jšinin«  plačana   v e»tnrini
Posamezna številka 1 Din.
4pF
Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73.
Leto XXIII. St. aa.
Kranj, 3. Junija 1939
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20-- din, četrtletno 10-- din.
Ob prvem delavskem taboru v Ljubljani
Ko motrimo in opazujemo pokret in delo nage mlade ZZD, ki že po kratki dobi svojega obstoja beleži lepe uspehe in rezultate svojega ndejstovariju v vrstah slovenskega katoliškega delavstvo, ko vidimo s kakšnim elanom, s kakšnim navdušenjem svojih mladostnih sil gradi temelje svoje organizacije, katere viden peta t in dokaz dela naj bo nedeljski: prvi slovenski delavski tabor v Ljubljani, se nehote vprašujemo: ..Kakšen namen, kakšen smoter in nalogo pa ima pravzaprav nova delavska organizacija ZZD, kaj hoče doseči? Ali nimamo že dovolj delavskih organizacij, ali ni že dovolj cepitev v delavskih vrstah?"
Res je, dovolj cepitev delavskih vrst, delavske enotnosti je bilo že do sedaj. In te cepitve so bile izključno v škodo delavskega stanu, delavskih pravic. 2c pred nastopom ZZD smo imeli tri delavske organizacij«-, ki so z razbijanjem delavskih vrst, delavske skupnosti, delavstvu več  škodovale, nego koristile.
Vsaka izmed teh organizacij si je lastila monopol vodstva in organiziranja delavstva, vsaka izmed njih je obljifbovala nebesa že na tem svetu, če ji bo delavstvo ubogljivo in pokorno sledilo, vsaka izmed njih je zavajala delavstvo v testo nepotrebne, slabo organizirane mezdna spore in štrajke, ki so končali s fiaskom, izrabljala potrpljenje in voljo slovenskega delavstva do skrajnih mej, da je dane« radi takih in podobnih pregreh in prestopkov izvršenih nad s\obodnim odločevanjem in pravicami slovenskega delavstva isto že zgubilo vsako vero, vsako zaupanje v svoje strokovne, stanovske organizacije in njihove pokrete ter se vdalo v nekaki otopelosti svoji usodi, ki jo delavstvu krojijo drugi, ker delavske organizacije zanj niso storile ničesar dobrega in koristnega.
Med temi delavskimi organizacijami na eni strani in pa med slovensko narodno skupnostjo na drugi strani je vedno obstojal nepremostljiv prepad. Našemu ljudstvu so bili vsi 1i pn-kreti tuji in delavec, ki je izšel i/, kmečko hiše, pa se je udinjal eni izmed teh organizacij, je bil za narodno skupnost Izgubljen. Postal je proletarec in kot tuk je sovražil druge stanove, ker so ga tako učili njegovi delavski voditelji, ki niso nikoli hoteli priznati sodelovanja delavskega stunu z ostalimi stanovi, ki niso hoteli, ali pa ne znali vključiti delavske pokrete, delavske org. v okvir celotne narodne skupnosti. Rajši so izdajalsko služili (njim vplivom, tujim idejam zanesenim med nas od raznih internacionalnih agitatorjev, agentov in krivili prerokov, ki so delavstvo nasičevuli s frazami, s teorijami, s hujskanjem, /anj storili pa niso ničesar.
Poborniki razredne borbe in sovraštva med stanovi so ščuvali delavstvo k uporom in revolucionarnim pokretom, klicali so ga na barikade, sami pa so takoj zavrgli in zatajili vsa svoja načela, če se jim je posrečilo po delavskih hrbtih preriniti se kvišku, če so jih vlade kapitalističnih držav pripustile h koritom. Vse žrtve, vsi napori in delo organizacije je služilo enemu samemu cilju, da sta vodstvo in njegov ožji krog eksploatirala in uživala vse mate-rielne koristi, ki jih je organizuciju nudila, ki si jih je priborila.
Voditelji so znali pridobiti si visoke službene položaje v javnih delavskih ustanovah (Delavska zbornica, OUZD), znali so se okoristiti z različnimi fondi, ki so se stekali v centralne blagajne iz žn I javili rok njihovega delavstva. Čfm so prišli h koritom, so prej rjoveči levi po-stali krotke ovčice, ki niso upule kapitalističnemu molohu skriviti niti lasu. Iz nujzagri/.ene j-šega marksista in komunista je tak voditelj postal ponižen in suženjski hlapec kapitalističnega sistema  in   kapitalistične vlade.
Cela desetletju so imeli  marksisti in na-
rodni socialisti vodstvo slovenskih delavskih organizacij in pokretov v svojih rokah. S' svojo surovo silo in brezobzirnostjo, podpirani od zunaj od njihovih mednarodnih organizacij, doma pa od ljudi, ki jim je to cepljenje delavskih vrst šlo v račun, so se leta in leta držali na površju, odrivali vse druge delavske pokrete in organizacije, ki so hotele delavstvo organizirati po načelih krščanskega socializma. Po vseh teh letih njihovega škodljivega delovanja med slovenskim narodom vidimo, da je rezultat njihovega dela porazen za nje same, kot za vse ono delavstvo, ki jim je zaupalo. Posrečilo se jim je doseči le eno, razbiti delavsko skupnost, odpreti na stežaj vrata vsem tujim vplivom in ideologijam marksizma, komunizma, liberalizma, ki so razkrojile pravo delavsko stanovsko zavednost, katera se more pravilno izživljati edinole v zvezi z ostalimi stanovi in sloji celokupne narodne skupnosti.
Vedno sta se marksistična in narodno socialistična organizacija, katerima v zadnjem času sekundira še ..krščansko-socialna JSZ", borili proti trem principom:
1. ) proti vsemu, kar je katoliškega, verskega,
2. ) proti vsemu, kar je slovenskega, narodnega,
3. ) proti resničnim koristim in dobrobiti delavstva.
Znana so kultu rnobojna gesla obeh organizacij, presajena k nam seveda iz tujine, ki so med delavstvom širila strup nevere, sovraštva proti katolicizmu, proti duhovščini in verskemu udejstvovanju delavstva sploh. Koliko nemorale in krivic v vseh pogledih našega javnega življenju je rodila marksistična ideja ter sadistično sovraštvo voditeljev proti vsemu, kar je katoliškega in verskega.
Znan je nustop obeh skupin proti vsemu, kar je slovenskega, kadar je šlo za skupno slovensko narodno manifestacijo. Kako tesna je zveza, kako prisrčno je sodelovanje med nuprednjaki in marksisti, je povdaril in priznal sam generalni tajnik JNS dr. Albert K>a-mer na občnem zboru kranjske JNS dne 17. maju, ki je rotil in prosil delavstvo, naj združeno z JNS pomaga krotiti klerikalnega zmaja.
Zadnje državno zborske volitve so te slove-nofobe, katerim so se pridružili še krščanski socialisti, docela razkrinkalo. Vse tri organizacije so se zvezale in združile s tujci proti slovenskemu narodu, proti enotnemu narodnemu nastopu, proti slovenski skupnosti. Hvala Bogu, slovensko ljudstvo je te odpadnike pri volitvah za vselej obsodilo in izključilo iz svoje srede.
V boju za napredek in pravice delavstva je pomenila tem organizacijum njih ideološka borba in evenluelna zmaga vselej več, kot pa zmaga delavstva in njegovih koristi. S peklensko zlobnostjo se je voditeljem cesto posrečilo, da so med delavstvom napravili zmedo, da so ga nahujskali do nepremišljenih dejanj in nastopov, ki so delavstvu prinesla namesto izboljšanja položaja preganjanja in redukcije.
Zato ni čudno, če se delavstvo od vseh teh lažnjivih voditeljev in neiskrenih prijateljev, ki se mu v navedenih treh organizacijah ponujajo, odvrača s sovraštvom in z razočaranjem, obenem pa z zavestjo, da so te organizacije odigrale svojo vlogo v delavskih pokre-tih in v delavskem gibanju. Delavstvo se mora povrniti nazaj, od koder je izšlo: v slovensko katoliško narodno skupnost, kjer je organizirana večimi naroda, kjer edinole bodo z razumevanjem vzete y.a znanje iti očuvane vse o-snovne, osebne in materielnc pravice delavstva.
Pa še en vidik je, ki ga v tej zvezi ne smemo in ne moremo zamolčati in pozabiti?: to je narodna zavednost delavstva. Nočemo blatiti našega delavstva z očitkom, da ni narodno
zavedno. Vendar pa je narodna zavest kmeta, ki poseduje zemljo, mnogo jačja, nego zavednost delavca in kmet bo mnogo bolj pripravljen braniti in boriti se za svojo zemljo, za svojo rodno grudo, katero ceni, spoštuje in ljubi, kot pa delavec proletarec, ki mu je cesto vseeno kakšnega gospodarja ima, samo da ga dobro plača. Tudi kmetu ne povrača zemlja tistega plačila za trud in delo, kot ga zasluži. Vendar kmet zato nič manj ne ljubi svoje zemlje. Zato je šibkejša narodna zavest delavstva ena izmed slabih strani industrializacije.
