jšinin« plačana v e»tnrini Posamezna številka 1 Din. 4pF Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXIII. St. aa. Kranj, 3. Junija 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20-- din, četrtletno 10-- din. Ob prvem delavskem taboru v Ljubljani Ko motrimo in opazujemo pokret in delo nage mlade ZZD, ki že po kratki dobi svojega obstoja beleži lepe uspehe in rezultate svojega ndejstovariju v vrstah slovenskega katoliškega delavstvo, ko vidimo s kakšnim elanom, s kakšnim navdušenjem svojih mladostnih sil gradi temelje svoje organizacije, katere viden peta t in dokaz dela naj bo nedeljski: prvi slovenski delavski tabor v Ljubljani, se nehote vprašujemo: ..Kakšen namen, kakšen smoter in nalogo pa ima pravzaprav nova delavska organizacija ZZD, kaj hoče doseči? Ali nimamo že dovolj delavskih organizacij, ali ni že dovolj cepitev v delavskih vrstah?" Res je, dovolj cepitev delavskih vrst, delavske enotnosti je bilo že do sedaj. In te cepitve so bile izključno v škodo delavskega stanu, delavskih pravic. 2c pred nastopom ZZD smo imeli tri delavske organizacij«-, ki so z razbijanjem delavskih vrst, delavske skupnosti, delavstvu več škodovale, nego koristile. Vsaka izmed teh organizacij si je lastila monopol vodstva in organiziranja delavstva, vsaka izmed njih je obljifbovala nebesa že na tem svetu, če ji bo delavstvo ubogljivo in pokorno sledilo, vsaka izmed njih je zavajala delavstvo v testo nepotrebne, slabo organizirane mezdna spore in štrajke, ki so končali s fiaskom, izrabljala potrpljenje in voljo slovenskega delavstva do skrajnih mej, da je dane« radi takih in podobnih pregreh in prestopkov izvršenih nad s\obodnim odločevanjem in pravicami slovenskega delavstva isto že zgubilo vsako vero, vsako zaupanje v svoje strokovne, stanovske organizacije in njihove pokrete ter se vdalo v nekaki otopelosti svoji usodi, ki jo delavstvu krojijo drugi, ker delavske organizacije zanj niso storile ničesar dobrega in koristnega. Med temi delavskimi organizacijami na eni strani in pa med slovensko narodno skupnostjo na drugi strani je vedno obstojal nepremostljiv prepad. Našemu ljudstvu so bili vsi 1i pn-kreti tuji in delavec, ki je izšel i/, kmečko hiše, pa se je udinjal eni izmed teh organizacij, je bil za narodno skupnost Izgubljen. Postal je proletarec in kot tuk je sovražil druge stanove, ker so ga tako učili njegovi delavski voditelji, ki niso nikoli hoteli priznati sodelovanja delavskega stunu z ostalimi stanovi, ki niso hoteli, ali pa ne znali vključiti delavske pokrete, delavske org. v okvir celotne narodne skupnosti. Rajši so izdajalsko služili (njim vplivom, tujim idejam zanesenim med nas od raznih internacionalnih agitatorjev, agentov in krivili prerokov, ki so delavstvo nasičevuli s frazami, s teorijami, s hujskanjem, /anj storili pa niso ničesar. Poborniki razredne borbe in sovraštva med stanovi so ščuvali delavstvo k uporom in revolucionarnim pokretom, klicali so ga na barikade, sami pa so takoj zavrgli in zatajili vsa svoja načela, če se jim je posrečilo po delavskih hrbtih preriniti se kvišku, če so jih vlade kapitalističnih držav pripustile h koritom. Vse žrtve, vsi napori in delo organizacije je služilo enemu samemu cilju, da sta vodstvo in njegov ožji krog eksploatirala in uživala vse mate-rielne koristi, ki jih je organizuciju nudila, ki si jih je priborila. Voditelji so znali pridobiti si visoke službene položaje v javnih delavskih ustanovah (Delavska zbornica, OUZD), znali so se okoristiti z različnimi fondi, ki so se stekali v centralne blagajne iz žn I javili rok njihovega delavstva. Čfm so prišli h koritom, so prej rjoveči levi po-stali krotke ovčice, ki niso upule kapitalističnemu molohu skriviti niti lasu. Iz nujzagri/.ene j-šega marksista in komunista je tak voditelj postal ponižen in suženjski hlapec kapitalističnega