POŠTNINA PlAČANAPRIPOSn 8270 KRSKO

leto III - St. 16 - marec 1999 - ISSN 1408-591 7 - cena 200 tolarjev
Radio "rtei }
Radio  Hm I
*__.fl

Pogovorz
i         Danyanom
'               Lahom,
aovim državnim
;       sekretarjem
str. 5
Telekom
padel na izpitu
v Podgorju
str. 6
Dimnikarska
služba
v vsak dom
str. 10
Nov pokroviteU
za posavsko
košarko
str. 21
20-320
kolesarsko društvo
savaprojekt krško
Kolesarsko društvo,CKŽ 59,8270 KRŠKO.tel: 0608/22-887
Splača se
varčevati!
VEZAVA
DEVIZNIH DEPOZITOV
(EUR)
Nad         Nad            Nad            Nad
Znesek                        lmesec    3mesece    6mesecev  12mesecev
od 250 do 5.000 2,56% 2,58% 2,60% 2,82%
od 5.001 do 50.000 2,58 % 2,60 % 2,62 % 2,90 %
50.0001 in več             2,60%     2,62%      2,64%      3,02%
Obrestne mere veljajo tudi za naslednje valute: ATS, DEM in ITL.
Vezava deviznih sredstev je možna še v CHF in USD.
DOLENJSKA
B A N K A
Banka, kjer ne hoste ostali preä zaprtimi vrati!
LJCDSKACNVBtZA             mho I
B70IOlRXIMB^ka«Bufca^            i
Mj<MOiaatn.aatii,h»o—a<a      !
VABI V ŠOLSKEM LETU       i
1999/2000               i
K VPISU V NASLEDNJE       |
PROGRAMS:                  !
- TRGÖVEC        j
(40 VPISNIH ME8T)
- EKONOMSKO-
KOMERCIALNI      |
TEHNIK            |
(30-VPISNIH MEST)         j
INFORMACUE IN PRUAVE
DO31.MARCA 1999:       |
UUDSKA UNIVERZA
KRŠKO,
Dalmatinova 8, KrSko   i
Telefon: 0608/22-677
AU 22-811
; LJODSKACMVBRZA         ¦"" nfcO |
\                 ¦                                 mmmmmmtm.......
¦no nriNO, MkBritaoM i*a ^
:        ML(MS22ff77,22ni,feaeaa(aaa4B        i
vabi v mesecu aprlla
v naslednje tečaje:     i
-TBädkletiiJ«i4«
in gtufckmlfunia vin i
(prldobltev dovoijei^a za
točeitf e odprtih vin)
- T*t*J za vodai^c
motcnnlh čolnov
i      -l^aJvodttDja
\     poslovnlh kojlg
i        - O8novnlln
|     obnovltvenl tečaj
mtntmnnui
Informacye In prljave:
LUKrfko,
Dalmatinova 8, KrSko •
Telefon: 0608/22-811
all 22-677
ObzörniK
1RETJA
! "POSAVSKI" DNEVNI REDI '
i                                                                             i
i                                                                             i
Obmocje občin ßrezice, Krško in Sevnica ima .