Ko je pred kratkim šel čez vso Slovenijo iz neke sosedne države val propagande, v kateri so skriti prišepetalci govorili, kako so delavci tam dobro plačani, smo slišali marsikaterega delavca govoriti — ne rečemo, da vse — kako si želi, do-bi mu gospodaril drug državni gospodar, samo da bi se njemu boljše godilo.
Sicer se naše delavstvo, ki izhaja večinoma iz kmečke hiše in s kmečke grude, ne bo spozabilo tako daleč, vendar je infekcija tu in treba bo, da take nezdrave pojave izrežemo že v korenini.
Krivi so tem pojavom razni tuji škodljivi vplivi, ki hočejo delavstvo potegniti v neko območje svetovnega mednarodnega dogajanja in gledanja na delavska vprašanja. Ti vplivi, te ideologije se na narodno skupnost ter zavest ne ozirajo. Delavstvo naj služi nekemu svetovnemu pokretu, svetovni revoluciji, ne pa svojemu stanu, narodu in Bogu.
Te 'uje vplive sta zanesla med slovensko delavstvo marksizem in liberalizem. Zato preizkušnja za naše delavstvo še nikoli ni bila tako težka in huda, zlasti pa nujna, kot ravno današnje dni. Delavstvo stoji pred alternativo, pred izbiro, ali se odloči za ta, ali oni tabor: Za svoj narod in njegovo skupnost, ali pa za neko megleno svetovno organizacijo.
Zato ima ZZD z ozirom na vse navedene
vidike težko, toda hvaležno nalogo: Orgenizi-ruti slovensko katoliško delavstvo v borbi za svoje pravice, pripeljati vse slovensko narodno in krščansko misleče delavstvo v tabor slovenske narodne skupnosti. Pobijati mora vse nastale zmote, boriti se za uveljavljenje krščanskih načel v javnem življenju, zlasti v območju reštevanja delavskih vprašanj, pov-darjati mora slovensko narodno zavest in skupnost slovenskega delavstva z ostalimi stanovi, ker le v harmoničnem sodelovanju vseh stanov bo pravično rešeno tudi delavsko vprašanje.
In končno se mora ZZD kot stanovska organizacija zanimati in boriti se v vseh podrobnostih za izboljšanje delavskega položaja v vseh podjetjih in obratih ter paziti, da se delavska zakonodaja pravilno in pravično izvaja; nuditi mora resnično pomoč in ljubezen svojemu organiziranemu delavstvu.
Da se vse to delo vrši čim boljše, čim uspešnejše, zato je ZZD nastala, zato je nujno potrebna. Da popravi krivice in nasilja storjena in prizadeta delavstvu od drugih delavskih organizacij, ki niso več vredne in sposobne, da vodijo delavske vrste.
Zato naj bo prvi slovenski delavski tabor v Ljubljani, ki vabi vse pošteno slovensko katoliška delavstvo, kakor viden mejnik, ki bo poslej ločil dve važni in značilni dobi v stanovskem pokretu slovenskega delavstva, mejnik, ki naj pokaže z vso jasnostjo in odločnostjo pot v boljšo in lepšo bodočnost, kateri naj prinese lepše, bolj vesele in bolj pravično urejene čase.
To je želja vsega slovenskega naroda, ki danes z zanimanjem zre in gleda na novi, sveži, mladostni pokret slovenskega katoliškega delavskega gibanja. Naj bi željam čimpreje sledilo tudi uresničenje v dejanju. S temi mislimi spremljamo tudi mi delavski tabor v Ljubljani.
Tabor okrajne Kmečke zveze v Šenčurju
Kmečka zveza, stanovska organizacija slovenskega kmeta, je zadnje čase zaživela tako, da smemo upati, da bo kmečki stan kmalu imel organizacijo, katera se bo lahko merila z vsako organizacijo drugih stanov. Posebno je razveseljivo, da se je kmečkemu stanovskemu gibanju z vsem mladostnim navdušenjem priključila slovenska kmečka mladina, organizirana v Mladinski kmečki zvezi. Organizacije MKZ se množe iz dneva v dan.
Zelja vodstva in mladine je, da bi čim prej dobila vsaka skupina MKZ svoj viden znak, svoj prapor, Izdelan po enotnem načrtu s simboličnim nastavkom, ki se končuje v zlat I šenični klas. Celi vrsti praporov MKZ se je na vnebohod priključil tudi prapor MKZ v Šenčurju pri Kranju, v kraju, kjer je slovensko  kmečko  gibanje domu.
Ponosni in po znanih dogodkih pred 7 leti po vsej državi poznani Šenčur se je za ta praznik lepo pripravil. Cerkveni trg je bil okrašen z mlaji, venci in zastavami, kmalu po kosilu pa so se začeli zbirati domačini in sosedje, pričakujoč prvi sprevod konjenikov, kolesarjev in voz z narodnimi nošami, ki je šel sprejet zastavo osrednje KZ prav v Kranj. Kmalu po prihodu teh iz Kranja se je uredil na koncu Šenčurja velik sprevod kmečke mladine: močna četa konjenikov in kolesarjev, skupine narodnih noš, dolge kolone članstva MKZ, ki je ob zvokih domače godbe spremljala v cerkev novi prapor, katerega je nosilo dvanajst družic v krasnih narodnih nošah. Boter župan Umnik in botrica ga. Brodarjeva sta se v sprevodu peljala v okusno okrašeni kočiji.
Sprevod je krenil mimo tisočev gledalcev v župno cerkev k litanijam. Po litanijah se je tisočglava množica zbrala na cerkvenem trgu k sprejemu g. bana in njegove ge. soproge. Banu so se podali nasproti boter in botrica, predsednik KZ J. Brodar, okrajni načelnik, funkcionarji KZ in močna skupina kolesarjev in konjenikov. Prihod g. bana je večtisočgla-va množica burno pozdravila. Članice KMZ so visoka gosta obsule s cvetjem.
Nato je bil novi prapor po primernem cerkvenem govoru slovesno blagoslovljen. Pri blagoslovitvi je ubrano prepeval domači pevski zbor. Boter g. župan Umnik je nato dvignil prapor in ga s kratkim nagovorom izročil zastavonoši.
Po blagoslovu prapora je začel kratko zborovanje predsednik Kmečke zveze in prvobo-ritelj za pravice kmečkega stanu g. poslanec Janez Brodar. Njegove krepke besede, s katerimi se je spomnil krivic in trpljenja, ki ga je kmečko ljudstvo v borbi za svoje pra-
18, junija 1939. blagoslovitev doma in Prosvetni tabor v Križati pri Tržiču
STRAN 2
^^^^^ »GORENJEC«
Ramumništvo um delavsko vprašanje
Izvleček iz predavanja g. dr. Herforta.
Pied kratkim se je vršil prvi delavski sestanek, katerega je priredila ZZD v dvorani ,Stare pošte". Na tem sestanku je predaval zdravnik OUZD g. dr. Herfort o juko zanimivem in v današnjem času cele perečem vprašanju: o odnosu inteligence do delavstva. Iz predavanja objavljamo kratek ekscerpt, da se z vsebino seznanijo tudi Širši krogi, tako ra-/uimiištva. kot delavstva.
Zavedati se moramo da je današnje ruzum-nistvo in delavstvo izšlo iz istega rodu, iz istega gnezda. Procent mladine, ki študira dane«, a doma -r defele. stalno pada in to rupidno. Vzrok so takozvane škarje, t. j. razlika med cenami industrijskih proizvodov in kmečkih pridelkov, ki so se baš v krizi močno odprle. Cene kmečkim pridelkom so tako močno padle, da je danes kmetu onemogočeno pošiljanje in vzdrževanje otrok v mestnih šolah.
Inteligenc« se spet rekrutira iz delavskih in obrtniških vrst in ima zato tudi študent-stvo veliko več smisla za delavsko vprašanje.
Veliko je že te inteligence, zlasti mlade, ki je izšla iz delavskih vrst. Mentaliteta inteligence se je močno spremenila in kaže se čez-dalje jasnejše, da inteligenca sama hoče stikov z delavci, seveda v obliki, ki je primerna. Tu so mišljena predavanja, tečaji, nastopi itd.
Ne gre tega pretiravati v tem smislu, da bi šla inteligenca po stopinjah demagogov, zlasti rdečih, ki le z lepimi, a puhlimi frazami vabijo in mamijo delavce obetajoč jim pod rdečim praporom na zemlji raj.
Veliko važnost polagamo na osebne stike, to bo le v prosti debati po prireditvah, ki nno jih prej omenili. Prosta debata, v katero bo posegel delavec sam, ga bo najurneje približala sod mg u — umskemu delavcu.
Drugi del predavanja je obravnaval danuš-
nje socialno skrbstvo za delavcu. V primeri z drugimi državami ima Jugoslavija v Evropi najsijajnejšo in najboljšo socialno zakonodajo. Na delavstvu je ležeče, kako se bo ta zakonodaja izvajulu. Z 0žirom na OUZD moramo vzeti v obzir tudi druga bolniška podporna društva, pa pridemo do zaključku, da ta instancu plačuje in daje v bolezni silno visoke podpore. Lani je n. pr. izdalu za zdravila din 5,031.959.61, za vsak porod din 2.076.4O, oziroma skupaj din 3,139,522.75 (1512 porodnic), za hranarino din 15,106.868.55, itd., itd. Snujejo se nove stanice za socialno skrb okrevajočih delavcev, ki so zakonske možnosti bolniške podpore že izčrpali.