sistema in kapitalistične vlade. Cela desetletju so imeli marksisti in na- rodni socialisti vodstvo slovenskih delavskih organizacij in pokretov v svojih rokah. S' svojo surovo silo in brezobzirnostjo, podpirani od zunaj od njihovih mednarodnih organizacij, doma pa od ljudi, ki jim je to cepljenje delavskih vrst šlo v račun, so se leta in leta držali na površju, odrivali vse druge delavske pokrete in organizacije, ki so hotele delavstvo organizirati po načelih krščanskega socializma. Po vseh teh letih njihovega škodljivega delovanja med slovenskim narodom vidimo, da je rezultat njihovega dela porazen za nje same, kot za vse ono delavstvo, ki jim je zaupalo. Posrečilo se jim je doseči le eno, razbiti delavsko skupnost, odpreti na stežaj vrata vsem tujim vplivom in ideologijam marksizma, komunizma, liberalizma, ki so razkrojile pravo delavsko stanovsko zavednost, katera se more pravilno izživljati edinole v zvezi z ostalimi stanovi in sloji celokupne narodne skupnosti. Vedno sta se marksistična in narodno socialistična organizacija, katerima v zadnjem času sekundira še ..krščansko-socialna JSZ", borili proti trem principom: 1. ) proti vsemu, kar je katoliškega, verskega, 2. ) proti vsemu, kar je slovenskega, narodnega, 3. ) proti resničnim koristim in dobrobiti delavstva. Znana so kultu rnobojna gesla obeh organizacij, presajena k nam seveda iz tujine, ki so med delavstvom širila strup nevere, sovraštva proti katolicizmu, proti duhovščini in verskemu udejstvovanju delavstva sploh. Koliko nemorale in krivic v vseh pogledih našega javnega življenju je rodila marksistična ideja ter sadistično sovraštvo voditeljev proti vsemu, kar je katoliškega in verskega. Znan je nustop obeh skupin proti vsemu, kar je slovenskega, kadar je šlo za skupno slovensko narodno manifestacijo. Kako tesna je zveza, kako prisrčno je sodelovanje med nuprednjaki in marksisti, je povdaril in priznal sam generalni tajnik JNS dr. Albert K>a-mer na občnem zboru kranjske JNS dne 17. maju, ki je rotil in prosil delavstvo, naj združeno z JNS pomaga krotiti klerikalnega zmaja. Zadnje državno zborske volitve so te slove-nofobe, katerim so se pridružili še krščanski socialisti, docela razkrinkalo. Vse tri organizacije so se zvezale in združile s tujci proti slovenskemu narodu, proti enotnemu narodnemu nastopu, proti slovenski skupnosti. Hvala Bogu, slovensko ljudstvo je te odpadnike pri volitvah za vselej obsodilo in izključilo iz svoje srede. V boju za napredek in pravice delavstva je pomenila tem organizacijum njih ideološka borba in evenluelna zmaga vselej več, kot pa zmaga delavstva in njegovih koristi. S peklensko zlobnostjo se je voditeljem cesto posrečilo, da so med delavstvom napravili zmedo, da so ga nahujskali do nepremišljenih dejanj in nastopov, ki so delavstvu prinesla namesto izboljšanja položaja preganjanja in redukcije. Zato ni čudno, če se delavstvo od vseh teh lažnjivih voditeljev in neiskrenih prijateljev, ki se mu v navedenih treh organizacijah ponujajo, odvrača s sovraštvom in z razočaranjem, obenem pa z zavestjo, da so te organizacije odigrale svojo vlogo v delavskih pokre-tih in v delavskem gibanju. Delavstvo se mora povrniti nazaj, od koder je izšlo: v slovensko katoliško narodno skupnost, kjer je organizirana večimi naroda, kjer edinole bodo z razumevanjem vzete y.a znanje iti očuvane vse o-snovne, osebne in materielnc pravice delavstva. Pa še en vidik je, ki ga v tej zvezi ne smemo in ne moremo zamolčati in pozabiti?: to je narodna zavednost delavstva. Nočemo blatiti našega delavstva z očitkom, da ni narodno zavedno. Vendar pa je narodna zavest kmeta, ki poseduje zemljo, mnogo jačja, nego zavednost delavca in kmet bo mnogo bolj pripravljen braniti in boriti se za svojo zemljo, za svojo rodno grudo, katero ceni, spoštuje in ljubi, kot pa delavec proletarec, ki