptuj.
Izrael • Mednarodni seminar 4 hands 1 wish
Štiri rokice, ena želja
Oktobra je v Izraelu potekal mednarodni festival 4 hands 1 wish (Štiri roke, ena želja), ki so se ga med drugimi udeležili tudi predstavniki Mestnega odbora Zares Ptuj.
Enotedenski seminar je potekal v Izraelu v mestih Ramat-Hasharon in Tel Aviv, udeležilo pa se ga je 35 udeležencev iz Slovenije, Anglije, Turčije in Izraela. Iz Slovenije se je seminarja udeležil klub mladih Zares aktivni s sedmimi člani, med katerimi je bil tudi predstavnik Mestnega odbora ZARES Matjaž Veršič.
»Predsednica kluba mladih Zares aktivni Nina Stankovič je na enem seminarju spoznala predstavnike iz Izraela. Ti so predstavili projekt, s katerim se ukvarjajo v Izraelu, in ker ji je bil projekt zanimiv, nam je v klubu mladih predlagala, da se projekta udeležimo in to smo z veseljem tudi storili,« je pojasnil Veršič.
Seminar 4 hands 1 wish je potekal v sklopu Euromed programa, potekal pa je pod delovnim naslovom »How to become a medical clown«. Namen seminarja je bil razveseliti otroke v bolnišnicah in jim s pomočjo oprave klovna, v katero so bili udeleženci seminarja oblečeni, vsaj delno pomagati, da za nekaj minut pozabijo na situacijo, v kateri se nahajajo. »V Izraelu je ta program zelo dobro razvit na nacionalni ravni. S tem programom poskušajo olajšati bivanje otrok v bolnišnici in jih poskušajo vsaj malo razveseliti v njihovih najtežjih trenutkih. Na seminar enkrat letno povabijo tri gostujoče države in letos smo imeli čast, da se tega seminarja udeležimo klub mladih Zares aktivni. Naučili smo se, kako poteka organizacija programa, spoznali različne metode za delo z mladimi, velik poudarek je bil na interaktivno-sti, saj smo bili vsi udeleženci močno vključeni v izvedbo delavnic,« je dodal Veršič.
Vsi udeleženci so v času
7Y
m
v^ \
I_ _L_
Utrinek iz Izraela
seminarja živeli pri izraelskih družinah, in ker je bil čas ramazana, je bilo vzdušje še posebej prijetno. »Začutili smo njihov način življenja v prazničnem času. En dan smo imeli tudi ogled Jeruzalema, kjer smo spoznali, kako lahko tri različne vere živijo na skupnem ozemlju. Tri dni smo imeli učne seminarje, na katerih smo se naučili osnovnih veščin, ki jih mora
obvladati klovn. Učili smo se komedije, improvizacije, trikov in obnašanja klovna. V petek popoldan pa smo se kot klovni predstavili otrokom v pediatrični bolnišnici v Ramat-Hasharonu. Otroci so bili navdušeni nad našim nastopom, prav tako pa smo bili navdušeni tudi vsi udeleženci seminarja, ker smo ugotovili, kako malo je potrebno, da se otrok nasmeji,«
se spominja ptujski predstavnik Zares, ki je na zaključnem srečanju tako kot vseh 35 predstavnikov predstavil lepote svoje države in njene nacionalne posebnosti. Sicer pa se je, kot pravi Veršič, že takoj po koncu izraelskega seminarja porodila ideja, da bi Zares aktivni izpeljali podoben projekt tudi v Sloveniji.
Dženana Bečirovič
Dornava • Odprtje razstave Elfride Brenčič
Fridine rože in tihožitja
V dornavski občinski stavbi so na večer pred dnevom reformacije s krajšim kulturnim programom in predstavitvijo likovne ustvarjalke odprli razstavo del Elfride Brenčič.
»Ta razstava je pravzaprav prikaz desetletnega ustvarjanje Fride, retrospektiva njenega dela od prvih resnih začetkov,« je najprej povedal mentor ljubiteljske slikarke Jože Foltin, ki je nato pohvalil tudi občine, ki že nekaj časa svoje poslovne prostore namenjajo tudi tovrstnim likovnim razstavam. O načinu slikanja Brenčičeve pa je Foltin povedal naslednje: »Za Frido lahko rečem, da je slikarka v pravem pomenu besede, saj ustvarja predvsem z barvo, ne toliko s črto, linijo. Njej je absolutno najpomembnejša barva, svoja dela gradi izrazito na barvnih kontrastih.«
Ljubiteljsko slikarko Elfrido Brenčič, ki jo prijatelji kličejo Frida, so ob odprtju razstave v dornavski občinski stavbi njeni prijatelji skoraj zasuli s cvetjem in šopki.
Postavitev razstave je pozdravil tudi domači župan Rajko Janžekovič, ki je med drugim povedal, da je tudi sam izredno vesel in uživa ob pogledu na slike v občinski stavbi, ki je prepogosto le kraj izrazito trdih besed. Krajšo slovesnost so ob odprtju razstave s svojim petjem popestrile tudi Spominčice, ki so ob istoimenski pesmi izzvale solze v očeh slikarke, slednji pa so se za razstavo s številnimi cvetovi zahvalili tudi prijatelji in njeni najbližji.
Elfrida Brenčič je sicer aktivna članica likovne sekcije dr. Štefke Cobljeve pri DPD Svoboda Ptuj, pri slikanju pa izhaja iz svojega okolja; slika predvsem krajine in tihožitja, pri čemer izstopajo tihožitja z rožami.
Razstava v dornavski občinski stavbi bo na ogled tri mesece, do konca januarja naslednjega leta.
SM
Na knjižni polici
Luka Novak
Zlati dež ali Kaj hoče moški
Ljubljana. Vale-Novak, 2008
Luka Novak, komparativist in romanist, ki je svoje znanje dopolnjeval tudi na tujih univerzah, se je v zadnjih letih literarno predstavljal z eseji, v katerih je povezoval religijo, filozofijo, glasbo in kulinariko. Tudi v svojem prvem romanu ostajajo te podstave v ospredju zanimanja, zgodba pa se pripovedno razvije v nekakšno slovensko Da Vin-cijevo šifro. Sledimo ji iz Provanse v Ltalijo, razpeta je med Monte Carlom, Tubingenom, Caracasom in Ljubljano, tako da prepletanje glasbe, slikarstva, religije, filozofije delo postavi na raven zahtevnejšega bralca, ki ga bo z ironijo, luci-dnostjo, poznavanjem in domišljenostjo tudi spravila v dobro voljo in kljub zajetnosti bralno priklenila, V pripoved so primerjalno vključene kolumne, pluralnost evropskih jezikov v diskurzu, vlogo prvoosebnega pripovedovalca poprimejo tudi druge osebe.
Provanso je potrebno podoživeti, kot sta jo ažurno in živooranžno videla Picasso in Van Gogh, ko sta pila roze. Roze je v Franciji povsod isti, dober, nikjer ni čisto zanič Odprava v Provanso je prava, če se tja odpraviš iz uporniškega razloga, Picasso ni počel drugega kot seksal,jedel in slikal. Ljubljančanke so preveč zategnje-ne in nosijo samo kavbojke. Kako prazno je to stoletje. Ljudem je vseeno za etiko, zanima jih samo denar. Soseda Orada, ki pošlje elektronsko pošto, razmišlja zdra-vorazumno na svojstven, eksotičen, balkanski način. Bosanci niso tako pomembni kot Židje, iz katerih je zrasla religija, Slovence zanimajo samo butasti športi, golf pa »plezačina pa barkačina«. Vojni dobičkarji ne delajo drugega, kot da imajo neke svoje sklade. Čudi jo slovenska afnarija na Rožniku, ko delijo neko literarno nagrado in ene babe pojejo v belem. Slovenci so totalni konji, zanima jih samo to, da šparajo pa se s kolesi po hribih podijo. Čobani! Hoče nazaj v Mostar, kjer je svetloba, tri leta seje lizunila za švabe. Življenje ni samo drajsanjepo bančnih računih in jahtah. Hrvati so ugotovili, da ni Slovenca, ki ne bi prišel na plažo z vsaj enim kosom ekstremnega športa. Doktorje bil vedno upornik, ki išče resničen stik s človeštvom. Upor je v tem, da estetika prodre med množice. Dohtarjev smisel je ujeti trenutek, kjer se stikata večnost in čas. Študij psihiatrije se mu je zdel dober hobi in vaba za frajle. Svet je ena sam globalna vas in vsi smo isti. Čeprav je Ljubljana zatohla, ima nek šarm, ko zapiha sapica z Rožnika. Larisa je njegova kraljica tisoč in ene noči. V njenih očeh je sproščen in zatežen s svojo hrano in vinom, poezijo in slikarstvom in psihoanalizo. Čeprav psihiater, ve, da ženski možgani funkcionirajo drugače od moških. Kafkovska atmosfera je podlaga za metafizične trilerje. Kaj, če preprosto živimo v najboljšem od vseh možnih svetov? Piše kolumne in nekaj leporeči in nima pojma. Piše o površini, sanja se mu ne, kaj se zares dogaja za kulisami, v kanalih, tam zares smrdi. Gradbenika zanima umetnost, uresničevanje umetnosti. Zanimata ga samo renesansa in barok. Arabci so po njegovem najbolj perverzna bitja na svetu. Njihova erotika jepodžgana z idejo harema. Usmerja specialno enoto za čistost vere. Gre za to, da na Zemlji ustvarijo pravično božje kraljestvo, ne pa depandanso nekega rimskega škofa. Z začetkom moške zgodovine, je hkrati konec moškega, ki ga ženska ugonobi tako, da ga zasužnji. Življenje je tudi in predvsem drugje, smisel je lahko skrit. Rahitični tip v samostanuje slovenski predsednik. Danes v Galileji ne verjamejo v odrešenika, ki je pobegnil k očetu v nebo, temveč pričakujejo drugega. Predsednik, Profesorica, Orada, Opat, Doktor, Izgubljeni, vsi so vpleteni v Gradbenikovo svetovno zaroto.
Vse je mit! Zevs je Danajo oplodil z zlatim dežjem, z dežjem cekinov. Danaja leži na naslovnici in se opolzko baročno zvija. V tem mitu tiči skrita dialektika in bistvo zahodne civilizacije. Oplojevanje je denar! Brezmadežno spočetje je bila krasna krinka. Kot da bi zlati dež pomenil božjo prisotnost. Prihodnost je svetla, La-risa bo mama! Vsi prizori ilustrirajo zgodbo plenjenja Latinske Amerike kot neskončnega vira naravnih bogastev. Vsi miti tvorijo podlago za Biblijo. Preteklost je moška, prihodnost je ženska. Novi papež je ženska, novo božje dete je Danaja.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Težko priborjena, a zaslužena zmaga
Stran 12
Rokomet
Slovenci ostali brez zaslužene točke
Stran 12
Judo
Lea klonila proti Japonki Sato
Stran 13
Karate
Tri medalje za Karate do klub Ptuj
Stran 13
Mali nogomet
Za slavje gostov najbolj zaslužen Trop
Strani 14
Nogomet
Podvinci in Bukovci presenetili vodilna
Strani 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Primorci vzeli popoln izkupiček
V tednu, ko je Novakovič v dresu Kolna z dvema zadetkoma na gostovanju v Stuttgartu prinesel svojemu moštvu dragocene točke in je zadnji na lestvici angleškega prvenstva (Tottenham) z 2:1 premagal prvega (Liverpool), so slovenski prvoligaši odigrali 15. krog letošnjega prvenstva. Največ razlogov za veselje je prinesel Mariborčanom, ki so z novo zmago močno povečali naskok pred najbližjimi zasledovalci. Ta sedaj znaša že kar velikih 8 točk in bo zagotovo zadostoval za naslov jesenskega prvaka, saj je do konca le še pet krogov.
Četi Darka Milaniča je popoln izkupiček v derbiju z dvema doseženima zadetkoma zagotovil Brazilec Tavares, drugega je po dobri stari navadi dosegel nekaj minut pred koncem tekme. To je pomenilo konec lepe serije Celjanov, ki jih je pripeljala blizu vrha lestvice.
Ljubljansko-domžalski obračun se je končal brez zadetkov, po priigranih priložnostih pa so bili bližje zmagi gostje, ki jih je vodil začasni trenerski dvojec Djuranovič-Filipovski. Po napovedih naj bi že v ponedeljek na trenersko mesto trenutnih državnih prvakov sedel Vlado Badžim. To bo še druga trenerska zamenjava v tem tednu, saj je ajdovsko Primorje prav tako izpeljalo menjavo trenerja. Pavla Pinnija bo zamenjal ambiciozni Dalmatinec, 43-letni Vjekoslav Lokica, ki je vodil že številne hrvaške prvo- in drugoligaške klube, v zadnjem času pa se je omenjal kot eden izmed najverjetnejših kandidatov za trenerja Hajduka. Lokica bo startal s predzadnje stopnice, kjer se trenutno nahaja Primorje. Slednji so v petek v Velenju presenetili domači Rudar, ki tokrat ni prikazal takšne učinkovitosti kot na nekaterih prejšnjih tekmah na domačem igrišču.
Zmagoviti niz pa nadaljujejo Goričani, ki so slavili še četrtič v zadnjih petih tekmah. S temi osvojenimi točkami so se priključili ekipam v sredini lestvice, kamor spada več kot polovica vseh moštev. Zadnjo primorsko zmago tega kroga so zabeležili Koprčani, ki Ptujčanom niso dovolili pobega iz krize. Trener Drulovič je tudi tokrat na igrišče poslal močno spremenjeno enajsterico, v takšnem iskanju pa se očitno slabo znajdejo tudi nogometaši. Spomnimo: od tretjega do osmega kroga, ko je Labod Drava osvojila vse točke, v ekipi ni prišlo praktično do nobene spremembe. Pot do petega zaporednega poraza je bila na Bonifiki odprta že v samem začetku tekme, saj so domačini z zadetkom Krefta (200. prvoligaški zadetek v tej sezoni) povedli že v 3. minuti. Čeprav je nekaj časa kazalo, da so dravaši padli le v krizo rezultatov (veliko priložnosti, malo zadetkov), pa je sedaj že očitno, da ni tako in da bo potrebno vzroke poiskati tudi drugje. V izredno izenačenem tekmovanju pet zaporednih porazov že pomeni tudi občutni zrds na lestvici, ki se pri Ptujčanih kaže v obliki padca s četrtega na osmo mesto. Je to najnižja točka?
JM
PrvaLiga Telekom
^ Slovenije
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 15. KROGA: Luka Koper - Labod Drava 3:1 (2:0), Rudar Velenje
- Primorje 0:1 (0:1), Maribor	- MIK CM Celje 2:1 (1:1), HIT Gorica - Nafta 3:1					
(2:1), Interblock - Domžale 0:0.						
1. MARIBOR	15	9	5	1	35:20	32
2. NAFTA	15	7	3	5	17:17	24
3. MIK CM CELJE	15	6	5	4	22:16	23
4. INTERBLOCK	15	6	4	5	21:19	22
5. HIT GORICA	15	7	1	7	23:26	22
6. DOMŽALE	15	5	5	5	20:19	20
7. RUDAR VELENJE	15	5	3	7	22:19	18
8. LABOD DRAVA	15	5	2	8	16:22	17
9. PRIMORJE	15	3	6	6	19:24	15
10. LUKA KOPER	15	3	4	8	16:19	13
Pari 16. kroga: sobota, 8. 11., ob 14.00: Primorje - Maribor, Nafta Lendava - I nterblock; ob 16.00: Domža le - Luka Koper; ob 18.00: MIK CM Celje - Hit Gorica; nedelja, 9. 11., ob 14.00: Labod Drava Ptuj - Rudar Velenje..
Najboljši strelci: 12 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 11 zadetkov: Dario Zahora (Interblock); 9 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica); 8 zadetkov: Marcos Morales Tavares (Maribor); 7 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje); 6 zadetkov: Dalibor Volaš (Maribor), Jože Benko (Domžale); 5 zadetkov: Darijo Biščan (MIK CM Celje), Nebojša Kovačevic (Hit Gorica); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Lisandro Oscar Sacripanti (MIK CM Celje), Mitja Zatkovič (Domžale), Dragan Jelič, Zoran Pavlovič (oba Maribor).
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 15. krog
Luka Koper prevelika za Dravo
Luka Koper - Labod Drava 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kreft (2), 2:0 Mertelj (32), 2:1 Kronaveter (78), 3:1 Amusan (83)
LUKA KOPER: Hasic, Mertelj, Kreft, Handanagič, Pahor, Tochukwu, Vitagliano, Viler (od 84. Šmon), Brulc (od 68. Bordon), Djukič (od 57. Amusan), Radujko. Trener: Nedžad Okičič.
LABOD DRAVA: Murko, Gr-bec, Kelenc, Bošnjak, Fernandez, Prejac, Horvat (od 36. Ba-kovic), Ogu (od 67. Drevenšek), Halilovič, Kronaveter, Jankovic. Trener: Ljubinko Drulovic.
RUMENI KARTONI: Kreft (6), Handanagič (8); Horvat (13), Prejac (52), Jankovic (82)
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava so v petek v Kopru z novim porazom samo nadaljevali svojo serijo neuspehov; to je bil njihov peti zaporedni poraz! 27. septembra so dravaši na Ptuju z 1:0 premagali lendavsko Nafto (strelec zadetka je bil Borut Semler), nato pa je voz polagoma začel drseti navzdol. V zadnjih petih
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) je bil najboljši posameznik svoje ekipe; v 78. minuti je dosegel tudi edini zadetek za goste.
krogih tudi njihovi napadalci niso bili razpoloženi, saj so dosegli samo dva zadetka, zato pa so jih na drugi strani prejeli enajst. Na slovensko obalo
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Labod Drava, modri dres) v zadnjih tekmah ni pokazal vsega svojega nogometnega znanja.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 15. krog:
Maribor - MIK CM Celje 2:1 (1:1); strelca: Tavares 35., 84.; Biščan
6.
Rudar - Primorje 0:1 (0:1); strelec: Selimi 34./11-m HiT Gorica - Nafta 3:1 (2:1); strelci: Velikonja 2., 71., N. Kovačevič 16.; Vassiljev 5. Interblock - Domžale 0:0
so se Ptujčani sicer odpravili optimistično, saj je tudi njihov tekmec v težavah in zaseda zadnje mesto na prvenstveni razpredelnici. Vsaj na prvo pogled ni še nič kritičnega, vendar sta Primorje in Luka Koper vedno bližje Ptujčanom, kar bi lahko v njihove vrste vneslo precejšnjo mero nervoze.
V	začetno postavo Laboda Drave je Drulovič tokrat spet vrnil Kronavetra, mesto pa so našli tudi Prejac (bil je celo kapetan!), Grbec in Jankovič. Borut Semler še ni dokončno pozdravil poškodbe iz prejšnje tekme, Zilič še ni odslužil kazni rdečega kartona, na klopi pa so tokrat ostali Filipovič, Andelko-vič in Drevenšek.
V	petkovi tekmi so imeli oboji v mislih končni uspeh, precej bolje pa so začeli Koprčani, ki so takoj povedli. Predložek z leve strani je prišel na drugo stran do Krefta, ki je nekoliko iz strani žogo uspel spraviti za hrbet ptujskega vratarja Murka. Ta zadetek je dal domačinom novega poleta, ki so svoj drugi zadetek dosegli v 32. minuti, ko je Mertelj z razdalje dobrih dvajset metrov zadel desni spodnji kot vratarja Murka. To je bil novi šok za goste iz Ptuja, ki so se na vsak način želeli
"vrniti v igro". Prva priložnost za to se jim je ponudila v 35. minuti, ko je z leve strani lepo podal Bošnjak, Grbec pa je s težkega položaja zadel domačega vratarja Hasiča.
V drugem polčasu je začetek pripadel gostom, streli Krona-vetra in nato Bakoviča pa niso bili dovolj močni, oziroma natančni, da bi se znašli za hrbtom koprskega vratarja Hasiča. V 78. minuti pa je nogometašem Laboda Drave le uspelo znižati vodstvo domačinov. Dolgo podajo iz obrambne vrste je Drevenšek z glavo podaljšal do Kronavetra, ki je tudi uspešno zaključil akcijo. Dvanajst minut v nogometu veliko pomeni in ravno toliko je še ostalo časa za upanje ptujskih nogometašev, ki so bili v naletu, da bi osvojili vsaj točko. Prišla pa je nesrečna 83. minuta, ko je Jankovič slabo podal žogo do Murka, prestregel jo je hitri Amusan, ki priložnosti ni zamudil in je dosegel tretji zadetek za svojo ekipo. To je pomenilo konec sanj gostov na kakšno točko. Tri točke so tako ostale v Kopru, ptujski glavobol pa postaja vedno močnejši. Kaj hitro bo potrebno stakniti glave in najti rešitev za izhod iz krize.
