48 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 SEVERNOAMERIŠKE PODRUŽNICE DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA DO PRVE SVETOVNE VOJNE andrej vovko Ena od osnovnih značilnosti zadnjih deset- letij habsburške monarhije so bili zelo hudi raznarodovalni pritiski, ki so jih gospodarsko močni in politično privilegirani »zgodovin- ski« narodi te mnogonarodne države izvajali nad gospodarsko šibkejšimi ter politično za- postavljenimi »nezgodovinskimi narodi, med katere so sodili tudi naši slovenski predniki. Zelo naglašeno bojišče napadalnih in obramb- nih nacionalizmov je bilo šolstvo. Liberalna šolska zakonodaja v avstrijski polovici mo- narhije, ki je zlasti z osnovnošolskim zako- nom iz leta 1869 dala šoli in učiteljstvu večjo neodvisnost in družbeno veljavo, pa vsaj v narodnostno mešanih pokrajinah ni pravično rešila vprašanja osnovnošolskega učnega je- zika, saj je odločitev o njem prepuščala kra- jevnim in deželnim oblastem, ki pa so bi- le pogosto v rokah »zgodovinskih« narodov tudi tam, kjer so bili ti številčno v manjšini. Po »zaslugi« take zakonodaje npr. Slovenci niso mogli do ustreznega števila javnih šol zlasti na Koroškem, Štajerskem, v Istri in v mestu Trstu. Ko so bili v času vlade grofa Taafeja nemški liberalci v avstrijski polovici drža- ve odstranjeni z vlade, so slovenski poslanci v državnem zboru v zameno za podporo Taafejevi vladi dobili tudi nekaj proslulih »drobtinic«, med drugim tudi na šolskem področju. Nemški nacionalistični krogi, »ar- hitekti« zloglasnega »Adria-Brücke«, seveda tudi tega malenkostnega zastoja v svojih na- črtih niso mogli preboleti, zato so začeli s svojim zasebnim šolskim društvom »Deut- scher Schulverein«, ustanovljenim leta 1880, sestavljati mrežo podružnic ter zasebnih vrt- cev in osnovnih šol tudi na povsem sloven- skem etničnem ozemlju.* Cehi, ki so bili poleg Slovencev eden izmed »osnovnih ciljev« Schulvereina, so se mu že leta 1880 postavili po robu z lastno zasebno kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 49 Šolsko organizacijo Osrednjo šolslco matico, ki je ustanavljala svoje češke zasebne šolske ustanove na češkem etničnem ozemlju. Ce- hom, ki so bili v mnogih pogledih učitelji Slovencev, so ti sledili leta 1885, ko so na 1000-letnico smrti prosvetitelja Slovanov sv. Metoda (omenjeno obletnico so Slovani v habsburški monarhiji slovesno proslavljali) ustanovili svojo zasebno šolsko narodnoob- rambno organizacijo Družbo sv. Cirila in Me- toda. Cilj te Družbe, znane tudi s kratico CMD, je bil v smislu njenih pravil ustanav- ljati in vzdrževati zasebne slovenske osnovne šole in vrtce na katoliški in narodni podlagi. Njen pobudnik je bil duhovnik in zgodovinar Ivan Vrhovnik, med ustanovitelji pa zlasti vidni liberalni politiki na čelu z Ivanom Hri- barjem. CMD je bila zamišljena kot cerkvena bratovščina po vzoru na Družbo sv. Mohorja. V prvem obdobju je delovala bolj ali manj slogaško. Med njenimi člani je bilo precej du- hovnikov, čeprav so jo privrženci katoliške stranke že kmalu po ustanovitvi začeli ozna- čevati kot »liberalno« in obtoževati, da po- stavlja narodnost pred vero. Radikalneje usmerjeni privrženci liberalne stranke prav tako niso bili povsem zadovoljni s CMD; oči- tali pa so ji, da je »klerikalna« ter da s pre- težno od liberalcev zbranim denarjem podpira med drugim redovnice-šolske sestre, ki so sestavljale del šolskega osebja na njenih šolskih zavodih. Kljub tem napadom z obeh bregov pa je predsedniku CMD Tomu Zupa- nu, enemu najvidnejših slovenskih liberalno usmerjenih duhovnikov, še nekako uspelo zadržati »concordio« (slogo) do leta 1907. Leta 1886 je CMD dobila novega nasprot- nika — italijansko raznarodovalno organiza- cijo Pro Patria, ki pa so jo zaradi njenega preveč izzivalnega iredentističnega obnašanja avstrijske oblasti leta 1890 sicer razpustile, naslednje leto pa dovolile ustanoviti njeno naslednico Lego Nazionale, ki je s svojimi podružnicami in šolskimi zavodi delovala na Primorskem podobno kot Schulverein. Ome- niti velja tudi, da so leta 1893 po zgledu slo- venske CMD ustanovili Družbo sv. Cirila i Metoda za Istru, ki je v hrvaškem delu Istre ustanovila precejšnje število svojih šol, v slo- venski Istri pa se je dejavnost obeh Družb precej prepletala. Ena osnovnih značilnosti CMD je bila, da je delovala z denarjem, ki je pritekal izključ- no na prostovoljni podlagi. Med njenimi fi- nančnimi sredstvi ni bilo ruskih rubljev, kot so ji to očitali nemški liberalni časopisi, med- tem ko so si njeni nemški in italijanski na- sprotniki obilno pomagali z nemškimi in ita- lijanskimi »darili«, zbranimi onstran avstrij- skih meja. Eden najpomembnejših virov fi- nančnih sredstev