mu je cesto vseeno kakšnega gospodarja ima, samo da ga dobro plača. Tudi kmetu ne povrača zemlja tistega plačila za trud in delo, kot ga zasluži. Vendar kmet zato nič manj ne ljubi svoje zemlje. Zato je šibkejša narodna zavest delavstva ena izmed slabih strani industrializacije. Ko je pred kratkim šel čez vso Slovenijo iz neke sosedne države val propagande, v kateri so skriti prišepetalci govorili, kako so delavci tam dobro plačani, smo slišali marsikaterega delavca govoriti — ne rečemo, da vse — kako si želi, do-bi mu gospodaril drug državni gospodar, samo da bi se njemu boljše godilo. Sicer se naše delavstvo, ki izhaja večinoma iz kmečke hiše in s kmečke grude, ne bo spozabilo tako daleč, vendar je infekcija tu in treba bo, da take nezdrave pojave izrežemo že v korenini. Krivi so tem pojavom razni tuji škodljivi vplivi, ki hočejo delavstvo potegniti v neko območje svetovnega mednarodnega dogajanja in gledanja na delavska vprašanja. Ti vplivi, te ideologije se na narodno skupnost ter zavest ne ozirajo. Delavstvo naj služi nekemu svetovnemu pokretu, svetovni revoluciji, ne pa svojemu stanu, narodu in Bogu. Te 'uje vplive sta zanesla med slovensko delavstvo marksizem in liberalizem. Zato preizkušnja za naše delavstvo še nikoli ni bila tako težka in huda, zlasti pa nujna, kot ravno današnje dni. Delavstvo stoji pred alternativo, pred izbiro, ali se odloči za ta, ali oni tabor: Za svoj narod in njegovo skupnost, ali pa za neko megleno svetovno organizacijo. Zato ima ZZD z ozirom na vse navedene vidike težko, toda hvaležno nalogo: Orgenizi-ruti slovensko katoliško delavstvo v borbi za svoje pravice, pripeljati vse slovensko narodno in krščansko misleče delavstvo v tabor slovenske narodne skupnosti. Pobijati mora vse nastale zmote, boriti se za uveljavljenje krščanskih načel v javnem življenju, zlasti v območju reštevanja delavskih vprašanj, pov-darjati mora slovensko narodno zavest in skupnost slovenskega delavstva z ostalimi stanovi, ker le v harmoničnem sodelovanju vseh stanov bo pravično rešeno tudi delavsko vprašanje. In končno se mora ZZD kot stanovska organizacija zanimati in boriti se v vseh podrobnostih za izboljšanje delavskega položaja v vseh podjetjih in obratih ter paziti, da se delavska zakonodaja pravilno in pravično izvaja; nuditi mora resnično pomoč in ljubezen svojemu organiziranemu delavstvu. Da se vse to delo vrši čim boljše, čim uspešnejše, zato je ZZD nastala, zato je nujno potrebna. Da popravi krivice in nasilja storjena in prizadeta delavstvu od drugih delavskih organizacij, ki niso več vredne in sposobne, da vodijo delavske vrste. Zato naj bo prvi slovenski delavski tabor v Ljubljani, ki vabi vse pošteno slovensko katoliška delavstvo, kakor viden mejnik, ki bo poslej ločil dve važni in značilni dobi v stanovskem pokretu slovenskega delavstva, mejnik, ki naj pokaže z vso jasnostjo in odločnostjo pot v boljšo in lepšo bodočnost, kateri naj prinese lepše, bolj vesele in bolj pravično urejene čase. To je želja vsega slovenskega naroda, ki danes z zanimanjem zre in gleda na novi, sveži, mladostni pokret slovenskega katoliškega delavskega gibanja. Naj bi željam čimpreje sledilo tudi uresničenje v dejanju. S temi mislimi spremljamo tudi mi delavski tabor v Ljubljani. Tabor okrajne Kmečke zveze v Šenčurju Kmečka zveza, stanovska organizacija slovenskega kmeta, je zadnje čase zaživela tako, da smemo upati, da bo kmečki stan kmalu imel organizacijo, katera se bo lahko merila z vsako organizacijo drugih stanov. Posebno je razveseljivo, da se je kmečkemu stanovskemu gibanju z vsem mladostnim navdušenjem priključila slovenska kmečka mladina, organizirana v Mladinski kmečki zvezi. Organizacije MKZ se množe iz dneva v dan. Zelja vodstva in mladine je, da bi čim prej dobila vsaka skupina MKZ svoj viden znak, svoj prapor, Izdelan po