Danilo Klajnšek
Mladen Dabanovič, športni direktor Labod Drave: »Po porazu seveda ne moremo biti zadovoljni. Skrbi me predvsem odnos nekaterih igralcev do dresa Drave, saj bi morali pokazati več borbenosti in želje po zmagi. Prav to je trenutno naš ključni problem, s katerim se veliko ukvarjamo, a pravega odgovora še nismo našli. Naši igralci so profesionalci in morajo prevzeti svoj del odgovornosti, enako pa velja za trenerja in vse ostale v klubu.«
Nogomet • 2. SNL
Težko priborjena, a zaslužena zmaga
Aluminij - Krško 4:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Letonja (3), 1:1 Br-dik (11), 2:1 Šimenko (59), 2:2 Dvo-rančič (63. z 11 m), 3:2 Krajcer (68), 4:2 Milec (76), 4:3 Dvorančič (85)
ALUMINIJ: Lipovac, Gašparič, To-polovec, Binko, Krajcer, Pavlin (od 65. Medved), Dugolin, Tiganj, Letonja, Šimenko (od 83. Ihbesheih), Rotman (od 65. Milec). Trener: Bojan Špehonja.
KRŠKO: Vezirovič, Žigante (od 83. Slovšek), Barkovič, Oparenovič, Mitič (od 80. Mešanovič), Karapetrovič, Brdik, Dvorančič, Kovačič, Umek, Šekoronja (od 75. Rahmanovič). Trener: Iztok Kapušin.
RUMENI KARTONI: Bingo (15), Gašparič (51), Pavlin (60), Dugolin (64), Milec (73), Karapetrovič (75), Krajcer (77), Mitič (77), Slivšek (90).
Nogometaši Aluminija so še naprej vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici 2. slovenske nogometne lige. To mesto so ohranili po dokaj težki zmagi proti neugodnemu nasprotniku iz Krškega. Po daljši odsotnosti zaradi poškodbe se je v ekipo vrnil Rok Letonja, iz istih razlogov pa ni nastopil
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so proti Krčanom morali napeti vse sile, da so slavili zmago. Na fotografiji je strelec drugega zadetka za domačine, Jan Šimenko (rdeči dres).
2. SNL				
REZULTATI 13.		KROGA: Alumi-		
nij - Krško 4:3 (1:1), Zagorje - MU				
Šentjur 0:0, Bonifika -			Bela krajina	
1:3 (1:0), Triglav Gorenjska - Olim-				
pija 0:3 (0:1), Mura 05				Livar 3:1
(2:1).				
1. ALUMINIJ 13	8	3	2	34:17 27
2. OLIMPIJA 13	7	4	2	21:10 25
3. TRIGLAV GOR. 13	5	5	3	21:17 20
4. MURA 05 13	5	4	4	26:13 19
5. BELA KRAJINA 13	4	5	4	14:15 17
6. BONIFIKA 13	4	3	6	26:20 15
7. KRŠKO 13	4	3	6	20:26 15
8. MU ŠENTJUR 13	4	3	6	15:27 15
9. LIVAR 13	2	6	5	11:16 12
10. ZAGORJE 13	1	6	6	8:25 9
Branimir Djokič. Za domače se je pričelo skorajda sanjsko, saj so povedli že v 3. minuti, ko je Rok Letonja iz prostega strela zadel desni vratnik, od katerega se je žoga odbila v mrežo. Izgledalo je, da bodo nogometaši Aluminija imeli dokaj lahko pot do nove, sicer osme zmage v prvenstvu, vendar ni bilo tako, saj so gostje hitro izenačili. Po slabem posredovanju domačega vratarja je bil najbolj spreten izkušeni Brdik. Do konca prvega polčasa je sledilo nekaj poizkusov na obeh straneh, vendar se je ta del igre večinoma odvijal med obema kazenskima prostoroma.
V nadaljevanju pa so gledalci lahko videli pravo golijado, in sicer pet zadetkov. Najprej je v polno zadel Šimenko v 59. mi-
nuti, nato so tri minute kasneje gosti izenačili preko Dvoranči-ča, ki je dobro izvedel strel z 11 metrov, ki ga je glavni sodnik dosodil po posredovanju stranskega. Sicer pa so bili sodniki v tej tekmi poglavje zase, predvsem glavni Fekonj a. Prav lahko smo dobili občutek, da sodniki niso na igrišču zaradi ustvarjanja reda, ampak so želeli nastopiti v glavnih vlogah. Ob takšnem kriteriju, kot so ga imeli v
Martin Milec, igralec Aluminija: »Zadovoljen sem s svojim debijem na drugoligaški nogometni sceni. Seveda sem srečen ob danem zadetku, najbolj pomembna pa je vendarle zmaga celotnega moštva.«
Strelstvo • 1. turnir regijske lige Podravja
Osebni rekord Saša Stojaka
V	oktobru so v Slovenski Bistrici potekala regijska ligaška tekmovanja podravske regije v vseh starostnih kategorijah in disciplinah.
V	prvem krogu tekmovanja z zračno pištolo je suvereno zmago s 368 krogi slavil Ptuj-čan Robert Šimenko, ki je na 2. mestu prehitel Miroslava Peklarja s 359 krogi iz ekipe SD Elektro in Boruta Sagadi-na, SK Ptuj, z enakim rezultatom na 3. mestu. Najboljši strelec kidričevskega društva je bil Jurček Lamot s 357 krogi na 5. mestu, najboljši strelec iz SD Juršinci pa je bil Ivan Druzo-vič s 343 krogi na 12. mestu. V ekipnem seštevku so Ptujčani zmagali s 1067 krogi in tako naredili prvi korak k uspešni ubranitvi lanskoletnega naslova najboljše ekipe s pištolo v regiji: 2. VK Generala Maistra 1047 krogov, 3. SD Elektro Maribor 1043 krogov, 4. SD Juršinci 1026 krogov, 5. SD Kidričevo 1023 krogov.
V	tekmovanju standardne zračne puške je med posamezniki Uroš Mohorko s 384 krogi osvojil 4. mesto, Gregor Kmetec in Gorazd Maloič pa sta s 367 in 351 krogi zasedla 11. in 17. mesto. V ekipnem seštevku je zmagala ekipa SD I. pohorski bataljon iz Ruš s 1150 krogi, 2. SD Impol 1128 krogov,
3. SD Kidričevo 1100 krogov. Med pionirji s serijsko zračno puško je zmagal Matevž Ciga-novič iz Ruš s 181 krogi pred Ptujčanom Sašem Stojakom, ki je s 180 krogi dosegel svoj nov osebni rekord, 3. mesto je osvojil Aleš Pernat, SD Kidričevo, s 178 krogi, Niko Visoč-nik je s 164 krogi pristal na 8. mestu, ostala dva Ptujčana Jan Tovornik in Blaž Topolovec
nedeljo, bi morali po vsaj dveh ali treh prekrških nad Tignjem kateremu gostujočemu nogometašu pokazati rdeči karton. Domači trener Špehonja je nato storil pogumno potezo in je v igro poslal mladinskega reprezentanta Martina Milca. To se mu je takoj obrestovalo, saj je slednji zelo poživil igro v napadu. Krajcer je kmalu zadel za novo vodstvo domačinov, že prej omenjeni Milec pa je v nadaljevanju še dodatno poskrbel za dobro vzdušje na stadionu v Kidričevem, saj je ob debiju v 2. SNL dosegel zadetek; podajo je prispeval Senad Tiganj. Gostje so nato uspeli še enkrat znižati, vendar jim rezultata do konca tekme ni uspelo izenačiti.
Danilo Klajnšek
pa sta s 160 in 145 krogi osvojila 9. in 12. mesto. Ekipno:1. SD Ruše 511 krogov, 2. SD Impol 505 krogov, 3. SD Elektro 494 krogov, 4. SK Ptuj 485 krogov, 5. SD Kidričevo 342 krogov.
V disciplini serijske zračne puške člani je zmagal kidri-čevski strelec Ludvik Pšajd s 373 krogi pred Andrejem Žižkom iz SD FLV z enakim rezultatom vendar slabšo zadnjo
Foto: Simeon Gonc
Ptujske (z desne Blaž Topolovec, Sašo Stojak, Jan Tovornik) in ki-dričevske pionirje (Aleš Pernat, Niko Visočnik) je na tekmovanju v Slovenski Bistrici vzpodbujal predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič.
serijo na 2. mestu in Petrom Golobom iz Svečine s 369 krogi na 3. mestu. Zvonko Mlakar in Zvonko Štopfer sta s 346 in 340 krogi osvojila 13. in 16. mesto. Ekipno: 1. SD Impol 1077 krogov, 4. SD Kidričevo 1059 krogov.
Pri veteranih s serijsko puško so kidričevski strelci v postavi Zvonko Mlakar, Ludvik Pšajd in Marjan Gajzer dosegli 505 krogov in osvojili 3. mesto. V novembru se bo 2. turnir regijskih tekmovanj odvijal na mestnem strelišču na Ptuju.
Regijska liga - skupna razvrstitev v vseh disciplinah po 1. turnirju:
1.	SD IMPOL	37 TOČK
2.	SD ELEKTRO MARIBOR	21 TOČK
3.	SD I. PB RUŠE	19 TOČK
4.	SD SVEČINA	18 TOČK
5.	SD KIDRIČEVO	17 TOČK
6.	SK PTUJ	10 TOČK
7.	SD FLV HOTINJA VAS	8 TOČK
8.	VG GENERALA MAISTRA	6 TOČK
9.	SD ŽELEZNIČAR MB	5 TOČK
10.	SD POLICIST MB	2 TOČKI
11.	SD OPLOTNICA	2 TOČKI
12.	SD MARLES MB	2 TOČKI
13.	SD JURŠINCI	2 TOČKI
14.	SD TELEKOM MB	1 TOČKA
15.	SD DORNAVA	0 TOČK
16.	SD TRNOVSKA VAS	0 TOČK
Simeon Gonc
Rokomet
Slovenija proti Nemčiji ostala brez zaslužene točke
Rokometna reprezentanca Slovenije je začetek kvalifikacijskega ciklusa za nastop na EP 2010 v Avstriji pričela z zmago v Izraelu (36:28) in porazom v Zlatorogu proti Nemčiji (26:27). V naši skupini se nahajata še reprezentanci Belorusije in Bolgarije, na EP pa napredujeta prvo- in dru-gouvrščena reprezentanca. Po fijasku' z neuvrstitvijo na SP, ki bo čez dobre tri mesece na Hrvaškem, si selektor Miro Požun in njegovi varovanci spodrsljaja v kvalifikacijah za nastop na EP enostavno ne smejo privoščiti. Slovenska javnost je prepričana, da v naši kvalifikacijski skupini nekaj veljata le Nemčija kot prvi in Slovenija kot drugi favorit. Vsi pozabljajo na Beloruse, ki so pred tremi leti v Innsbrucku na mladinskem EP imeli zelo uspešno generacijo letnikov 1986 ter mlajših in ti so danes
žargonu prekršek »za zapor«. Tega ni bilo in odlični levokril-ni igralec Kiela Dominic Klein je Nemčiji prinesel celotni izkupiček. Zlatorog, ki je bil lepo poln, je obnemel. Kljub porazu so bili gledalci po tekmi zadovoljni, saj so uvideli, da je slovenska izbrana vrsta dala vse od sebe. Največ vprašanj se je po tekmi pojavljalo o tem, kdo je na naši klopi sploh trener: Miro Požun, Boris Denič ali Stane Ostrelič? Še najmanj je namreč izgledalo, da bi ta možakar lahko bil Miro Požun!
Ormožani smo še posebej pozorno spremljali nastop Davida Koražije, bivšega člana Jeruzalema, danes pa madžarskega prvaka Veszprema. »Daco« je korektno odigral srečanje in dosegel tri zadetke, zamera pa mu gre le v smeri, ko je zaradi lovljenja žoge z eno roko v 2. polčasu zapravil čisti protinapad, kjer bi Slovenija pove-
cetts.
Xk I
KtEUt 1U
PIVOVARNAMI/
^ banka eet ^ ^
Kovinfradi1^ ¡¿(f
u_
Foto: Črtomir Goznik
David Špiler je eden od nosilcev igre slovenske reprezentance.
nosilci igre v članski vrsti. Prav nasledniki Jakimoviča bi znali biti največji konkurenti Sloveniji v boju za drugo mesto. Po našem porazu proti Nemčiji je že jasno, da bodo varovanci legendarnega Heinerja Branda osvojili prvo mesto v skupini, v našem taboru pa lahko le upajo, da Nemci ne bodo dovolili presenečenja Belorusom, ki bi za nas lahko bilo usodno.
Slovenija v Zlatorogu proti Nemčiji ni razočarala, a si na koncu taka izkušena ekipa (čeprav brez Zormana, Kozline, Kavaša, Dobelška, Brumna in Žvižeja) ne bi smela privoščiti prejetega gola tri sekunde pred koncem tekme. V takšnih trenutkih igralci enostavno morajo narediti v rokometnem
dla za tri. Vedno bližje je tudi nastop še enega Ormožana v reprezentanci, in sicer Marka Bezjaka, ki uspešno nosi dres velenjskega Gorenja. Veliko vprašanj je bilo, zakaj Bezjak že tokrat ni bil v izbrani vrsti. Odgovor je naslednji: »Požun si je v ekipi želel organizatorja igre Marka Bezjaka, a ga ni bilo na širšem seznamu kar 28 roko-metašev, ki ga je bilo na sedež EHF potrebno oddati že pred časom,« so dejali glavni na RZS na eni izmed svojih tiskovnih konferenc. In kdo je sestavljal širši seznam: Miro Požun ali pa mogoče le kdo drug. V mesecu novembru (26. in 30.) Slovenijo čakata kvalifikacijski tekmi proti Bolgariji.
Uroš Krstič
Presenečenje Krimovk v Nemčiji
Z zmago na tradicionalno neugodnem gostovanju v Nurnbergu so nas v 1. krogu Lige prvakov razveselile slovenske prvakinje. Zmaga Krimovk pri nemških prvakinjah je zelo pomembna, tako za sam klub, kot za slovenski ženski rokomet, ki je daleč od stare slave. Zanimivo, da sta zadnja medsebojna obračuna v minuli sezoni pripadla Nemkam. Ta zmaga Krima pa, verjamem, napoveduje uspešno sezono v Ligi prvakinj. Sam sem mnenja, da je že uvrstitev med osem najboljših izpolnitev želja slovenskih prvakinj. V skupini se nahajata še francoski Metz in danski Viborg, ki je tudi glavni favorit skupine D. V četrtfina-le napredujeta prvo- in drugouvrščena ekipa. Z zmago v Nemčiji so varovanke Marte Bon naredile velik korak k uvrstitvi v naslednji krog tekmovanja v Ligi prvakinj. Konec tega tedna v goste Krimu prihajajo igralke Metza.
Nogomet • 1. SŽNL
Derbi Novomescankam
Sedmi krog v 1. slovenski ženski nogometni ligi je prinesel težko pričakovani derbi, v katerem sta se pomerili do tega kroga neporaženi ekipi Krke in Slovenj Gradca. Novomeščan-ke so ponovno dokazale, da so najboljše in gostjam iz Koroške podarile pet zadetkov. S tem so kljub srečanju manj prevzele vodstvo na prvenstveni razpredelnici. Nogometašice Ptuja so gostile sosede iz Maribora, ki so pokazale, da so v tem trenutku boljše nasprotnice. Za gostje sta nastopili tudi dve igralki, ki sta prej zastopali barve Ptuja, in sicer Nina Cafuta (dosegla je prva dva zadetka na tekmi) in Katja Nežmah.
Sicer pa je bilo srečanje na Ptuju zanimivo nekako do 35. minute, ko je srečanje vodil samo en sodnik, dva pa sta se mu pridružila po odigrani polovici prvega polčasa! Kot da ne bi vedela, da je to najvišji rang tekmovanja pri dekletih.
Nogometašice Dornave so izgubile v Jevnici proti Senože-tim. Praktično se je vse zgodilo v prvem polčasu, ko so domačinke mladim in neizkušenim Dornavčankam nasule sedem zadetkov.
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj - Ma-
ribor 2:9, Senožeti - Dornava 8:1, Krka - Slovenj Gradec 5:1, Rudar Škale - Pomurje 1:6.
1.	KRKA	6	6	0	0	55:4	18
2.	SLOV. GRADEC 7	6	0	1	31:9	18
3.	POMURJE	7	4	0	3	47:16	12
4.	SENOŽETI	7	3	13	18:13	10
5.	MARIBOR	7	3	1	3	29:27	10
6.	RUDAR ŠKALE	6	2	2	2	7:10	8
7.	PTUJ	7	1	0	6	7:47	3
8.	DORNAVA	7	0	0	7	4:72	0
PTUJ - MARIBOR 2:9 (0:5)
STRELKE: 0:1 Cafuta (2), 0:2 Cafuta (9), 0:3 Peruš (11. z 11 m), 0:4 Čonč (40), 0:5 Ploj (33), 1:5 Koren (55), 1:6 Žunkovič (58), 1:7 Pavalec (60), 1:8 Pavalec (70), 1:9 Pavalec (85), 2:9 Petek (88).
PTUJ: Majda Mesarec, Maja Ska-za, Andreja Najvirt (Nina Podhost-nik), Alenka Arnuš, Karin Matjašič, Maja Koren, Daša Grdina, Urška Arnuš, Nina Pihler, Tea Šmintič, Mateja Arnuš. Trener: Matej Hvalec.
SENOŽETI - DORNAVA 8:1
STRELKA ZA DORNAVO: Urška Čuš.
DORNAVA: Laura Maksimovič, Mateja Mihelač, Laura Krajnc, Sanja Lah, Nuša Kukovec, Romana Behra-mi, Nuša Ploj, Katja Hameršak (Saša Fras), Mojca Lenart, Urška Čuš, Monika Hojnik. Trener: Viktor Kokol.
Danilo Klajnšek
Kasaštvo • La Luna zmagala v Avstriji
Na mednarodnih kasaških dirkah avstrijskega hipodroma Magna Racino je na 2100 metrov dolgi stezi zmago slavila La Luna (lastnik Rene Hanžekovič, KK Ljutomer - voznik Wilhelm Loderer, Avstrija) z doseženim kilometrskim časom 1:18,9.
NŠ
Judo • Svetovno prvenstvo za mladince
Lea klonila proti Japonki Sato
Bangkok (TAI), 23., 24., 25. in 26. oktober 2008. Slovenska reprezentanca se domov vrača z eno kolajno, Lea klonila proti Japonki.
Prvi dan sta od Slovencev na blazine stopila Kristina Vršič (JK Duplek) v kategoriji do 48 kg in Jan Ratej (JK Bežigrad) v kategoriji nad 100 kg. Kristina je osvojila 7. mesto, medtem ko je Ratej že v prvem krogu naletel na Ukrajinca Blinova, drugouvrščenega z zadnjega EP, in izgubil.
Drugi dan mladinskega svetovnega prvenstva je bil ponovno uspešen za Slovenijo. Tina Trstenjak (JK Sankaku) je v kategoriji do 57 kg osvojila 3. mesto in bronasto medaljo. Nina Miloševič (JK Duplek) pa je v prvem krogu premagala Indonezijko Pandini, nato pa se je v drugem krogu poslovila od nadaljnjih nastopov.
Tretji dan mladinskega SP ni bil uspešen za Slovenijo, saj so vsi trije nastopajoči tekmovalci obtičali v predtekmovanju. Ana Velenšek (JK Sankaku) je v prvi borbi v kategoriji do 70 kg izgubila proti Korejki Ju, Lea Murko (JK Drava) v kategoriji do 78 kg pa prav tako v prvem krogu proti Japonki Sato. Tadej Čeh (JK Duplek) je bil v kategoriji do 73 kg prvi krog prost, nato pa je premagal Tadžikistanca Saidova. V tretjem krogu je naletel na izredno razpoloženega Brazilca Olivie-ro, ki je poslal Tadeja med gledalce. Vsi trije bi po prejšnjih pravilih verjetno imeli repa-
Športna zveza Ljutomer
Prvi certifikat NVO v Sloveniji Ljutomerčanom
Ljutomerska Športna zveza (ŠZ) je prva nevladna organizacija (NVO) v Sloveniji, ki je pridobila certifikat kakovosti za organiziranje in izvajanje športnih prireditev. Sistem kakovosti temelji na okvirnih usmeritvah športne zveze, kot so rast poslovne uspešnosti, stalna rast kakovosti storitev, nenehno posodabljanje opreme ter rast zadovoljstva vseh zainteresiranih strani - udeležencev športnore-
kreativnega ali podobnega dogajanja. Sistem vodenja kakovosti pomeni tudi sistem učinkovitega in kakovostnega vodenja športne zveze, pri katerem je osnova krožni proces nenehnih izboljšav. V vseh procesih so zastavljeni sistemi planiranja, izvedbe, preverjanja in ukrepanja. Ob visokem priznanju se vodstvo ŠZ zavezuje, da bo nenehno izboljševalo vodenje kakovosti posameznih procesov,
storitev in zveze kot celote. Vzdrževanje in razvoj sistema vodenja kakovosti bo stalna naloga z aktivnim vključevanjem vseh zaposlenih. Na slovesnosti Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje v Ljubljani je certifikat kakovosti za organiziranje in izvajanje športnih prireditev prejel predsednik ŠZ Ljutomer Alojz Vogrinec (na posnetku).