Gmotno stanje delavstva t ozirom na so. ciulne bolezni je neprimerno, ker delavec(ka) izda preveč za neprimerno obleko, veseljače-nje, premalo pa za hrano. Mezde bi končno ne bile tako majhne, če bi se. res pravilno porabile.
Skupne točke, kjer bo prišle do kolizije z delavci, so tako za inteligenta in delavca pereče: Organizacija delavstva (prava in nepru-va), vodstvo organizacij in porast rdečih nevarnosti, ki so enako nevarne za delavce, ki se tega ne zavedajo in sami rinejo in tavajo vanje, dalje smotrno izkoriščunje in forsiru-nje izvujanja zakonodaje (socialne in delavske) in opora delavskih gibanj med inteligen-ti, ki so, kar je za zaključek še enkrat pov-darjeno, ptice iz istega gnezda, kot delavci.
Po predavanju so se oglasili k besedi še gg. dr. Megušur. ki je povedal nekaj popolnoma novih motivov iz velikega kranjskega štrajka v 1. 1936, dr. Kalan, Ham in Benedik. Sestanek je vodil predsednik ZZD v Kranju g. Megla. Predavanje je bilo uvodno predavanje, ki jih bo vršila kranjska inteligenca pod okriljem ZZD. Nadaljevalo se bo z njimi po ljubljanskem taboru.
Ob protituberkuloznem tednu,
hakina je uaoda naših jetirnih bolnikov.
Potem ko smo v protituberkuloznem dispan zerju — zgledni tozadevni kulturni ustanovi, na katero je kranjski meščan vedno in napram vsakomur lahko ponosen ter mu mora biti zategadelj miia in draga— našli in zabeležili v 1. 1938 37 jetičnikov z odprto, 52 z zaprto jetiko pljuč ter nadaljnih 75 sumljivih bolnikov, «e homo vprašali, kakšne so bile možnosti in kakšni uspehi zdravljenja. Slednje je pač najvišji interes prizadetega posameznika in v največjo korist družbe, da se jetični-1 a, zlasti z odprto jetiko pljuč, izloči in stori neopasnega kot  nevurni vir okužitve.
Le izjemno redkim posameznikom je duno zdraviti se na lastne stroške v dragih sanuto-rijih.
Večina teh jetirnih je bila zavarovanih pri različnih blagajnah, največ seveda pri OUZD, ki so uživali v svoji veliki stiski vse dobroto tega zavarovanja, ki je napram jetičuiin bolnikom in njih svojcem še prav posebno širo-kogrudno, skrbno in tenkovestno.
Ni težko spraviti zavarovance OUZD v enega izmed lustnib sanatori jev na Brestov eu. Kloiiu v n i ku ali pu nu Golnik, kjer se v primernih slučajih uvede kolupsoterapija — to je stisnjenje pljuč na kakršen koli način — naj-češče z zrakom — ki se nadaljuje v rednih razmahih ambulantno v dispanzerju.
Vemo, da je to moderno zdravljenje s stiskanjem pljuč — seveda poleg mnogo drugih načinov zdravljenja jetike — najuspešnejše v onih primerih, v katerih je pričel na eni strani že razpad pljuč in se je storila runa v obliki votline — ..kaverna" imenovana — najuspešnejše tako v pogledu zaceljenia, zu-bruzgotinjenja rane, kakor v pogledu zaprtja votline, ki čestokrut trenutno ne izloča več živih za okužitev tako opasnih tuberkel-ba-cilov z gnojnim pljunkom, s kapljicami sline pri glasnem govorjenju, hrhanju in kašljanju. Takih ambulantnih pneumothoraksov je bilo danih v dispanzerju 339 ter 2 stisnjen j i z oljem
(oleothorax),
Težave pa se p»ično šele s svojci zavarovancev, ki jim sa'natorijsko zdravljenje po zakonu ne gre: potem s samimi člani, ko so izčrpali večinoma po enem, letu vse zakonsko u-prnvičene dajatve s strani urada in so težave večje in vedno bolj nepremagljive z ostalim slojem pripadajočimi bolniki, zlasti našim kmečkim ljudstvom, kateremu je sanatorijsko zdravlje-
nje itak onemogočeno radi slabih gmotnih razmer in še nimamo ljudskega, tudi siromašne j -šim slojem dostopnega zdravilišča. Kam torej z njimi? Kam drugam kot v bolnico! Kako pa je z razmerami v bolnici, je javnosti žal preveč dobro znano. Zaradi prenatrpanosti bolnike veliki) prezgodaj odpušča, du bi jim uspešno utrdilu zdravje in povrnila moči in sile za pridobitno delo.
Tako se zgodi, da se znajde delovni človek — • oče — po enoletnem kolikortoliko uspešnem in primernem zdravljenju v najobupnejših razmerah svoje družine, ki je brez prihrankov, brez sredstev, ki jih je še čil iD zdrav zu svoje in družine vzdrževanje komaj sproti zaslužil,
In vendar ni jetika po enem letu že ozdravljena, bolnik še ni delazmožen: pač pa potrebuje tečne hrane, ki mu krepi telesne moči, potrebuje zdravega higijenskega stanovanja, ki je tako drugo, potrebuje predvsem duševnega miru. ki mu ga skrb za vsakdanje življenje pač ne more dati. Morda se žena peha zu zaslužkom v tovarni in na dnini: otroci zahtevajo kruhu — želodci so jim vedno prazni, glasni in uporni. Tu prične resnična beda, ki vpije in kliče do nebu, ki pa je človeška družba noče slišati, ne razumeti. Ob takih razmerah naleti tudi borba proti jetiki na najhujši odpor in je skoraj ohromljena v svojih stremljenjih. Kako slabotni so še napori pro-tituberkuloznih lig in drugih humanitarnih društev spričo ogromnosti bede in stiske? Kaj zaležejo mesečne podpore v živilih po 100, 130, 200 din, bolnikom in njih družinam iz skromnega zneska 12.000.— din, namenjenega po proračunu lige za socialno pomoč svojim varovancem. In vendar kakšna blagodat družini v največji stiski, ki je živo hvaležna za ta skromni dar, ki hi se ga pravzaprav druž-ba morala bolj sramovati, kot pa veseliti se svoje darežljivo«ti.
Zmogli smo tudi še iz sredstev lige znižane stroške, ki smo jih delili z banovino zu sanatorijsko prepotrebno zdravljenje posameznih bolnikov. Preskrbeli smo tudi bolj zdrava stanovanju iz svojih sredstev. V zvezi z drugimi humanitarno-karitativnimi društvi smo obdarovali o božiču najpotrebnejše.
Tako smo pomagali, kakor »mo mogli in znali, da so pač naši varovanci životarili, kot ni vredno, ne dostojno človeka v obeležju kul-
vice pretrpelo pred sedmimi leti ravno tukaj, so segle globoko v srce in izzvale mogočno odobravanje. Za njim je burno pozdravljen spregovoril ban g. M. Natlačen, ki je kmečko ljudstvo navduševal za slogo in medsebojno pomoč in ga svuril pred napakami, ki bi lahko oslabile in uničile nujmočnejši st.m v državi. Nazadnje  je spregovoril še predsednik
MKZ g. Ludvik PuS, ki je v prekrasnih besedah razložil simbole novega prapora in kmečko 'mladino pozival k delu za napredek kmečkega stanu  in naroda.
Po končanem zborovanju je organizirana kmečka mladina defilirala mimo g. bana in svojih voditeljev.
ture, s katero se ponašamo, še munj pa kakor gre živeti bolnikn-jetičniku, kuteremu je ozdruviti, da postane zopet koristen, dela sposoben član družbe ter zanjo neopasen.
Družba bi se morala zavedati, da je borh« proti jetiki socialno-kultarno delo, katero naj se vrši, če že ne iz plemenitosti duše in sočutja srca za stisko bližnjegu, pn vsaj iz čisto razumskih motivov zaščite in samoobrambe pred boleznijo, ki je nevarna vsakomur — i bogatinu i revnemu.
V Kranju imamo skoro zasigurana sredstva za vzdrževanje dispanzerja — ustanove, ki je žarišče najuspešnejšega hoja proti jetiki, nimamo pa še dovolj sredstev za socialno pomoč žrtvam jetike, brez katere ne more biti polnega, V danih ruzmerah dosegljivega u-speha.
Zato dvigamo svoj glas in apeliramo na javnost, da nuj se zaveda važnosti in koristnosti
SPREJEM \ DIJAŠKI ZAVOD V KRANJU.
V Dijaški zavod v Kranju se sprejemajo sinovi dobrih krščanskih staršev. Pred vsem si zavod želi dobrih, nadarjenih kmečkih mladičev, ker se zaveda, da bodo ti storili še največ za narod, iz katerega so v/ruslfi.