enotnem načrtu s simboličnim nastavkom, ki se končuje v zlat I šenični klas. Celi vrsti praporov MKZ se je na vnebohod priključil tudi prapor MKZ v Šenčurju pri Kranju, v kraju, kjer je slovensko kmečko gibanje domu. Ponosni in po znanih dogodkih pred 7 leti po vsej državi poznani Šenčur se je za ta praznik lepo pripravil. Cerkveni trg je bil okrašen z mlaji, venci in zastavami, kmalu po kosilu pa so se začeli zbirati domačini in sosedje, pričakujoč prvi sprevod konjenikov, kolesarjev in voz z narodnimi nošami, ki je šel sprejet zastavo osrednje KZ prav v Kranj. Kmalu po prihodu teh iz Kranja se je uredil na koncu Šenčurja velik sprevod kmečke mladine: močna četa konjenikov in kolesarjev, skupine narodnih noš, dolge kolone članstva MKZ, ki je ob zvokih domače godbe spremljala v cerkev novi prapor, katerega je nosilo dvanajst družic v krasnih narodnih nošah. Boter župan Umnik in botrica ga. Brodarjeva sta se v sprevodu peljala v okusno okrašeni kočiji. Sprevod je krenil mimo tisočev gledalcev v župno cerkev k litanijam. Po litanijah se je tisočglava množica zbrala na cerkvenem trgu k sprejemu g. bana in njegove ge. soproge. Banu so se podali nasproti boter in botrica, predsednik KZ J. Brodar, okrajni načelnik, funkcionarji KZ in močna skupina kolesarjev in konjenikov. Prihod g. bana je večtisočgla-va množica burno pozdravila. Članice KMZ so visoka gosta obsule s cvetjem. Nato je bil novi prapor po primernem cerkvenem govoru slovesno blagoslovljen. Pri blagoslovitvi je ubrano prepeval domači pevski zbor. Boter g. župan Umnik je nato dvignil prapor in ga s kratkim nagovorom izročil zastavonoši. Po blagoslovu prapora je začel kratko zborovanje predsednik Kmečke zveze in prvobo-ritelj za pravice kmečkega stanu g. poslanec Janez Brodar. Njegove krepke besede, s katerimi se je spomnil krivic in trpljenja, ki ga je kmečko ljudstvo v borbi za svoje pra- 18, junija 1939. blagoslovitev doma in Prosvetni tabor v Križati pri Tržiču STRAN 2 ^^^^^ »GORENJEC« Ramumništvo um delavsko vprašanje Izvleček iz predavanja g. dr. Herforta. Pied kratkim se je vršil prvi delavski sestanek, katerega je priredila ZZD v dvorani ,Stare pošte". Na tem sestanku je predaval zdravnik OUZD g. dr. Herfort o juko zanimivem in v današnjem času cele perečem vprašanju: o odnosu inteligence do delavstva. Iz predavanja objavljamo kratek ekscerpt, da se z vsebino seznanijo tudi Širši krogi, tako ra-/uimiištva. kot delavstva. Zavedati se moramo da je današnje ruzum-nistvo in delavstvo izšlo iz istega rodu, iz istega gnezda. Procent mladine, ki študira dane«, a doma -r defele. stalno pada in to rupidno. Vzrok so takozvane škarje, t. j. razlika med cenami industrijskih proizvodov in kmečkih pridelkov, ki so se baš v krizi močno odprle. Cene kmečkim pridelkom so tako močno padle, da je danes kmetu onemogočeno pošiljanje in vzdrževanje otrok v mestnih šolah. Inteligenc« se spet rekrutira iz delavskih in obrtniških vrst in ima zato tudi študent-stvo veliko več smisla za delavsko vprašanje. Veliko je že te inteligence, zlasti mlade, ki je izšla iz delavskih vrst. Mentaliteta inteligence se je močno spremenila in kaže se čez-dalje jasnejše, da inteligenca sama hoče stikov z delavci, seveda v obliki, ki je primerna. Tu so mišljena predavanja, tečaji, nastopi itd. Ne gre tega pretiravati v tem smislu, da bi šla inteligenca po stopinjah demagogov, zlasti rdečih, ki le z lepimi, a puhlimi frazami vabijo in mamijo delavce obetajoč jim pod rdečim praporom na zemlji raj. Veliko važnost polagamo na osebne stike, to bo le v prosti debati po prireditvah, ki nno jih prej omenili. Prosta debata, v katero bo posegel delavec sam, ga bo najurneje približala sod mg u — umskemu delavcu. Drugi del predavanja je obravnaval danuš- nje socialno skrbstvo za delavcu. V primeri z drugimi državami ima Jugoslavija v