Družbe so bili prispevki njenih podružnic, ki so bile razpredene po slovenskem etničnem ozemlju avstrijske po- lovice monarhije, po letu 1907 pa jih najdemo tudi na Dunaju in Leobnu, čeprav te niso bi- le posebno uspešne. Podružnice so razen čla- narin pošiljale tudi izkupičke od veselic in podobnih prireditev, razen te dejavnosti pa so bile s svojimi knjižnicami in prosvetnim de- lovanjem pogosto prva žarišča slovenskega narodnega osveščanja. Na višku delovanja Družbe je bilo leta 1914 283 podružnic z 18.653 člani. Med dejavnosti »pridobitne plati« CMD je sodilo tako imenovano založništvo blaga »V prid CMD«. Posamezni trgovci so določene vrste blaga opremili s Ciril-Metodovim ime- nom in kot take so pri določeni vrsti potroš- nikov (zlasti slovensko-liberalnih) šle bolje v prodajo, trgovci pa so del dobička od svoje prodaje namenili CMD. Tako so obstajali »Ciril-Metodove« vžigalice, svinčniki, platno, milo, šampanjec, pivo, kisla voda, rum, čaj in podobno. Denar so prinašale tudi Družbine voščilnice in razglednice, publikacije, med drugim Vestniki in Koledarji (Vestniki), ki so danes dragoceno gradivo za Družbino delo- vanje, volila in zapuščine njenih članov, ki so Družbi omogočila, da je preživela drugače suhe čase med prvo svetovno vojno, Družbi- ni nabiralniki z njenim geslom »Mal položi dar, domu na altar«, narodni kolki, narodni davek, nabirke v slovenskih časopisih, zlasti liberalno usmerjenih. »Potrošniki« tako zbranega denarja CMD so bili Družbini otroški vrtci in osnovne šole. Prva otroška vrtca so ustanovili leta 1886 v Celju in naslednje leto v Trstu pri Sv. Ja- kobu, prvo Družbino šolo pa leta 1888 prav tako pri Sv. Jakobu. Mreža Družbinih vrtcev in osnovnih šol je bila najbolj razvita v Trstu in njegovih predmestjih, osnovno šolo in vrtec je CMD odprla še v Gorici in v Krminu, razen njih pa še osnovni šoli na Muti in v St. Rupertu pri Velikovcu, podpirala pa je tudi osnovno šolo šolskih sester v Mariboru. V šolskem letu 1913/14 je imela 21 svojih ter podpirala dva goriška vrtca s 1794 otroki, v njenih osmih osnovnih šolah pa je bilo 2514 otrok. Po začetni bolj ali manj uspešni slogi in nadstrankarskem delovanju se je na letni skupščini Družbe leta 1907 v Bohinjski Bi- strici začel odločilen spopad privržencev li- beralne in katoliške stranke za dokončno prevlado v njej. Predsednik CMD Tomo Zu- pan, ki je vedel, da bo do tega prišlo, saj so se znamenja zaostrovanja kazala že nekaj let, je pred tem odstopil. Liberalci, ki so ob 50 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 podpori narodno-radikalnih dijakov in štu- dentov na čelu s poznejšim liberalnim ve- ljakom dr. Gregorjem Žerjavom, že pred skupščino zbrali dovolj pooblastil in dosegli premoč, so na skupščini prevladali, izvolili svoje novo vodstvo z novim predsednikom CMD, gimnazijskim profesorjem matematike in fizike Andrejem Senekovičem, poraženi privrženci katoliške stranke pa so skupščino demonstrativno zapustili, v naslednjih letih pa se umaknili tudi iz njenih podružnic. Leta 1910 so ustanovili svojo narodnoobrambno organizacijo Slovensko stražo, ki naj bi po- dobno kot CMD ustanavljala in vzdrževala zasebne slovenske šolske ustanove. Prelom leta 1907 je pomenil za CMD mo- dernizacijo in obnovitev delovanja. Narodni radikali so uveljavljali nekatere novosti, med drugim npr. potovalne učitelje, ki so skrbe- li za živahnejše delovanje podružnic CMD. Ob tej poživitvi delovanja CMD, ki je postala liberalno »uvrščena«, so bili do določene mere upravičeni očitki slovenske ljudske stranke o Družbi kot »agentu« liberalne stranke zla- sti na podeželju. Nadaljnji razvoj CMD je na- silno prekinila prva svetovna vojna s svojim začetnim preganjanjem zavednih Slovencev, krvnim davkom med njenimi člani in učnimi močmi ter denarnimi stiskami. Po razpadu Avstro-Ogrske je CMD izgubila tretjino po- družnic in svoje zavode, ki so ostali zunaj meja novo nastale jugoslovanske države. V novih razmerah je v starojugoslovanski drža- vi dolgo iskala »smisel življenja«, ki ga je našla v podpori javnim slovenskim šolam ob severni meji, v Prekmurju ter na Kočevskem, pa tudi sicer v javnosti malo vidni podpori slovenskim rojakom na Primorskem in Koro- škem. Med drugo svetovno vojno ji je bilo delovanje onemogočeno, zato pa ga je spet obnovila po letu 1945 in ponovno z namenom podpirati naše zamejske Slovence. Njeno de- lovanje je v zadnjem času postopoma zaspar- lo.