Niko Šoštarič
Foto: Črtomir Goznik
Lea Murko (JK Drava Ptuj) na svetovnem prvenstvu v Bangkoku ni uspela preskočiti prvega kroga.
saže in možnost nadaljevanja z borbami, sistem, ki pa je v veljavi na tem prvenstvu (repasaž imaš samo, če v predtekmova-nju izgubiš z finalistom), pa je preprečil nadaljnje nastope
tudi marsikateremu favoritu.
Zadnji, četrti dan mladinskega SP je nastopil še zadnji slovenski tekmovalec Matjaž Trbovc (JK Sankaku) v kategoriji do 60 kg. V prvi borbi je
premagal Gruzijca Mekokish-vilija. Tudi drugo borbo proti Khousrofu iz Jemna je Matjaž dobro začel, vendar nekaj sekund pred koncem klonil.
Sebi Kolednik
Svetovni prvaki so postali:
MLADINKE:
Kategorija do 48 kg: Sarah MENEZES - Brazilija Kategorija do 52 kg: Chiho KAGAYA - Japonska Kategorija do 57 kg: Rafaela SILVA - Brazilija Kategorija do 63 kg: Yuki KIKUKAWA - Japonska Kategorija do 70 kg: Haruka TACHIMOTO - Japonska Kategorija do 78 kg: Kayla HARRISON - ZDA
Kategorija nad 78 kg: M. TACHIMOTO - Japonska MLADINCI:
Kategorija do 60 kg: Arsen GALSTYAN - Rusija Kategorija do 66 kg: Ugo LEGRAND - Francija Kategorija do 73 kg: Won-Jung KIM - Koreja Kategorija do 81 kg: Alibek BASHKAEV - Rusija Kategorija do 90 kg: Varlam LIPARTELIANI - Gruzija Kategorija do 100 kg: Lukaš KRPALEK - Češka Kategorija nad 100 kg: Teddy RINER - Francija
Karate • Državno mladinsko prvenstvo
Tri medalje za Karate do klub Ptuj
KK Kovinar Maribor je ob svoji 30-letnici delovanja organiziral državno mladinsko prvenstvo v karateju. V soboto, 25. oktobra 2008, se je v dvorani Leona Štuklja v Mariboru zbralo 498 tekmovalcev iz 52 slovenskih klubov. Na boriščih športne dvorane so se pomerili vsi najboljši mladi karateisti Slovenije in samo vrhunski nastop je lahko prinesel uvrstitev med najboljše tri v posameznih kategorijah.
Zelo razveseljivo je, da v sam slovenski vrh sodijo tudi kara-teisti Karate-do klubov Ptuj in Markovci. Tekme so se udeležili Nina Strelec (KK Markovci), Ela in Tinka Valenko, Krištof Križanec, Aljaž Valič, Rok Žganj ar, Špela Horvat in Rebeka Kovačec (vsi KK Ptuj). Najuspešnejši so bili Aljaž Valič,
Aljaž Valič (dobitnik bronaste medalje), predsednik sodniške komisije KZS Andrej Cafuta in Rok Žganjar (dobitnik bronaste medalje)
Ela Valenko
ki je v kategoriji mladincev z vrhunsko izvedenimi katami zasedel odlično 3. mesto. V kategoriji najmlajših je 3. mesto v katah dosegla perspektivna, komaj šestletna Ela Valenko. Zagotovo je to zanjo do sedaj največji uspeh, čeprav dosega medalje skoraj na vseh tekmovanjih. Še eno 3. mesto je dodal Rok Žganjar, ki je tekmoval v borbah, v kategoriji mlajših kadetov -52 kg. Omeniti je potrebno tudi Tinko Valenko, ki je tekmovala v kategoriji mlajših deklic, Nino Strelec, tekmovala je v kategoriji starejših
deklic, ter Krištofa Križanca, ki je tekmoval v kategoriji mlajših dečkov, ki so dosegli 5. mesta, kar je prav tako odličen rezultat, saj so prav ti tekmovalci imeli v svojih kategorijah največ nasprotnikov. V kategoriji mlajših deklic je tekmovalo 39 tekmovalk, v kategoriji starejših deklic 31 tekmovalk in v kategoriji mlajših dečkov 47 tekmovalcev.
Čestitamo vsem odličnim mladim tekmovalcem ter jim želimo še veliko športnih uspehov.
jk
Foto: NS
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Podvinci in Bukovci presenetila vodilna
3. SNL-vzhod: šesta zmaga Stojncev
REZULTATI 13. KROGA: Stojnci
-	Tehnostroj Veržej 4:0, Paloma
-	Malečnik 0:5, Trgovine Jager -Mons Claudius 3:1, Dravinja Kostroj
-	Odranci 3:1, Črenšovci - Šmartno 1:1, Koroška Dravograd - Čarda 1:1, Simer šampion - Kovinar Štore 1:1.
1.	DRAVINJA KOS. 13 10 1 2 26:7 31
2.	ŠMARTNO 13 9 1 3 37:29 28
3.	KOVINAR ŠTORE 13 8 3 2 26:15 27
4.	DRAVOGRAD 12 8 1 4 29:12 25
5.	ODRANCI 12 7 2 3 26:12 23
6.	STOJNCI 13 6 2 5 30:24 20
7.	MALEČNIK 12 6 1 5 27:27 19
8.	TEHNO. VERŽEJ 12 5 3 5 23:18 18
9.	SIMER ŠAMP. 13 5 1 7 21:30 16
10.	ČARDA 13 3 2 8 19:29 11
11.	ČRENŠOVCI 12 1 7 4 11:20 10
12.	PALOMA 13 3 1 9 18:32 10
13.	MONS CLAUD. 12 3 0 9 13:39 9
14.	TRGOV. JAGER 13 2 1 10 18:40 7
Trinajsti krog v 3. slovenski nogometni ligi je prinesel zmagoslavje nogometašev Stojncev, ki so proti nogometašem iz Veržeja vse dileme o zmagovalcu razrešili že v prvem polčasu, ko so dosegli štiri zadetke. S tem so se veselili svoje šeste letošnje zmage, ki jih je zavihtela na šesto mesto prvenstvene razpredelnice. Za svojim zastavljenim ciljem, to je četrtim mestom, pa zaenkrat zaostajajo pet točk, kar pa je vsekakor dosegljivo. Očitno je, da so tisti težki dnevi za njimi, saj so rezultati v zadnjih krogih vzpodbudni.
Dravinja je na domačem igrišču po pričakovanjih odpravila Odrance, ki bi v primeru uspeha v Slovenskih Konjicah in zmage na zaostalem srečanju lahko prehiteli trenutno vodeče moštvo. Konjičani so svojo prednost povečali na tri točke, saj je drugouvrščeno moštvo iz Šmart-nega samo remiziralo v Črenšovcih. Slednji so postali pravi specialisti za neodločene izide, saj so jih dosegli že sedem, žal pa imajo ob tem samo eno zmago.
Majhno presenečenje so v Dravogradu domačinom pripravili nogometaši Čarde, ki so uspeli izvleči točko. V celjsko-štorskem derbiju ni bilo zmagovalca, kar pa ne odgovarja nogometašem Kovinarja, ki počasi izgubljajo korak glede na vodeče moštvo Dravinje. Kaj se dogaja z vedno močno Palomo iz Sladkega Vrha, ki je veljala za enega najbolj konstantnih in težkih nasprotnikov v tej ligi, ni jasno. Tokrat so brez pravega odpora na domačem igrišču pokleknili pred močnim, vendar nepredvidljivim Ma-lečnikom.
STOJNCI - TEHNOSTROJ VERŽEJ 4:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Milošič (7), 2:0 Za-goršek (11), 3:0 Marinič (17. z 11 m), 4:0 Marinič (30)
STOJNCI: Strelec, Rižnar (od 76. Fridauer), Kokot, Mlinarič (od 62. Golob), Čeh, Zagoršek, Milošič, Topolo-vec, Pernek, Marinič (od 69. Klinger), Toplak. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: sreča Zrečanov v Bukovcih
Nogometaši Zreč so bili zaustavljeni v svojem zmagovalnem pohodu, in sicer v Bukovcih. Tam so z zvrhano mero sreče izenačili v 93. minuti igre in tako srečno in spretno prišli do pomembne točke. Tega spodrsljaja pa niso izkoristili nogometaši Tehnotim Pesnice, ki so v svojih rokah že imeli zmago v Podvincih, ko so povedli 0:2, vendar so se Podvinčani dvignili kot ptič Feniks in do konca prvega polčasa uspeli rezultat izenačiti. S tem se niso zadovoljili in so z zadetkom Denisa Petka, sicer njegovim drugim na tem srečanju, prišli celo do zmage, s tem pa naredili prvenstvo v Štajer-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Bukovcev (modri dresi) so proti vodilni ekipi Zreč do zadnje minute držali zmago v svojih rokah, na koncu pa so se morali zadovoljiti s točko.
ski ligi še bolj zanimivo, seveda kar se borbe za sam vrh tiče. Gledalci v Gerečji vasi so videli vse najbolj pomembno na tej tekmi že v prvem polčasu. Domačini so hitro povedli, gostje pa so izenačili in tako se je to srečanje končalo z delitvijo točk, kar pa domačinom ne odgovarja najbolj, saj so še za malenkost izgubili stik z vodečo trojko. Do svoje četrte zmage so prišli tudi Ormožani, ki so brez težav premagali Bistričane. Očitno jim je točka, osvojena prejšnji vikend v Bukovcih, dala krila.
Edini od vodeče trojke, ki so okusili slast zmage, so bili nogometaši Pohorja iz Ruš, ki so s težavo premagali predzadnje Brežičane. Zmagi Pece in GIC Gradenj iz Rogaške pa spadata med pričakovane. REZULTATI 12. KROGA: Bukovci
-	Zreče 1:1, LKW Jack Gerečja vas
-	Partizan Fram 1:1, Peca - Jareni-na Šentilj 6:2, Podvinci - Tehnotim Pesnica 3:2, Holermuos Ormož
-	AHA EMMI Bistrica 4:1, Pohorje
-	Brežice 2:1, GIC Gradnje Rogaška
-	Šoštanj 2:1.
1.	ZREČE 12 8 3 1 31:8 27
2.	TEH. PESNICA 12 8 1 3 36:14 25
3.	POHORJE 12 7 3 2 25:21 24
4.	L. JACK G. VAS 12 6 3 3 26:16 21
5.	GIC ROGAŠKA 12 6 2 4 30:23 20
6.	PODVINCI 12 6 2 4 26:25 20
7.	PARTIZAN FRAM 12 5 4 3 31:22 19
8.	HOLER. ORMOŽ 12 4 4 4 27:28 16
9.	BUKOVCI 12 4 3 5 26:25 15
10.	A. E. BISTRICA 12 4 3 5 13:18 15
11.	ŠOŠTANJ 12 4 2 6 22:28 14
12.	PECA 12 3 1 8 18:33 10
13.	BREŽICE 12 1 3 8 14:39 6
14.	JARENINA - Š. 12 0 2 10 14:39 2
PODVINCI - TEHNOTIM PESNICA 3:2 (2:2)
STRELCI: 0:1 Marušič (26), 0:2 Paradiž (37. z 11 m), 1:2 Petrovič (40. z 11 m), 2:2 D. Petek (43), 3:2 D. Petek (67)
PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Lah, Bratec, Belšak (od 60. Brumen), Toplak, Makovec (od 51. Kupčič), Kuserbanj (od 58. Ivančič), Ben ko, D. Petek, Petrovič. Trener: Slavko Petrovič.
BUKOVCI - ZREČE 1:1
(0:0)
STRELCA: 1:0 Antolič (47), 1:1 Alenc (93)
BUKOVCI: Gabrovec, Meznarič, Zorko, Majer, Kodrič, Strelec, Kokot, Antolič, Modrič (od 91. Bezjak), Habrun (od 87. Šmigoc), Vajda. Trener: Milivoj Jamnik.
LKW JACK GEREČJA VAS
-	PARTIZAN FRAM 1:1
(1:1)
STRELCA: 1:0 M. Hertiš (10), 1:1 Jus (36)
LKW JACK GERECJA VAS: Kle-menčič, Sagadin, Kokot, Emeršič, Slaček (od 89. Miha Lešnik), Miha Lešnik, Gerečnik, Rozman, Marinič (od 71. Železnik), M. Hertiš, D. Hertiš (od 71. Kaisesberger). Trenerja: Svetozar Kaisersberger in Aleš Gerečnik.
1. liga MNZ Ptuj: Pinter dosegel šest ...
REZULTATI 11. KROGA: Apače						
- Videm 1:3, Skorba			-	Gorišnica 0:3,		
Dornava - Rogoznica 2:0, Cirkulane						
- Hajdina 0:3, Pauman Pragersko						
- Boč 2:7, Središče			-	Oplotnica 2:3.		
1. BOČ	11	9	2	0	43:9	29
2. OPLOTNICA	11	8	3	0	24:9	27
3. VIDEM	11	8	2	1	41:9	26
4. APAČE	11	7	0	4	19:15	21
5. PRAGERSKO	11	5	1	5	22:22	16
6. ROGOZNICA	11	4	1	6	22:20	13
7. GORIŠNICA	11	4	1	6	18:29	13
8. SKORBA	11	4	0	7	19:32	12
9. DORNAVA	11	4	0	7	12:27	12
10. HAJDINA	11	3	2	6	16:27	11
11. SREDIŠČE	11	3	0	8	17:27	9
12. CIRKULANE	11	1	0	10	12:39	3
SREDISCE - OPLOTNICA 2:3
(0:2)
STRELCI: 0:1 Klokočovnik (6), 0:2 Ozimič (43), 0:3 Trunkl (66), 1:3 Pra-potnik (68), 2:3 Žalar (77)
PAUMAN PRAGERSKO - BOC 2:7 (2:4)
STRELCI: 0:1 Vehovar (6), 0:2 Pinter (16), 0:3 Pinter (21), 1:3 Žo-lek (28), 1:4 Pinter (32), 2:4 Plošnik (38), 2:5 Pinter (56), 2:6 Pinter (66), 2:7 Pinter (78)
DORNAVA - ROGOZNICA 2:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Novak (81), 2:0 Novak (90) CIRKULANE - HAJDINA 0:3 (0:1) STRELCA: 0:1 Krajnc (30), 0:2 Krajnc (61), 0:3 Bezjak (83) APACE - VIDEM 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Bezjak (41), 0:2 Kokol (45), 1:2 Kurež (58), 1:3 Šipek (84)
SKORBA - GORIŠNICA 0:3 (0:3) STRELCA: 0:1 Purgaj (8), 0:2 Ko-lar (30), 0:3 Purgaj (36)
2. liga MNZ Ptuj: ... Kukovec pa pet zadetkov!
REZULTATI 11. KROGA: Zavrč
-	Spodnja Polskava 11:1, Tržec
-	Hajdoše 3:0, Podlehnik - Slovenja vas 1:0, Makole - Zgornja Polskava 1:1, Leskovec - Markovci 1:1, Grajena - Lovrenc 4:0.
1.	ZAVRČ 11 11 0 0 72:9 33
2.	MARKOVCI 11 7 1 3 32:26 22
3.	PODLEHNIK 11 6 2 3 22:14 20
4.	SLOVENJA VAS 11 6 1 4 18:14 19
5.	ZG. POLSKAVA 11 4 3 4 22:20 15
6.	GRAJENA 11 4 2 5 20:23 14
7.	MAKOLE 11 4 2 5 15:18 14
8.	SP POLSKAVA 11 4 2 5 23:24 14
9.	TRŽEC 11 4 1 6 26:26 13
10.	HAJDOŠE 11 3 2 6 11:21 11
11.	LOVRENC 11 2 3 6 11:24 9
12.	LESKOVEC 11 1 1 9 10:53 4 TRŽEC - HAJDOŠE 3:0 (2:0) STRELEC: 1:0 Emeršič (9), 2:0
Emeršič (30), 3:0 Emeršič (80)
LESKOVEC - MARKOVCI 1:6 (1:4)
STRELCI: 0:1 Kukovec (16), 0:2 Kukovec (17), 0:3 Kukovec (25), 0:4 Kukovec (27), 1:4 Merc (30), 1:5 Šmigoc (85), 1:6 Kukovec (90)
ZAVRČ - SPODNJA POLSKAVA 11:1 (5:0)
STRELCI: 1:0 I. Fridl (13), 2:0 Murat (20. z 11 m), 3:0 M. Golob (25), 4:0 I. Fridl (30), 5:0 Gabrovec (40), 6:0 D. Golob (51. iz 11-m), 7:0 M. Golob (66), 8:0 Vočanec (73), 9:0 Spevan (76. z 11 m), 10:0 Juričinec (80), 10:1 Leva (85. z 11 m), 11:1 Juričinec (88)
MAKOLE - ZGORNJA POLSKAVA 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Lončarič (59), 1:1 Klajderič (71) GRAJENA - LOVRENC 4:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Bračič (49), 2:0 Belšak (69), 3:0 Petrovič (85), 4:0 Bračič (90)
PODLEHNIK - SLOVENJA VAS 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Trafela (54)
Veteranska liga MNZ Ptuj - vzhod: Podvinčani presenetili Ormožane
REZULTATI 11. KROGA: Leskovec - Bukovci 5:0, Dornava - Gorišnica 0:2, Ormož - Podvinci 1:2, Stojnci Korant - Grajena 8:1, Markovci - Videm 3:9. V tem krogu je bila prosta ekipa Tržca.
1. VIDEM	10	9	0	1	46:11	27
2. STOJNCI KOR.	10	9	0	1	44:11	27
3. ORMOŽ	10	6	2	2	25:10	20
4. GRAJENA	10	5	1	4	21:27	16
5. GORIŠNICA	10	4	3	3	19:16	15
6. PODVINCI	10	4	1	5	21:26	13
7. DORNAVA	10	3	3	4	13:20	12
8. TRŽEC	10	3	3	4	17:26	12
9. MARKOVCI	10	2	2	6	17:35	8
10. LESKOVEC	10	2	1	7	18:25	7
11. BUKOVCI	10	0	0	10	5:39	0
Danilo Klajnšek
Futsal • 2. SFL - vzhod
Za slavje gostov najbolj zaslužen Trop
REZULTATI 5. KROGA: Ormož KMN Tomaž - Ptuj ABA SAŠ 3:5 (0:2), Nazarje Nazarje - FSK Kebelj 1:5 (1:2), Voličina KMN Slovenske Gorice - Teleing Marinci 3:9 (1:3), Maribor Maribor Branik - Cerkve-njak G. Anton 8:4 (3:2), Duplek TBS
Team24 - Bioterme (0:1).
M. Nedelja 3:6
1. PTUJ ABA SAŠ	5	4	1	0	25:7	13
2. FSK KEBELJ	5	3	1	1	20:11	10
3. KMN TOMAŽ	5	3	1	1	19:14	10
4. NAZARJE	5	3	0	2	21:20	9
5. TELE. MARINCI	5	3	0	2	22:22	9
6. MARIBOR BR.	5	2	1	2	18:16	7
7. SLOV. GORICE	5	2	0	3	20:27	6
8. CERKVENJAK	5	1	1	3	16:23	4
9. M. NEDELJA	5	1	0	4	12:23	3
10. DUPLEK TBS	5	0	1	4	18:28	1
Tomaž - Ptuj ABA Saš 3:5 (0:2)
Strelci: 0:1 Hebar (4), 0:2 Gajser (5), 0:3 Miklašič (24), 1:3 Mar (25), 1:4 B. Kupčič (26), 1:5 Emeršič (30), 2:5 Goričan (32), 3:5 Cvetko (35).
Tomaž: Vrbanič, Pintarič; Majcen, Mar, Cvetko, Goričan, Kovačec, Bo-hinec, Jurčec, Plohl, Kolbl. Trener: Marjan Magdič.
Ptuj: Trop, Pislak; Lovrenčič, Mi-klašič, Hebar, S. Kupčič, Čuček, Bel-šak, T. Gajser, B. Kupčič, M. Gajser, Emeršič. Trener: Boštjan Kupčič.