Evropi najsijajnejšo in najboljšo socialno zakonodajo. Na delavstvu je ležeče, kako se bo ta zakonodaja izvajulu. Z 0žirom na OUZD moramo vzeti v obzir tudi druga bolniška podporna društva, pa pridemo do zaključku, da ta instancu plačuje in daje v bolezni silno visoke podpore. Lani je n. pr. izdalu za zdravila din 5,031.959.61, za vsak porod din 2.076.4O, oziroma skupaj din 3,139,522.75 (1512 porodnic), za hranarino din 15,106.868.55, itd., itd. Snujejo se nove stanice za socialno skrb okrevajočih delavcev, ki so zakonske možnosti bolniške podpore že izčrpali. Gmotno stanje delavstva t ozirom na so. ciulne bolezni je neprimerno, ker delavec(ka) izda preveč za neprimerno obleko, veseljače-nje, premalo pa za hrano. Mezde bi končno ne bile tako majhne, če bi se. res pravilno porabile. Skupne točke, kjer bo prišle do kolizije z delavci, so tako za inteligenta in delavca pereče: Organizacija delavstva (prava in nepru-va), vodstvo organizacij in porast rdečih nevarnosti, ki so enako nevarne za delavce, ki se tega ne zavedajo in sami rinejo in tavajo vanje, dalje smotrno izkoriščunje in forsiru-nje izvujanja zakonodaje (socialne in delavske) in opora delavskih gibanj med inteligen-ti, ki so, kar je za zaključek še enkrat pov-darjeno, ptice iz istega gnezda, kot delavci. Po predavanju so se oglasili k besedi še gg. dr. Megušur. ki je povedal nekaj popolnoma novih motivov iz velikega kranjskega štrajka v 1. 1936, dr. Kalan, Ham in Benedik. Sestanek je vodil predsednik ZZD v Kranju g. Megla. Predavanje je bilo uvodno predavanje, ki jih bo vršila kranjska inteligenca pod okriljem ZZD. Nadaljevalo se bo z njimi po ljubljanskem taboru. Ob protituberkuloznem tednu, hakina je uaoda naših jetirnih bolnikov. Potem ko smo v protituberkuloznem dispan zerju — zgledni tozadevni kulturni ustanovi, na katero je kranjski meščan vedno in napram vsakomur lahko ponosen ter mu mora biti zategadelj miia in draga— našli in zabeležili v 1. 1938 37 jetičnikov z odprto, 52 z zaprto jetiko pljuč ter nadaljnih 75 sumljivih bolnikov, «e homo vprašali, kakšne so bile možnosti in kakšni uspehi zdravljenja. Slednje je pač najvišji interes prizadetega posameznika in v največjo korist družbe, da se jetični-1 a, zlasti z odprto jetiko pljuč, izloči in stori neopasnega kot nevurni vir okužitve. Le izjemno redkim posameznikom je duno zdraviti se na lastne stroške v dragih sanuto-rijih. Večina teh jetirnih je bila zavarovanih pri različnih blagajnah, največ seveda pri OUZD, ki so uživali v svoji veliki stiski vse dobroto tega zavarovanja, ki je napram jetičuiin bolnikom in njih svojcem še prav posebno širo-kogrudno, skrbno in tenkovestno. Ni težko spraviti zavarovance OUZD v enega izmed lustnib sanatori jev na Brestov eu. Kloiiu v n i ku ali pu nu Golnik, kjer se v primernih slučajih uvede kolupsoterapija — to je stisnjenje pljuč na kakršen koli način — naj-češče z zrakom — ki se nadaljuje v rednih razmahih ambulantno v dispanzerju. Vemo, da je to moderno zdravljenje s stiskanjem pljuč — seveda poleg mnogo drugih načinov zdravljenja jetike — najuspešnejše v onih primerih, v katerih je pričel na eni strani že razpad pljuč in se je storila runa v obliki votline — ..kaverna" imenovana — najuspešnejše tako v pogledu zaceljenia, zu-bruzgotinjenja rane, kakor v pogledu zaprtja votline, ki čestokrut trenutno ne izloča več živih za okužitev tako opasnih tuberkel-ba-cilov z gnojnim pljunkom, s kapljicami sline pri glasnem govorjenju, hrhanju in kašljanju. Takih ambulantnih pneumothoraksov je bilo danih v dispanzerju 339 ter 2 stisnjen j i z oljem (oleothorax), Težave pa se p»ično šele s svojci zavarovancev, ki jim sa'natorijsko zdravljenje po zakonu ne gre: potem s samimi člani, ko so izčrpali večinoma po enem, letu vse zakonsko u-prnvičene dajatve s strani urada in so težave večje in vedno bolj