^ Po tem uvodnem delu posvetimo naše za- nimanje podpori, ki je bila Družba sv. Ci- rila in Metoda deležna od naših izseljencev v Severni Ameriki in katere najvidnejši izraz je bila od slovenske neodvisna mreža sever- noameriških podružnic CMD. Družba je bila finančne podpore slovenskih izseljencev de- ležna že pred ustanovitvijo teh podružnic, v času njihovega delovanja pa tudi mimo njih. Prvi severnoameriški podpornik Družbe sv. Cirila in Metoda je bil slovenski izseljenski duhovnik Josip Zalokar iz Red Jacketa v Mi- chiganu, ki je leta 1892 poslal CMD 333 gol- dinarjev za tri pokrovitelj nine (pokrovitelji so bui tisti člani Družbe, ki so plačali najmanj 100 goldinarjev, zato pa so bili med vsem članstvom z izjemo vodstvenih in častnih čla- nov najvišje cenjeni).^ V času neposredno pred ustanovitvijo severnoameriških podruž- nic beležimo več denarnih pošiljk iz Severne Amerike, tako v letu 1908 75 kron, ki jih je zbral in poslal vidni ameriški Slovenec Fran (Frank) Sakser.« Dogodki v zvezi z napadom nemških na- cionalistov na skupščinarje CMD v Ptuju leta 1908 ter krvavo nasilje v Ljubljani, ki je do- seglo višek z umorom Lundra in Adamiča, so razburili tudi ameriške Slovence. Tako so ti ob protestnem shodu v Clevelandu naredili tudi denarno zbirko, od katere je bila CMD deležna 340 kron, ostalo pa so namenili za spomenik Lundru in Adamiču (300 kron) ter 400 kron podpore drugim žrtvam nemškega državnega nasilja. Časopis Glas naroda je za CMD zbral 60 kron, prispevek 25 kron je po- slal clevelandski Sokol, Slovensko podporno društvo sv. Petra v Brooklinu pa 50 kron let- ne podpore z zagotovitvijo, da se je bo z enako vsoto spomnil vsako leto.* Glas naroda je s svojimi zbirkami nadaljeval in poslal CMD »za pirhe« 100 kron." Bolj organizirano raven sodelovanja med ameriškimi Slovenci in slovensko CMD po- meni že omenjena ustanovitev mreže podruž- nic v Severni Ameriki. Prvo podružnico CMD so ustanovili 4. julija 1909 na ameriški dr- žavni praznik v New Yorku. Njen prvi pred- sednik je bil že omenjeni Frank Sakser, taj- nik pa Ivan Zupan.'' Ustanovni zbor 1. ameriške CMD podruž- nice je bil v dvorani češkega Sokola, vanjo pa se je včlanilo 53 članov. Podružnica je imela zelo malo osnovnih pravil, njen glavni namen je bil zbirati finančna sredstva in jih pošilja- ti slovenski CMD. Osnovna letna članarina je bila 50 centov ali 2,50 krone, ustanovniki pa so plačali enkrat za vselej 10 dolarjev ali pre- računano 50 kron. Ob ustanovitvi so s po- ložnico Ljubljanske kreditne banke poslali 180 kron prispevka in 20 kron iz nabiralnika CMD ki ga je imel v pisarni potovalnega podjetja Frank Sakser. Hkrati z newyorsko so začeli snovati druge severnoameriške podružnice. V času, ko so na slovenskem ozemlju podružnice CMD pre- življale krizo, ki jo je izzval razkol leta 1907, so v ZDA nastajale nove podružnice, za new- yorsko do 1. avgusta še podružnica št. 2 v kraju Dunlo v Pensylvaniji s 15 člani in 7,5 dolarja udnine ter št. 3 v Bridgeportu v Ohiu s 13 člani ter 6,50 dolarja udnine. Ker slovenska CMD v duhu svojih pravil ni mogla ustanavljati podružnic zunaj av- strijske polovice habsburške monarhije, je bi- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 51 la ameriška organizacija podružnic samo- stojna. Za njeno ustanovitev v določenem kraju se je moralo priglasiti vsaj 12 članov, zbrani denar pa naj bi pošiljale neposredno prvi in glavni podružnici v New Yorku, ki naj bi vodila skupen račun vseh podružnic. Podružnice so imele odbor, ki so ga sestavljali predsednik, tajnik, blagajnik ter dva nadzor- nika, njihovo širjenje pa je zelo podpiral ameriški izseljeniški časopis Glas naroda.* Kot zanimivost omenimo, da slovenski izseljenci v Ameriki slovenski CMD niso po- šiljali le denarja, temveč tudi stare znamke, kot npr. v letu 1909 Anton Pebrovec iz Winter Quartersa,' medtem ko je vžigalice, cigarete in tobak »v prid Družbi sv. Cirila in Meto- da« po pogodbi z njenim slovenskim vod- stvom v Severni Ameriki prodajal Alojzij Av- senik.'" Poleg podružnice št. 4 v Leadvillu, Colora- do, ki naj bi bila ustanovljena v začetku av- gusta 1909, so 14. novembra istega leta usta- novili podružnico v Calumetu, Michigan, in to predvsem po zaslugi tamkajšnjega časopisa »Glasnika,« ki je v krasnih člankih predočil »ameriškim Slovencem pogibel, pretečo Slo- vencem v Avstriji«. Tajnik newyorske po- družnice Zupan je tako v letu 1909 poslal slo- venski CMD preko 400 kron." O prispevkih slovenskih izseljencev je bil govor tudi na let- ni skupščini CMD na Jesenicah. 8. avgusta 1909, kjer je blagajnik, notar Hudovernik go- voril o »ameriških bratih,« ki tudi v Ameriki »pazno zasledujejo vse naše delovanje« in so Družbi poslali 440 kron.