i skupen organ, v katerem so doslej sedeli vsi trije i
i župani in trije predsedniki občinskih svetov in se i
1 imenuje Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju '
1 (prej Svet posavskih občin). Te dni je njegov (tre- '
nutno) predsedujočl brežiški župan Peržič dal na
i dnevni red karvrstotočk, kot so: plan financiranja ,
i Regijskega po5pe&eva\nega centra, delovanje i
1 Sklada dela Po&avje, informacijo v zvezi z izgradnjo i
1 HE na (spodnji?) Savi in potekom priprav na iz- '
qradnp regijske komunalne deponije, razvojni
i projekti podeželja za Posavje in celo financiranje ,
i kulturnih zavodov po novem. Za zdaj na dnevnem i
i redu res še ni sicer aktualnega vprašanja rente i
1 iz NE Krško, o kateri sta že razpravijala in sprejela '
stališči občinska sveta v Brežicah in Sevnici, lotiti
! pa se ga bodo morali prej ali slej tudi v Krekem, ,
I vsekakor pa prihaja na ta orqan vse več točk raz- i
i lične problematike, kar iahko veseli in morda pos- i
1 redno dokazuje, da (spet) raste zavest, kako jih '
1 bomo skupno lažje in ceneje reševali.                      '
i
I
I 0 nadaljnjem razvoju in sodelovanju namreč ob-
i stajajo različna mnenja. Take je lani, ob podpisu
1 poiitičnedeklaracijeo ustanovitvi pokrajine, v neu- '
radnem pogovoru eden od strankarskih veljakov
, iz Brežic dejal, kakoje sicer prepričan.da bol\rško
i nekoč, čez kakšnih 50 let tudi formalno središce
i pokrajine, a do takrat bo tekel nenehen boj pred-
1 vsem med Brežicami in Krskim za pridobitev po-
sameznih ustanov, služb in funkcij siršega
medobčinskega značaja. Brez mocneqa centra po
I mnenju mnogih namrec ne bo mogoče pridobiti in (
I voditi pokrajine, kar pa §>e ne pomeni, da si ne bi i
1 nekaterih institucij mogii razdeliti obe mesti in !
1 tudi nekoliko oddaljenejša Sevnica. Koje beseda !
o izbiri, zopet nastopijo različni argumenti: na eni
i strani so Brežice s svojim obmejnim položajem,
i živahnejžimi investicijami, razmahom storitvenih
i dejavnosti in turizma, na drugi ima prednost Kr-
1 Sko že zaradi prostorske lege, nekdanje in najbrž
tudi bodoče gospodarske mo<Ji, obstoječih funkcij
. in kadrov.
I
I
I In če je od sedanjih županov slišati veliko pripra-
1 vljenosti za sodelovanje, je v občinskih službah in
med posameznimi vodilnimi ljudmi na občinah po-
. gosto   prisotno   mnenje,   da je   potrebno  z (
i razvijanjem (skupnih) regionalnih funkcij in ustanov |
i počakatl ter najprej postoriti vse potrebno v do- i
1 mači hiši. Vse večje skupnih priložnosti, v proötor
prihajajo veliki državni projekti in nenazadnje, po-
. javlja se vse ve<5 društev, klubov in drugih oblik
i skupnega značaja. Zato bo realizacija prvih sku-
i pnih projektov, kot je npr. gradnja komunalne de-
1 ponije, ne da bi čakali na odločitve, kje bo glavno
' mesto pokrajine, s"e kako pomemben pokazatelj
dejanske stopnje regijske ali pokrajinske nara-
, vnanosti.                                                                   I
i                                                                                                 i
I                                                                                                 i
I                                                            Urednik. i
I         '                                                                 I
POLJE, KDO BOTEBE LJUBIL...
Pravijo, da zemlja že tako ni več veliko vredna in tod, v krajih okoli "atomske", menda še manj.Vendar je slišati
tudi drugače: veliki gospodarji, domači in tuji, iščejo parcele v Brežicah in okolici ter še južneje proti meji, ker
se nadejajo bogate žetve, kakršnd menda že nekaj časa ianjejo z njive na gornji sliki. Nihče se sicer več ne
sprašuje, s čim je bilo nekoč, no, v tistih sivih časih, "pognojeno" to polje. Saj ima danes vsakdo pravico
preizkusiti "rodnost" posavskih polj...                                                                                       (foto: OBZORJE)
%.^Kmm^^^^^^m^-i                        '   i   ~^B»   I^L    mi^^m^ Jr   ^                                 a^^
str.    4 -Izbiramo osebnost Posavja 1999
str.     5 -Damjan Lah - državni sekretar
str.   10 -Dimnikarska služba v vsak dom
str.   13 - Dvajset let za kopirnimi stroji
str.   14 - Iz posavskih upravnih enot
str.   18 -Obujali so spomine
str.   22 -Zavrteli so pedala
str.  24 -Mladi dopisniki
marec 1999
3
ObzorniK
Akcija Posavskega obzomika v letu 1999
OSEBNOST POSAVJA
Tudi v tej številki nadaljujemo z akcijo Izbiramo osebnost Posavja 1999.