nepremagljive z ostalim slojem pripadajočimi bolniki, zlasti našim kmečkim ljudstvom, kateremu je sanatorijsko zdravlje- nje itak onemogočeno radi slabih gmotnih razmer in še nimamo ljudskega, tudi siromašne j -šim slojem dostopnega zdravilišča. Kam torej z njimi? Kam drugam kot v bolnico! Kako pa je z razmerami v bolnici, je javnosti žal preveč dobro znano. Zaradi prenatrpanosti bolnike veliki) prezgodaj odpušča, du bi jim uspešno utrdilu zdravje in povrnila moči in sile za pridobitno delo. Tako se zgodi, da se znajde delovni človek — • oče — po enoletnem kolikortoliko uspešnem in primernem zdravljenju v najobupnejših razmerah svoje družine, ki je brez prihrankov, brez sredstev, ki jih je še čil iD zdrav zu svoje in družine vzdrževanje komaj sproti zaslužil, In vendar ni jetika po enem letu že ozdravljena, bolnik še ni delazmožen: pač pa potrebuje tečne hrane, ki mu krepi telesne moči, potrebuje zdravega higijenskega stanovanja, ki je tako drugo, potrebuje predvsem duševnega miru. ki mu ga skrb za vsakdanje življenje pač ne more dati. Morda se žena peha zu zaslužkom v tovarni in na dnini: otroci zahtevajo kruhu — želodci so jim vedno prazni, glasni in uporni. Tu prične resnična beda, ki vpije in kliče do nebu, ki pa je človeška družba noče slišati, ne razumeti. Ob takih razmerah naleti tudi borba proti jetiki na najhujši odpor in je skoraj ohromljena v svojih stremljenjih. Kako slabotni so še napori pro-tituberkuloznih lig in drugih humanitarnih društev spričo ogromnosti bede in stiske? Kaj zaležejo mesečne podpore v živilih po 100, 130, 200 din, bolnikom in njih družinam iz skromnega zneska 12.000.— din, namenjenega po proračunu lige za socialno pomoč svojim varovancem. In vendar kakšna blagodat družini v največji stiski, ki je živo hvaležna za ta skromni dar, ki hi se ga pravzaprav druž-ba morala bolj sramovati, kot pa veseliti se svoje darežljivo«ti. Zmogli smo tudi še iz sredstev lige znižane stroške, ki smo jih delili z banovino zu sanatorijsko prepotrebno zdravljenje posameznih bolnikov. Preskrbeli smo tudi bolj zdrava stanovanju iz svojih sredstev. V zvezi z drugimi humanitarno-karitativnimi društvi smo obdarovali o božiču najpotrebnejše. Tako smo pomagali, kakor »mo mogli in znali, da so pač naši varovanci životarili, kot ni vredno, ne dostojno človeka v obeležju kul- vice pretrpelo pred sedmimi leti ravno tukaj, so segle globoko v srce in izzvale mogočno odobravanje. Za njim je burno pozdravljen spregovoril ban g. M. Natlačen, ki je kmečko ljudstvo navduševal za slogo in medsebojno pomoč in ga svuril pred napakami, ki bi lahko oslabile in uničile nujmočnejši st.m v državi. Nazadnje je spregovoril še predsednik MKZ g. Ludvik PuS, ki je v prekrasnih besedah razložil simbole novega prapora in kmečko 'mladino pozival k delu za napredek kmečkega stanu in naroda. Po končanem zborovanju je organizirana kmečka mladina defilirala mimo g. bana in svojih voditeljev. ture, s katero se ponašamo, še munj pa kakor gre živeti bolnikn-jetičniku, kuteremu je ozdruviti, da postane zopet koristen, dela sposoben član družbe ter zanjo neopasen. Družba bi se morala zavedati, da je borh« proti jetiki socialno-kultarno delo, katero naj se vrši, če že ne iz plemenitosti duše in sočutja srca za stisko bližnjegu, pn vsaj iz čisto razumskih motivov zaščite in samoobrambe pred boleznijo, ki je nevarna vsakomur — i bogatinu i revnemu. V Kranju imamo skoro zasigurana sredstva za vzdrževanje dispanzerja — ustanove, ki je žarišče najuspešnejšega hoja proti jetiki, nimamo pa še dovolj sredstev za socialno pomoč žrtvam jetike, brez katere ne more biti polnega, V danih ruzmerah dosegljivega u-speha. Zato dvigamo svoj glas in apeliramo na javnost, da nuj se zaveda važnosti in koristnosti SPREJEM \ DIJAŠKI ZAVOD V KRANJU. V Dijaški zavod v Kranju se sprejemajo sinovi