*2 ger je bila pošiljka Ivana Zupana ob koncu tega leta, gre po vsej verjetnosti za dve različni nakazili. V začetku leta 1910 je v Severni Ameriki delovalo že devet podružnic z okrog 600 člani. Njihovo dejavnost sta podpirala in delovanje CMD pojasnjevala časopisa Franka Sakserja Glas naroda ter calumetski Glasnik, ki ga je urejal Fr. Schweiger. Podružnica št. 1 v New Yorku je razen zbiranja prispevkov ostalih podružnic posredovala razpečrevanje »na- rodnega blaga« ter naročila tudi 15 izvodov Slovenskega Branika, časopisa v Ljubljani, ki je dal pobudo zanj Ivan Vrhovnik ter ga tudi urejal. Slovenski Branik je poleg podrobnih poročil o delovanju CMD, podružnic ter ame- riških podružnic objavljal tudi druge pri- spevke z narodnoobrambno vsebino." Mreža podružnic in odbornikov ameriške CMD je bila v začetku leta 1910 takšna: 1. New York, 71 članov, predsednik Josip Rems, tajnik Ivan Zupan, blagajnik Vinko Zevnik, nadzornika Alojz Cešarek in Jakob Bauer, 2. Dunlo, 17 članov, predsednik Anton Poje, tajnik Frank Kavčič, blagajnik Al. Bavdek, nadzornika Al. Sterle in Ivan Bovha, 3. Brid- geport, 20 članov, predsednik Andrej Hoče- var, tajnik Mih. Hočevar, blagajnik Anton Hočevar, nadzornika Ma. Žitnik in Fr. Gre- gorčič, 4. Pueblo, Colorado, 115 članov, pred- sednik Ivan Prijatelj, tajnik Ivan Gaber, blagajnik Ivan Merhar, nadzornika Ivan Vi- dic in Fr. Bambič, 5. Cumberland, Wyo- ming, 31 članov, predsednik Ivan Sare, tajnik. Josip Kežman, blagajnik Ivan Medved, nad- zornika Fr. Tlakar in Josip Marolt, 6. Ca- lumet, Michigan, 137 članov, predsednik Fr. Schweiger, tajnik Josip Cešarek, bla- gajnik Mihael Zunič, nadzorniki L. F. Klop- čič, M. F. Kobe, Ivan Plut, Peter Belopav- lovič, 7. Eveleth, Minnesota, 93 članov, 8. La- kewood, Ohio, 13 članov, predsednik R. Murn, podpredsednik M. Udovič, tajnika A. Kolbe- sen in Josip Smajdek, blagajnik L. Smajdek, 9. Winter Quarters, Utah, 67 članov, predsed- nik Ivan Juvan, tajnik Anton Terbovc, bla- gajnik L. Lavtar, nadzornika Andrej Juvan in Tomo Majnik, 10. Chisholm, Minnesota, 20 članov, 11. Aurora, Minnesota, 26 članov, 12. Salida, Colorado, 31 članov, 13. McKinley, Minnesota, 15 članov." Ob začetku leta je prejela slovenska CMD od ameriških Slovencev 800 kron, v tej vso- ti pa je bilo tudi 80 kron, ki jih je marljivi pospeševalec amriških podrružnic CMD v Minnesoti trgovec Matija Pogorele iztržil za Družbine razglednice in kolke." Konec janu- arja je bilo že 20 severnoameriških podružnic z okrog 900 člani, ki so od 4. julija 1909 poslali v staro domovino vodstvu CMD 1800 kron. Novi podružnici CMD sta nastali 7. marca 1910 v Superiorju, Wyoming in nekaj kasneje v Rock Springsu v isti zvezni državi. Prva podružnica je štela 27 članov, v začasni od- bor pa so izbrali kot predsednika Antona Ve- harja, tajnika Martina Stalika, blagajnika Ja- koba Tavčarja ter nadzornike Antona Petrov- ca, Antona Novaka in Ivana Primirosa.*' V dobrem letu dni od ustanovitve podruž- nice št. 1 je število podružnic CMD v Severni Ameriki naraslo na 28 s 1159 člani. Poleg zgo- raj že omenjenih 13 so bile ustanovljene še naslednje: 14. Frontelac, Kansas, 15. Hibbing, Minnesota, 16. Black Diamond, Washington, 17. Jenny Lind, Arkansas, 18. Johnstown, Pennsylvania, 19. Kansas City, Kansas, 20. Primero, Colorado, 21. Delagua, Colorado, 22. Cleveland, Ohio, 23. Superior, Wyoming, 24. Rock Springs, Wyoming, 25. Sublet, Wyo- ming, 26. Somerset, Colorado, 27. Frontier, Wyoming ter 28. Tacoma, Washington, ki je ob ustanovitvi štela 42 članov. Največ pri- spevkov so zbrale podružnice v New Yorku (279,94 dolarja), Pueblu (63,29 dolarja), EVe- 52 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 lethu (57,60 dolarja) ter Winter Quartesu (34 dolarjev). V prvem letu delovanja 1909/1Ó so podružnice zbrale skupaj 753,60 dolarja, ki so jih nakazali vodstvu CMD v Ljubljano v več obrokih: 26. julija 1909 200 kron (40,70 dolarja) 4. novembra 1909 400 kron (81,60 dolarja), 21. decembra 800 kron (162,80 do- larja), 28. januarja 1910 400 kron, 19. marca 1910 400 kron ter 25. junija 1910 kot jubilej- ni dar ob 25-letnici CMD 1000 kron (204,50 dolarja). Skupaj je bilo do 17. julija 1910 na- kazanih 3200 kron, v blagajni podružnice št. 1 pa je ostal še 101 dolar, ki pa naj bi ga še v istem mesecu poslali v Ljubljano.