Igralec tekme: Mitja Trop (Ptuj ABA Saš)
nato je bilo vse lažje. V zaključku tekme smo popustili in borbeni gostitelji so nam pri koncu tekme celo zapretili, vendar smo prispeli do pomembne zmage, ki nas je pripeljala na vrh drugoligaške karavane na vzhodu. Glede vzdušja, ki so ga ustvarili navijači obeh ekip, pa si res zaslužijo čestitke. V takem vzdušju je imenitno igrati in upam, da bodo dvorane na našem koncu tudi v prihodnje tako lepo polne,« je zadovoljen po tekmi povedal kapetan Ptuja Matej Gajser. Slednji je eden izmed petih možakarjev, ki so lani še nosili dres petelinov' (Trop, B. Kupčič, S. Kpčič, M. Gajser, Miklašič), letos pa uspešno branijo barve Ptuja.
Ključen začetek tekme
Začetek tekme je pripadel gostom, ki so z drugo četverko, ki jo sestavljajo M. Gajser, He-bar, Belšak in Lovrenčič, zadeli v 4. in 5. minuti. Najprej se je pred golom Tomaža najbolje znašel Hebar, le minuto za tem pa je iz prostega strela po napaki domačega vratarja zadel Matej Gajser. V nadaljevanju je bil boljši Tomaž, ki si je priigral nekaj izvrstnih priložnosti, vendar je Trop v golu Ptuja
Foto: Peter Golob
Ekipa Tomaža (na sliki) se je dobro upirala favoriziranim gostom, vendar točke ni uspela osvojiti.
Gledalci, ki so prišli na Har-dek, teh se je zbralo več kot 300, so po koncu tekme zadovoljni zapuščali dvorano, še posebej ob zmagi navijačev Ptuja, ki se jih je v Ormožu zbralo veliko. Ekipi Tomaža in Ptuja sta v sosedskem derbiju v zelo športni predstavi prikazali kvaliteten in predvsem odprt futsal: »Po kvaliteti je ta tekma spadala v špico drugoligaškega futsala, žal pa za kaj več, na primer prvo ligo, ni bila. Čestitke nasprotniku za zasluženo zmago, čestitam pa tudi mojim varovancem, ki so dali vse od sebe, a sta jim tokrat sreča in odličen vratar Trop preprečila presenečenje. Nismo razočarani, saj smo si dokazali, da tudi s to pomlajeno ekipo zmoremo izpolniti zadani cilj pred sezono, in to je tretje mesto,« je takoj po tekmi razmišljal trener Tomaža Marjan Magdič. Po tekmi je bilo čutiti veliko zadovoljstvo v taboru Ptuja, saj so se fantje zavedali, da do zmage na Hardeku ni uspelo v preteklosti priti tudi večjim favoritom: »Težko, a obenem je tudi lepo zmagati na vročem parketu športne dvorane Hardek. Pred tekmo smo si zadali cilj, da si čimprej priigramo večjo prednost, da nam bo v nadaljevanju lažje. To nam je tudi uspelo in
ustvarjal čudeže. Podobno kot v prvem delu so drugi del bolje pričeli gostje. Miklašič je sprožil z razdalje, vratar Tomaža Vrbanič je zelo slabo reagiral in žoga mu je najprej spolzela skozi roke in nato še skozi noge. Še pred tretjim golom gostov so bili gostitelji s strani sodniške dvojke Toplak - Zahovič oškodovani za najstrožjo kazen, saj so gostje z roko igrali v kazenskem prostoru. Po atraktivnem golu Mara, ki je odlično sprejel žogo in jo nato silovito poslal pod prečko, je v taboru Tomaža posijal kanček upanja, vendar so že minuto za tem prejeli četrti gol. Zadel je igralec - trener Boštjan Kupčič. V 30. minuti je sledil izjemen gol Emeršiča, ki je po kotu iz voleja silovito v spodnji del gola zadel mrežo Pintariča, ki je v golu Tomaža zamenjal nerazpoloženega Vrbaniča. Kapetan gostiteljev, David Goričan, je v 32. minuti znižal izid na 2:5, nov gol upanja pa je v 35. minuti dosegel Cvetko. V zaključku so se priložnosti vrstile na eni in drugi strani, vendar se mreži nista več zatresli. Tako je ostalo pri zasluženi zmagi gostov iz Ptuja. Takšne predstave si v bodoče ljubitelji kateregakoli športa na našem koncu lahko le želijo.
Uroš Krstič
Tenis • Zimska liga
Kovinarstvo Špurej zamenjalo Tigre
Preteklo soboto so tekmovanje pričeli v zimski teniški ligi. Prvi so začeli tekmovalci v 2. ligi, 8. novembra pa bodo še v prvi.
Letošnje tekmovanje v 1. ligi bo zelo zanimivo in izenačeno, saj TK Skorba kot prvaka čakajo zelo močni tekmeci: TK Neptun, TC Luka in Hiše Kager iz Maribora. V prvi ligi nastopata še ekipi Trgovine Jager in Kellersports, prvak druge lige v lanski sezoni.
V drugi ligi je tekmovanje odpovedala ekipa Tigri, njihovo mesto je nadomestila ekipa Kovinarstvo Špurej iz Slovenje vasi. Ekipe so zelo izenačene,
zato je na začetku tekmovanja zelo težko napovedati zmagovalca druge lige.
2. liga
Rezultati 1. kroga: TK Enigma
-	Kovinarstvo Špurej 1:2 (Cunk
-	Pernat 9:3, Pravdič - Iljevec 2:9, Pravdič/Korošec - Iljevec/Šerdoner 3:9); TK Skorba gad - TK Gorišnica 0:3 (Šlamberger - Očko 4:9, Belak
-	Tomazin 4:9, Belak/Šlamberger -Žnidarič/Tomazin 6:9); TK Štraf - TK Šumar 1:2 (Debeljak - Sternad 9:8, Korošec - Premužič 2:9, Cajnkar/ Janžekovič - Premužič/Gulin 6:9).
Vrstni red: Gorišnica 3, TK Šumar in Kovinarstvo Špurej 2, TK Štraf in TK Enigma 1, TK Skorba gad 0 točk.
Danilo Klajnšek
Lanskoletni naslov prvaka brani ekipa TK Skorba (na sliki).
Rekreacija
Maraton po občini Hajdina
V soboto, 18. oktobra, je kolesarska sekcija Športnega društva Slovenja vas organizirala tradicionalni kolesarski maraton, dogodek pa je posvečen bližnjemu prazniku občine Hajdina. Navkljub hladnemu in meglenemu jutru se je v Slovenji vasi zbralo okrog 80 kolesarjev, posebej pa sta jih pozdravila župan Radoslav Si-monič in predsednik VO Slovenja vas Franc Škrinjar, ki je tudi vodil organizacijski odbor.
Kolesarji so prevozili velik del občine Hajdina, med potjo so se ustavili še na hajdinskem pokopališču, kjer so položili cvetje na grob lani umrlega člana ŠD Slovenja vas in vnetega kolesarja Antona Gasenburger-ja. Od tam jih je pot vodila na Spodnjo Hajdino, peljali so se mimo golf igrišča in se po ob-kanalski cesti vrnili nazaj v Slo-venjo vas, kjer je bil zaključek maratona s pogostitvijo.
UR
V meglenem in hladnem oktobrskem jutru se je v Slovenji vasi zbralo skoraj 80 kolesarjev.
Udeleženci maratona so se na hajdinskem pokopališču poklonili lani umrlemu članu ŠD Slovenja vas Antonu Gasenburgerju.
Hura, prosti čas - jesenske počitnice
Nagrada je 350 zadovoljnih otrok
Tudi letos je Zavod za šport Ptuj v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, Fundacijo za šport, MO Ptuj in CID Ptuj organiziral projekt Hura, prosti čas - jesenske po-
čitnice, ki je potekal od 27. do 31. 10. 2008. Otroci so lahko sodelovali v različni športnih panogah: nogometu, rokometu, košarki, odbojki, streljanju, atletiki, otroških plesih in ho-
keju. Te Aktivnosti so potekale v športni dvorani Mladika, v ritmični dvorani na stadionu, pokriti atletski stezi na stadionu in na strelišču ŠD Mladika. Za približno 350 otrok, ki so
v dejavnostih vidno uživali, so skrbeli in jih animirali diplomanti in študentje fakultete za šport ter trenerji posameznih športnih panog.
UR
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Ptujcani tokrat s polnim izkupičkom
1. SML
9. TRIGLAV
12 4 3 5 24:19 15
10. DRAVOGRAD 12 3 4 5 15:20 13
REZULTATI 12. KROGA: NS Poli Drava - Triglav 2:1, Rudar Velenje -Aluminij 1:2, Domžale - Krka 14:1, Maribor - Inteblock 1:2, Dravograd
-	Simer šampion 2:1, MIK CM Celje
-	Mura 05 2:2, Slovan - Luka Koper 0:2.
11. SLOVAN
12 4 1 7 12:19 13
1.	DOMŽALE
2.	ALUMINIJ
3.	INTERBLOCK
4.	HIT GORICA
5.	MARIBOR
6.	MURA 05
12	10	1	1	41:10 31
12	9	1	1	31:14	28
12	7	5	0	23:8 26
11	7	2	2	19:10 23
11	6	2	3	21:14	20
11	6	2	3	25:22	20
7.	MIK CM CELJE 12	5	3	4	26:19	18
8.	LUKA KOPER 12	4	5	2	23:18	17
12.	SIMER SAMP.	11	3	2	6	19:22	11
13.	POLI DRAVA	12	3	1	8	13:25	10
14.	KRKA	12	1	3	8	14:44	6
15.	BILJE-PRIM.	11	1	2	8	13:26 5
16.	RUDAR (V)	12	0	3	9	8:36 3
NŠ POLI DRAVA - TRIGLAV
2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Dirnbek (37), 2:0 Kurež (74), 2:1 Jurič (78)
NŠ POLI DRAVA: Klevže, Vinko-vič, Pečnik, Dirnbek, Fekonja, Kozar, Krajnc ( Vidovič), Sahiti (Frumen), Ku-
rež, Roškar, Grajfoner. Trener: Franc Fridl.
RUDAR VELENJE -ALUMINIJ 1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Božič (26). 1:1 Mi-lec (56), 1:2 Milec (90)
ALUMINIJ: Zajc, Tominc, Lončarič, Meznarič, Pislak, Rešek (Babšek), Krajnc (Štrukelj), Jovič, Sešo (Koren), Črnčič, Milec. Trener: Bojan Flis.
-	Aluminij 3:1, Dravograd - Simer šampion 0:4, MIK CM Celje - Mura 05 2:0, Slovan - Luka Koper 1:0, Maribor - Interblock 1:1, Domžale
-	Krka 4:0, Bilje Primorje - HIT Gorica 0:2 .
1. SKL
REZULTATI 12. KROGA: NS Poli Drava - Triglav 2:0, Rudar Velenje
1. DOMŽALE	12	9	1	2	24:11	28
2. MARIBOR	11	8	2	1	25:5	26
3. HIT GORICA	12	8	1	3	18:9	25
4. MIK CM CELJE	12	7	1	4	22:10	22
5. SIMER ŠAMP.	11	7	1	3	22:12	22
6. LUKA KOPER	12	6	2	4	24:11	20
7. MURA 05	11	5	3	3	15:12	18
8. ALUMINIJ	11	5	2	4	17:11	17
9. INTERBLOCK	12	4	5	3	22:18	17
10. RUDAR (V)	12	5	2	5	20:21	17
11. POLI DRAVA	12	4	4	4	16:12	16
12. SLOVAN	12	4	3	5	13:11	15
13. KRKA	12	2	3	7	10:29	9
14. TRIGLAV	12	2	2	8	11:32	8
15. DRAVOGRAD	12	0	3	9	9:21	3
16. BILJE-PRIM.	12	0	3	9	9:31	3
Za Martinom Milcem (Aluminij, rdeči dres) je uspešen konec tedna: najprej je svoji ekipi zagotovil zmago v Velenju, nato pa je v nedeljo uspešno debitiral še v članskem moštvu.
NŠ POLI DRAVA - TRIGLAV 2:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Matjašič (12), 2:0 Matjašič (43)
NŠ POLI DRAVA: Topič, Simonič, Perger, Serdinšek, Roškar, Kajzer, Pernek (Pukšič), Ljubec (Petrovič), Hauptman (Topolnik), Matjašič (Kocuvan), Pauko (Strel). Trener: Damjan Vogrinec.
RUDAR VELENJE -ALUMINIJ 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Žurej (30), 1:1 Čirič (42), 2:1 Čirič (70), 3:1 Verhovnik (80)
ALUMINIJ: Peršuh, Čeh, Ostroško, Vindiš (Grajfoner), Polajžer, Medved, Pulko (Sitar), Žurej, Perger (Pučko), Petek, Rumež. Trener: Simon Vido-vič.
Danilo Klajnšek
Urad za delo Ormož
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK - SPECIALIST -
M/Ž; ZDRAVNIK - SPECIALIST, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje -osnovno. ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ, ULICA DR. HROVATA 4, 2270 ORMOŽ.
Urad za delo Ptuj
AVTOMEHANIK, AVTOME-HANIK - M/Ž; AVTOMEHA-NIK, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, računalniško oblikovanje - osnovno, 700 EUR neto / mesečno. JERENKO AVTO HIŠA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 53, 2250 PTUJ, JE-RENKO FRANC, 02 783-72-51. AVTOMEHANIK, STROJNI TEHNIK, SERVISNI SVETOVALEC - M/Ž; SPREJEM STRANK V AVTOMEHANIČNI DELAVNICI, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategori-je, 700 EUR neto / mesečno. JERENKO AVTO HIŠA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 53, 2250 PTUJ, JE-RENKO FRANC, 02 783-72-51. DELAVEC BREZ POKLICA, KROVEC, POMOČNIK V KROVSTVU - M/Ž; RAZKRIVANJE, LATANJE, POSTAVITEV OSTREŠIJ... , določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. PURG MARJAN S.P.- KROVSTVO IN KLE-PARSTVO, PREŠA 27 B, 2322 MAJŠPERK, PURG MARJAN, 041 488-805, marjanpurg@ hotmail.com.
DOKTOR DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje zelo dobro. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, TANTEGEL TANJA, 02 787-16-00, sonja.drobnak@zd-ptuj.si.
EKONOMSKI TEHNIK, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, UPRAVNIK V - M/Ž; OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VZDRŽEVALNIH DEL, SPOROČANJE POTREB PO VZDRŽEVALNIH DELIH, SKRB ZA UREJENOST OBJEKTOV IN OKOLICE ... , določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, 800 EUR bruto / mesečno. PU MB; POSTAJA MEJNE POLICIJE GRUŠKOV-JE, ZGORNJE GRUŠKOVJE 19, 2286 PODLEHNIK.
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE
PTUJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MATA-JIČ MIROSLAV, 01/540 10 06, primaz@siol.net. ELEKTROINŠTALATER, ELEKTROTEHNIK, ELEK-TROMONTER - M/Ž; IZVAJANJE MONTAŽE ELEKTROIN-STALCIJ NA OBJEKTIH, TEREN PO SLOVENIJI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. PRELOG PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, STORITVE IN PRODAJO ELEKTROMATERI-ALA D.O.O., CESTA XIV. DIVIZIJE 4, 2000 MARIBOR, CVETKO SIMONA, 02 3324-810, info@prelog.si.
ELEKTROTEHNIK, ELE-KTROMONTER - M/Ž; ELE-KTROMONTAŽA V TUJINI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zadovoljivo. E-TE-CH ELEKTROMONTAŽE, DENIS RAKUŠ s.p., PREŠERNOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, RAKUŠ DENIS, 040 613-343, e-tech@ amis.net.
KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTERSKA DELA NA TERENU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom.doo@siol.net. KLJUČAVNIČAR, VARILEC, KLJUČAVNIČAR - MONTER
-	M/Ž; MONTAŽA OGRAJ, RAZNA KLJUČAVNIČARSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kate-gorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ROGINA MARJAN S.P. - ŽIČNO PLETAR-STVO, RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ, KRUŠIČ JOŽICA, 748-16-80, marjan.rogina@ amis.net.
KUHAR, KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA IN DELITEV MALIC, KOSIL, HRANE PO NAROČILU, PIZZ, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SCHRAMM ČOH JELKA S.P.
-	GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 2 meseca. TEMENT IRENA S.P. - LINA - TRGOVINA, TUR-NIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TEMENT IRENA, 031 366-958, irena.tement@volja.net.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vo-
zniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, 900 EUR bruto / mesečno. KSENIJA POŽAR S.P.; PE -BAR DOLENCE IN PREMIČNI OBJEKT, PODLEHNIK 7, 2286 PODLEHNIK, POŽAR KSENIJA, 031 377-736.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, določen čas 1 mesec, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. PRO VIRT PODJETJE ZA TRGOVINO, ZASTOPSTVO IN STORITVE D.O.O., ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ, MEŠKO SANDRA, 041 742-124. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), SREDNJE ZAHTEVNA DELA - M/Ž; ZAPOSLITEV NA DELOVNEM MESTU OPRAVLJANJE POMOŽNIH VRTNARSKIH DEL I., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, vozniški izpit B-kate-gorije. REVITAL PODJETJE ZA PRIDELOVANJE IN PRODAJO VRTNIN TER UREJANJE OKOLJA D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@talum.si.
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČ- NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, delo s preglednicami - osnovno. JURENEC MARIJANA S.P.BAR JAMICA, OB ŽELEZNICI 11, 2250 PTUJ, JURENEC STANKO, 031 525-521. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, ČISTILKA - M/Ž; POMETANJE, SESANJE, POMIVANJE TAL, ČIŠČENJE IN LOŠČENJE POHIŠTVA TER DRUGIH PREDMETOV, ČIŠČENJE PROSTOROV, STEKEL IN OGLEDAL, ČIŠČENJE LOKALA, SKLADIŠČA, TERASE IN SANITARIJ, OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL V KUHINJI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas. POMARANČA GOSTINSTVO, TURIZEM D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA
-	M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, DELO V SKLADIŠČU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. MEDVED DANILO S.P. - BAR TRGOVINA, CIRKOVCE 75 A, 2326 CIRKOVCE, MEDVED DANILO, 02 789-00-20, sloma-ster@volja.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA
-	M/Ž; UREJANJE OKOLICE, DELO V SKLADIŠČU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. MEDVED DANILO S.P. - BAR TRGOVINA, CIRKOVCE 75 A, 2326 CIRKOVCE, MEDVED DANILO, 02 789-00-20, slomaster@ volja.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNI DELAVEC V GRADBENIŠTVU (VISOKE IN NIZKE GRADNJE), določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko
delo. HAMERŠAK MILAN S.P. - ZIDARSTVO HAMI, JIRŠOVCI 7 A, 2253 DESTRNIK, HAMER-ŠAK MILAN, 051 415-490.
POMOŽNI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, NA-TAKAR/ICA - M/Ž; STREŽBA IN SVETOVANJE PRI IZBIRI, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec. TAJGA PROIZVODNO, STORITVENO, TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., DOLGE NJIVE 14, 2232 VOLIČINA, LOVRENČIČ IRENA, 031 356 734, irena.lo-vrencic@siol.net.