K prošnji za sprejem naj vsak priloži krstni list, ki ga bo jeseni itak rabil za vpis na tukajšnjo realno gimnazijo.
borbe proti jetiki, da nuj se zaveda dolžnosti napram najbolj nesrečnim, ki so prikrajšani nu zdravju in du je najlepša prilika dati izraza srčni kulturi in plemenitim čustvom v protituberkuloznem tednu, ki se vrši od 4. do 11. junija pod geslom:
,.Le ves naiod se more uspešno boriti s tuberkulozo," z izdatno gmotno podporo in žrtvijo protituberkulozni ligi.
Tekmovanje slovenskih godb v Kranju
Pobude je dalo kranjsko glasb, društvo.
Gorenjska metropola bo v nedeljo 4. juniju sprejela v svoji sredi godbe iz vseh krajev dravske banovine, ki se bodo tu dan zbrale v Kranju k tekmovanju. To bo pravi glasbeni festival, ki bo omogočil točno oceno slovenskih glasbenih društev, obenem pa bo to najlepša manifestacija domače in slovanske glasbene kulture, saj tekmovalni spored vsebuje izključno dela domačih in slovanskih skladateljev.
Na skupnem sestanku vseh glasbenih društev iz Slovenije so zastopniki sklenili, da bodo odslej vsako leto prirejali ta tekmovanja in sicer izmenično v vseh krajih banovine. Namen tegu tekmovanja naj bi bil ta, da se dvigne zanimanje za glasbo, nu drugi strani pa naj se vsako leto prikaže napredek godb. Tuka tekmovanja pn bodo prikazala tudi pravo sliko in stopnjo, na kateri so naša glasbena društva in obenem zbudila iz mrtvila tudi ona društvu, ki bolj životurijo in še nimajo pravega  razumevanja za glasbeno delo.
Da bo delo in napredek društev vsako leto točno ocenjen, bo vsak tekmovalec prejel diplomo s sliko Davorina Jenku in obenem oceno tekmovalne komisije.
Spored tega zanimivega tekmovanja bo združen tudi s tujsko-prometno propagando. Na predvečer nedeljskega tekmovanja bo na letnem telovadišču promenadni koncert domačega glasbenega društva. V nedeljo bo sprejem godb na kolodvoru, kjer bo tudi od 7. do 8. ure zbirališče. Odtod bodo nato godbe krenile skozi mesto nn telovadišee, kjer se bo ob 9. uri pričelo tekmovanje. Tekmovanje obsega kot obvezno točko poljubno koračnico in koncertni komad. V ocenjevalni komisiji so gg. podpolkovnik 49 pp. Herzog, dr. Dolinar in g. Janko Gregorc, vsi iz Ljubljane. Tekmovanje bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaju.
Spored se bo nadaljeval popoldan ob 15. uri z razdelitvijo diplom in koncertom godb, nakar bo prosta zabava. Zaradi propagandnega značaju bo vstopnina zelo nizka, tudi znaki so že v predprodaji in to v zlatarski delavnici g. Hvala Franca, Savski breg.
Zato pozivamo občinstvo, da se te kulturne glasbene prireditve v čim lepšem številu udeleži. Za tekmovanje se je prijavilo 17 godb, svoje izlete pa bodo ta dan napravile v Kranj tudi godbe, katere ne tekmujejo. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev v Narodnem domu v Kranju.
f župnik Ivan Franke
Nu binkoltno nedeljo so v Zapogah pokopali splošno priljub-nego Župnika Ivanu Irankotu. Pred župni-ščein je zapel žalostin-ko domači pevski zbor. nato pu se je razvil sprevod v cerkev, kjer je g. dekan škerbec orisal blagi značaj m velike žrtve pokojnega duhovnika. Na pokopališču so pokojnemu župniku zapeli šolski otroci, ob grobu pa mu je govoril v slovo gospod prof. Trčelj. Poudaril je, da tudi V Italiji, kjer je pokojnik župnikoval med Slovenci, pojo zvonovi in pri romarski cerk i v Vitovljah 'molijo stotine romarjev. Ves narod bi moral stoti ob grobu, da bi se zuh valil trpinu, ki je 30 let življenja daroval bratom ob Soči. Pogreba se je udeležilo precej duhovnih »obratov, sorodstvo, zastopstvo Sedejeve družine, župana gg. Burgar in Jerman, četa slovenskih fantov in četa gasilcev, številna množica, ki se je udeležila pogreba, je izpričala
i ljubezen <|o svojega dušnega pastirja.
Priljubljeni in dobri g. župnik Ivan Franke \ se je rodil 4. novembru 1876. kot sin profesorju in slavnega slikarju in risarja Franke-! ta. Nižjo gimnazijo je obiskoval V Kranju, ; kjer je oče takrat služI.oval, višjo pa je kou-l čal v Ljubljani. Odločil se je zu duhovniški j poklic in odšel v goriško bogoslovje. Novo sv. : mašo je pel po tretjem letu bogoslovja 22. j julija 1900. Nekaj let je kaplanoval, nato pa i je odšel za ku i ata v Št j ak. Mulo pred izbru-; hom vojne se je preselil v kanalsko dolino nu j Gorenje polje. Med vojno je bil interniran I na Sardiniji Ko je \ojnu končala, se je vrnil |'domov kot popoln revež. Nastopi) je službo v I Čepovanu, kjer so mu dobri ljudje priskočili j na pomoč, da si je uredil svoj dom. Potem pa je kmalu dobil kmečko župnijo na Vogeiskem j v vipavski dolini, kamor je tako hrepenel, i Pred osmimi leti se je naselil v Zapogah, kjer ! mu je sedaj smrt končala preizkušenj in trp-| Ijenja  polno življenje.
Za svojim župnikom žalujejo žiipljnni,   duhov -j ni soliiitje in vsi. ki sn poznali to blago dušo. Naj  po  zernskem  trpljenju  dobri gospod i uživa   zasluženo  plačilo   pri Bogu.
Obrtniško zborovanje v Krizah
Prav lepo število obrtnikov se je udeležilo obrtniškega zborovanju, katerega je sklicalo ..Društvo slov. obrtnikov" za sodni okraj Tržič na praznik Vnebohoda, dne 18. maju t. 1. v prosvetnem domu v Krizah pri Tržiču. Zborovanje so posetili tudi zastopniki »Zveze slov. obrtnikov" in zbornični svetniki iz Ljubljane.
Zborovanje je vodil predsednik društva tov. Leopold Valjavec, ki je po otvoritvi in pozdravu zu uvod pojasnil težnje, s katerimi se še danes mora boriti nuše slovensko obrtništvo za svoj skromni obstoj, katerega mu v polni meri izpodjedu preobsežno šušmarstvo. Grajal je podtalno delo nekaterih vodilnih osebnosti obrtništvu, ki s svojimi Inžnjivimi okrožnicami begajo podeželsko obrtništvo, ter z raznimi neokusnimi osebnimi napadi mečejo polena pod noge ljudem, ki imajo :";e v sebi čut poštenosti do resnega dela za procvit in napredek obrtnega stanu. Todu tudi tem demago-škim dejanjem se bliža konec.
Nato je povzel besedo zastopnik in tajnik ..Zveze slov. obrtnikov g. Kresa! Pavel, ki je v svojih jedrnatih besedah orisal pomen stanovske organizacije, ki je z izdajanjem svojega   stanovskega  časopisu,  to je ..Slovenski
obrtnik" edina možna in poštena borba skupnosti za dosego svojih ciljev.
Zbornični svetnik g. Šimenc iz Ljubljane je orisal pomen starostnega zavarovanja zu obrtništvo, razlagal program stanovske organizacije „Zveze slovenskih obrtnikov, katerega borbo vodi in ga bo tudi v doglednem času srečno izpeljala.
Nato je tudi omenjal delo v zbornici zu TOl v Ljubljuni. orisal dveletno borbo zu dosego popolne avtonomije obrtnega odseka pri Zbornici, ki je pa gotovim osebnostim tu zahteva juko nevšečna.
Iz vsega tega je med navzočimi obrtniki izšel sklep, ki je bil soglasno sprejet namreč, da se naj ustanovi samostojna obrtna zbornica ter v tem smislu v poslani resoluciji zahtevalo in pooblastilo ./Zvezo slov. obrtnikov v ljubljuni", da to našo zahtevo na vseh ,<iero-dajnih mestih izpelje in to čimprej je mogoče.
Nato je podalo še nekaj govornikov -svoje pozdrave iz raznih krajev, ter izrazilo željo po čim večji skupnosti in stanovski organizaciji slovenskega obrtništvu, ki je res slovenska orgunizacija ter gre s svojim začrtanim programom po poti, po kateri gre slov. narod.
Delavci, delavke! V nedeljo vsi na prvi slovenski delavski tabor v Ljubljano.
»GORENJEC« ~~~~
STRAN 3
TEDENSKE  N0VIC E
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE. Prihodnji teden v četrtek je praznik. Zato prosimo vse naše cen j. sotrudnrke in dopisnike, da nnm pošljejo svoje prispevke najkasneje do srele opoldne. Kar bo prispelo po tem času ne bo objavljeno. Prosimo tudi vse ccnj. inserente, da oddajo oglase in male oglase po možnosti do srede opoldne. Pa tudi če med tednom ni praznika, prosimo da nam pošljete dopise do srede zvečer, oglase pa do četrtka opoldne. V bodoče se bomo tega reda točno držali.