*^ O podružnicah CMD v Severni Ameriki so govorili tudi na skupščini Družbe v Ljubljani 3. julija 1910. Zanimivo je, da so govorili o 27 podružnicah, kot jih je bilo takrat v resni- ci ustanovljenih, medtem ko so v poročilih iz Amerike navajali 30 podružnic, brez kasneje ustanovljene podružnice v Tacomi. Tako je npr. zelo delavna podružnica v Clevelandu po severnoameriškem seznamu imela številko 24 in z njo tudi nastopala, dejansko pa je bila 22. po vrsti, kajti v omenjenem seznamu ni bilo številk 19, 21 in 27. Morebiti je pri njih šlo za pojav, znan tudi v mreži podružnic v matični domovini, za »mrtvorojene podruž- nice«. Tudi podružnice CMD v Severni Ameriki se podobno kot tiste v matični deželi niso za- dovoljile samo s zbiranjem članarin ter pro- dajo Družbinega blaga, temveč so bile s svo- jimi veselicami, shodi in sejami zelo drago- cena zbirališča slovenskih izseljencev v tujini. Ze zgoraj omenjena podružnica v Clevelandu je imela recimo mesečne seje vsako tretjo nedeljo, na njih so zbirali prispevke tudi za slovensko CMD. Na eni od takih sej so skle- nili, da svojih zbranih prispevkov ne bodo več pošiljali »po ovinku« preko newyorske po- družnice, marveč kar neposredno v staro domovino. Na ta način so vodstvu CMD po- slali tudi izkupiček veselice, ki jo je ta po- družnica organizirala 25. septembra 1910. Predsednik podružnice Louis Pire se je v pi- smu vodstvu CDM sicer opravičeval, da so pričakovali več čistega dobička, kot je bilo 91 dolarjev 50 centov, oziroma pretvorjeno v krone 450 kron, vendar pa ta denar poši- ljajo »z največjim veseljem za napredek in razširjanje blagonosnega dela naše preko- ristne C. in M. družbe«.'^ V letni bilanci CMD se račun Slovencev v Ameriki pojavi z letom 1909, ko znašajo letno prikazani prispevki 634 kron, za leto 1910 pa kar 3661,91 krone. Ob tem navedimo še, da lahko od spremembe načina objave Družbine bilance v letu 1907, ki je v primerjavi s prej- šnjimi prikazi finančnega poslovanja CMD veliko podrobnejša, zasledimo od zgornjih lo- čene prispevke slovenskih izseljenskih časo- pisov, predvsem Glasu naroda, ki je leta 1907 poslal 315, leta 1908 75, leta 1909 pa 210 kron. Od leta 1910 prispevkov Glasa naroda ni več, najbrž so bili vsi finančni napori osredotočeni na prispevke severnoameriških podružnic CMD." Leto 1910 je po vsoti zbranih prispevkov pomenilo višek delovanja ameriških CMD po- družnic, čeprav tudi leto 1911 ni dosti za- ostalo v tem pogledu. Svoje so k darežljivosti naših izseljencev prispevali poleg proslavlja^ nja 25-letnice Družbe tudi napadi nanjo, najbolj znani članek v Slovencu 7. februarja 1910 »Cirilmetodarija«, ki je pozival na boj proti njej, češ da je »protinarodna in strup za narodno idejo«.^" Kot smo že omenili, so bile med našimi iz- seljenci v Severni Ameriki priljubljene tudi zbirke rabljenih znamk, ki so jih potem v matični domovini prodajali in tako v duhu Družbinega gesla zbirali »zrno na zrno«. Na prelomu iz leta 1910 v letu 1911 je tako poslal rabljene znamke tajnik podružnice št. 9 v Winter Quartesn Anton Terbovc, obenem pa še sporočil, da šteje njihova podružnica 71 članov, ki so v letu 1910 zbrali 35,50 dolarja (torej kot kaže 1,5 dolarja več, kot je bilo ob- javljeno v poročilu newyorske podružnice na obletnico njene ustanovitve). ^'Podobno sta rabljene znamke poslala Fr. V. Opaškar in Ivan Klopčič iz Clevelanda.^ Ob koncu leta 1910 in v začetku leta 1911 so nastale še naslednje podružnice z »dokonč- nimi« zaporednimi številkami: 29. Pittsburg, Pennsylvania, 30. Moon Run, Pennsylvania ter 31. Meadow Lands, Pennsylvania. Po- družnico št. 32 v Chicagu, Illinoisu, so usta- novili 12. februarja 1911.23 Osrednja ameriška podružnica CMD št. 1 v New Yorku je imela 27. avgusta 1911 tretji občni zbor, ob katerem je štela 72 rednih ter 1 podpornega člana. Dohodki podružnice so od prejšnjega občnega zbora znašali 131,13 dolarja, stroški 6 dolarjev, tako da je bilo presežka 125,13 dolarja. Skupni dohodki vseh ameriških podružnic v tem obdobju, ki pa je nekatere izmed njih pestilo slabo gmot- no stanje njihovih članov, so bili 580,43 do- larja, izdatki 57,33 dolarja ter presežek 523.,10 dolarja oziroma 24000 kron, ki so jih poslali v Ljubljano v treh obrokih. Od 26. ju- lija 1909 do 8. junija 1911 so ameriške po- družnice poslale v staro domovino vodstvu CMD 5.600 kron. Izvolili so tudi nov odbor podružnice brez prejšnjih predsednika Josipa Remsa in tajnika Ivana Zupana, ki sta se kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 53 službama odpovedala. Novi predsednik je postal Anton Burgar, tajnik Alojzij Andolj- šek, blagajnik Vinko Zevnik, nadzorniki Fran Barbič, Dragotin Adamič ter Fr. Primožič, in odbornika F. Zelenec in Josip Košak. Ze na občnem zboru je obnovilo članarino 42 članov, ki so plačali po 50 centov ter podporni član Frank Sakser, ki je plačal 5 dolarjev.** Zgoraj omenjenim podružnicam se je v letu 1911 kot zadnja priključila še podružnica št. 33 v Oregon Cityju, Oregon. V podružnice so tako imele 1493 članov, v letu 1911 pa so vodstvu CMD posale 3.404.66 krone.