PRODAJALEC, VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - M/Ž; PRODAJA OPREME ZA MALE ŽIVALI, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALFAPET TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA, KOLENC LEON, 01 520 35 60, info@al-fapet.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž;
STREŽBA GOSTOM TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV OZ. VSA DELA, KI SO POVEZANA S TO DEJAVNOSTJO, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GABROVEC OLGA S.P. - BAR GABROVEC, POTRČEVA CESTA 11, 2250 PTUJ, GABRO-VEC OLGA, 02 775-40-51; 031 306-610.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTROTEHNIK, ELEKTROINŠTALA-
TER - M/Ž; IZVAJANJE ELEK-TROINŠTALACIJ NA DELOVNIH STROJIH IN TOVORNIH VOZILIH, DELOVNO MESTO JE V MARIBOR-U, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., ME-ZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus. biz.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROIN-STALACIJ - M/Ž; MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTA-LACIJ, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno. ZZ MONTAŽA, storitve, d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ ZLAT-KO, 051 621-531. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; NATAKAR, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. KRAM-BERGER BORIS S.P. - POSREDNIŠTVO BOGER, ULICA 25. MAJA 14, 2250 PTUJ, KRAM-BERGER BORIS, 041 789-918. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČNIK - STEKLAR - M/Ž; RAZREZ STEKLA, ZASTEKLITEV, DELO NA TERENU, OKVIRJANJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 700 EUR bruto / mesečno. VOJSK
DARINKA S.P. - ZASTEKLJE-VANJE OGLEDAL, ORMOŠKA CESTA 1, 2250 PTUJ, VOJSK DARINKA, 051 629-388. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, POSLUŽEVALEC NAPRAV V PROIZVODNJI
-	M/Ž; POMOŽNA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PREVOZ OSEB S TAXIJEM - M/Ž; PREVOZ OSEB-POTNIKOV IN PRTLJAGE Z VOZILOM ZA JAVNI PRE-VOZ-TAXI VOZILO, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 300 EUR bruto / mesečno. CHOMICKI JAROSLAV S.P. - AVTOPREVO-ZNIŠTVO, JUROVCI 5 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, CHOMIC-KI JAROSLAV, 051 627-106. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC, VARILEC - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@ s5.net.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOČ PRI RAČUNOVODSKIH DELIH - M/Ž; VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK IN POMOČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba 5 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, 589 EUR bruto / mesečno. URIH PODJETJE ZA RAČUNOVODSKE, POSLOVNE IN GLASBENE STORITVE D.O.O., ZGORNJE JABLANE 39, 2326 CIR-KOVCE, URIH, 041 328-490.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO NA PTUJU
-	M/Ž; ISKANJE MOREBITNIH ZAVAROVANCEV, USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE POSLOV ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA, TERENSKO DELO, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUBLJANA, KRŽIČE-VA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA, KUHARIČ ALEKSANDER, 02 74 91 352.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, ZAVAROVALNI SVETOVALEC - ZASTOPNIK I - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, PRIDOBIVANJE PONUDB ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA, KUKANJA BOJANA, 01 475 05 22, zaposlitev@grawe.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠ-
JA STROKOVNO IZOBRAZBA, RAČUNOVODJA - M/Ž;
RAČUNOVODSKA IN KOMERCIALNA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov
-	zahtevno. AVTOCENTER PR-STEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, PRSTEC DAMIRJAN, 040 300 555.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE, IT SVETOVALEC - SKRBNIK SAP MODULA - M/Ž; IT SVETOVANJE,SKRBNIK SAP M ODULA,PROGRAMIRANJE,SO DELOVANJE Z UPORABNIKI PRI PRIPRAVI ZAHTEVKOV ZA INFORACIJSKO PODPORO POSLOVNIH PROCESOV,TUDI PRI SPREMEMBI OBSTOJEČEGA SISTEMA,OPRAVLJA DRUGE STROKOVNE NALOGE PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE SKLADNO S POGODBO O ZAPOSLITVI, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. PERUTNINA PTUJ REJA PERUTNINE, PROIZVODNJA KRMIL, PERUTNINSKEGA MESA IN IZDELKOV, TRGOVINA IN STORITVE D.D., POTRČEVA CESTA 10, 2250 PTUJ, JEZA VLASTA, 02 749-01-00, vlasta.jeza@perutnina.si.
VOZNIK AVTOMEHANIK, VOZNIK AVTOMEHANIK
-	M/Ž; PREVOZ VOZIL S SPECIALNIM TOVORNIM VOZILOM, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba
1	mesec, vozniški izpit B,C,E-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, srbski jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, 1244 EUR bruto / mesečno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, BELA MILKA,
02	7881341, milka@paam-log. si.
VOZNIK, POKL. VOZNIK -
M/Ž; PREV. TOVORA V DOM. IN TUJEM PROMETU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B,C-katego-rije. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ, ČREŠNIK MILAN, 031 680-889, milan.cresnik@ teleing.com.
VRTNAR, ZAHTEVNA DELA
-	M/Ž; ZAPOSLITEV NA DELOVNEM MESTU OPRAVLJANJE VRTNARSKIH DEL, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. REVITAL PODJETJE ZA PRIDELOVANJE IN PRODAJO VRTNIN TER UREJANJE OKOLJA D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@talum.si. ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDAR, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. HAMERŠAK MILAN S.P.
-	ZIDARSTVO HAMI, JIRŠOVCI 7 A, 2253 DESTRNIK, HAMER-ŠAK MILAN, 051 415-490.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (18)
Rokoborba
Rokoborba je eden najstarejših borilnih športov na svetu. Borca si prizadevata svojega nasprotnika z določenimi prijemi spraviti na pleča. V grško-rimskem slogu so dovoljeni prijemi od glave do pasu, v prostem slogu pa se borca poslužujeta tudi nog. Danes obstajajo tri oblike rokoborbe: športno-olim-pijska rokoborba, ljudska rokoborba in profesionalna rokoborba. Glavna mednarodna zveza za rokoborbo je FILA.
Nastanek in razvoj
Rokoborbo zasledimo pri ljudstvih na vseh celinah od samih začetkov človeštva. Poznali so jo Egipčani, o čemer pričajo freske v grobnicah faraonov, ki datirajo v leta okrog 2000 pred našim štetjem. Najstarejši indijski ep Mahabharata opisuje dvoboj v rokoborbi med junakoma Bhimo in Jarasan-dho. V sumerskem epu se Gil-gameš spopade z rokoborcem Engidujem, s katerim nato postaneta najboljša prijatelja. V Stari zavezi v prvi Mojzesovi knjigi naletimo na rokoborbo med Jakobom in angelom, zaradi katere je Jakob dobil ime Izrael ali »tisti, ki se je ruval z Bogom,« ali »bojevnik z Bogom.« Pričevanja o kitajski rokoborbi imenovani shuai jiao so stara več kot 4000 let. Uporabljal naj bi jo Rumeni Imperator, ko se je boril zoper upornega Chih Yiua okoli l. 2697 pred. n. š.
Rokoborba je svoj razcvet doživela v klasični Grčiji (okoli 1100 do 146 pred n. š.). Bila je samostojna olimpijska disciplina in krona grške »gimnastike« v olimpijskem peteroboju, pentathlonu. Dovoljeni so bili prijemi po vsem telesu. Šele kasnejša spojitev rokoborbe in boksa (pankration), ki se je odvijala brez vsakršnih pravil, je razmah te panoge zavrla. V starem Rimu so se nazadnje
Rokoborba je ena najstarejših borilnih veščin. Na olimpijskih igrah tekmujejo v grško-rimskem in prostem slogu. Priljubljeni obliki sta še ljudska in profesionalna rokoborba.
z rokoborbo ukvarjali le še poklicni rokoborci. Rokoborbo so poznali tudi ob gladiatorskih nastopih, ki pa so bili brutalni. V 4. stoletju je cesar Teo-dozij rokoborbo prepovedal. Pri germanskih plemenih je rokoborba dokončno odločala o zmagovalcu, potem ko sta se najprej pomerila z orožjem.
V srednjem veku je veljala rokoborba za »viteško spretnost«. Leta 1520 je francoski kralj Francis I. v rokoborbi premagal angleškega kralja Henrika VIII. Rokoborba pa ni manjkala tudi na nobenem ljudskem slavju. Leta 1512 je izšla Duerjeva knjiga o sabljanju in rokoborbi. Po današnjih merilih je učila prav grobih prijemov.
Okoli l. 1870 se je francoski način rokoborbe na tleh spojil z nemškim, pri katerem so se borili stoje, in sicer v tako imenovani klasični ali grško-rimski slog. Anglija pa velja za domovino prostega sloga. Proti koncu 19. stoletja so se z rokoborbo začeli ukvarjati profesionalno. Od l. 1896 je na olimpijskem sporedu klasična rokoborba (grško-rimski slog), l. 1904 pa so uvedli tudi prosti slog. Najvišja zveza je FILA ali Mednarodna rokoborska zveza, ki organizira svetovna in evropska prvenstva v desetih kategorijah. FILA deli rokoborbo v dve skupini: mednarodne discipline in ljudska
rokoborba.
Mednarodne discipline
V to skupino sodijo grško-rimski slog, prosti slog, submission grappling, rokoborba na mivki in sambo. Prva dva sloga smo že opisali, morda velja omeniti še to, da velja za najboljšega rokoborca v grško-rimskem slogu Rus Alexander Karelin. V disciplini submission grappling je namen obvladati nasprotnika brez udarcev, z uporabo prijemov. Boji se odvijajo iz stoječega položaja, na tleh pa potem, ko je bil izveden met. Izvaja se kot samoobramba, šport in kot del Mešanih borilnih veščin (MMA - Mixed martial Arts). Rokoborba na mivki se je pojavila l. 2004-05 z namenom popularizacije tega borilnega športa. Oblikovana je bila tako, da se lahko izvaja povsod, brez tehničnih sredstev. Sambo je oblika ruske rokoborbe, ki je bila utemeljena kot samoobrambna večina v vojaških enotah Sovjetske zveze v 20. stoletju. Je kombinacija juda in rokoborbe.
Ljudska rokoborba
Ljudska rokoborba obsega vse oblike te veščine, ki so se pojavile na različnih koncih sveta. Obstaja toliko oblik ro-koborbe, kot je različnih ljudstev. Pri tem se seveda pravila bojevanja razlikujejo. V izvorni, celostni obliki jo najverjetneje
gojijo le nekatera izročila. V to skupino sodijo: backhold wrestling iz Evrope, angleški catch as catch can, kurashi iz Uzbekistana, gushteengiri iz Tadžikistana, sibirski khuresh, italijanska lotta campidane-se, iranski pahlavani, kitajski shui jiao, penjang gulat iz Indonezije, korejski ssireum, indijski pehlwani, karibska la lucha canaria idr.
Profesionalna rokoborba
Sodobna profesionalna rokoborba se precej razlikuje od tradicionalne in olimpijske rokoborbe. V tej skupini prevladujeta dve obliki: anglo-ame-riška catch can in japonska puroresu. Prva je izredno priljubljena v ZDA in je namenjena predvsem zabavi. Za razliko od športne rokoborbe so dovoljeni tudi udarci s pestjo in brce, toda izvedeni le s polkontaktom ali brez kontakta. Tekmovalci se pred spopadom izčrpno žalijo in uprizarjajo prave dramatične zaplete in zgodbe, ki so del tega šova. Največji šampioni so: Hulk Hogan, William Mul-doon, Verne Gange, Randy Orton, John Cena idr. Puro-resu pa ni toliko namenjen zabavi, ampak je predvsem športno tekmovanje, v katerem se udarci in brce izvajajo s polnim kontaktom in so zelo podobni sodobnim gladiatorskim bojem UFC-ja. Šampioni tega športa so: Kenta Kobashi, Jun Aki-yama, Jushin Liger idr.
Foto: arhiv
Zakonski in družinski center Midva
Starši se vmešavajo!
Sem študentka, noseča 7 mesecev in imam zelo v redu fanta, s katerim se super razumeva in se imava rada. Ker sem nepričakovano zanosila, sva se odločila, da bova živela pri nas doma. Problem je v tem, da ne prenesem več vtikanja mojih staršev, pritisk je včasih tako močan, da dvomim, da bom vzdržala.
Že tri me-■fc sece ležim J^jB doma, ker JAt imam težav-Qo noseč-^^ nost in se ne smem naprezati. in tako živim »dvojno« življenje- sem njihova hči in partnerka. Kljub temu, da sem bila v bolnici in moram ležati, jih poslušam da sem cele dneve doma, da nič ne naredim, da ne skuham, da je vse umazano, ... Skrbi me, da se stvari ne bodo nikoli izboljšale. Da se bosta vedno vtikala in delala pametna. Kar nekaj denarja naju je stalo stanovanje, vendar se bojiva vlagati še naprej, ker je hiša njuna. Ali naj greva v podnajemniško stanovanje?
Študirati, ustvarjati družino, nositi otroka pod srcem, odhajati (čustveno) od doma... ob tem pa se prebuja marsikaj. Postati mama pomeni, da ženska »odide od doma«, se loči od matere, sedaj sama postaja mama. Tudi za vaše starše je lahko vse to, kar se vam dogaja velik šok, sprememba. Po svoje ste še študentka in pripadate še nekemu mladostniškemu svetu, po drugi strani pa postajate mama, partnerka in ste na pragu vstopa v drugačen svet. Sprašujete, ali ostati doma in prenašati vtikovanje staršev, ali se odseliti. Dokler se vidva ne bosta okrepila v odnosu, našla v odnosu trdnosti in mej, se bodo še dogajale stvari, ki vas motijo. Vidva sta ključ, da si ne dovolita vstopati preveč v vajin svet. Vendar sta še mlada, ne-
gotova in odprta na življenje, v tej fazi starši velikokrat želijo pomagati, vendar to počno na način, da se vtikujejo in gredo predaleč, ne da bi sami hoteli kaj slabega. Ob tem se prebuja pri njih tudi veliko strahu in negotovosti, kako bosta, kako bo sedaj.. , vsi ti pritiski pa romajo direktno na vas in vas bremenijo.
Veliko ranljivosti se prebuja v vajinem odnosu, otrok prihaja, gradita nov svet, nov odnos, nov dom, sprejela bosta medse nekoga, ki bo vajin za vedno in vaju bo za vedno povezal na svojski način. Težko je, nosite otroka, ob tem pa še rizična nosečnost, nakar vas še zunanje okolje obremenjuje s svojo
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
stisko, ki se lahko zelo stopnjuje po porodu. Morda bi bilo za vaju bolje, da sta v tem obdobju malo sama, da se umirita, da v miru rodite tega otročka. Kasneje pa še vedno lahko prideta domov in si zgradita stanovanje. Pomembno je, da sta vidva dobro, da je prostor za vaju. Preveč se sedaj zasedata še z gradnjo, ob tem pa ostajate sami s svojimi stiskami in strahovi. Vzemita si čas, prečutita, kaj si želita, kaj bi bilo najbolje za vaju v bodočem letu. Roditi in graditi stanovanje, bo za vas zelo naporno. To je čas, ko vas bo dojenček zelo potreboval, celo. Pogovorita se o tem.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 4. november
Danes goduje Drago.
1835.	so odprli v Ljubljani prvo otroško zavetišče v Sloveniji. 1940. so se britanske čete izkrcale na Kreti, da bi pomagale Grkom pri odporu proti Italiji.
1956. so sovjetske čete začele splošen napada na Budimpešto.
1979. so pripadniki islamske revolucionarne garde in študenti v
Teheranu zasedli ameriško veleposlaništvo.
1995. je židovski skrajnež ubil izraelskega predsednika vlade Ji-
caka Rabina.
Sreda, 5. november
Danes goduje Zaharija.
1439. so izvolili za protipapeža znanega učenjaka Amadeja Savoj-skega.
1494. se je rodil pesnik Hans Sachs, največji nemški mojster, ki se je s svojimi deli približal malomeščanskemu svetu ideje humanizma.
1604. je 13 katoliških plemičev v Angliji pripravilo tako imenovano »smodniško zaroto«.
1810. se je rodil češki romantični pesnik Karel Hynek Macha. 1837. je morala avstroogrska država popustiti in dovoliti železnici prevažanje ljudi.
1854.	se je rodil francoski organski kemik Paul Sabatler.
1855.	se je rodil ameriški izumitelj in tovarnar King Camp Gillette, ki je izumil britvico in brivski aparat.
1876. se je rodil francoski futuristični kipar Raymond Duchamp Villon.
1912.	so izvolili v ZDA za predsednika demokrata Woodrowa Wil-sona.
Četrtek, 6. november
Danes goduje Lenart.
1700. je umrl španski kralj Karel II.
1814. se je rodil belgijski izdelovalec glasbil Antoine Jospeh Sax, izumitelj saksofona.
1836.	je umrl v Gorici zaradi kolere zadnji francoski kralj Karel X. 1860. je bil izvoljen za predsednika ZDA Abraham Lincoln. 1880. se je rodil v Celovcu avstrijski pisatelj Robert Musil.
1921.	se je rodil ameriški pisatelj James Jones, avtor realističnih romanov o življenju v ameriški vojski.
1956. je bilo prvič sklicano izredno zasedanje generalne skupščine OZN.
Petek, 7. november
Danes goduje Engelbert.
1633. je umrl nizozemski izumitelj Cornelis Jacobszoon Drebbel. 1781. je inkvizicija v Sevilji zadnjič v Španiji na grmadi zažgala grešnike, obtožene krive vere. 1810. se je rodil nemški pisatelj Fritz Reuter. 1810. se je rodil madžarski skladatelj in dirigent Ferenc Erkel, utemeljitelj madžarske nacionalne opere in avtor državne himne. 1867. se je rodila francoska znanstvenica poljskega rodu Marie Curie - Sklodowska.
1917.	se je s streli s križarke Aurora začela v Rusiji velika oktobrska revolucija.
1944. so Japonci usmrtili sovjetskega vohuna dr. Riharda Sorge-ja.
Sobota, 8. november
Danes goduje Bogomir.
1793. je pariški Konvent sprejel sklep, s katerim je Louvre postal javen, za ljudstvo dostopen muzej.
1847. se je rodil britanski pisatelj Bram Stoker, avtor priljubljene grozljivke o transilvanskem vampirskem grofu Drakuli. 1895. je nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen odkril žarke, ki jih je poimenoval žarki X.
1900. se je rodila ameriška pisateljica Margaret Munnerlyn Mitchell, avtorica romana o ameriški državljanski vojni V vrtincu.
1922.	se je rodil južnoafriški kirurg Cristhiaan Barnard, ki je prvi izvedel uspešno presaditev srca pri človeku.
1999. je tri dni pred svojim 101. rojstnim dnevom umrl najuspešnejši slovenski športnik vseh časov telovadec Leon Štukelj. Nedelja, 9. november Danes goduje Teodor.
392. je rimski cesar Teodizij prepovedal poganske igre, med njimi tudi olimpiado in čaščenja bogov in dal zapreti vsa svetišča. 1201. se je rodil Robert de Sorbon, kanonik roterdamske cerkve v Parizu.
1519. je azteški cesar izrekel dobrodošlico španskemu osvajalcu Cortezu.
1799. je Napoleon Bonaparte z vojaškim udarom zrušil vlado Di-rektorija in kot prvi konzul prevzel oblast v Franciji. 1818. se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev.
1913.	se je rodila filmska igralka avstrijskega rodu Hedy Lamar, s pravim imenom Hedwig Kiesler.
1918.	je nemški cesar Wilhelm II. sporočil, da se odpoveduje prestolu.
1938. se je zgodila nemška »kristalna noč«. 1989. so začeli podirati berlinski zid. Ponedeljek, 10. november Danes goduje Andrej.
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
1483. se je rodil Martin Luther, začetnik protestantizma. 1795. se je rodil nemški pesnik in dramatik Friedrich Schiller. 1888. se je rodil eden največjih sovjetskih letalskih konstruktorjev Andrej Nikolajevič Tupoljev.
1925. se je rodil angleški filmski igralec Richard Burton. 1938. je umrl turški general in predsednik Kemal Atatirk. 1989. je odstopil po množičnih demonstracijah Todor Živkov, ki je 35 let vodil bolgarsko Komunistično partijo.
AvtottSOM
Tudi Mercedes se je podal v razred kompaktnih športnih terencev
GLK je Mercedesov odgovor na zahteve in spremembe na tržišču, ki jih bodo v prihodnje podkrepili še z evropsko ukinitvijo dvanajstvaljnega bencinskega ter osemvaljnega dizelskega programa, ker ne bodo več razvijali novih generacij takšnih motorjev. Novi model nosi oznako GLK: črka G sugerira na povezavo z legendarnim terenskim avtomobilom iz razreda G, črka L simbolizira univerzalno globalno oznako za luksuz ter prestiž, medtem ko predstavlja črka K izraz njegovih kompaktnih zunanjih mer.
Prestižni športni terenci so tudi v Sloveniji iskani, zato ne čudi, da je načrtovana letošnja količina 25 vozil že prodana, v naslednjih letih pa naj bi po novem Mercedesovem izdelku poseglo dobrih sto kupcev letno. Za modele, ki v imenu nosijo črko G, je značilno, da so oglatih linij, vendar zna ta drugačnost prepričati marsikoga. Avto se zdi precej neevropski, kot popolno nasprotje mehkim kompaktnim terencem, med katere se bo skušal opazneje vmešati. Že na prvi pogled preseneča precej oglata oblika avtomobila, ki nakazuje novo oblikovalsko smer, ki je povsem v nasprotju z zakoni aerodinamike. Najmanjši terenec z zvezdo na nosu se očitno noče spogledovati z aktualnimi modnimi smernicami, če seveda odmislimo dejstvo, da je že predstavljanje športnih kompaktnih terencev ta čas modno. Izrazito dolg motorni prostor, skoraj navpično postavljeno vetrobransko steklo in ostro odrezane agresivne linije izhajajo iz večjega GL-a, to odločitev pa so pri znamki pospremili z željo narediti avtomobil, ki bo že vizualno deloval ro-
Zdravstveni nasveti
Vaginalna glivična okužba
bustno in opozarjal, da se lahko pelje tudi tam, kamor drugi ne (z)morejo.