KRANJ
Poroka. Na Brezjah sta se poročila pretekli teden gdč. Šorli Elza učiteljica v Voklem pri Kranju in g. prof. Marjan Dobovšek iz Ljubljane. Nevestina priča je bil sodnik g. dr. Vračko iz Ljubljane, ženinova pa g. poslanec Rudolf Smersu. Čestitamo!
Blagoslovitev pokopališča. V nedeljo popoldne bo V Kranju slovesno blagoslovljeno novo farno pokopališče na hujanskem polju. Blago-slovitvene obrede bo izvršil g. stolni kanonik in generalni prelat Ignacij Nadrah, kot zastopnik knezoškofa dr. Rozmana. Vabimo k tej slovesnosti vso faro. Od sedaj naprej se bodo vsi mrliči, razen onih, ki se pokopavajo V grobnice, pokopavali na novem pokopališču. Dela na novem pokopališču so v glavnem končana, cesta je tudi napravljena, notranja ureditev pokopališča, groLov, grobnic, razdelitev prostorov v razna polja se bo pa izvršila postopoma, dokler ne bo zadobila dokončne oblike, kot si jo je zamislil arhitekt v svojem načrtu in kot to podrobno opisuje ..Kranjski zvon"   v  svoji  zadnji   slavnostni številki.
Vsakemu, ki hoče res zanesljivo novo in poceni ter točno idočo uro, ali strokovno z jamstvom popravljeno, mu postreže strokovna u r a r s k a delavnica
Drago Šegregur, urar KRANJ, Vidovdanska cesta it. 15.
Dežurna služba zdravnikov OUZD v mescu juniju. Dne 4. dr. Pance Pavel, 8. dr. Vibnjak Vinko. 11. dr. Bežič Josip, 18. dr. Bežek Josip, 23. dr, Herfort Joža, 29. dr. Pance Pavel.
Gimnazijske novice. Ostavko na državno službo je podal prof. Ilinič Dušan, ki je služboval v Kranju na gimnaziji, dodeljen pa je bil na drž. klasično gimnazijo v Ljubljani. O-stavka je bila sprejeta. Prof. dr. Jovan Ker-šič pa je prestavljen nazaj na drž. realno gimnazijo v Sarajevo.
Od 1. do 5. junija se vrše privatni izpiti in dopolnilni razredni izpiti, h katerim se je prijavilo 15 kandidatov, 7. junija so popravni izpiti za 4. in 8. razred. 9. junija se vrši pismeni nižji tečajni izpit, od 12. do 13. junija pu ustineni nižji tečajni izpit. Od 13. do 15. juniju bo pismeni višji tečajni izpit, ustineni pa 17., 19., 20, 21., 22. in 23. junija. Dne 23. junij-t se vrst sprejemni izpiti za učence iz Kranju eventuelno še 24. juniju.
V Gorenjski oblačilnici v Kranju,
dobite najtrpežnejše obleke za birmance, prvo-obhajance, šport itd. — Kot krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava
čenčlč Štefan in Koželj Franc
Zahrbtni napad. Posestnik Zebre JansjZ s iluj je dne 20. maja med 6. in 7. uro zvečer delal nu svoji njivi. Po stezi, ki z novega mostu vodi na Klanec se je pripeljal s kolesom neznani moški. Stezu je tam široka pičel meter in Zebre je opozoril neznanca, naj lod ne vozi. Tedaj je neznanec Zebreta napadel in ga močno pretepal ter mu zlomil več reber. Sedaj pa so se ruzširile govorice, ki so prišle celo v časopisna poročila, da je Zebre neznanca zmerjal z raznimi priimki. Ker to ni resnica, bo Zebre Janez vse razširjevalce takih vesti sodno preganjal, veliko denarno nagrado pa prejme dotičnik, ki bo naznanil njegovega napadalca.
-Jugočeška" in „Beograjska tekstilna industrija" prešli v angleške roke. ..Jugoslovanski Kurir"' in .Trgovski list" poročata, ,dn sta ..Jugočešku" in ..Beograjska tekstilna industrija", ki sta pripadali nekemu češkoslovaškemu industrijskemu konceruu. prešle sedaj v angleške roke. Največji paket delnic obeh delniških družb pu je imela družba Petschek, ki je vse svoje posle likvidirala in prodala vse svoje delnice neki angleški družbi v Londonu. Op. ur. Torej so le resnične govorice in vesti, ki so se v krunjski javnosti že dalje čusn vzdrževale, da je namreč „Jugočeška" prošlu v angleške roke. Taka novici sigurno Kranjčane zanima
Vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje bodo zastopane na letošnjem pomladanskem velesejmu od 3. do 12. junija. Zaokrožene celote pa bo tvorilo pohištvo, dalje avtomobili, avtobusi in motorna kolesu, slovanski narodni ženski izdelki, tobačni izdelki, mulu obrt in razstaVa protiplinske obrambe. Tako bo tudi ta velesejemskd prireditev zopet zanimiva in živa. Z namenom, da obišče velesejem, lahko vsakdo odpotuje že 51. maja v Ljubljano, lahko pa tudi kadarkoli do 12. junija, vrača pa se kadarkoli med 3. in 17. junijem. Če na odhodni postaji kupi poleg cele vozne karte za Ljubljano še rumeno železniško izkaznico za din 2— in obišče velesejem, ima s staro vozno karto in železniško legitimacijo  brezplačen povratek.
Obrtna tombola. Naši marljivi in agilni obrtniki iz Kranja in okolice, ki zbirajo sredstva za svojo lastno streho, za „Obrtni dom", nameravajo letos v mescu avgustu napraviti veliko obrtno tombolo, ki bo pritegnila nase pozornost vse Gorenjske. Dobitki bodo zelo bogati in lepi ter mnogoštevilni in sicer vse *amo praktični obrtniški izdelki, kot oprave, pohištvo, štedilniki in podobno. Razstava dobitkov bo kasneje po izložbah in morda V gimnaziji. Ze sedaj opozarjamo javnost na veliko, bogato obrtniško tombolo.
Pred prvo fotografsko razstavo v Kranju. Pripravljalni odbor za ustanovitev fotoamater-skega kluba v Kranju pripravlja za mesec junij v sodelovanju z novoustanovljeno Zvezo slovenskih fotoumaterskih organizacij v Ljubljani obenem prvo razstavo umetniške fotografije v Kranju. K sodelovanju nu tej prireditvi vabi zlasti vse aktivne ljubitelje fotografije v Kranju ter njegovi bližnji in širši okolici, v Tržiču, Jezerskem itd. Vsak amater pošlje lahko poljubno število svojih del v najmanjšem formatu 18x24 cm, najbolje nemont.-rano. Zaželjeni so posebni motivi, ki kažejo lepote in posebnosti gorenjske 'metropole ter njene bližnje in širše okolice. Prijavnine ni nobene. Slike, ki se po zaključku razstave vrnejo avtorjem na stroške prirediteljev, je poslati na naslov: Pripravljalni odbor Fotokluha Kranja, Kranj, Savski breg 7.
V Maribor gremo! Vsi oni, ki nameravajo v Maribor na mladinski tabor naj se zglase v nedeljo, dne 4. junija po osmi sv. maši v knjižnici Ljudskegu doma. Zu taborne knjižice in znake, ki jih bomo skupno naročili prinesite din !*.-—.
Naše geslo je: Vsi v slovenski Maribor!
Fantovski odsek.
Trgovec, ki gre s tokom časa, gledo, da se vedno, bolj izpopolnuje, du zaznava vse kur prinaša čas s seboj. Za to mu nudi lepo priložnost Ljubljanski velesejem, ki bo letos od 3. do 12. junija. Tu bo vsi- nu pravem mestu in tako urejeno, da so posamezni razstavni predmeti kot členi v veliki verigi proizvodov. Ze v tem se more veliko naučiti, poleg tega pu vidi na velesejmu mnogo izumov in novosti, ki bi mu sicer ušle, ki pa jih bo sedaj s pridom uveljavil v svoji trgovini in seznanil z njimi konzumenta. Poleg tega pa je velesejem tudi konkurenčni trg. Tu ima vsak dovolj prilike, da primerja blago z blagom, da podrobneje preizkuša njegovo kakovost in razmišlja o cenah in modulitetuh dobave. Vsak trgovec bo nu velesejmu dobil jasnejši pregled in bo tudi v svoji trgovini napravil boljši razpored. Zaradi tega mora nupredni trgovec posvetiti velesejmojm največjo pozornost, ker je to nujvažnejša ustanova za izmenjavo dobrin.
PROSVETNIM DRUŠTVOM.
Letos se vrši zu vsa Prosvetna društva v kranjski dekaniji prosvetni tabor iS. juniju popoldne v Križali, kjer bodo blagoslovili izredno mogočen in praktično urejen Križki dom. Dolžnost vseh, ki so člani ali prijatelji slovenske katoliške prosvete na ozemlju naše dekunije je, da ta popoldun rezervirajo za Križe. Ne pozabimo, du imajo v Kri/uh najstarejšo našo prosvetno organizacijo. IS. junija ji bodo pu z blagoslovom odprli vratu v hišo, kakor jo naš program zasluži. Zato je prav, da pohitimo tja in s svojo navzočnostjo navdušimo križko mladino, ki hiti v svojem idealizmu preko mnogih ovir sedanjega čusa — že sedaj zbirajmo narodno nošo, vsi fantovski in dekliški kroji iz naše okolice morajo ta dan v Križe.