Vaš odziv je vse večji in veliko je vprašanj, na kakšen način lahko predlagate
nove kandidate in glasujete za tiste, ki bi jim radi namenili svoj glas.
Kot smo že zapisali, pridejo v
poštev osebe, ki delajo, ustvar-
jajo, sodelujejo in vsaj večino
časa preživijo na območju ob-
čin Brežice, Krško in Sevnica, ob
tern pa so s svojo aktivnostjo
dosegli nadpovprečne, po mož-
nosti tudi v slovenskem merilu
opazne uspehe, ali pa so veliko
koristnega postorili za svoje
okolje. Še posebno bi radi z akc-
ijo opozorili na tiste, ki so ali
še bodo kaj konkretnega napra-
vili v smeri afirmacije, povezo-
vanja in razvoja regije oz. po-
krajine Posavje.
Za "naj-prebivalko" in "naj-pre-
bivalca", kot bi tudi lahko opre-
delili ta izbor, boste seveda
glasovali bralci, in sicer z objav-
Ijenimi glasovnicami, ki jih bo-
ste iz meseca v mesec pošiljali,
skupaj s svojimi predlogi, pri
katerih pa morate navesti, zara-
di katerega področja oziroma
dosežkov določeno osebo pre-
dlagate.
Glasujete lahko seveda Ie z iz-
polnjenimi originalnimi glasov-
nicami, ki jih izrežete iz Posav-
skega obzornika, ki ga lahko ku-
pite na okoli štiridestih proda-
jnih mestih v Posavju ali pa ga
naročite na naslovu uredništva.
Na koncu akcije bo namreč po-
sebna žirija preverila veljav-
nost glasovnic in s tem zagoto-
vila verodostojnost naše skup-
ne akcije. Pričakujemo, da se
nam bo v nadaljevanju pridru-
žila tudi katera izmed radijskih
postaj, saj pogovori o tem že
potekajo. S tem bo akcija dobila
seveda še večjo odmevnost in
omogočila resnično kvaliteten
finale v mesecu decembru.
Še vedno pričakujemo vaše no-
ve predloge in glasove za dose-
danje kandidate. V mesecu fe-
bruarju smo prejeli še nekaj
predlogov, med katerimi so vsi
moški: Janez Ceglar, dirigent
pihalnega orkestra Svoboda Se
novo in učitelj glasbenega pou-
ka na OS Senovo, Kristijan
Jane, sedanji župan občine Se-
vnica in direktor Gostinskega
podjetja Sevnica ter Dušan Vo-
dlan, plesni učitelj oziroma
strokovni vodja v Posavskem
plesnem klubu Lukec in direk
tor Agencije Lukec.
Izpolnjene glasovnice pošiljajte
na naslov:
Posavski obzornik,
p.p. 288, 8270 KRŠKO.
• •    1920,00 SIT
izvodlwt) poif Jfaffe «a mmkyvi
uSica.............................................        ........    if,
pošta ..   .              ...............
Batunti:                             Podpis
.,-20%
glasujem za:  ........_________________.........
predlagam:.............................................._....._______.............._.........................
mo] naslov:    ___________'_______.....