dobrih krščanskih staršev. Pred vsem si zavod želi dobrih, nadarjenih kmečkih mladičev, ker se zaveda, da bodo ti storili še največ za narod, iz katerega so v/ruslfi. K prošnji za sprejem naj vsak priloži krstni list, ki ga bo jeseni itak rabil za vpis na tukajšnjo realno gimnazijo. borbe proti jetiki, da nuj se zaveda dolžnosti napram najbolj nesrečnim, ki so prikrajšani nu zdravju in du je najlepša prilika dati izraza srčni kulturi in plemenitim čustvom v protituberkuloznem tednu, ki se vrši od 4. do 11. junija pod geslom: ,.Le ves naiod se more uspešno boriti s tuberkulozo," z izdatno gmotno podporo in žrtvijo protituberkulozni ligi. Tekmovanje slovenskih godb v Kranju Pobude je dalo kranjsko glasb, društvo. Gorenjska metropola bo v nedeljo 4. juniju sprejela v svoji sredi godbe iz vseh krajev dravske banovine, ki se bodo tu dan zbrale v Kranju k tekmovanju. To bo pravi glasbeni festival, ki bo omogočil točno oceno slovenskih glasbenih društev, obenem pa bo to najlepša manifestacija domače in slovanske glasbene kulture, saj tekmovalni spored vsebuje izključno dela domačih in slovanskih skladateljev. Na skupnem sestanku vseh glasbenih društev iz Slovenije so zastopniki sklenili, da bodo odslej vsako leto prirejali ta tekmovanja in sicer izmenično v vseh krajih banovine. Namen tegu tekmovanja naj bi bil ta, da se dvigne zanimanje za glasbo, nu drugi strani pa naj se vsako leto prikaže napredek godb. Tuka tekmovanja pn bodo prikazala tudi pravo sliko in stopnjo, na kateri so naša glasbena društva in obenem zbudila iz mrtvila tudi ona društvu, ki bolj životurijo in še nimajo pravega razumevanja za glasbeno delo. Da bo delo in napredek društev vsako leto točno ocenjen, bo vsak tekmovalec prejel diplomo s sliko Davorina Jenku in obenem oceno tekmovalne komisije. Spored tega zanimivega tekmovanja bo združen tudi s tujsko-prometno propagando. Na predvečer nedeljskega tekmovanja bo na letnem telovadišču promenadni koncert domačega glasbenega društva. V nedeljo bo sprejem godb na kolodvoru, kjer bo tudi od 7. do 8. ure zbirališče. Odtod bodo nato godbe krenile skozi mesto nn telovadišee, kjer se bo ob 9. uri pričelo tekmovanje. Tekmovanje obsega kot obvezno točko poljubno koračnico in koncertni komad. V ocenjevalni komisiji so gg. podpolkovnik 49 pp. Herzog, dr. Dolinar in g. Janko Gregorc, vsi iz Ljubljane. Tekmovanje bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaju. Spored se bo nadaljeval popoldan ob 15. uri z razdelitvijo diplom in koncertom godb, nakar bo prosta zabava. Zaradi propagandnega značaju bo vstopnina zelo nizka, tudi znaki so že v predprodaji in to v zlatarski delavnici g. Hvala Franca, Savski breg. Zato pozivamo občinstvo, da se te kulturne glasbene prireditve v čim lepšem številu udeleži. Za tekmovanje se je prijavilo 17 godb, svoje izlete pa bodo ta dan napravile v Kranj tudi godbe, katere ne tekmujejo. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev v Narodnem domu v Kranju. f župnik Ivan Franke Nu binkoltno nedeljo so v Zapogah pokopali splošno priljub-nego Župnika Ivanu Irankotu. Pred župni-ščein je zapel žalostin-ko domači pevski zbor. nato pu se je razvil sprevod v cerkev, kjer je g. dekan škerbec orisal blagi značaj m velike žrtve pokojnega duhovnika. Na pokopališču so pokojnemu župniku zapeli šolski otroci, ob grobu pa mu je govoril v slovo gospod prof. Trčelj. Poudaril je, da tudi V Italiji, kjer je pokojnik župnikoval med Slovenci, pojo zvonovi in pri romarski cerk i v Vitovljah 'molijo stotine romarjev. Ves narod bi moral stoti ob grobu, da bi se zuh valil trpinu, ki je 30 let življenja daroval bratom ob Soči. Pogreba se je udeležilo precej duhovnih »obratov, sorodstvo, zastopstvo Sedejeve družine, župana gg. Burgar in Jerman, četa slovenskih fantov in četa gasilcev, številna množica, ki se je udeležila