V nedeljo It. junija je prosvetni okrožni svet ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu v Kranju. Poroča zustopnik PZ. iz Ljubljano.
D. P. odbor.
Kino w§mariin»ki dom** v Šmaržnem pri Kranju
Vam ima priliko prikazati v soboto, dne S. junija cb H. uri zvečer in v nedeljo, dne 4. junija ob 4. in poli 9. uri zvečer najinteresantnejsi dvojni program:
Roblnson Crusoe in film Beštlja. C3&^S2SSflJ
V gl. vlogi Friederich March. — Bogat dopolnilni program. — Rezervirajte ei vstopnice.
cm
Vsi na čebelarsko veselico
ki se vrši v nedeljo, dne 11. junija 1939. na vrtu g. Graizerja na Primskovem.
Začetek ob 3. uri popoldne Vstopnine ni.
Obrtnik se bo najlažje prepričal o okusu in željah zunimuncev, če obišče Ljubljanski velesejem, ki bo letos od 3. do 12. junija. Vse kar bo na velesejmu opazil, bo izrabil v svoj prid in se izpopolnil. Kajti, ni zadosti posvetiti se obrti, ni zadosti izdelke postaviti na trg. Dober obrtnik vedno skuša svoje podjetje m svoje izdelke čimdalje boij izpopolniti, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogrožati obstoja. Pravi obrtniki si umejo sami ustvarjati razmere. Hudo je današnji čas za slovensko obrtništvo, zato pa naj si vsak obrtnik ogleda velesejem, ki mu bo dal novih pobud.
TRŽIČ
JUBILEJ TRZIŠKE MEŠČANSKE ŠOLE.
Državna meščanska šola v Tržiču praznuje letos 20-letni jubilej. Za prosvetno ustanovo, ki je do danes izšolala že nad 1300 učencev in učenk je to zelo pomemben dogodek. Iz bivših absolventov, ki so danes že na precej pomembnih službenih položajih se je sestavil pripravljalni odbor, ki bo to proslavo izvedel.
Program proslave je sledeči: V sredo 7. junija ob 8. uri zvečer ^Slavnostna akademija" nu „Skali"; v četrtek na praznik bo ob S. uri sv. maša za vse pokojne ustanovitelje, učitelje in učence; popoldan ob pol 4 uii se bo akademija ponovila in zvečer ob 8. uri pa se bo vršil v Sokolskem domu ..Družabni večer" bivših učencev, njihovih prijateljev in znancev.
Na sporedu akademije bodo recitacije, soio-spevi, pevske in orkestralne ter telovadne točke, ki jih izvajajo bivši in sedanji učenci.
Vse bivše vzgojitelje in učence še prav posebno vabimo, da se te proslave prav gotovo udeleže.
Komisija za tlakovanje ceste. V sredo 31. maja dopoldne si je ogledala strokovna komisija teren državne ceste skozi mesto Tržič v svrho tlakovanja. Ob navzočnosti celotne občinske uprave se je sestavil zapisnik, na podlagi katerega bo mogoče vršiti nudalnje delo, tako gradbeni sekciji Kranj—Ljubljana, ku-kor občinski upravi. Ker je bilo ravno deževno vreme, je imela komisija lepo priliko videti, kako nujno je potrebno to delo izvršiti. S tlakovanjem bi se ob grdem vremenu odpravilo blato, ob suhem pa prah. Bo pa to ogromno delo in za Tržič velepomembno. Računa se na uvidevnost nierodajnih, odločujočih
j faktorjev, ki bodo odločili enkrat tudi za Tržič boljšo porcijo, sorazmerno nu druge kra-
I je, ker je tudi naše mesto velik    in dober
I davkoplačevalec.
Tombola. Na binkoštni ponedeljek se je nn-
i polnila  tržnica in  dvorišče  mestnega iloiiiu,
I kjer je bila tombola gasilske čete. Glavni dobitek je bil lepo motorno kolo, ki ga je zadela Zadružnik Marija
Zasedanje davčnega odbora. Ker se vrši v dneh 14. in 13. juniju t. I. davčno zasedanje zu obrtništvo davčnega okraja Kranj, nuj se interesenti zu podatke zglase pri članu davčnega odboru tov. Leopoldu Valjuvcu, krojaču, Tržič, Blejska c. 7 ii, to dnevno od 10. do 12. ure dopoldne.
Poverjeniki, ki so upravičeni nabirati naročnike stanovskega glasila ..Slovenski obrtnik" kakor tudi denar zu naročnino, čigur časopis stane letno din 18,— in članarina din 14.—, so sledeči: Zu občino Tržič, tov. Leopold Valja-vec, krojač; za občino Križe tov. Jože Sitar mL, mizar in Dobre Tomaž, čevljar, Se-benje, za občino Kovor pa tov. Stritih \nton, krojač, Bistrica.
Kamnolom v Preski zaprt. 20 maja je občina glasom odloka sreskega načelstvu prepovedala vsako izrabo kamnoloma v Preski, katerega smatra za svojo izključno last. Povod temu je dalo prekomerno in neupravičeno izrabljanje kamnoloma od vseh mogočih ljudi z bližnje in daljne okolice. Pesek se je izvažal vse do Kranja, da celo vugonske pošiljke so se odvažale. Temu je bilo treba napraviti konec in pokazati, du je tu gospodar občina Tržič. Ta odločni korak današnje občinske upruve odobrava vsak pameten tržiški občan. Zahvuliti se je seveda tudi sreskemu načelstvu, ki je občini pri tem odločujoče pomagalo.
BLED
Okrožna prireditev. V nedeljo 11. junija se vrši na Bledu okrožnu prireditev fantovskih odsekov in dekliških krožkov Triglavskega in radovljiškega okrožja. S privoljenjem Zveze pa smejo sodelovati tudi vsi drugi odseki in krožki nu Gorenjskem. Zato vabimo vse člane in članice h to nedeljo na Bled, pa tudi vse prijatelje, ki bodo imeli lep izlet v najlepši kotiček slovenske zemlje. Nn predvečer bo štufetni tek okrog jezera in nkudemija v novem Prosvetnem domu. Drugi dan oh devetih bo sprevod, popoldan pa javna telovadba na teniškem prostoru.
ŠKOFJA LOKA
..Prav bi bilo." Podpisano „Kat. Prosvetno društvo v Škofji Loki" izjavlja, da ni bilo v nikakšni zvezi s člankom „Prav bi bilo", pri-občenim v zadnji številki „Gorenjca" od 27. maja, popolnoma brez vsake vednosti društva. ^Prosvetno društvo se z vsebino tistega članka nikakor ne strinja, pač pa jo odločno obsoja. — Uredništvo »Gorenjca" prosimo, da to izjavo priobči v rubriki Šk. Loka, cenjeno občinstvo pa da jo blagovoli vzeti v vednost.
„Kat. Pros. društvo v Šk. Loki 31. maja 1939. Predsednik: J. Vovk      Tajnik: Klobovs Peter
Želeli bi. Lepo uspeli koncert naših slepih pevcev prejšnjo nedeljo v Starološkem domu naj bi se na splošno željo ponovil v kratkem v Društvenem domu v škofji Loki.
Kanalizacijo preurejajo. Na Glavnem trgu je mestna občina začela z delom za preureditev vse kanalizacije na Glavnem trgu.
BESNICA
Slaba letina. V prvih dneh maja, ko je bil res krasen pogled na cvetoče vrtove, smo se že veselili obilice sadja, ki bi dalo jeseni sicer mnogo dela in truda, pri.tesjo pa bi lepe denarce. Sedaj je to veselje in up na vir dohodkov že splavalo po vodi.
Dolgotrajno deževje, mraz in toča, ki se je vsulu 8. maja, vse to je povzročilo velikansko škodo na cvetočem sadnem drevju, du tako sedaj o kaki sadni letini ni govora. Tudi žitna polja postajajo vsled preobile moče vedno bolj žalostna in čc bo deževno vreme prevladovalo tudi v mescu juniju, potem bo tudi zrnja zelo malo.
Napredek v gasilstvu. Naši vrli gasilci so 21. maja dobili motorno brizgalno z 18 konjskimi silami, kar za naše krajevne razmere popolnoma odgovarja.
Dolgoletni napori gusilcev za nakup motor-ke so se uresničili in je nabava iste vsekakor hvalevreden uspeh v organizaciji gasilstva.
TRSTENIK
Kakor smo že poročali v zadnji številki ..Gorenjca" priredi naša gasilska četa slovesno blagoslovitev motorne brizgalne v nedeljo 11. juniju t. 1. pod pokroviteljstvom gospoda dr. Neubauer Frunca, šefa zdravilišča Golnik z botrom gospodom Gorjancem, trgovcem in bo-trico gospo Ančko Boh, gostilničarko iz Kranja.
Spored prireditve je sledeči:
Ob 14. uri sprejem pokrovitelja, botra in I botrice.