ObzorniK
Naročite svoj
izvod
lokalnega
čcisopisa
TeL/lax: 20-320
RADIO
SEVNICA
96,7Mhzin 105,3 Mhz
NHM 14,8290 Sevnica
tel.:0608/4l-004,
41 -315, fax: 41 -004
OSEBNOSTI
po trenutnem
vrstnem redu:
Majda
Arh
(zabavna
glasba)
Zdravko
Mastnak
(gospodarstvo)
Drago
Gradišek
(glasba)
Goran
Šalamon
(glasba,
film)
Izak
Šantej
(speedway)
dr. Vanda
Kostevc-
Zorko
(zdravstvo)
Branko
Kelemina
(politika)
4
marec 1999
ObzörniK
PÖGÖVÖRI
Damjan Lah, novi državni sekretar
KRCAN, KI BO SKRBEL ZA IZVAJANJE
'"VOJNIH" ZAKONOV
Vlada Republike Slovenije je 25. februarja 1999 na funkcijo državnega sekretarja v Ministrstvu za delo,
družino in socialne zadeve imenovala Damjana Laha iz Krškega, 38 letnega diplomiranega obramboslovca,
sicer direktorja Uprave za obrambo Krško. Katero področje bo na ministrstvu pokrival, kako naj bi ob številnih
aktivnostih, ki jih opravlja, v bodoče teklo njegovo življenje, smo ga povprašali po nastopu nove službe.
Imenovanje je stopilo v ve-
ljavo prvega marca. Kako se
počutite po prvem tednu v
Ljubljani?
Prvi dnevi so v bistvu tekli s smi-
slu spoznavanja novih sode-
lavcev in predvsem bolj podro-
bnega spoznavanja področja
dela in pristojnosti sektorja za
vojne invalide, vojne veterane in
žrtve vojnega nasilja, ki deluje
znotraj tega ministrstva in ki je
v pristojnosti državnega sekre-
tarja s tega področja.
V Posavju je veliko nekdanjih
izgnancev. Ali lahko sedaj ti
pričakujejo, da se bodo z va
šim imenovanjem na sek-
retarsko mesto hitreje reše-
vale njihove zadeve in nas
ploh problematika s tega
področja?
Izgnanci prihajajo iz celotnega
ozemlja Republike Slovenije, za-
to seveda ni mogoče dajati pred-
nosti nekomu z določenega ob-
močja. Sama hitrost reševanja
problematike, se pravi, priznanje
statusa žrtvam vojnega nasilja in
pravic, ki izhajajo iz samega za-
kona ni toliko odvisna od držav-
nega sekretarja, kolikor so posto-
pki odvisni od same zakonodaje
oziroma zaposlenih, ki na tem
področju to delajo. To so tako
upravne enote na obcinah na
prvi stopnji kakor tudi ministr-
stvo, ki opravlja postopke na
drugi stopnji. Se pa na nivoju
ministrstva in predvsem tega
sektorja v tem trenutku sreču-
jemo še z veliki kadrovskimi
problemi. Kompletne zadeve s
podrocja t.i. "vojnih zakonov'
opravlja v bistvu 10 strokovnih
delavcev, s tem, da se jih še nekaj
od teh ukvarja tudi z drugo
problematiko, recimo z zdravni
škimi komisijami, s podrocjem
vojnih grobišč. Vsekakor se born
skupno z njimi trudil, tako kot
so se moji predhodniki, da bodo
pravice iz vseh teh zakonov čim
prej priznane in seveda, da bodo
posamezniki prejeli tiste vrste
pomoä in odškodnin, ki jim v sk-
ladu z zakonom tudi pripadajo.
Kako je z vašim dosedanjim
delom, ki ste ga opravljali kot
Direktor uprave za obrambo
v Krškem?
Dosedanje delovno mesto bo v
prvem trenutku, vsaj takšen je
dogovor z državnim sekretarjem
na Ministrstvu za obrambo, po-
polnjeno z enim izmed delavcev
znotraj Uprave za obrambo Kr-
ško. To bo začasna rešitev do
končne odločitve, ki jo mora
sprejeti minister za obrambo,
kdaj pa bo to, pa težko napo-
vedujem.
Je možno, da bi vas to delov-
no mesto tudi čakalo, glede
na to, da morebitni odstop ali
kakršnakoli razrešitev seda-
njega ministra, potegne po
navadi za seboj tudi njegove
najbližje sodelavce?