Glede zunanjih mer GLK sodi v razredno povprečje in je z dolžino 4,53 metra za spoznanje krajši od najtesnejših tekmecev, sicer pa nenavadne oblikovne prijeme, ki smo jih bili nekoč vajeni pri Jeepu, zlasti zajetno hišno masko, združuje z ostro odsekanimi linijami in oglato karoserijo. S takšno usmeritvijo se je GLK oddaljil od sicer dobro sprejetih hišnih oblikovalskih smernic, ki naj bi privlačile predvsem mlade in uspešne, ne glede na spol. Priznavajo pa, da se bodo za novega športnega terenca verjetno najprej ogrele predstavnice nežnejšega spola. Po besedah vodilnih mož pri Mercedesu gre za evolucijo v oblikovanju lastnih vozil, ki jo bodo v večji ali manjši meri povzeli prihodnji modeli te znamke, med njimi tudi novi mercedes razreda E, ki bo na ceste zapeljal prihodnje leto.
Na začetku prodaje so na voljo dva bencinska motorja (231 KM, 272 KM) in dva dizla (170 KM, 224 KM). Prihodnjo pomlad bo mogoče naročiti še različico z 2,2-litrskim štirivaljnim dizelskim agregatom, ki bo podprta s tehnologijo blue efficiency, ta pa združuje skupek praktičnih rešitev, ki bodo vplivale na manjšo porabo goriva in posledično na nižji izpust škodljivih snovi. Kupci si lahko v primerjavi z običajnim dizlom obetajo do 12 odstotkov nižjo porabo. Širitev motorne palete bo skoraj zagotovo zaznamovala tudi športna različica AMG, čeprav nekih visokih hitrosti s tako škatlasto obliko pač ne bo moč razvijati.
Notranjost ni nič posebnega, sledi oglatim linijam zunanjosti, pač klasična nemška dovršenost. Prevladuje veliko različnih materialov, od ščetkanega aluminija, orehovine pa do posebej oblikovanega blaga. GLK je serijsko opremljen s številnimi varnostnimi dodatki; stalnemu
Moje cvetje
štirikolesnemu pogonu bodo po potrebi v pomoč elektronska stabilnost vozila ESP, sistem proti zdrsovanju pogonskih koles ASR, elektronski trakcijski sistem 4ETS, zavorna asistenca BAS, pomoč pri speljevanju v hrib, samodejni nadzor tlaka v pnevmatikah, kolenska varnostna blazina za voznika ter bočne zračne zavese spredaj in zadaj.
Mercedes GLK povzema tehnično osnovo po razredu C, seveda z voznimi lastnostmi ter potrebam športnega terenca oziroma SUV-a prilagojenimi sestavnimi deli in nastavitvami. Voznik mora le paziti, da vstopni kot ni večji od 23 stopinj, izstopni od 25 stopinj, avtomobila ne sme nagniti za več od 35 stopinj, zapelje pa ga lahko v 70-odstotni klanec. Nisem ravno prepričan, da si kupci takšno avanturo želijo privoščiti, še največkrat se bo novi mercedes pojavljal na dobro utrjenih asfaltiranih cestah, kjer se izkaže njegovo uglajeno podvozje. Če bodo kupci novo pridobitev z zvezdo na nosu vendarle kdaj pa kdaj zapeljali izven urejenih cestišč, se bodo lahko odločili za paket offroad. Takšen GLK je bogatejši za priročne dodatke, dodatno zaščito podvozja, za spremenjeno motorno masko, prednji del pa je okrašen s trpežno črno plastiko. Znotraj se bo voznik lahko zanesel na kompas, višinomer in satelitsko navigacijo.
Za samodejni sedemstopenjski menjalnik 7G tronic ni treba doplačati, enako velja za večfunkcijski volan, tempomat, električno nastavljiva sedeža, dvopo-dročno klimatsko napravo, dokupiti je mogoče še dodatke, kot so kamera za pomoč pri vzvratni vožnji, LCD zaslona v vzglavnikih ali vrhunski zvočni sistem.
Novi GLK je k nam zapeljal minuli mesec, naročil pa očitno ni tako malo, saj so samo za zahodne evropske države prejeli okrog deset tisoč predplačil. Mali kompaktni terenec je novost, s katero se je stuttgartska tovarna premierno podala v ta segment, kjer se za kupce meri z au-dijem Q5, volvom XC60, toyoto RAV4 in nenazadnje z BMW X3.
Danilo Majcen
Vaginalno glivično vnetje je ena najpogostejših okužb. Za pravilno ukrepanje pri težavah s ponavljajočimi se vaginalnimi vnetji je pomembno poznavanje normalne vaginalne flore in dejavnikov, ki vplivajo na njene spremembe.
Sluznica izloča t. i. vaginalni izcedek s kislim pH (med 3,5 in 4,5) z laktoba-cili, ki je tekoč, brez vonja in je belkasto prozoren; pH je merilo za kislost ali bazičnost. Ko pride do spremembe pH-vrednosti, je porušeno kislinsko ravnotežje sluznice. Za vzdrževanje normalne vaginalne flore je pomembno vzdrževanje kislega pH (med 3,5 in 4,5), ki preprečuje razvoj različnih povzročiteljev vnetja.
Kislinsko neravnovesje sluznice povzročijo številni dejavniki, kot so stres,
utrujenost, uporaba tamponov, nošenje dnevnih higienskih vložkov, tesno oprijetih hlač, sintetičnega spodnjega perila, prehrana, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, hormonske spremembe v nosečnosti, med dojenjem in v času menopavze, kronična bolezenska stanja, kot so npr. sladkorna bolezen in bolezni ščitnice.
Znaki okužbe so blago do hudo srbenje, pekoč občutek zunanjega dela spolovila in nožnice. Vaginalni izcedek je obilen, gost, bel, sirast in brez vonja. Značilna sta tudi pekoč občutek in bolečina med spolnim odnosom.
Za preprečitev vaginalne glivične okužbe se priporoča nošenje bombažnega spodnjega perila, bombažnih higienskih vložkov, umivanje z intimnimi mili in uporaba gela ali globul, še posebej
Foto: Črtomir Goznik
Jerneja Gril, mag. farm.
ob hormonskih spremembah v telesu (nosečnost, menopavza, menstruacija). Higienski vložki naj bodo iz 100 % bombaža, saj preprečujejo draženje kože in nastanek alergij. Intimna mila so namenjena tako za vsakodnevno uporabo kot za pomoč pri lajšanju težav, kadar se razvije vnetje. Intimna mila in raztopine vsebujejo mlečno kislino, ki omogoča, da se ponovno vzpostavi kisel pH. Tudi
geli in globule so namenjeni za vzdrževanje in vzpostavljanje kislega pH sluznice, le da te vstavljamo v nožnico.
Po nekaterih raziskavah se priporoča uživanje prehranskih dopolnil s probiotiki. Probiotiki so živi nepatogeni organizmi. Različni sevi probioti-kov specifično vplivajo na zdravje gostitelja. Za želeni učinek je zato potrebno izbrati pravi sev, ki preide gastrointestinalni trakt in naseli vaginalno sluznico, kjer proizvaja mlečno kislino.
Za lajšanje znakov vnetja zunanjega dela spolovila lahko uporabite anti-mikotično kremo. Kadar po treh do sedmih dneh ni izboljšanja, je potrebno obiskati zdravnika. Glivic ni mogoče odstraniti, zato se vnetje lahko ponovi. Z doslednim izvajanjem preventivnih ukrepov si lahko prihranimo veliko nevšečnosti, kijih prinaša glivična okužba. Jerneja Gril, mag. farm.
Zima je pred vrati
Dokaj spremenljivo, ne popolnoma tipično vreme se s poletja nadaljuje tudi v jesen. A kljub temu vsako deževje temperature nekoliko zniža. To nam naznanja, da je zima pred vrati.
Okrasne gredice
Na pokopališčih kar blešči od številnega cvetja, s katerim smo okrasili naše grobove. Mnogi ste se odločili tudi za lončne krizanteme. Te so sedaj v polnem cvetenju in do prvega večjega mraza bodo naši grobovi cvetoči kot poleti. Nato porežemo samo odcvetele ali pomrznjene cvetove in rastline presadimo v čim bolj zaveten, miren kotiček našega vrta. Ko govorim o zavetnem kotičku, mislim predvsem tako mesto, kjer zemlja ni izpostavljena vetrovom in mrazu, kjer tla čim kasneje zmrznejo. Zelo pomembno je tudi, da je tako mesto, kjer ob večjih količinah dežja ali morebitnem taljenju snega voda hitro odteče in se ne zadržuje dalj časa. Ob presajanju korenine malo raztrgamo. Tako jih vzpodbudimo k temu, da se bodo do prave zime še vrasle. Rastlino posadimo tako, kot je rasla v loncu, nato pa zemljo dosujemo ob steblo, kolikor je to mogoče. Lahko uporabimo tudi domač, nepresejan, a preperel kompost. Namesto njega lahko koreninski sistem in mesto, kjer rastlina raste iz zemlje, zavarujemo tudi s slamo, senom ali suhim listjem. Tako ji moramo pomagati samo prvo zimo. V naslednjih letih bo zrasla seveda veliko višja, precej nad meter visoka rastlina. Tako grmičasto, zbito obliko imajo namreč krizanteme zaradi uporabe nekaterih posebnih kemičnih sredstev. Zato je drugo leto ne boste mogli nesti na grob kot okras, boste pa imeli prekrasno rezano cvetje v pozni jeseni. Običajno vsaj polovica teh rastlin prezimi.
lll^fcL HSŠii
Foto: Miša Pušenjak
Ena izmed rastlin, ki mnogim povzroča veliko dela v jeseni, so tudi vrtnice. Sprašujete se, ali jih je potrebno rezati, kako porezati in tako naprej. Nekoč smo jih v jeseni porezali skoraj do tal. Takrat je tudi veljalo, da jih moramo zaščititi s smrečjem ali koruznico. Danes tega ne počnemo več, saj so novejše sorte veliko bolj odporne na mraz. Porežemo le cvetoče veje ali pa sploh nič. Če imamo posajene zelo visoke čajevke, jih skrajšamo, a le nekje na 60-70 cm višine, nič več. Pravo rez bomo opravili spomladi. Po-krovnih vrtnic ne režemo, tudi plezalke pustimo na miru. Tudi mnogocvetnim vrtnicam bi odstranila le odcvetele cvetove, če pa so na njih rdeči plodovi, bi jih pustila popolnoma na miru, saj so prekrasen jesenski in tudi zimski okras na zimsko pustih okrasnih gredicah. Vsem vrtnicam zavarujemo samo cepljena mesta in koreninski vrat. To lahko naredimo s preperelim, nepresejanim kompostom, listjem, slamo, senom in tudi smrečjem ali koruznico.
Obvezno pa je zavarovati cepljeno mesto stebelnih vrtnic, saj je v višini enega metra najbolj izpostavljeno mrazu in predvsem spremembam temperature, ki so v naših krajih nekaj povsem normalnega v januarju in februarju.
Za najbolj primeren, za rastlino varen način, potrebujete juto, listje, seno ali slamo in vrvico. Lahko uporabite tudi agrokopreno. V vrtnih centrih lahko že kupimo juto, ki ima nekoliko redkejše tkanje, da prepušča nekaj svetlobe. Ta se mi zdi izredno primerna. Pa tudi enostavno je ravnati z njo. Vrtnico najprej ovijemo z agrokopreno, ker bomo to prozorno prekrivko pustili na rastlini dalj časa. Nato ovijemo okoli stebla juto tako, da jo pod cepljenim mestom z vrvico zavežemo skupaj, zgoraj pa pustimo odprtino. Nato v tako narejeno »vrečo« nasujemo listje ali seno. Nato »vrečo« zavežemo še nad rastlino. Takšen plašč jo bo zagotovo zaščitil pred zimskim mrazom. Seveda pa mora biti vrtnica dobro privezana ob opori. Dobro bi bilo, da bi vrvico, s katero zavežemo spodaj in zgoraj juto, zavezali tudi ob oporo. Še bolje pa bi bilo, da bi ob rastline zabili še dva dodatna kola. Tak tritočkovni sistem je namreč najbolj varen in ga tudi večje količine snega ali močnejši veter ne morejo premagati. Obvezno pa rastlino ob oporo privežemo pod cepljenim mestom in nad njim, tam je namreč do konca življenja najbolj občutljiva na lomljenje.
Miša Pušenjak
S svetovne gMrn stene
Ameriška rock zasedba Guns N Roses bo po dolgih 14 letih premora znova na tržišče poslala novi studijski izdelek. Album Chinese Democracy bo v trgovine prišel 24. novembra. Svoj zadnji album The Spaghetti Incident so izdali daljnega leta 1993. Na novem albumu bo 14 novih skladb, prvi singl Chinese Democracy se že vrti po radijskih postajah. Front-man Axel Rose je edini preostali član originalne zasedbe Guns N' Roses. Novi člani so Dizzy Reed, Tommy Stinson, Ron 'Bumblefoot' Thal, Bryan
Mantia in Richard Fortus. ®@®
Letošnja podelitev MTV-jevih evropskih glasbenih nagrad bo 6. novembra v Liverpoolu. Voditeljica na podelitvi bo mlada ameriška pevka Katy Perry, ki je v letu 2008 v svet lansirala super uspešnico I Kissed a Girl, ki je bila kar sedem tednov na prvem mestu ameriške lestvice Billboard Hot 100. Perryjeva, ki je tudi avtorica omenjene skladbe, je nomi-nirana v dveh kategorijah, za najboljšega novega izvajalca in najbolj "zasvojljivo" pesem leta. Letošnja podelitev evropskih glasbenih nagrad bo že 15., vsako leto pa poteka v drugem evropskem mestu. Med podeljevalci nagrad na svečani prireditvi bodo med drugimi tudi Grace Jones, Sugababes in Tokio Hotel, ki so prejšnji mesec prejeli nagrado za najboljše nove izvajalce na podelitvi
MTV-jevih video-glasbenih nagrad v Hollywoodu. Med nastopajočimi bodo tudi Pink, Duffy, Kid Rock, The Killers, Beyonce in drugi.
Karizmatična glasbenica iz »bankrotirane« Islandije Bjork je 20. oktobra izdala novi singel z naslovom Nat-tura. V skladbi se kot gost pojavlja Thom Yorke, front-man zasedbe Radiohead. Skladba Nattura govori o ohranjanju narave in nosi isto ime kot tamkajšnja nacionalna organizacija za varstvo in zaščito okolja. Omenjeni skupni projekt je prišel ob pravem času, saj sta oba pred kratkim končala promocijsko delo za svoja nova albuma. Bjork je izdala svoj šesti studijski album z imenom Volta, skupina Radiohead pa svoj sedmi album In Rainbows. Bjork in Yorke sta že sodelovala leta 2000 v skladbi I've Seen It All iz filma Dancer in the Dark, v katerem je Bjork dobila tudi filmsko vlogo.
Slavni latino pevec Enrique Iglesias pripravlja prvo kolekcijo svojih uspešnic v angleškem jeziku. Po svoji uspešni kolekciji hitov v španščini, ki jo je izdal marca letos, je pripravil še angleško verzijo, ki bi naj izšla 10. novembra. Kolekcija zajema zadnjih deset let njegovega ustvarjanja, ko je iz španščine prešel na angleščino in tako postal eden izmed naj-
Tokio Hotel
l_e s t v i
NAJ
2so
2. se;
' wHAT - PINK
ex oN fire - KINGS OF LEON
3.	whatEver you like - T. I.
4.	girls - SUGABABES
5.	this is the life - AMY MACDONALD
6.	disturbia - RIHANNA
7.	beggin' - MADCON
8.	i kissed a girl - KATY PERRY
9.	the man who can't be moved -SCRIPT
10.	womanizer - BRITNEY SPEAR
11.	the winer's song - GERALDII
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
RS
To je to
Foto: internet
Guns N' Roses
Foto: internet
večjih zvezdnikov svetovne glasbene scene. Omenimo le nekatere njegove velike uspešnice, ki so osvajale vrhove svetovnih glasbenih lestvic; Bailamos, Hero, Be With You, Not In Love, Rhythm Divine in Escape. Na kolekciji najdemo še letošnjo nogometno himno Can You Hear Me. Na albumu bosta tudi dve novi skladbi, in sicer prvi singel novega albuma pod naslovom Away, na katerem gostuje Sean Garrett, in še druga nova skladba z naslovom Takin' Back my Love, ki jo je
zapel skupaj s pevko Ciaro. ®@®
Alicia Keys je prejela največ nominacij za letošnje ameriške glasbene nagrade (American Music Awards). Nominirana je kar v petih različnih kategorijah, med drugim za izvajalko leta, za najboljšo žensko izvajalko in za najboljši album leta. Zasedbi Coldplay in Eagles sta prejeli po štiri nominacije, prav tako kot Alicia v kategorijah naj izvajalec leta, najboljša skupina leta in najboljši album leta. Od ostalih izvajalcev sta po dve nominaciji prejela Lil Wayne in Chris Brown. Za preostale nagrade pa se bodo s po eno nominacijo potegovali še Mary J. Blige, Garth Brooks, Mariah Carey, Rihanna, Carrie Underwood, Usher, Kan-ye West in drugi. Slavnostna podelitev letošnjih ameriških glasbenih nagrad bo 23- novembra v Los Angelesu.
Kmalu lahko pričakujemo dva »cirkusa«. Britanski boyband Take That je svojemu novemu albumu nadel ime The Circus, isto ime pa bo nosil tudi novi album Britney Spears. Take That so že premierno predstavili prvi singel omenjenega albuma
Greatest Day. Album The Circus je naslednik izjemno uspešnega albuma Beautiful World iz leta 2006. Britney že napovedujejo ponovno osvajanje svetovnega glasbenega trona, prvi singel njenega albuma skladba Womanizer pa že osvaja vrhove svetovnih lestvic. Oba albuma bosta izšla letos decembra. ®®®
Ameriški raper 50 Cent bo kmalu izdal novi album. Album z naslovom Before I Self Destruct bo v ZDA uradno izšel 9. decembra. Na novem materialu se kot producenti in gostje tudi tokrat pojavljajo njegovi standardni sodelavci Eminem in Dr. Dre, pod prvi uradni singl Get Up pa se je podpisal Scott Storch. 50 Cent je svoj zadnji album Curtis izdal pred letom.
Janko Bezjak
Alicia Keys
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	whatever you like - T. I.
2.	live your life - T. I. Featuring Rihanna
3.	so what - PINK
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	the promise - GIRLS ALOUD
2.	so what - PINK
3.	infinity - GURU JOSH PROJECT
NEMČIJA
1.	so what - PINK
2.	i kissed a girl - KATY PERRY
3.	this is the life - AMY MACDONALD
Matic je srednješolec. Najstnik. Del sveta, ki ga odrasli seveda ne razumemo. In je seveda zelo kritičen do vsega dogajanja okrog sebe. Za razliko od mnogih vrstnikov pa Matic svoje mnenje rad zapiše. Kakšen je torej pogled najstnikov na svet, bomo poslej izvedeli iz prve roke. Se strinjali z njim ali pa ne. Vsekakor pa upam, da se bomo zamislili ...
Urednik
Skrbni starši 2
Pretepanje. Verjetno prevečposplošujemo. Pravzaprav ne razlikujemo pojmov pretepanje in vzgoja. Eno je, če starši otroka pretepajo, redno in vsakodnevno, če ga tepejo brez razloga, drugo pa, če tu in tam, mogoče desetkrat v otroštvu, dobi kakšno vzgojno. To ne pomeni, da mu zlomiš roko ali prebiješ kožo, pač pa klofuta ali klasika - po riti. Pa še to samo, ko prekorači vse meje ali pa zagreši kaj res nesprejemljivega. Še nikogar ni bilo manj, če je kdaj dobil kakšno vzgojno. Ravno nasprotno! Kakor hitro učitelji več niso smeli tepsti (tu in tam udariti z ravnilom) učencev, so začeli izgubljati avtoriteto. Kaj pa še dandanes sploh smejo? Ne smejo nič napačnega reči, kaj šele udariti! Že če učitelj učenca zmerja ali pa samo reče kaj, kar mu ni po godu, se že mora zagovarjati najmanj pri ravnatelju. Enako se dogaja s starši. Že tako ali tako izgubljajo avtoriteto (za kar so si sami krivi), za-konipa še to samo spodbujajo. Ravno pred nekaj dnevi sem v časopisu zasledil, da če starši postavljajo meje, jih lahko postavljajo tudi otroci. In to je rekla psihologinja. Pa kaj še! Niti slučajno! Kam bomo pa prišli, če si bodo otroci sami postavljali nemeje? Zato pa imajo starše, drugače bi rasli na njivi kot krompir.