Ob 14.30 uri slovesne litunije v župui cerkvi. ! Po litanijah blagoslovitev motorke na vrtu j predsednika čete tovariša Koširja Franca, ! nuto govor in prosta zabava z bogatim srečo-\ lovom, šaljivo pošto, keglanjem za ovco in sle-| pim streljanjem. V slučaju slabega vremena ; se prireditev preloži na dan 18. t. m. Vse, : ki imajo dobro srce za pomoč bližnjemu, li-I krcno vabimo.
PODBREZJE
;    30 letnica ..Prosvetnega društva". V nedeljo j 20. avgusta proslavi naše ..Prosvetno društvo" i 30 letnico obstoja. Prireditev bo združena z ! okrožnim taborom  ..Tržiškega fantovskega o-krožja". Vse okoličane vubimo, da se naše pru-slave v čim večjem številu udeleže in prosimo sosednja društva, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
Tombola. ..Prosvetno društvo" priredi 9. julija veliko tombolo z bogatimi dobitki. Tudi na tombolo opozarjamo okoličane in vsa okoliška društva. Dobiček tombole bo namenjen gradnji novega prosvetnega doma, k:»r želimo, da bi Prosvetno društvo vsaj ob ''O letnici dobilo prosvetni dom, ki bo odgovarjal vsem zahtevam in potrebam dela naše prosvete.
_ PREDOSLJE
Prost, gasilska četa Predoalje sporoča, da je preložila svojo
TOMBOLO
iz tehničnih razlogov na dan S. julija.
Obenem naproša vsa okoliška društva, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev, da bo 2. julij rezerviran za Predoslje.
SMLEDNIK
Loterija. Podružnica ..Sadjarskega in vrt-nurskegu društvu" v Smlediiku priredi dne 16. julija veliko efektno loterijo. Zato prosi vsa sosednju društva, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev, občinstvo pa že sedaj opozarjamo na to loterijo.
NAKLO
Zahvala. ..Prostovoljno gasilska četu" v Na kleni se najlepše in najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri blagoslovitvi gasilskega doma in pripomogli k tako lepemu uspehu.
STRAN 4
»GORENJEC
Navodila udeležencem L delavskega tabora
Kranj 2. junija 1939.
Udeležence I. delavskega tabora iz Kranja in okolice prosimo, da upoštevajo naslednja navodila. V prvi vrsti si vsi preskrbite članske izkaznice, če jih še nimate. Dobe se v pisarni ZZD v hotelu „Jelen". Le na poglagi teh izkaznic boste mogli kupiti četrtinske vozovnice za vožnjo z vlakom v Ljubljano. Nu postaji v Kranju zatevajte legitimacijo za četrtinsko vožnjo v Ljubljano in polovično karto. Ta železniška legitimacija bo s polovično vozno karto veljala din 7.25. Legitimacijo boste v Ljubljani oddali rediteljem, da bodo oskrbeli žig železniške postaje, karte pa shranite, ker bodo služile za brezplačen povratek domov. V vlak bodo imeli vstop le oni, ki bodo imeli izkaznice. Prav tako boste dobili na postaji pred odhodom vlaka znake za majhno odškodnino proti izkaznici. V sprevod, kot pravtako v dvorano v ..Unionu" bodo imeli dostop le oni, ki bodo imeli znake. Skušajte si po možnosti nabaviti železniške legitimacije in vozne karte že v soboto. Na postaji v Kranju se zberemo v nedeljo zjutraj od 6. do poli 7. ure. Za kranjske udeležence bo rezerviranih 6 vagonov, večje skupine bodo do-biie svoj vagon, za udeležence iz Tržiča pa 4 vagoni. Bodite vsi točni, disciplinirani, držite red in upoštevajte navodila rediteljev. Ko pridemo v Ljubljano, se bo takoj formiral izpred postaje sprevod v sledečem redu: t ) skupina narodnih noš, 2.) godba, 3.) skupina Tižič. 4.) prvi del tekstilnega delavstva, 5.) skupina Predoslje, 6) druga skupina tekstilnega delavstvu, 7.) lesno delavstvo. 8.) razno.
Tržič 1. junija 1939.
V nedeljo, dne 4. junija se vrši v Ljubljani veličastna manifestacija slovenskega katoliškega delavstvu. Vendar to ni praznik samo za delavca, ampak praznik vsegu našega slovenskega naroda, kateri brez kmeta in delavca ne pomeni ničesar. Zato je k tej slavnosti pritegnjena in tudi dolžna sodelovati vsa slovenska javnost. Vsemu narodu, kakor tudi našim južnim bratom, kateri bodo prihiteli v nedeljo v Ljubljano pa mora pokazati in bo pokazal naš Tržič s svojo udeležbo, du je eden med prvimi, ki živi od delavskih rok in žuljev. V veličastnem sprevodu bodo naši delavci iz. posameznih obratov v svojih delavnih oblekah predstavili svetu naše delo s krasnimi simboli trž.iških strok. Njim se pridružijo ostali udeleženci, kateri žive posredno ali neposredno od delavskih rok, moški in ženske v narodnih nošah, fantje v zelenih kravatah, dekleta v dečvah itd. Kdo bi se mogel ustavljati skušnjavi, da se ne pridruži temu pisanemu cvetu Tržiča. K čim večji udeležbi bo pripomoglo tudi dejstvo, da imamo ugodnost, kakršno delavstvo za svoje prireditve še
Gostije fotografiram
pozno zvečer ob nedeljah in praznikih le proti prejšnjemu naročilu, sicer je takrat atelje že zaprt.
FOTO JUG - KRANJ
ni imelo, namreč četrtinsko vožnjo. Ker pa je treba v svrho četrtinske vožnje za vsakega udeleženca napraviti izkaznico, zato pozivamo vse udeležence, da se prijavijo do sobote zvečer, kdor t*ga ni storil že med tednom. Vozna karta, izkaznica in znak, stane malenkostno ceno din 12.—, katere je treba plačati pri prijavi. Odhod je skupen v nedeljo s prvim vlakom, vrne se na vsak kadar hoče. Prijave sprejema SI. Prešern, Mestni dom. Zamudniki pohitite!
Romanje k sv, Emi
Do 12. junija je zadnji čas, da se prijavite za romanje na grob slovenske svetnice sv. Eme v Krko na Koroško. Romanje se vrši 28. in 29. junija in pojde skozi najlepše in najpomembnejše koroške kraje. Celotni stroški (vstevši tudi preprosto hrano in stanovanje nn slami) znašajo le 145.— din: za prenošišče na postelji se doplača 18.— din, za boljšo hrano pa 25— oz. 35.— din. Prijave sprejema ravnateljstvo salezijanskega zavoda nu Rakovniku, Ljubljana.
FILM =======^
Popravek. Z ozirom na našo notico v zadnji številki ..Gorenjca" pod naslovom: ..Film" pripominjamo, da smo bili napačno informirani in zato ta notica ne odgovarja resnici. Obu navedena filma sta se v Kranju že predvajala in sicer film: ..Krik vzhodu" v kinu ..Talija", film „Muli polkovnik" pa v kinu ..Nurod-ni dom". Radi priznavamo, da oba navedena kina tudi skrbita za dobre in kvalitetne filme. Najlepše bi bilo, da se vsa tri kino-podjet-ja zedinijo in nam pošiljajo v objavo svoje nedeljske programe.
Kino ..Šnartinski dom" v Šmartnem pri Kranju predvaja v soboto zvečer ter v nedeijo popoldne in zvečer zopet dvojni program: ..Robinsom Cruse" najnovejši in najboljši film romantične zgodbe o Robinsonu, ki se predvaja premierno za Slovenijo: drugi film pa je ..Beštiju" v glavni vlogi Fr. March.
Štedilniki, navadni in elektrovarjenl R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ
Is pisarne OKZ
V pritličju hotela „Jelen" se je otvorila skupna pisarna stanovskih organizacij. Tam ima tudi svojo pisarno okrajna kmečka zveza. Odprta je vsak dan od 8 do 12 ure ter od 5 do b ure zvečer. Funkcionarje OKZ pa se more dobiti v pisarni redoma le v ponedeljkih. Poleg OKZ ima istotam tudi prostor Zveza živinorejskih zadrug v Kranju.
Zelja kmetov, da bi se osnovala stanovska pisarna v Kranju je s tem izpolnjena ih se bodo sedaj lahko v to pisarno za nasvete in navodila zatekali vsi kmetje v svojih stanovskih potrebuh. Kmetje posečajte pridno našo pisarno. Vse krajevne organizacije bodo sedaj svoja poročila lahko oddale kar v ponedeljkih v naši pisarni in ne bo treba plačevati poštnine. V katerih urah bodo na razpolago odgovorni funkcionarji, se bo naznanilo naknadno. Bodo pa tu na razpolago narodni poslanec g. Brodar, načelnik Zveze živ. zadrug g. Bur-gar ter načelnik Okrajne kmečke zveze g. Ovsenik. da se bodo v vseh zadevah z navedenimi gg. naši ljudje mogli nemoteno pogovoriti.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divn-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni   BERNARD   MAKS,   tapetni k | Na skali 5 (v hiši Šipica).