V skladu z Zakonom o vladi je
tako, da v primeru, ko minister
odstopi, so vsi državni sekreta-
rji dolžni ponuditi odstop nove
mu ministru, od njega pa je od
visno, ali te odstope sprejme ali
ne. Vendar pa to ni v povezavi z
dosedanjim delovnim mestom,
ki prav gotovo ne bo čakalo, da
se vrnem. Imam pa pravico po
35. členu Zakona o delovnih
razmerjih, da se v tridesetih
dneh po končani funkciji vrnem
k prejšnjemu delodajalcu, na
delovno mesto, ki ustreza moji
strokovni izobrazbi.
V Krškem opravljate tudi fun-
kcijo predsednika Zveze pri-
jateljev mladine (ZPM) Krško.
Na katerem področju se je ta
dejavnost v tem obdobju pod
vašim vodstvom razmahnila
in kako boste to funkcijo
opravljali v bodoče?
Kar se tiče ZPM smo v tem obdo-
bju dobrega leta delovanja, kar
opravljam to funkcijo, izvedli
kar zavidljivo število programov
in prireditev. V bistvu smo bili
najbolj aktivni v tistih časovnih
obdobjih, ki so na nek način
predstavljala neko mirovanje
glede na šolsko leto. Tako smo
pripravili programe v zimskih in
poletnih počitnicah, ob tednu
otroka in dali velik poudarek
programom, ki so se zvrstili ob
"Veselem decembru" tako leta
1997 kot v letu 1998. Veliko dela
smo s sodelavci opravili tudi na
podrocju mladinskega letovanja
v naselju Nerezine, kjer ima ZPM
Krško določene kapacitete in kjer
izvajamo tudi zdravstvena leto-
vanja za otroke, ki so upravičeni
do take vrste letovanja. V sode-
lovanju z osnovnimi in srednjimi
šolami na celotnem območju
Slovenije smo izvajali tudi sole
v naravi. Zaenkrat ostajam pred-
sednik ZPM, v prihodnje pa bo
vse odvisno od tega, kakšna bo
moja obremenitev na novem de-
lovnem mestu. Če bom ugotovil,
da so obveznosti prevelike, bom,
seveda v dogovoru s sodelavci
ZPM, skušal poiskati nekoga dru-
gega, ki se bo lahko bolj aktivno
vključil v to delo.
Ali velja enako tudi za clans
tvo in delo v Občinskem sve-
tu občine Krško?
Da. V kolikor bom ugotovil, da
me to poleg ostalega tudi fizič-
no obremenjuje, bom tudi zap-
rosil za razrešitev iz obdnskega
sveta, možnost bo v tem primeru
dobil nekdo drug z liste in vo-
lilne enote, kjer sem bil izvoljen.
Kaj pomeni za Krško oziroma
občino Krško, da je ob zna-
nem dejstvu, da Posavje ni
ma svojih kadrov v Ljubljani,
naposled dobila državnega
sekretarja?
Težko bi rekel, kaj to pomeni. To
je državna funkcija in mislim, da
to Krškemu ne pomeni niti veliko
niti malo. Občina Krško ima tudi
že dva mandata poslanca v
državnem zboru (Braneta Janca,
op.p), tudi to je državna funkcija.
Če pa bo občina Krško izrazila
kakršenkoli interes po sodelova-
nju in skušala preko funkcije
državnega sekretarja iskati na
nek način pot za lažje opravlja-
nje nekaterih nalog, se bom
vsekakor trudil, da jim bom po-
magal ali vsaj pomagal pri laž
jem navezovanju stikov s posa
mezniki, z državnimi instituci
jami. V kolikor to nekaj pomeni,
potem je prav gotovo dobrodo-
šlo, da je nekdo iz Krškega ali iz
Posavja na neki državni funkciji.