pogreba, je izpričala i ljubezen <|o svojega dušnega pastirja. Priljubljeni in dobri g. župnik Ivan Franke \ se je rodil 4. novembru 1876. kot sin profesorju in slavnega slikarju in risarja Franke-! ta. Nižjo gimnazijo je obiskoval V Kranju, ; kjer je oče takrat služI.oval, višjo pa je kou-l čal v Ljubljani. Odločil se je zu duhovniški j poklic in odšel v goriško bogoslovje. Novo sv. : mašo je pel po tretjem letu bogoslovja 22. j julija 1900. Nekaj let je kaplanoval, nato pa i je odšel za ku i ata v Št j ak. Mulo pred izbru-; hom vojne se je preselil v kanalsko dolino nu j Gorenje polje. Med vojno je bil interniran I na Sardiniji Ko je \ojnu končala, se je vrnil |'domov kot popoln revež. Nastopi) je službo v I Čepovanu, kjer so mu dobri ljudje priskočili j na pomoč, da si je uredil svoj dom. Potem pa je kmalu dobil kmečko župnijo na Vogeiskem j v vipavski dolini, kamor je tako hrepenel, i Pred osmimi leti se je naselil v Zapogah, kjer ! mu je sedaj smrt končala preizkušenj in trp-| Ijenja polno življenje. Za svojim župnikom žalujejo žiipljnni, duhov -j ni soliiitje in vsi. ki sn poznali to blago dušo. Naj po zernskem trpljenju dobri gospod i uživa zasluženo plačilo pri Bogu. Obrtniško zborovanje v Krizah Prav lepo število obrtnikov se je udeležilo obrtniškega zborovanju, katerega je sklicalo ..Društvo slov. obrtnikov" za sodni okraj Tržič na praznik Vnebohoda, dne 18. maju t. 1. v prosvetnem domu v Krizah pri Tržiču. Zborovanje so posetili tudi zastopniki »Zveze slov. obrtnikov" in zbornični svetniki iz Ljubljane. Zborovanje je vodil predsednik društva tov. Leopold Valjavec, ki je po otvoritvi in pozdravu zu uvod pojasnil težnje, s katerimi se še danes mora boriti nuše slovensko obrtništvo za svoj skromni obstoj, katerega mu v polni meri izpodjedu preobsežno šušmarstvo. Grajal je podtalno delo nekaterih vodilnih osebnosti obrtništvu, ki s svojimi Inžnjivimi okrožnicami begajo podeželsko obrtništvo, ter z raznimi neokusnimi osebnimi napadi mečejo polena pod noge ljudem, ki imajo :";e v sebi čut poštenosti do resnega dela za procvit in napredek obrtnega stanu. Todu tudi tem demago-škim dejanjem se bliža konec. Nato je povzel besedo zastopnik in tajnik ..Zveze slov. obrtnikov g. Kresa! Pavel, ki je v svojih jedrnatih besedah orisal pomen stanovske organizacije, ki je z izdajanjem svojega stanovskega časopisu, to je ..Slovenski obrtnik" edina možna in poštena borba skupnosti za dosego svojih ciljev. Zbornični svetnik g. Šimenc iz Ljubljane je orisal pomen starostnega zavarovanja zu obrtništvo, razlagal program stanovske organizacije „Zveze slovenskih obrtnikov, katerega borbo vodi in ga bo tudi v doglednem času srečno izpeljala. Nato je tudi omenjal delo v zbornici zu TOl v Ljubljuni. orisal dveletno borbo zu dosego popolne avtonomije obrtnega odseka pri Zbornici, ki je pa gotovim osebnostim tu zahteva juko nevšečna. Iz vsega tega je med navzočimi obrtniki izšel sklep, ki je bil soglasno sprejet namreč, da se naj ustanovi samostojna obrtna zbornica ter v tem smislu v poslani resoluciji zahtevalo in pooblastilo ./Zvezo slov. obrtnikov v ljubljuni", da to našo zahtevo na vseh , bregu navzdol, je Micki zdrknil poročni prstan z roke. Iskali so ga in iskali, todu prstana ni bilo. ..Nesreča bo, nesreča!" so s struhom zušepetali svatje. Tudi Micka je postala VII nesrečna, ozirala se je nu Tita, ki je bil prav tako preplašen. Vilibald pu je odvezal mošnjo in vzel iz nje ženin poročni prstun. „Kaj bi?" je v zadregi zamahnil /. roko in prikril nemir, ki se gu je lotil. „Morda ti bo tudi ta pru\." Zures, materin prstan se je dobro prilegal Mickineinii prstuncu in vsi so se teduj oddahnili. Odšli so v Begunje, kjer je bila še milostljiv sodnik." (Nadaljevanje.) Za urednika in izdajotelja odgovarja VcHnvšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.