Se mi zdi, da si starši samo želijo imeti popolne otroke, naredili pa ne bi nič. Verjetno ne vedo, kaj naj. Po mojem bi se morali držati treh stvari. 1. jasno postavljene meje, 2. stroge kazni in 3. pohvale. Nazadnje staršipremnogo-krat pozabljajo. Včasih se je reklo, da potrebujejo očetovo trdo roko in materino ljubezen. Ravno toliko, kolikor je kazni, bi moralo biti pohval. S tem se otrok že od ranega otroštva nauči, da če bo delal dobro, bo nagrajen, sicer kaznovan. Tudi nagrade ni treba, da so materialne in neprecenljive vrednosti. Le pohvalna beseda in objem, pa bodo malčki zadovoljni. Ko pa je kazen, pa naj bo KAZEN! Če naredi kaj res groznega ter nato dobi zaušnico, se nauči, da takšne neumnosti posledično bolijo.
Veliko je tudi debelih otrok in spet ni kriv nihče drug kakor starši. Ti velikokrat mislijo, da bo otrok kar umrl, če uro ali dve ne bo česa žvečil. Še nobeden ni. Potem pa rečejo: »Če je pa otrok lačen...«. Pa kaj, ti so zmerom lačni, od staršev pa je odvisno, kdaj, kaj in kako bodo jedli. Otroci bi MORALI jesti zajtrk, sploh tisti, ki hodijo v šolo. Od kod pa naj dobijo energijo? Jesti bi morali kosilo, ne samo sladice in čokolad. Ko pa so enkrat debeli, pa jih polnijo z dietno hrano in umetnimi sladili. Kaj pa so potem ? Debeli otroci polni kemikalij! Zadnje čase pa ni aktualna samo debelost. Otroci morajo čez vikende hoditi ven. Pa kaj še, nič ne morajo, ničjim ni treba, V sedmem razredu je njihov edini moram šola in biti ob enajstih v postelji. Ne pa ponoče vanje in alkohol. K temu se zatekajo, ker niso prepričani vase, ker se doma ne pogovarjajo in kerjim družina ni v oporo. Jim pa je steklenica. In kaj slišimo, kose 13-letniku v gostilni kaj zgodi? Kaj se pa natakarji gredo, da mladoletniku prodajajo alkohol, kako se to dopusti! Zmerom so krivi drugi. Nihče pa se ne vpraša, kaj je malinovec počel zunaj ob polnoči in še kasneje. Čemu starši sploh to dopuščajo? Mar ne znajo reči ne in pri tem vztrajati? Nič ne bo narobe, če bo otrok ostal doma. Ne pa ne znajo reči samo na tem področju. Veliko jih misli, da morajo otroci dobiti vse. Vsako igračo, vsake hlače. Razvajati pa jih ni treba. Bodo že preživeli, četudi bodo imeli samo trideset parov hlač. Pa naj jočejo, kričijo in se mečejo po tleh. Enkrat bodo že utihnili,
Zadnja napaka staršev. Kakor hitro kdo okrivi njihovo dete, še v istem trenutku (neutemeljeno) sledi: »Ne, moj pa že ni tak...«
Matic Hriberšek
■
Laibach
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gratiniran krompir s šunko*, solata SREDA
gobova juha, palačinke s čokolado,
kompot
ČETRTEK
krompirjevi svaljki z drobtinami, mehka
solata
PETEK
pečene hrenovke, dušen riž, solata SOBOTA
ričet, prekajeno meso NEDELJA
špinačna juha s krompirjem**, zrezki v zelenjavni omaki, pražen krompir, motovilec PONEDELJEK
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata
*Gratiniran krompir s šunko
1 kg krompirja, sol, 15 dag kuhane, na kocke narezane šunke, 8 dag naribanega sira, peteršilj,
1 jajce, 1 dl sladke ali kisle smetane, sol, poper, 10 dag masla za potresanje.
Krompir olupimo, narežemo na rezine in ga v osoljenem kropu kuhamo 10 minut, nato ga
odcedimo. Polovico krompirja stresemo v namazan pekač, po njem razporedimo šunko in potresemo s polovico sira in peteršiljem. Prekrijemo s preostalim krompirjem, prelijemo s prelivom iz stepenega jajca, smetane, soli in popra. Po vrhu potresemo s kosmi masla in preostalim sirom. Pečemo 30 minut v pečici, razgreti na 200 0C.
**Špinačna juha s krompirjem
25 dag špinače, 4 krompirji, sol, poper, po želji jušna kocka, 1 dl sladke ali kisle smetane, 2 žlici olja, 5 dag mesnate slanine, 2 žlici sesekljane čebule, 1 žlica moke, 2 stroka strtega česna.
Špinačo operemo, odstranimo peclje in jo 2 minuti kuhamo v majhni količini osoljenega kropa. Odcedimo in narežemo na pol prsta široke rezance. Krompir olupimo, narežemo na tanjše lističe in ga 10 minut kuhamo v 1,5 l osoljene vode. V kozico damo olje, na majhne kocke narezano slanino, čebulo in kmalu nato še moko. Mešamo, in ko začne čebula rumene-ti, zamešamo česen, prilijemo malo krompirjeve vode, prežganje razkuhamo in ga vlijemo h krompirju. Premešamo, dosolimo, popramo, po želji dodamo jušno kocko, pustimo vreti 7 minut, nato primešamo špinačo in smetano ter pustimo nad ognjem le še nekaj trenutkov.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
V življenju nisem videl nič velikega, razen krutosti in neumnosti.
-k-k-k
Vsak politik je izrazito obetaven politik.
•k-k-k
Viski in svoboda vese-ljačita skupaj!
•k-k-k
Pojdite, kamor vas vodijo oči, kajti jutri jih bo Bog zatisnil.
•k-k-k
Vsak, ki ti pripoveduje, kako moraš ravnati, ima viski v zadahu.
-k-k-k
Ko neka stvar postane koristna, ni več lepa.
-k-k-k
Kolikor težja je stvar, več zahteva umetnosti in vrlin.
-k-k-k
Človek nima pristanišča, čas nima brega, teče in mi minemo.
-k-k-k
Človek misli, da umre za domovino, umre pa za industrijo.
-k-k-k
Kadar človeka zadene nesreča, je poln nestrpnosti, kadar pa ga zadene sreča, postane nesramen.
-k-k-k
Nič ni tako nemogoče, da ne bi moglo biti resnično.
Zdravnik izmeri atletu tekaču temperaturo in presenečeno vzklikne: "39,8 stopinje!" - Atlet: "Koliko pa je svetovni rekord?"
Pogovor treh poročenih žensk. - "Moj mož skoči v višino skoraj dva metra "! - "Moj mož pa skoči v daljino čez 7 metrov!" - "Nič posebnega. Kadar skoči moj mož čez plot, traja to ves teden!"
"Pri kegljanju sem zaslužila 200 evrov." - "Ali tako dobro kegljaš?" - "To ne. Stavili so, če si upam dvigniti krilo in pokazati noge."
KITARSKA DRSALICA
STARO IME ZA MESEC JUNIJ
AMERIŠKA TOVARNA AVTOMOBILOV
KATJA DELAK
JAPONSKI PESNIK (ŠUNTARO)
NORVEŠKI SMUČARSKI TEKAČ FORMO
FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA (GENEVIEVE)
NEMŠKA PUNK SKUPINA
ZGORNJI DEL STOPALA
BELGIJSKO LETOVIŠČE
GL. PRODU-CENT GOTTI
KAČJI GLAS
ČEBELJI MED
IRENA STRUNA
IGRALKA STARK
AVTOMOBILČEK
PREBIVALEC SRBIJE
TISKOVNA POLA
IBSENOVA DRAMA IZ 1879
ORGAN ZA VOH
AFRIŠKA ANTILOPA
VODITELJICA ŠP. EKIPE
MAKEDONSKO KOLO
KIPAR PLASTIK
I OMOTA
MORSKI RAK
SL KIPAR (JAKOV)
MRTVA KOPRIVA
LITERARKA VAŠTE
STRANICA PRAVOKOTNEGA TRIKOTNIKA
TURŠKI KOŠARKAR (ENDER)
MAJDA ARH
OLGA CVETEK
FR. IGRALEC (CHARLES)
NAŠA IGRALKA RINA
TATARSKI POGLAVAR
njeno z žganjem. Ko priteče mimo prva srna, trezni lovec pomeri in - zgreši. Čez čas se pojavi še ena. Popolnoma pijani drugi lovec nemarno zamahne s puško, ustreli in zadene. - Prvi lovec: "Čestitam. Res odličen strel, in to v takšnem stanju." - Drugi lovec: "Ne pretiravaj! V takšnem tropu srn pa res ni težko ene zadeti."
Pogovor dveh prijateljev.
Janez: "Svojo ženo sem spoznal, ko je izgubila denarnico in ni mogla plačati v trgovini. Tako čudovita je bila v svoji zadregi!" - Jaka "Jazpa sem stal in kadil. Od zadaj me je najprej mahnila s palico, nato me je podrla na tla in se vrgla name." - Janez: "Tako nasilna da je bila?" - Jaka: "Ne. Bila je prvič na smučeh."
"Očka, kaj je to 'maser'?" - "To je človek, ki mu plačajo za tisto, za kar bi jaz dobil klofuto."
"Sem maser in vam za 5.000 evrov zmasiram vse baletke," se predstavi neznanec vodji baleta.
"Prav, če imate pri sebi denar, lahko takoj začnete."
Starejši igralci tenisa sicer radi skrbijo za svoj izgled, malo preveč pa je le bilo, ko je eden opazil, da prijatelj nosi steznik.
"Od kdaj pa nosiš steznik?"
"Od takrat, ko ga je žena našla v avtu in sem ji zagotovil, da je moj."
Jaka slabe volje sedi v parku, ko se pripelje mimo mlada lepa svetlolaska in ga vpraša: "Oprostite, ali bi me hoteli prijeti za zadnjico?"
Jaka ne more verjeti svojim ušesom: "Seveda. Z veseljem, vendar ne razumem
Svetlolaska: "Veste, včeraj sem se pri karateju naučila nov prijem in bi ga rada preizkusila."
Dva lovca sta šla lovit srne. Eden ni poskusil nobene pijače, drugi pa je vztrajno nagibal čutarico, napol-
Po prvem treningu vpraša trener mladega boksarja: "Ali te kaj posebno zanima?"
Mladenič: "Zanima me, če obstaja dopisna šola boksa?"
Sodnik v ringu šteje na tleh ležečemu boksarju: "Ena, dva, tri, širi, pet šest, sedem..." - Boksar s težavo dvigne glavo in reče: "Prosim, če lahko malo glasneje ponovite, ker ne razumem dobro."
Ugankarski slovarček: ANSTED = ameriška tovarna avtomobilov; ARSLAN = turški košarkar (Ender, 1983-); BRDAR = slovenski kipar (Jakov, 1949-); ENS = avstrijski pisatelj (Faustin, 1772-1858); IRV = ameriški glasbeni producent Gotti; ITOS = ameriški meteorološki satelit; KERVINE = francoska filmska igralka (Genevieve, 193189); SKAM = angleška glasbena založba; TAGAMETS = estonski košarkar (Ando, 1979-).
■ue|sjv 'eJON '^s 'JJV 'ejeje^ '^eje 'eiMjey '^ueAjeip 'pjjs 'JBA| VlAl 'S^JO 'eAe^uei 'e^Aesu 'qjs 'eds '0>i '00 '§ojej '00>i 'psisuv 'e^uejed -e^ 'ueje|ouej 'jsopopej 'uojpje|d '^eoeuejd 'fepej_ 'we^s 'ezejq 'moo :oiiAejopoA :a>|UBZ!J>j 9) Asijssy
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
100 m

Govori se ...
... da Mariborčani niti niso tako neumni, kot jim nekateri po krivici očitajo, saj se na vso moč trudijo, da bi Holermožanom porinili le smeti, sami pa bi se radi mastili z denarjem od sežigalnice in centra za selekcijo odpadkov.
... da imajo nekateri na Krčevini zelo dobra ušesa, saj jih že sedaj moti brnenje s kartodroma, ki naj bi ga iz Hajdoš v Sta rše šele preselili, ... da so nekateri marko-vski svetniki, ki so jim na zadnji seji razdelili prenosne računalnike, upravičeno pogrešali miške;pa so se morali zadovoljiti s pojasnilom, da so te zaradi nevarnih mačk na podeželju vgrajene že v računalnik.
...da se bojda nekateri vrli Središčani zelo bunijo, saj ne morejo verjeti, da naj bi bil najbolj zaposta vljen kraj v občini prav center Središča,
. da sta se sodnika, ki sta zamudila na žensko nogometno tekmo na Ptuju, izgovarjala, da sta zamudila, ker ju je »presenetila« gneča na cesti ob dnevu mrtvih. Originalen izgovor, ni kaj, skoraj bi jim verjeli!
Vidi se ...
. da ni res, da v stari Po-
etovioni nimamo vandalov, saj je podobno kot na fotografiji izložbeno steklo na Minoritskem trgu polomljeno še kakšno drugo izložbeno steklo, in to skoraj vsak konec tedna. Mestna oblast pa še naprej samozavestno zatrjuje, da vandalizem ni zaskrbljujoč pojav.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Nataša Pihler
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo svojega sina Luka poslala Nataša Pihler in pripisala: »Moj sin Luka pri kosilu.« Ali je to bila že martinova pečenka, pa nismo izvedeli ...
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
3			8			5	1	
						3		
9		7						
	9	2	3			1	8	4
	3	8	6			7		9
	5		9			6		2
2		3			1			
	8	9	5	6	7		4	
		6				8		1
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€€€	00
Bik.	V	©©©	€€	0
Dvojčka	¥»¥	©	€	000
Rak	VVV	©	€€	00
Lev	V	©©©	€€	000
Devica	V	©©	€€€	0
Tehtnica	VV	©©©	€€€	00
Škorpijon	V	©©	€€	000
Strelec	V	©©©	€€	0
Kozorog	VVV	©©	€	000
Vodnar	VVV	©©	€€€	0
Ribi	V	©©©	€	00
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 07. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Kristjan Krušič, Dobrina 22 a, 2287 ŽETALE.
Anekdote slavnih
Vojvodinja Urbinska je bila grda in že kar v letih, a je prepričala moža, da je pri Tizianu naročil, naj jo naslika kot akt. Slikar se je sprva branil, vendar mu je prijatelj, pesnik in satirik Pietro Areti-no, predlagal, kako naj se reši iz neprijetnega položaja. Poiskala sta prostitutko z izredno lepo postavo, da je požirala za telo, za glavo pa je Tizian naslikal idealiziran vojvodinjin portret.
Vojvodinja je bita navdušena, še posebno, ker je slika dobila naslov Urbinska Venera. Ko jo je zagledal vojvoda, je rekel: »Če bi imel telo tega dekleta, čeprav z ženino glavo, bi bil veliko srečnejši.«
Aretino, ki mu je bila namenjena ta pripomba, se je tako smejal, da ga je zadela kap in je umrl.
***
Ko je nekoč flamski slikar Anthonis van Dyck portretiral odlično gospo, ni in ni dokončal portreta. Vedno znova je popravljal roke. Končno se je gospa začudila in ga vprašala, zakaj popravlja vedno samo roke, obrazu pa ne posveča posebne pozornosti. Slikar ji je odgovoril: "Zato, draga gospa, ker iz teh rok pričakujem plačilo za svoje delo."
***
Ameriška filmska igralka Joan Crawford je slovela po svojem lahkoživem življenju. Nekoč je bil na skušnji režiser obupan nad njeno igro. Zato je vzkliknil: »Kje sta vaša strast in bolečina?! Ljubimec vas je zapustil. Kako, da ne veste, kaj morate storiti?«
Joan je med smehom odgovorila. »Seveda vem! Poiskati moram drugega.«
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. novembra do 10. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Francoski pripovednik in pesnik Henri Murger Murger je živel boemsko življenje. Njegova prijateljica mu je nekoč očitala fle-gmatičnost in mrtvost z besedami: »Reci mi vsaj cipa in mi vrzi pet frankov.«
Murger ji je ustregel,. Čez nekaj časa jo je prosil, naj tudi ona
njemu ustreže: »Reci mi Henri in mi vrni pet frankov.«
***
Francoski igralec in pevec Maurice Chevalier je bil pravi magnet za ženske. Neka Američanka je pripovedovala svoji prijateljici, ki je bila pred kratkim na obisku pri slavnem igralcu v njegovi vili pri jezeru: "Midva sva bila velika prijatelja. Ko sva se poslavljala, mi je prisegel večno ljubezen. V spomin na najino srečanje sva vsadila ob vili na trati drevesce, ki mora biti sedaj že veliko. Zagotovo si ga videla."
Prijateljica se je zasmejala: "Prav gotovo sem ga videla, vendar ne vem, katero drevo je tvoje, ker je sedaj ob vili pri jezeru že pravi gozd."
Ptuj • Peta sezona Primusovih vinskih zgodb
Vrhunsko vino se je parilo z vrhunsko kulinariko
Vinske zgodbe, ki so se začele na ptujskem gradu kot projekt Vino se predstavi, v peto sezono stopajo kot Primusove vinske zgodbe, ki bogatijo ponudbo Term Ptuj in hkrati vinsko kulturo Ptuja. V tem času so postale del ptujskega družabnega dogajanja, v katero se vključujejo tako Ptujčani kot tudi obiskovalci oziroma turisti, ki v najstarejšem mestu v Sloveniji iščejo doživljajske in druge zgodbe.
Gostitelj oziroma koordinator večerov Janez Vrečer, eden od velikih poznavalcev slovenskih in tujih vin, je konec oktobra predstavil znanega vinogradnika in vinarja Konrada Janžekovič s Turškega Vrha, njegova vina so vinskim ljubiteljem znana pod blagovno znamko Turčan. Večer vrhunskih vin, vsako leto pridelajo 14 do 18 različnih, aromatič-nih in harmoničnih pitnih vin, pospremljen z glasbo in petjem dveh prijateljev, Dejana Rihtariča in Roka Ciglerja, ki sta ga navdihovali tudi vinska kraljica Ptuja Tatjana Caf in kraljica terana Martina Rebula, je potekal pod naslovom Nasprotja privlačijo vino. Za noč čarovnic si ga je omislil vinar gostitelj kot sožitje vina in ku-linarike, ker je hrana brez vina kakor dan brez sonca. Zato je posebno mesto v tem večeru
imela kulinarika, ki jo je pripravila ekipa kuharjev pod vodstvom Aleksandra Šorija. Na jedilniku je bilo rdeče zelje z rozinami v prekajeni šunki z lahkim sirnim namazom s če-mažem, nadevane račje prsi z gosjimi jetri, pečena govedina z medom in poprom ter nade-vanim krompirjem z ajdovo kašo. Na koncu pa se je več kot prilegla Primusova tortica z vaniljino kremo. Organizacija večera je bila v rokah Francija Gerdaka in Matija Brodnjaka.
Vinogradnik in vinar Konrad Janžekovič tokrat ni prav veliko govoril o svoji vinih, ki so vsa bogata z ekstrakti, na vinski karti jih je bilo deset, letnikov 2006, 2007 in 2008. Kot presenečenje pa polsladki sovinjon, letnik 2005. Med na-livanjem posameznih vin, za to so kot vedno skrbele brhke vestalke, je raje prebiral pesmi
slovenskih pesnikov o trti in vinu. Sicer pa je vse ljubitelje žlahtne kapljice povabil v več kot sto let staro klet, kjer bodo uživali v žlahtni opojnosti in bogastvu vin družinskega vinogradništva in vinarstva Jan-žekovič in na bogati program haloškega martinovanja, ki se tudi v njihovi kleti začne 8. novembra, ko bodo dali v pokušino že tudi novi vinski letnik. Vinski kraljici pa sta predstavili svoje doživljaje iz vinskega kraljevanja. Ptujska vinska kraljica Tatjana Caf je po enem letu postala tudi že prava Slovenka, skupaj z ostalimi slovenskimi kraljicami se je povzpela na Triglav.
V petek, 7. novembra, bo Primus izjemoma pripovedoval vinske zgodbe na ptujskem gradu, kjer so se tudi pričele.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Primusove vinske zgodbe je letos začel znani vinogradnik in vinar s Turškega Vrha Konrad Janžekovič (levo), skozi večer pa je vodil Janez Vrečer.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: crtomir Goznik Začetek pete sezone Primusovih vinskih zgodb sta s pravljico o nastanku vina pospremila Markus Ptujska vinska kraljica Tatjana Caf (levo) v družbi vinske kraljice terana Martine Rebula.	Antonius Primus in senator.
Polenšak • Prvo srečanje cerkvenih zborov
Zapeli so najmlajši
Prvo srečanje otroških in mladinskih cerkvenih pevskih zborov dekanije Ptuj-Za-vrč je bilo v nedeljo, 12. oktobra popoldne, v cerkvi sv. Marije na Polenšaku.