Kako pa se bo novo delo od-
razilo na vašem družinskem
življenju. Najbrž se ne bo lah-
ko vsak dan voziti v Ljub-
ljano?
Moram povedati, da je bila prav
zaradi družine najtežja odloči
tev, ali naj sploh sprejmem po
nujeno funkcijo. Predvsem zara
di oddaljenosti od Krškega, a ne
toliko v kilometrih, pač pa pred-
vsem zaradi stanja cest in na
cestah. V tem trenutku ne raz-
mišljam o kakršnikoli preselitvi
v Ljubljano, ampak še vedno
ostajam v Krškem. Nekaj časa se
bom seveda vozil na tej relaciji,
upam pa, da bom dobil neko
majhno stanovanje v Ljubljani,
ki mi bo služilo zato, da bom
prebil kakšen dan oziroma noč
v Ljubljani, predvsem takrat, ko
bi bilo časovno nesmiselno in
fizično prenaporno vračati se v
Krško.
Bojana Mavsar
marec 1999
5
DOGODKI
ObzorniK
Obisk v Krajevni skupnosti Zabukovje
TELEKOM PADEL NA IZPITU...
Trinajsti dan po snežni ujmi, 23. februarja, smo se mudili v Kra-
jevni skupnosti Zabukovje. Ta sicer ineji na KS Sevnica, a se
razprostira v višje ležeče, nekoliko odročnejše predele. Ob poti,
ki smo jo prevoziii, od Sevnice do Podgorje ob Sevnični in od tarn
še višje, v Veliko Podgorje, so nas spremljale (še neodstranjene)
posledice obilnih snežnih padavin: podrta drevesa, poškodovani
daljnovodi in potrgane telefonske žice, zaradi katerih še ni imelo
,_______._______„_____________ telefonskih zvez
40 do 50 gospodi-
njstev na tem
območju.
V zaselkih Kraje-
vne skupnosti Za-
bukovje živi ne-
malo število sta-
rejših prebivalcev,
ki se ne odpravijo
vsakodnevno v do-
lino in so bolj kot
ne eksistenčno ve-
zani na stik preko
telefona, naj si
bodi to zaradi po-
treb po oskrbi z
živili, zdravstve-
nih razlogov, ali pa
iz čisto preprostih
socialnih stikov.
Slednje bi morali
upoštevati, kakor
so nam v pogovo-
ru povedali doma-
čini, tudi pri Tele-
komu, ki pa se na
njihove intervenci-
je ni odzval. Ko
smo na številki
977 (prijava mo-
tenj) povprašali, zakaj v dveh tednih okvar še niso odpravili, so
nam povedali, da je ekipa že na terenu (njihova vozila smo res
srečevali) in da je v primerih, ko pride do velikih izpadov pač
tako, da je vedno nekdo prvi in nekdo zadnji. Slednjemu ne mo-
remo oporekati, veljalo pa bi, z malo dobre volje, glede na odda-
ljenost od mestnih središč in živeče populacije na določenem
obmocju, vrstni red saniranja okvar vendarle obrniti.
Bojana Mavsar
Jože Kunšek, član Obänskega
sveta Sevnica:
Samo v Velikem Podgorju je bilo
okoli 12 gospodinjstev brez tele-
fona. Na celem območju je prišlo
tudi izpadov električne energije,
a so elektro službe težave z elek-
triko odpravile hitro oz. bistveno
prej. Žalostnoje, da so se službe
očitno zganile šele na pritiskjav-
nosti. Menim, da je Telekom pa-
del na tern izpitu, na sevniškem
občinskem svetu pa bom tudi
sprožil vprašanje in zahteval,
da predstavniki Telekoma po-
jasnijo, zakaj so potrebovali
prakiično 14 dniza odpravo teh
okvar.
Janez Podlesnik iz Podgorja
ob Sevnični:
Krivda je Telekomova, saj vidi-
mo, da je vse naokoli že kopno.