^ä V seznamu podružnic CMD v Severni Ame- riki je številko 2 v glavnem nosila podružni- ca v kraju Dunlo (včasih pa tudi podružnica v Clevelandu, kar ji je sicer šlo po delavnosti, ne pa tudi po vrstnem redu nastanka, tam je imela, kot rečeno, številko 22 ali 24). Ustano- vili so jo leta 1909, potem ko so v Glasu na- roda brali poziv za ustanavljanje podružnic CMD po vzoru newyorske. Prvo leto so ime- U 21 članov in zbrali 16,24 dolarja. Drugi letni shod so imeli 7. julija 1910, število čla- nov je v drugem letu delovanja narastlo na 32, s članarino in darovi so v tem letu zbrali 18,84 dolarja. Tretji letni shod so imeli 27. julija 1911, na njem je plačalo članarino 27 članov, skupaj pa so zbrali 16,12 dolarja. Na- menili so se tudi v letu dni zbrati 200 kron (40 dolarjev) za obrambni kamen Družbe sv. Cirila in Metoda. Obrambni kamni so bili na- čin zbiranja sredstev, ki ga je CMD začela spodbujati kot odgovor na tako imenovani Roseggerjev sklad Schulvereina, plačniki teh »kamnov« pa so imeli vse pravice pokrovi- teljev CMD.2« Odbor zelo delavne podružnice CMD v Clevelandu so ob začetku leta 1912 sestavljali predsednik Louis J. Pire, tajnik Ivan Vider- vol, blagajnik Mihael Setnikar, zapisnikar Ivan Rus ter računski nadzornik Franjo Stre- hovec, poleg njih pa so bili njeni člani še Beno Levstik, Hinko Bole, Ivan Zamljen, Anton Bašča, Mihael Cvelbar, Viktor Leveč, John Zmavc, Franc Turk, Ivan Glavač, Fr. Beseničar, Anton Strniša, C. Vintar, Josip Grilc, Peter Pikš in Anton Jerina.^' V tem času so po svoji navadi in za razliko od dru- gih podružnic neposredno nakazali vodstvu CMD 100 kron, ki so jih po besedah spremne- ga pisma položili »na oltar domovinske in slovenske ljubezni do rodne naše domovi- ne«.28 Newyorska podružnica CMD je 17. febru- arja 1912 priredila običajno letno veselico v korist CMD, ki je prinesla preko 500 kron čistega dobička, drugih 500 kron, ki so jih poslali skupaj s tem dobičkom, pa so zbrali od drugih podružnic in s posameznimi darili. Tajnik Andoljšek je darilo, ki ga je kot obi- čajno poslal preko Ljubljanske kreditne ban- ke, pospremil tudi s sporočilom, ki so, kot vidimo, cesto spremljala denarne pošiljke. V njem obljublja, da bo skušal poživiti delo- vanje drugih podružnic CMD, vendar pa te pri njihovem delovanju ovira brezposelnost članov in nestalno delo, zaradi katerega se morajo seliti iz kraja v kraj.^ Podružnica št. 2 v Dunlo je res »izklesala« obljubljeni »obrambni kamen«. Denar zanj pa so zbrali na zabavnem večeru, ki so ga or- ganizirali 20. februarja 1912, kjer so tamkaj- šnji izseljenci pokazali navdušenje »za ko- ristno stvar naše obmejne mladine na Slo- venskem«. Podobno kot v delovanju podruž- nice je tudi o tem večeru poročal v svojem pi- smu Louis Sterle.»« Podobno kot se je to dogajalo tudi na slovenskem ozemlju, ko so podružnice »za^ spale« ali prenehale delovati, ko so se prese- lili njihovi ključni odborniki, srečamo take pojave tudi v Ameriki. Ze večkrat omenjeni tajnik newyorske podružnice Andoljšek je poročal, da skuša podružnice zdramiti iz mlač- nosti, pri čemer uporablja tudi najnovejše številke Slovenskega Branika, vendar pa so se mu začela pisma vračati, kar je bil dokaz, da vodilnih mož določenih podružnic ni več v tistih krajih in da so podružnice prenehale delovati. Kljub temu zagotavlja, da ne bo popustil v svojih prizadevanjih in bo »tudi v tujini držal naš slovenski prapor kvišku«.'* Obrambni kamen — pokrovitelj nino 200 kron je kar sam zbral in poslal mizarski po- močnik Josip Bernik iz Chicaga. Njegovo ne- dvomno velikodušno darilo so v Slovenskem Braniku, ki je redno poročal o delavnosti naših izseljencev v podporo CMD, pospremili z ugotovitvijo, da so »na slovenski zemlji... možje, ki so dobro plačani in prejemajo tiso- čake na leto, a jih pogrešamo med plačniki Družbenega obrambnega sklada, ubogi mizar- ski pomočnik pa je v brezmejni ljubezni do svoje slovenske narodnosti odštel težko pri- služenih 200 K«.'^ Ameriški rojaki so začeli tudi s posebno zbirko, namenjeno pokritju deficita glavne družbe CMD. Na poziv, ki ga je v ta namen objavila newyorska podružnica CMD v Gla- su naroda, so v ta namen prispevali 13 dolar- jev rojaki v Greensburgu v Pennsylvaniji, kjer ni bilo podružnice CMD, ostalo do posla- nega zneska 200 kron pa so zbrali »razni Družbeni prijatelji«.^' Tajnik newyorske podružnice je poleg zgo- raj omenjene vsote ob koncu junija 1912 po- 54 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 slal v dveh delih še 800 kron, ki jih je zbral iz članarine svoje podružnice, iz prispevkov za pokritje deficita CMD ter v spomin na umr- lega pesnika Antona Aškerca, ki je bil tudi član CMD ter ustanovitelj podružnice te dru- žbe v Šmarju pri Jelšah leta 1886. Poziv ameriškim Slovencem, naj počastijo njegov spomin, je prinesel newyorski Glas naroda. Občni zbor newyorske podružnice 30. junija 1912 po tajnikovih besedah ni preveč uspel, ker je bila udeležba zaradi zelo vročega dne zelo pičla, zagotovil pa je, da bo skušal od članov izterjati članarino ter pridobiti tudi nove.