Kakšno leto nazaj se je porodila želja, da se organizira takšno srečanje. Ni bilo ravno pomembno, kje bi to bilo, a ker v župniji Polenšak že tretje leto zelo aktivno deluje mladinski cerkveni pevski zbor, smo se odločili, da naj bo prvič srečanje pri nas. K sodelovanju smo povabili vse otroške in mladinske zbore ter podobne glasbene sestave v dekaniji. Takšne zasedbe delujejo v župnijah sv. Petra in Pavla ter sv. Jurija na Ptuju, v župniji sv. Urbana v Destrniku, v župniji sv. Marka v Markovcih, v župniji sv. Doroteje v Dornavi in tudi pri nas na Polenšaku. Seznam naštetih zborov ni ravno neznansko dolg, a je vseeno pohvale, vzpodbude in podpore
vreden. Na Polenšak pa smo povabili tudi otroški cerkveni pevski zbor iz sosednje župnije sv. Lenarta v Podgorcih, ki ni iz naše dekanije, povabili pa smo tudi glasbeni gostji iz župnije Brezno v dravski dolini, kjer je pred leti služboval naš gospod župnik Slavko Štefko. Nastopilo je torej približno 80 mladih pevk in pevcev!
Po zelo pestrem programu, sestavljenem iz slikovitih predstavitev posameznih zborov in zelo lepem in ubranem otroškem petju nam je nekaj vzpodbudnih besed namenil gost srečanja naddekan gospod Marjan Fesel. Sledila je zahvala vsem udeležencem srečanja, vsem organizatorjem in nenazadnje tudi številni publiki, ki
nas je počastila z obiskom.
Pred sklepnim delom -manjšo pogostitvijo za vse udeležence srečanja - tako nastopajoče kot za publiko zunaj pri naši cerkvi, smo na prostor za nastopajoče še enkrat povabili vse mlade pevce in njihove spremljevalne instrumentali-ste, da smo obiskovalcem in sebi s skupno pesmijo »malo miru« še enkrat izrekli zahvalo in podarili mir. Glavni namen nedeljskega popoldneva v cerkvi sv. Marije na Polenšaku je bil torej druženje, spoznavanje in veselje v luči vere. Na koncu smo si zaželeli še kakšno takšno srečanje, vse pa kaže na to, da bo prireditev postala na Polenšaku tradicionalna!
Martina Horvat
Prireditvenik
Torek, 4. november
Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava, Striček Vanja in 12 šopkov, za izven
Dornava, v prostorih občine, na ogled je likovna razstava ljubiteljske slikarke Elfride Bračič, razstava je na ogled do konca januarja 2009 Ptuj, CID, vpišete se lahko v naslednje tečaje in delavnice, tečaj bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica Ptuj, CID, novo - tečaj znakovnega jezika gluhih
Sreda, 5. november
12.M
Ptuj, v galeriji Magistrat, otvoritev filatalistične razstave Ptuj - mesto trte in vina in predstavitev nagrajenih vin Ptujske kleti
Četrtek, 6. november
12.00 Jeruzalem - Ormož, martinovanje ter otvoritev nove degustacijske dvorane
17.00 Hajdina, telovadnica v osnovni šoli, občinsko prvenstvo v malem nogometu za člane
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, dobrodelna plesno-multimedijska predstava Ženska, za izven, izkupiček od predstave vstopnic bo namenjen varni hiši na Ptuju
19.30 Maribor, SNG, balet, 3. abonmajski koncert Savitra, Komorni orkester Savitra »L'aqua Divina«, KazDvo, za abonma Savitra in izven
20.00 Ptuj, hotel Mitra, predstavitev Vina Koper, v okviru festivala Vino ni voda
-	Ormož, prireditveni prostor pred gradom Ormož, martinovanje
NAJVEČJI SVICARSKI CIRKUS TUDI NA PTUJU: ^
0D 5. DO 9. NOVEMBRA 2008 jS^ na Zadružnem trgu
* VRHUNSKI ARTISTIČNI PROGRAM *^Jf
*	BOGATA DRESURA ŽIVALI * 9 11
*	POTUJOČI ŽIVALSKI VRT *	^
Predstave v sredo In četrtek ob 18. url, v petek, soboto in nedeljo pa ob 15.30 in 18.30 uri.	www.artarena.si
Mali oglasi
DOM-STANOVANJE
PRODAM 3-sobno stanovanje v pritličju v Kidričevem, 80 m2, cena 78.000 €. Tel. 051 431 556.
NEPREMIČNINE
PRODAM 50 arov parcele, primerno za vinograd ali sadovnjak, za 2.000 €. Tel. 07 477 81 90.
DELO
ZAPOSLIMO ŠIVILJO ALI KROJAČA. Milena de Viktory, s. p., Mariborska cesta 15, Ptuj. Tel. 051 413 354.
ZAPOSLIMO kuharja v hotelu Botra v Gorišnici. Telefon 041 389 807. Botra, d. o. o., Gorišnica 28, Gori-šnica.
POSKOČNIH
Ji t
POP 7 TOP
1.	Ans. ROSA - Vse dni si pojem
2.	Ans. ORION - Nisva si priznala
3.	Ans. VIHARNIK - Kamnik naše mesto
4.	Ans. RIMLJANI - Majolka je kot magnet
5.	FRANC FLERE z MATEJO - Mlado dekle
6.	Ans. AJDA - Božična polka
7.	Ans. ŠTRK-Ljubezen si moja edina
Zmagovalec meseca OKTOBRA: Ans. CVET - Petek je - in trinajsti Še eno možnost v NOVEMBRU ima: Ans. ROSA - Vse dni si pojem
1.	ADISMOLAR - Brez dlake na jeziku
2.	ALENKA GODEC - Vsak je sam
3.	ČUKI - Zvočnik na pločnik
4.	KINGSTON - Katarina niza bisere
5.	ATOMIK HARMONIK-Chocola
6.	TURBO ANGELS - Riba, ribi grize rep
7.	MARKO VOZELJ - Zdaj moj svet
Zmagovalec meseca OKTOBRA: MAJA KAMPL - Ujeta v sanje Še eno možnost v NOVEMBU ima: ADI SMOLAR - Brez dlake na jeziku
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasovnice poSIJIte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje'
041/818-666
Nagrado prejme: Valerija Majcen Hajdina 2288 Hajdina
KMETIJSTVO
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijo ali njive. Tel. 041 561 893.
PRODAM pujske, težke od 30 do 60 kg, cena 2 €/kg. Tel. 031 781 483, po 18. uri.
PRODAM late za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna debeline 12-15-21 mm, dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
VZAMEM njive v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766.
RAZNO
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
PREDLOGI
PRODAM zimske pnevmatike Michelin na platiščih 185x65/14 za citroena. Inf na tel. 041 872 781.
ZELO UGODNO prodam garažna vrata 2 x 2,30 m in pet oken termo-pan zasteklitev in dve kletni okni, ogled možen v Novi vasi pri gostilni Mark 69. Tel. 745 00 32 ali 041 722 203.
PRODAMO rabljeno kuhinjo, hrast, dolžina 4 m. Telefon 031 390 261.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
«<» ¿fiíctu www.radio-ptuj.si
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
* tudi za prihodke nižje od 400_EUR ■ obremenitev prihodka tudi do 5Q % - poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na : 051 804 324
«OVATWA Mtena Pno** i p PrA>- J.m t fea 22S0 PTUJ
OBVESTILO
OBČINA PODLEHNIK obvešča vse zainteresirane, da objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev državnih in drugih pomoči za programe razvoja podeželja v občini Podlehnik za leto 2008, JAVNI RAZPIS za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospešitev gospodarstva in kmetijstva za leto 2008, JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti humanitarnih društev za leto 2008 in JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin. Javni razpisi in javno zbiranje ponudb bodo objavljeni v Uradnem listu RS dne 7. 11. 2008. Interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo v času uradnih ur na sedežu Občne Podlehnik.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA, ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA
LETNIK CENA™ OPREMA
BARVA
BMW SERIJA 7:740 IL CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD
CITROEN XANTIA 2.016VISX DODGE Nim02.ll ID AIIT. IVECD DAILY DAILY 35C18V 3950 MERC. COUPE CL 500 BENCIN+LPG PUN DPEL ASTRA KARAVAN 2.D RENAULT LAGUNA BREAK 1.9 DCI SLO RENAULT MEGANE SCENIC 1.9 DCI SEAT ALTEA 1.9 TDI ŠKODA FABIA 1.2 VW PASSAT 1.9101 VW PASSAT 1.9 TDIHIGRUNE SLO VW PASSAT VARIANT 1.9 TOI C0MF.UNE
2901 2003 2099 1998 2007 2007 2099 2901 2003 2009 2009 2095 2901 2005 2009
11.790,-	KUPU. V SLO
19.290,-	KLIMA
12.990,-	KLIMA
2.490,-	KLIMA
23.490,-	KLIMA
22.900,-	KLIMA
19.990,-	AVT. KLIMA
5.890,-	KLIMA
7.490,-	AVT. KLIMA
5.990,-	AVT. KLIMA
14.990,-	AVT. KLIMA
9.990,-	KLIMA
9.590,-	KLIMA
19.490,-	AVT. KLIMA
15.990,-	AVT. KLIMA
KOV.MODRA SIVA
KOV. ČRNA KOV. T. ZELENA ČRNA BELA
K. BORDO RDEČA
SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA T. MODRA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
__________________
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA tal DAR IL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
V
v HIŠAfeflDARIL prejmeta:
Franc Vrečar,	o
Orešje 176,2250 Ptuj	
Ivan Janžekovič,	
Gajevci 31, 2272 Gorišnica	
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
9.3G
Ptuj • Kdaj boljši časi za kulturni spomenik v Dravski 23
Neopazen, ker je premalo viden?
Po desetih letih od zadnjega zapisa o hiši v Dravski ulici 23 na Ptuju smo se vrnili na kraj dogajanja. V tem času za njeno podobo ni bilo narejenega ničesar. Njena zunanjost še naprej vidno propada, močno načeti pa so tudi njeni stebri. Gre za umetnostni in arhitekturni spomenik Ptuja, ki se kot takšen ohranja tudi po novem odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju MO Ptuj.
V tem trenutku je namreč še v veljavi istoimenski odlok, ki pa je bil sprejet še za območje velike občine Ptuj v letu 1989. V letošnjem letu pa so z njega črtali spomenik kulturne dediščine, vilo na Ormoški cesti 24, ki so jo podrli nevestni investitorji oziroma izvajalci gradnje trgovskega objekta na Ormoški cesti. Epilog naj bi zadeva dobila na sodišču, kako daleč je postopek, pa v tem trenutku ni znano. Policija je svoje delo opravila in ga predala naprej v reševanje ptujskemu okrožnemu državnemu tožilstvu. Strokovne podlage na razglasitev nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju MO Ptuj je Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor, ki je pristojna za varovanje in nadzor nepremične dediščine na območju MO Ptuj, pripravila že v letu 2006, ko so dokument predstavili tudi javnosti. Z njim naj bi število spomenikov, ki se predlagajo v varovanje, povečali za 35. MO Ptuj z odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na njenem območju z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgo-dovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji razvoj. Občinska komisija (Lidija Majnik, Aleš Arih, mag. Janko Širec, Alenka Kor-
par in Ivan Vidovič) je strokovne podlage pregledala, v stališča pa zapisala, da je smiselno v novem odloku obdržati kot spomenike lokalnega pomena vse tiste, ki so že bili razglašeni za spomenike lokalnega pomena, ohranijo naj se vplivna območja arheologije, kot so navedena v obstoječem odloku, grad Ristovec naj se varuje v enakem obsegu kot doslej, za Čuševo hišo v Spodnjem Velo-vleku pa se preveri obstoj etnološkega spomenika na terenu. Člani komisije pa ne podpirajo razglasitve novopredlagane dediščine: Tehnični spomenik (stara usnjarna v Dravski ulici), arheološki spomenik (arheološko najdišče Ob železnici), naselbinski spomenik (vilska četrt), zgodovinski spomenik (Kicar, rojstna hiša Jožeta Lacka), vrtno-arhitekturne spomenike (Mestni park, Ljudski vrt, Platanov drevored na starem sejmišču).
Enonadstropna hiša s stebriščnimi, v toskanskem slogu oblikovanimi arkadami v pritličju in nadstropju ulične fasade je bila zgrajena v prvi polovici 18. stoletja. S svojo pojavnostjo, ohranjeno tlorisno zasnovo, arhitektonskimi arhitekturnimi detajli spada med pomembnejše hiše starega mestnega jedra, česar pa iz njenega stanja ni zaznati. Na temeniku kamnitega portala v pritličju je viden stro-
Foto: Črtomir Goznik
Enonadstropna hiša s stebriščnimi, v toskanskem slogu oblikovanimi arkadami v pritličju in nadstropju ulične fasade je bila zgrajena v prvi polovici 18. stoletja. Kot umetnostni in arhitekturni spomenik Ptuja pa mestu s častitljivo starostjo ni v ponos.
jarski znak in letnica 1739. Hodnika v pritličju in nadstropju sta križnogrebenasto obokana. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje zgodovinskih, kulturnih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik. Prepovedani so vsi posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrže-
Foto: Črtomir Goznik
Na Dravsko 23, ki je umetnostni in arhitekturni spomenik, se navezuje Dravska 25, ki pa ni zaščitena, je pa v podobnem stanju. Obe hiši močno kazita ta del Ptuja.
Napoved vremena
Ako je na Lenartovo (6.) lepo ali grdo, 16/9 ostalo bo do božiča tako.
Danes bo oblačno, le na severovzhodu sprva še delno jasno. Dež se bo dopoldne postopno razširil nad večji del države in zvečer postopno ponehal. Le v Prekmurju ter deloma na Štajerskem bo ostalo večinoma suho. Najnižje jutranje temperature bodo od5 do 10, ob morju 13, najvišje dnevne od 12 do 17, ob morju do 19 stopinj C.
V sredo bo pretežno oblačno. V severovzhodnih krajih bo ves dan večinoma suho. Drugod bo občasno deževalo, deloma z nevihtami. V četrtek bo oblačno, občasno bo deževalo, več dežja bo v zahodni in južni Sloveniji.
valnih posegov, prepovedano pa je posegati v arkadno dvorišče z dograjevanjem objektov ali spreminjanjem njegove tlorisne vizualne podobe, razen seveda vzdrževalnih del. V območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ko jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod, so še zapisali v opis varstvenega režima. Ob dodatku preostalega zapisa, da je zavarovano območje namenjeno trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot, povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, predstavitvi kulturnih vrednot, uč-no-demonstracijskemu delu, znanstveno-raziskovalnemu delu ter poslovni in storitveni dejavnosti, pa mora odgovorne biti že najmanj močno sram, da prepuščajo propadanju edinstveno hišo z arkadami, ki naj bi sodila med pomembnejše hiše starega mestnega jedra, kjer sicer v zadnjih letih potekajo obnove v nekem redu oziroma zaključenem območju, zlasti še najvidnejšega dela Ptuja, Slovenskega trga, Mestnega trga in Lackove ulice. V Dravski 23 so letos upravljavci, Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, ki vzdržuje tudi ta objekt, uredili kopalnico. Kot vedno je tudi v tem primeru problem denar, sredstev za vzdrževanje in obnove pa je malo ali skoraj nič (okrog 9000 tisoč evrov) za vso bogastvo tega mesta. Iz stanarin, ki so minimalne, naj bi ob fasadah uredili čim več kopalnic (še ne tako dolgo tega smo pisali o tem, da kar 40 odstotkov objektov v starem mestnem jedru nima kopalnic), streh, tudi obnov stanovanj ob preselitvah, prav tako pa tudi oken. Samo v tem trenutku je vlog za zamenjavo oken kar 250. Ne glede na omenjeno problematiko pa bi
mesto moralo narediti prednostni seznam objektov, ki bi jih morali glede na vse povedano čim prej urediti, da ne bodo dokončno propadli. Turisti, ki si mestno jedro podrobneje ogledujejo in vsako zanimivost tudi fotografirajo, pa se nikakor ne morejo načuditi, da se za Dravsko 23 končno nekaj ne naredi, da bo kot umetnostni in arhitekturni spomenik še lahko bogatila to mesto. Stanovalka Štefka Štebih v njej biva že od leta 1943, je nemočna, lahko le nemo opazuje vidno propadanje kulturnega spomenika, sama ne more narediti ničesar, lahko le opozarja. Odkar se je v njej naselila, od tega je 65 let, se spominja, da je bila pred 40 leti enkrat prekrita streha, enkrat pa urejena fasada, drugih zunanjih posegov pa ni bilo. Zdaj naj bi zamenjali tudi nekaj strešne opeke, poškodovane od toče.
Zdaj čakamo, da bo od nekod le prišel predlog za sanacijo objekta, saj odlok, ki je samemu sebi namen, koristi ne prinaša. Mestna oblast pa se tudi ni odločila, da bo spomenik izvzela iz varstvenega režima, kot je to naredila za objekt nekdanjega usnjarne, prav tako v Dravski ulici, kjer naj bi uredili nove ptujske hotelske zmogljivosti.
Kljub prizadevanjem, da bi na vseh silnih seznamih za obnovo fasad, ki so nastali tekom let, resnici na ljubo nismo našli stavbe v Dravski 23. Vse kaže, da je predaleč od mestnega jedra in Mestne hiše, da bi jo opazili.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Anja Podho-stnik, Ob železnici 21, Ptuj - Lucijo; Danijela Leskovar, Breg 65, Maj-šperk - Tea; Alenka Horvat, Zagojiči 14/d, Gori-šnica - Aljaža; Alenka Petrovič, Nova vas 55, Markovci pri Ptuju -Jaka; Jasna Bosilj, Do-lane 21/c, Cirkulane -Erika; Jadranka Javor-nik, Vinarje 8, Zgornja Ložnica - Vida; Nataša Cebek, Grajena 19, Ptuj
-	Tea; Bojana Ferčec, Tr-lično 8, Rogatec - Tilna; Aleksandra Unuk, Maj-šperk 105 - Taia; Katja Kelenc, Ul. 25 maja 9, Ptuj - Kajo; Marjetka Hergula, Senešci 2/b, Velika Nedelja - Jano; Barbara Srdinšek, Mala Varnica 4/d, Zgornji Le-skovec - Tinaia; Efigeni-ja Hajnšek, Brestovška c. 12, Rogaška Slatina
-	Marsela; Lorlene Hu-bec Vidovič, Mariborska cesta 58, Ptuj - Andraža; Verena Majcenovič, Markovci 91 - Gašperja; Monika Gajšek, Kočice 59, Žetale - Tomaža; Silva Ovčar, Zg. Gruškovje 32, Podlehnik - Tadeja; Urša Zver, Janežovski Vrh 37, Destrnik - Tristana; Polonca Jalšovec, Sveti Tomaž 20 - dečka; Romina Vrbanec, Sp. Se-čovo 84/c, Rogaška Slatina - Maja.
Umrli so: Elizabeta Karnet, rojena Kelbič, Wilsonova ulica 23, Maribor, rojena 1922
-	umrla 17. oktobra 2008; Ivana Lah, rojena Horvat, Moškanjci 87, rojena 1922 - umrla 22. oktobra 2008; Jožef Fuks, Župečja vas 40, rojen 1926 - umrl 20. oktobra 2008; Marija Avguštin, rojena Škra-bl, Slape 15/b, rojena 1933 - umrla 23. oktobra 2008; Franc Tušek, Pušenci 15, rojen 1940 -umrl 18. oktobra 2008; Alojzij Polajžer, Ulica Lackove čete 18, Ptuj, rojen 1936 - umrl 23. oktobra 2008; Žana Ga-brovec, Ptuj, Jadranska ulica 17, Ptuj, rojena 2008 - umrla 21. oktobra 2008; Milan Taciga, Doklece30, rojen 1947 -umrl 24. oktobra 2008; Marija Klaneček, Gere-čja vas 9, rojena 1944
-	umrla 25. oktobra 2008; Marija Lešnik, Pušenci 29, rojena 1921
-	umrla 26. oktobra 2008; Drago Nahberger, Kungota pri Ptuju 65, rojen 1958 - umrl 24. oktobra 2008; Marija Nahberger, rojena Širov-nik, Suha veja 2, Ptuj, rojena 1925 - umrla 28. oktobra 2008.
Obiščite nas na ORMOŠKI 5, Ptuj
HIŠNI SEJEM na PTUJU
Od 3. do 14. novembra 2008
10% popust za vrata lip U
8% popust za lesena okna {nakup nad 500 €)
<tVLI<P,
projekti d.o.o.
S 051/61-74-71; 02/620-97-94
www.tulip-projekti.si, po. 9-20. io-io: 3-17. pt: s-13