Se pravi, vremenski pogoji niso
opravičUo, tudi same ceste so bi-
le hitro splužene in prevozne. Če
bi obstajala interes in volja, bi
lahko okvare odpravili veliko
prej kot v 14 dneh in res mi je
žal, da smo morali urejati in po-
sredovati preko Republiškega in-
špektorata in medijev, da se je
kdo sploh zmenil za nas.
Marija Plahuta iz Velikega
Podgorja:
Prve dni človek še razume, če ok-
var ne odpravijo, po tolikih dneh
pa je že čudno. En teden smo že
čakaii, potem pa smo od 15. 2.
hodili v Sevnico (oddaljena 11
km) na telefon in klicali Telekom,
kjer pa so nam samo obljubljali,
storili pa nič. Danes, ko pa že
hodijo okoli, so okvare od-
pravljene v petih minutah.
Podčrtano
NAJ NE BO
"JAPONEC"
Članice in člani krškega občinskega
sveta so v gradivu za 3. redno sejo
prejeli tudi poročilo o stanju občins-
kega voznega parka. O občinskih av-
tomobilih se je do sedaj že veliko
"glasno šepetalo", predvsem takrat,
ko je bil kateri razbit na železne pra-
faktorje, če je služil za druiinske pre-
voze, predvsem pa je pozornost vz-
bujalAudi.ki sogavideli od Gorjancev
pa vse do morja.
Od leta 1995 do konca leta 1998 je
občina Krško uporabljala II do 13
vozil. Od tega števila je bilo I vozilo
dano v uporabo Centru za socialno
delo,4 vozila pa je imela občina v na-
jemu in samo v lanskem letu za na-
jemnino le-teh odštela vsoto, ki nika-
kor ni zanemarljiva, 4.674.418,00 SIT.
Torej ni čudno, da so svetniki sprejeli
sklep, naj občina, ko bo postopoma
posodabljala vozni park, več ne na-
jema vozil. Župan Bogovič, ki je prvi
"oblastnik", ki je takšno poročilo
sploh pripravil, tudi nima razloga, da
bi karkoli prikrival, saj je obstoječi
vozni park nasledil, konec koncev pa
ob nakupu novih vozil potreboval
blagoslov občinskega sveta, ko se
bodo sprejemale tovrstne postavke
v občinskem proračunu. Vozni park
je potrebno zamenjati že zavoljo
prevožene kilometrine, saj ta znaša
skupno 988.784 km, kajti v nas-
protnem primeru bodo imeli več av-
tomobilov v popravilu kakor v upo-
rabi, v končni fazi pa tudi več stro-
škov vzdrževanja.
Slednje vsekakor velja za "promocij-
ski občinski avto", ki naj bi ga upora-
bljala predvsem župan in bodoči pod-
župan na svojih uradnih poteh, saj je
sedanji Audi kar naprej v popravilu.
Župan je v predlog o zamenjavi tega
avtomobila zapisal, naj bi se to nado-
mestilo z novim vozilom višjega sred-
njega kakovostnega razreda, s čimer
pa se ni strinjal svetnik Peter Žigante,
ki pravi, da občina Krško potrebuje
en avto visokega kakovostnega raz-
reda in si ga tudi s svojim pro-
računom lahko privošči. Žigante tudi
dodaja, da avto naj ne bo "japonec",
po možnosti tudi ne vijoličaste bar-
ve in naj se ne vozi "po grmovju".
Kolikor smo lahko do sedaj spoznali
župana, ne bo obiral tovrstnih poti,
za podžupana pa Še ne vemo. Vseka-
kor ima Žigante prav, pa čeprav smo
slišali, da ga imajo nekateri za "sit-
nega". Namreč, edina "atomska" ob-
čina v Sloveniji lahko nekaj da na svoj
imidi, mar ne? (B.M.)
