Starešine kot organizatorji
V aaši praksi ni redek primer, da orga-nizacijski alement posebno pri nižjem v<>-dUnem osebju precej zanemarjamo. So primerL, da starešiua ne ve, koliko je po-vprečno potr&bno časa posameznim nje-govim uslužbeiicem za o.pravljanje del, ki se 6esto ponavJjajo. Koli.kor starešina na-ma v tem pogledu vsaj splošne orien<a-cije. ne bo mogel dobro organizirati d<"la svoje enote. Ndso redki niti primeri, da opravlja starešina enote pretežno T&le-rentske posle i.n da v tetn pogledu mnogo bolj angažira svoj čas. kakor bi bilo po-trebno. Takim starešinam pogosto pri-manjkujejo osnovne prvine. po katerih bi naj dzvajali določene akcije, na priin-er na terenu pri inšpekcijah. Voditelji posamez-mh kontrolnili služb, denimo za finančne zadeve, ne bodo sposobni organizirati učinkovite davčne konlrole, če ne bodo imeli potrebne gotovosti tako v usmerja-bju kakor v planiranju STO.jih akcij. Z drngimi besedami. niso re-dki starešine organizacijskih enot v administrdciji, -pri katerdh delovnj plan ne temelji na analizi
|| apoštevajooi izkušnje  in  verjetnostna  za-
! kon  v  konkretneni  položaju.
Starešina notranje enote mora vsekakor pomagati refereutotn, strokovno naj jih vzg-aja, jim pri izrednem delu pomaga. včasih pa tudi saraostojno opravi najbolj zapletene zadeve, to pa nikoli ne bi smelo iti na škodo njegove osnovne fuiikcije — organi-zacije dela. So pa primeri, da opravlja starešina odseka tudi celo Tisto admioistrativno tebničnih poslov, in to po-sebno zato, ke>r je strojepisna služba ne-tacionalno organizirana in ker pri nas n>i-mamo iaterniih kurirjev tudj tedaj, ko-so potrebni. Zato posaniezni šefi odisekov po-rabijo tudi po 25 % svojega delovoega ča-sa za administrativne in manipuilativne I tehaične posle.
" Zelo pogost pojav je, da izkušem prav-nik ali dober upravni nslužbenec ^praT-Ija. ker nna raalo strokovnega dela, v nekem delovnem postopku tudi celo vrsto ndministrativno telinačnih poslov\ Z dru-?imi besedami,1 referenti pTaviloma ob-delujejo zadeTe od začetka do konca. z mi adjninistrativno teli.ničn.imi kurir-.'.!¦ posli. ki so povezani s to zadevo. .Najpogosteje gre za konceptiranje \<n dik. tirani^ rsega teksta tipičuih rešitev, v ka-
terih se zaaten del ponavjja, a samo manjši del toksta je sprenienljiv ipred-vsem disijKtzitiv ia obrazložitev). Tako so 11. pr. lani organi socialnega zavaiovauja morali v kratkem roku sprejeti vclilčo število odilokoy o otro.škem dodatku. V ne-kem organu so to dek> oprav.Ml tako, da sta dva ushižbenca, ki dobro poznata predpise  o otroškem dodatku,  s  svinčni-
kom pisala diapozLtiv« in rešitre, večja skupina dpretežno pisaraiških uslužben-cev) pa je vpisovala te odloke v tiskaue fonnularje. Prej omenjena uslužbenca sta Kkrati tudi kontroLirala nap.:s:ine odluke. Tako je zrnogljivost d-cla znašala pribl.žno 200 odlokov na dan. V drugem organu socialnega zavarovanja je enako delo opravljal pravnik, kd je s črnilom pisal koncept za vsak odlok posebej i-n ga ix-ročil strojepiscu, da ga je natipkal. Zmog-ljivost je znašala 4 odloike na dan, ker so tega uslužbenca, razen tako postav-ljene organizacije vz.nem.irjaile tuoi še strauke, ki so prosile za dzdelane odiloke. Z drugimi besedami, v prvem organu je .6 uslužbencev napasalo 200 odlokov na da-n, a v drugem organu 2 uslužbenca 4'odloke, kar pomeai, da je bila zmoglji-vost na uslužbenca v prvem pnimeru 33, a v drugem primeru le 2 odloka na dan. Ta razlika je vsekakor velika.-Pri enakiJi delih bi smeli na raznih mestih dopuščati največ 50 do 100 odstotkuv razlike glede na razlačne kakovosti uslužbencev in na različne pogoje.
Neodvdsno od takih primerov izgubljajo referenti mnogo časa z administrativno tehničnimi po&li kakršui so: zbiranje po-datkov, urejevanje podatkov, razaa evi-dentiranja, često tudii tipkanja ob oprav-ljanju iuternih kurirskili posiov. Analize, ki so bile opravljene, so u.gotovile, da delajo v posameznih odsekih najbolj kva-nficirani kadri včasih le 10 do 20 % stro-Kovni-h poslov tiste katogiorije, ki jim dejansko pripada. Ni redek pojav, da iščemo nove pravnike. da pa nismo raz-položljive pravnike (ali izkušene apravne uslužbence) niti zdaleč zaposlili z njiho-vimi osnovnimi deLi.