Več šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni prodam. Poizve se Cojzova 18, Kranj
Hišo kupim eno ali dvostanovanjsko za ceno din 30.090 v bližini Kranju. Plačam v goto- j vini. Naslov v upravi lista.
Službo išče Žagar na venecijalki sekolorist va- i jen dela transmisije vodnih koles in mlin- I skegu orodja v splošnem. Nastop z julijem, j okoliš Jezersko, Tržič Radovljica. Naslov v j upravi ..Gorenjca".
Odda se soba gospodu ali gospodični s preskrbo hrane, št. 41 na Planini. Kranj.
Kolesa,  nova in  rabljena  kupite ugodno le pri Julij Zevnik, Stražišče na ..Gašteju".
Eno sobno stanovanje s kuhinjo in pritiklina-mi se takoj odda. Kranj, Cojzova cesta 4.
Odda se soba kompletno opremljena z 2 poste-Ijema s 1. julijem. Poizve se v upravi lista.
Stanovanje dveh sob in predsobo išče mirna stranka brez otrok za takoj aH po dogovoru. Naslov v upravi ..Gorenjca".
Globok, dobro ohranjen otroški voziček ugodno na prodaj. Naslov v upravi, lista.
Prodam stavbno parcelo na Klancu 1200 m* Naslov v upravi lista.
Heliolux lampa za obsevanje se poceni proda. Istotam se proda zaradi pomanjkanju prostora salonska oprava črna z bogato vlogo bisernice. Naslov v upravi ..Gorenjca".
Košnjo sena in otave bom prodajal v čirčičah na praznik, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne-Prodalo se bode 6 parcel. Gorjanc Franc, Kranj.
LJUBLJANSKI
VELESEJEM
OD 3. — 12. 3UNI3A 193?.
(45 RAZSTAVNA PRIREDITEV)
600 razstavljalcev iz 12 držav. —- Najraznovrst-nsjše blago. — Posebne razstave: Pohištvo, avtomobili, narodne vezenine. Polovična voznin* na železnici. — Pri postajni blagajni kupite rumeno žel. izkaznico za din 2-.
ŽREBANJE VSTOPNIC
za dobitke v vrednosti din 100.000—.
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Fraakopanska ulica 11.
Prvoobhajance
pridem fotografirat na dom po znižani ceni.
FOTO JUG - KRANJ
IMOVnu barv
Vidmvdannha e. ñ
Mestni stavbenik
PAVEL BREN
Kranj, Jenkova 5.
Prevzema in projektira načrte, statične proračune, gradi vse talne in podtalne zgradbe kakor: delavske hiše, tovarne, vodne in parne žage, mline, opekarne, najmodernejše vile itd. itd. solidno in po zmerni ceni. - Prevzema gradbena vodstva, daje tehnične nasvete, vodi privatne in sodne cenitve. Vsem cenj. naročnikom se naj topleje priporoča.
Mimica Zagorska: 19
Marija Taborska
(Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.)
Starešina se je zahvulil hišnemu očetu zu bogato doto. Seveda je pristavil, da je Ožbaltovo posestve take dote tudi vredno, s čemer se je Vilibuldu močno prikupil. Nevesta Micka se je poslovila zelo težko od mutere in zapustila rodni krov z neko težko slutnjo in žalostjo.
„Bog obvaruj to hišo in vse, ki prebivajo v njej," ji' rekel vsakdo, ko je prestopil hišni prag ob slovesu.
Vozovi so zadrdrali. Po beli poti, ki je vodilu do mogočnega Vilibuldovega dvora, stu se vozila skupaj stari Ožbalt in Vilibald, obema so ustne kar sanic lezle v nasmeh.
„Dva dni naj še traja svatba," je Jelel Ožbult.
..Prav tako," je menil Vilibald. ..Daljšu ko je svudbu. večja je sreča v zakonu," in oba sta se teh besed Spomnila iz mladih let, ko so jim to povedali še stari očanci
V cerkvi na Taboru, pred oltarjem Mariji" Sedemžu losti je župnik poročil Tita in Micko. Ko so se vračali jh> bregu navzdol, je Micki zdrknil poročni prstan z roke. Iskali so ga in iskali, todu prstana ni bilo.
..Nesreča bo, nesreča!" so s struhom zušepetali svatje.
Tudi Micka je postala VII nesrečna, ozirala se je nu Tita, ki je bil prav tako preplašen. Vilibald pu je odvezal mošnjo in vzel iz nje ženin poročni prstun.
„Kaj bi?" je v zadregi zamahnil /. roko in prikril nemir, ki se gu je lotil. „Morda ti bo tudi ta pru\."
Zures, materin prstan se je dobro prilegal Mickineinii prstuncu in vsi so se teduj oddahnili. Odšli so v Begunje, kjer je bila še <lva dni mogočna svudbu, kukršne Se ni
pomnil najstarejši rod Begunjčanov. Ko so se svatje poslavljali je še rekel zaskrbljeni Pankruc Vilibaldu:
,.Ne bo je, sreče in je ne bo, ker je prstan izgubila!'
Težu te temne slutnje je tedaj z vso težo legla tudi na dušo mogočnegu svobodnjaka župana Vilibalda, čeprav po svoji naruvi ni bil nikdar praznoveren
*
Ko sta se Vilibald in Martin vrnila s svatbe, je bilo doma vse narobe. Dekle so stale pri gospodinji v zgornji hiši, hlapec Ambrož je pa bai sedlul konju.
..Oha, Ambrož, kam pa?" ga je pobaral Vilibald.
..Hvala Bogu, gospodar, da ste prišli. Pravkar sem mislil iti v Begunje po vaju. Pravi čas sta še prišla."
-Kaj pu je?" jo nestrpno spraševal gospodar.
„1. mati bo najbrže umrla ..."
..Marijana? Ooo!" j,, zastokal Vilibald, nekaj ga je krčevito zgrubilo zu srce. Martina je zagrabil za rokav in boljil vanj. „Martin ali si slišal? Glej, to je pomenilo, ker ker je Micka izgubila prstan!"
„Moj Bog! oče, od svadbe k smrti," je tožil sin in bled je bil.
..Pojdiva pogledat v zgornjo hišo, morda bova še živo dobila. Ali je zelo hudo, Ambrož?" skoro jokaje, šepetaje sorušuje mogočni svobodnjak, kakršnega hišni posli do sedaj še nikdur niso videli.
»Stopiva vendar, Martin!"
Tekla stu v hišo, kjer je bilo Se od svadbe vse v neredu. Nistu utegnila sleči pražnje suknje, ne odtrgati pri-šitega  svatovskeg;;  pušeljca, kakršna sta bila, taka sta
vstopila,
ViliDaldovu lena je ležala na postelji in bledla. Ob
njej so stule dekle in sosede, nobenu bolnici ni vedela pomagati. Blodne oči so ji zrle nekam v pruzno, težko je hroplu in govorila.
„Ali vidite, tam doli gredo!"
..Kdo Murijunu?" je pritajeno kriknil Vilibald.
Zena ni spoznala vpraševalca, vendar je odgovarjala: »Turki, Turki! Glej, prav tisti veliki janičar je prvi! To je tisti, ooo! Ali ni to moj brat, moj edini brat? Poznam ga, orlovski nos ima, kakor ga je imel oče! Miklavž! Miklavž!"
»Ugrabljenega brata vidi! Predsrnrtna prikazen," so šepetale ženske in se umikale.
»Vilibald, prevideli so jb že," je šepnila soseda gospodarju. „2e včeraj. Takoj potem se je onesvestila."
..Hvala Bogu," je vzdihnil Vilibald in je komaj zadrževal solze.
Martin je prijel mater za roko in jo stresel.
..Mati! Mati! Ali me poznate? Jaz sem, Martin."
..Martin? Martin? Ne poznam te. —"
„Mati, ali ne poznaš svojega sina?"
„Sina? Mar imam tudi sina? Saj nimam nikogar, vedno sem sama. Aha, Micka, kje je Micka?"
„Čisto brez zavesti je," je vzdihnil Martin. „Oče, od svatbe k pogrebu, to je strašno!"
..Kar moliti začnimo," je rekla soseda. Pokleknili so in molili. Sosedin pojoči glas je odmeval po zgornji hiši.
Molimo za dušo MariJanino; kakor za vse duše je Jezus tudi za njo krvavi pot potil."
Vsi so odgovarjali v zboru:
„Njene duše naj se usmili njena sveta patrona in naj prosi zanjo pri Bogu, di ji bo usmiljen sodnik."
Martin si je grizel ustnice, jokal pa le ni. Vilibaldu pa so začele iz črnih oči drseti solze, polzele so mu po licu in močile belo, pražnjo srajco in novo kamižolo. Sosede in dekle so začudeno gledale trdega gospodarja, še Martin se je nekajkrat ozrl nanj. Vilibald pa ni gledal na sosede, molil je in ni vedel, kaj moli.
..Molimo za dušo Marijanino, kakor za vse duše, ki je Jezus tudi za njono dušo težki križ nesel." —
„Njone duše naj se usmili njena svetu patrona in naj prosi zanjo pri Bogu, du ji lx> milostljiv sodnik."
(Nadaljevanje.)
Za urednika in izdajotelja odgovarja VcHnvšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.