** Pridno je delovala tudi clevelandska po- družnica, ki je v obdobju 1910—1912 poslala Družbi 1800 kron. Med naše izseljence je ši- rila tudi »Slovenski Branik«, ki jim je po- menil osnovni vir informacij o delovanju Družbe sv. Cirila in Metoda.'^ Na letni skup- ščini CMD 22. septembra 1912 v Trstu je navzoče v imenu clevelandske podružnice po- zdravil tudi Ivan Lah iz Šmarja, ki je pre- bral pismo podružničnega predsednika Louisa Pirca, v katerem je ta med drugim zapisal, da bodo tisti ameriški Slovenci, ki se zavedajo pomena CMD, še naprej polagali »svoje obole na materinski oltar«. V letu 1921 je bilo teh »obolov« za 2.809,70 kron.^« »Učinek« ameriških podružnic CMD je začel v letih 1913 in 1914 postopoma upadati, leta 1913 najprej na račun »konkurence« balkan- skih vojn. Tako je poročal Louis Pire iz Cle- velanda v začetku leta 1913, da so sicer poslali CMD 100 kron, da pa je bilo treba »nabirati za trpeče naše balkanske brate, katerim smo poslali 1700 K iz Clevelanda« ter da je iz- seljencem potrebno mnogo narodne požrtvo- valnosti »za ohranitev rodne zemlje in slo- venskih otrok zoper turške navale sovražnih sosedov.«.*' Svoje prispevke je redno pošiljala tudi podružnica v New Yorku, najprej 400 K za Novo leto, nato še 400 K kot dobiček pred- pustne veselice. Preden je na letni skupščini podružnice odložil tajniško službo, ker je bil preveč zaposlen drugje in si je ustvaril dom precej daleč od mesta, je Alojz Andoljšek po- slal CMD še 800 kron, od katerih je bilo 400 članarina in izkupiček veselice podružnice v Chicagu, 400 pa večinoma prispevek podjetja Franka Sakserja. Novi odbor podružnice so sestavljali predsednik Karol Adamič, tajnik Ivan Terček, blagajnik Fr. Pirnat, nadzorniki Skrabar, Hergula in Erhatič ter odbornika Primožič in Zlatic.** Svoj ponovni prispevek 100 kron je poslala tudi clevelandska podruž- nica CMD. V letu 1913 so naši severnoameri- ški izseljenci poslali vodstvu CMD 1.569,13 krone.** Kot kaže, je v letu 1914 od vseh severno- ameriških podružnic delovala le še newyor- ška, ki je v začetku leta poslala vodstvu CMD prispevek 650 kron. V »Slovenskem Bra- niku« so ta dar pospremili z zahvalo daroval- cem, obenem pa z značilnim vprašanjem »Kaj pa ostale ameriške podružnice?«*« Te očitno niso bile več posebno delavne, saj je bilo v bilanci CMD za leto 1914' v rubriki Račun darov Slovencev v Ameriki zapisanih le 673,20 krone, torej očitno le 23,29 krone več, kot jih je poslala newyorska podružnica. Pri- spevek ameriških Slovencev zasledimo v Družbini bilanci še v letu 1916, in sicer 433 liron.*' Ker za Račun Ameriških Slovencev v bi- lanci CMD nikjer ni jasno, da vsebuje samo prispevke ameriških podružnic, moremo skle- pati, da so v njem najbrž zajeti tudi darovi tistih izseljencev, ki svojega denarja niso po- šiljali preko teh podružnic, ampak neposredno sami. Tak velik ameriški dobrotnik Družbe je bil že omenjeni trgovec Matija Pogorelec iz Chicaga, ki je tako poslal leta 1912 novoletni dar 200 kron, od katerih jih je sam nabral od dobičkov pri kupčijah »po malem nekaj tu nekaj tam«, 100 K pa so zbrali na zborovanju Kranj sko-slovenske katoliške jednote oktobra 1911 v Chicagu.*® Podobno se je Pogorelec spomnil Družbe z darilom 100 K v začetku leta 1913, ko pa je v februarju istega leta pro- slavljal svoj 45. rojstni dan in 20-letnico bi- vanja v Ameriki, je slovenski CMD poslal še 50 K.** »Najvnetejši pospeševalec Družbe sv. Cirila in Metoda v daljni Ameriki »Pogorelec pa je razen denarja obljubil še posebno da- rilo — prepariran rep klopotače, ki bi ga sko- raj pičila juUja 1913, ko je hotel na svojih trgovskih poteh nabirati rože. Vest o tem do- godku so v Slovenskem Braniku pospremili s komentarjem, da so veseli, da se mu ni nič zgodilo in da mu želijo, »da bi še mnogo let nabiral po Ameriki cvetke in prispevke Druž- bi C. M. zatirajoči strupeno kačjo zalego v stari domovini«. Ni podatkov, ki bi potrjevali, da je kačo »za šolsko porabo« v resnici po- slal.** Slovenski izseljenci, združeni v Družbo za- vednih Slovencev v Jolietu, Illinois, kjer ni bilo ameriške podružnice CMD, so vodstvu CMD v prvi polovici leta 1911 poslali 200 kron kot ustanovnino in to po tamkajšnjem podje- tju »Ogulin in Sitar« ter izrazili željo, »da bi naša prekoristna družba rasla, procvitala in uspevala toliko časa, dokler bode moral naš mili zatirani narod sam graditi šole za svojo deco ob ogroženih mejah«.*' Videli smo že, kako vneto je za CMD de- loval Frank Sakser, z manjšimi, a zato nič kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 55 manj velikodušnimi darovi pa so se Družbe spomnili še med drugimi duhovnik J. Judnič iz Leadevilla, Colorado, ki je svoj dar 5 kron na prelomu iz leta 1912 v 1913 poslal po zna- nem založniku L. Schwentnerju, »gdč. Ruso- va« iz Shensey Rectory Herts (?), ki je svoj prispevek 6,13 K poslala po Ljubljanski kre- ditni banki, Antonija Foerster iz Chicaga, ki je poslala svoj dar 75 kron ob 25. obletnici ženske podružnice CMD v Trstu leta 1912.''' Po podatkih iz bilanc Družbe sv. Cirila in Metoda so v obdobju od 1909 do 1916 ameri- ški Slovenci zbrali 13.185,60 krone darov (se- veda v dolarjih, ki so jih potem zamenjali v krone), k temu pa lahko prištejemo še 600 kron, ki jih je posebej zbral časopis Glas na- roda. Glede na razmeroma kratko obdobje zbiranja je to za okoliščine, v katerih je delo- vala CMD, kar lepa vsota, po drugi strani pa moramo ugotoviti, da je znašala letna plača za otroško vzgojiteljico v CMD vrtcu od 800 do 1000 kron letno, učiteljska plača še neko- liko več, stroški za učiteljske plače in vzdr- ževanje deške osnovne šole pri Sv. Jakobu v Trstu pa samo v letu 1914 20.683,98 krone.-'s Seveda je bil finančni učinek ameriških po- družnic CMD le ena plat njihovega delovanja, prav tako, če že ne še bolj pomembna je bila njihova vloga, ki so jo odigrale pri povezo- vanju naših izseljencev ter ohranjevanju nji- hove narodne zavesti in vezi z matično domo- vino. OPOMBE 1. O Schulvereinu glej: Petindvajset let Schul- vereina. Učiteljski tovariš, Ljubljana, 1905, str. 181, 182. Zmaji brez zob, Koledar (Vestnlk) šol- ske Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani za leto 1924, Ljubljana 1923, str. 69—80. — 2. O CDM: Pogled na prvo četrtstoletje Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Ljubljana 1910. Polstoletje družbe sv. Cirila in Metoda, Jubilej- ni koledar obrambne Družbe sv. Cirila in Me- toda v Ljubljani 1936, Ljubljana 1935, str. 32 do 48. — 3. Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Me- toda VI, v Ljubljani 1892, str. 27. Slovenski Branik, Ljubljana, V 1912, str. 57—58. — 4. Slo- venski Branik, Ljubljana, 1/1908, str. 91. — 5. Slovenski Branik, Ljubljana, 11/1909, str. 36. — 6. Slovenski Branik, Ljubljana, 11/1909, str. 116. — 7. Slovenski Branik, Ljubljana, 11/1909, str. 187. — 8. Slovenski Branik, Ljubljana, 11/1909, str. 224—226. — 9. Slovenski Branik, Ljubljana, 11/1909, str. 226. — 10. Slovenski Branik, Ljub- ljana, 11/1909, str. 311. — 11. Prav tam. — 12. Koledar (Vestnik) šolske družbe sv. Cirila in Metoda za navadno leto 1910, Ljubljana, 1909, str. 132. — 13. Slovenski Branik, Ljubljana, III/ 1910, str. 15. — 14. Slovenski Branik, Ljubljana, III/1910, str. 44. Slovenski Branik, Ljubljana, III/1910, str. 246. — 15. Slovenski Branik, Ljub- ljana, III/1910, str. 44. — 16. Slovenski Branik, Ljubljana, III/1910, str. 131. — 17. Slovenski Branik, Ljubljana, III/1910, str. 245—247. — 18. Slovenski Branik, Ljubljana, III/1910, str. 247. — 19. Koledarji (Vestniki) ... za leto 1909, 1910, 1911, 1912. — 20. Odmevi na ta napad. Slovenski Branik, Ljubljana, III/1910, str. 100, 131, 158 — 21. Slovenski Branik, Ljubljana, IV/1911, str. 9, 10. — 22. Slovenski Branile, Ljubljana, IV/1911, str. 65. — 23. Slovenski Branik, Ljubljana, IV/ 1911, str. 92. — 24. Slovenski Branik, Ljubljana, IV/1911, str. 247. — 25. Koledar (Vestnik) ... za leto 1913, Ljubljana 1912, str. 95. — 26. Slovenski Branik, Ljubljana, V/1912, str. 15, 16. — 27. Slo- venski Branik, Ljubljana, V/1912, str. 57 in foto- grafska priloga med stranema 58 in 59. — 28. Slovenski Branik, Ljubljana, V/1912, str. 83. — 29. Slovenski Branik, Ljubljana, V/1912, str. 82, 83. — 30. Slovenski Branik, Ljubljana, V/1912, str. 83. — 31. Slovenski Branik, Ljubljana, V/ 1912, str. 131, 132. — 32. Slovenski Branik, Ljubljana, V/1912, str. 162. — 33. Prav tam. — 34. Slovenski Branik, Ljubljana, V/1912, str. 185 do 186. — 35. Slovenski Branik, Ljubljana, V/ 1912, str. 213. — 36. Koledar (Vestnik)... za leto 1913, Ljubljana 1912, str. 91, 92. — 37. Slovenski Branik, Ljubljana, VI/1913, str. 65. — 38. Slo- venski Branik, Ljubljana, VI/1913, str. 169, 192. — 39. Koledar (Vestnik) ... za leto 1915, Ljub- ljana 1914, str. 73 — 40. Slovenski Branik, Ljub- ljana, VII/1914, str. 101, 102. — 41. Koledarji (Vestniki) za leto 1916 in 1918, str. 81 in 73. — 42. Slovenski Branik, Ljubljana, V/1912, str. 35. — 43. Slovenski Branik, Ljubljana, VI/1913, str. 91. — 44. Slovenski Branik, Ljubljana, VI/1913, str. 248. — 45. Slovenski Branik, Ljubljana, IV/ 1911, str. 144, 145. — 46. Slovenski Branik, Ljub- ljana, VI/1913, str. 38. — 47. Slovenski Branik, Ljubljana, V/1912, str. 185. — 48. Kole'dar (Vest- nik) ... za leto 1916, Ljubljana 1915. str. 84.