6
marec 1999
ObZörniK
Ubčinski sveti
NA DNEVNEM
REDU... NA
DNEVNEM...
občinakrško
Krški župan Franci Bogovič je sklical že 4. redno sejo Občinskega sveta Krško
za 18. marec 1999. Člani občinskega sveta naj bi obravnavali predlog sklepa o
izdaji soglasja k Statutu Regijskega pospeševalnega centra Posavje in tudi predlog
sklepa o podaljšanju mandata v.d direktorici tega zavoda. V dnevnem redu je
zapisan tudi predlog odloka o prostorsko ureditvenih pogojih II., ki se nanašajo
na območje separacije Senovo in predlog odloka o zazidalnem načrtu za ob-
močje naselja Brod. Svetniki naj bi sprejeli tudi sklep o določitvi šolskih okolišev
osnovnih šol v krški občini, obravnavali predlog sklepa o določitvi športnih
objektov občinskega pomena in dopolnjen ter popravljen predlog pravilnika o
vrednotenju športnih programov v občini Krško.
Temu naj bi sledil pregled finančnega stanja Občine Krško do 3 1. 12.1998, najbrž
pa je med najbolj zanimivimi 14. točka dnevnega reda, kjer naj bi bil imenovan
podžupan občine Krško. Pod to točko naj bi sprejeli tudi predlog o imenovanju
člana Upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaganje
radioaktivnih odpadkov iz NEK, ki je bil na prejšnji seji umaknjen z dnevnega
reda. Na dnevnem redu je tudi osnutek pravilnika o plačah funkcionarjev ter
nagradah članov delovnih teles in organov občine Krško.
Iz krškega občinskega
sveta
Pomoč na domu
potrebuje vse več
ljudi
Člani krškega občinskega sveta
so na svoji 3.seji, ki je bila 25.
februarja, sprejeli poročilo o iz
vajanju pomoči na domu, ki jo
izvaja enota Pomoči na domu v
okviru Centra za socialno delo
Krško (CSD). Iz njega je razvid
no, da število uporabnikov v kr
ški občini narašča, pogojujejo
pa jih različni dejavniki kot so
nizke pokojnine, potreba po
pomoči pri gospodinjskih opra
vilih, osebni negi na domu, do-
stavi hrane ali pa gre za oskrbo
nepokretnih oseb.
To delo opravlja 6 zaposlenih
delavcev za določen čas in 10
delavcev preko javnih del,
skupno pa oskrbujejo 147 oseb.
V kolikor te osebe niso zaradi
svojega finančnega položaja
sposobne plačila tovrstnih
storitev na domu, lahko
zaprosijo pri Centru za socialno
delo za celotno aii delno opro-
stitev plačil teh storitev. Tako
bodo slednji, tisti, ki niso v
celoti oproščeni plačila social
novarstvenih storitev, po skle-
pu Občinskega sveta, v letoš-
njem letu za pomoč, za povpre
čno efektivno uro storitev, pla-
čevali 1.557,00 tolarjev (prej
1.457,50).
Le z izoblikovanimi
merili do sredstev
za sport
Več razprav in pripomb pa smo
lahko slišali ob obravnavi os-
nutka Pravilnika o vrednotenju
športnih programov v občini
Krško, ki temelji na Zakonu o
športu (sprejet v lanskem letu)
in katerega bo v bodoče dopol
nil tudi Nacionalni športni pro-
gram. Do sedaj so se športni
programi financirali delno pre-
ko Sportne zveze in njenih kri-
terijev, delno pa iz občinskega
proračuna. Takšno financiranje
od sedaj ne bo več možno, saj
se bodo sredstva iz občinskega
proračuna za sport delila sklad-
no z veljavnimi merili in iz
ključno na podlagi javnega raz-
pisa. Vsak športni klub bo mo-
ral s prijavo na razpis predložiti
vsebino programa, časovno rea
lizacijo le-teh, pričakovane do
sežke itd., katere bo na podlagi
meril (te sprejme občinski svet
in so obvezujoča za celo obči-
no) ovrednotila Športna zveza,
v nadaljevanju pa se bo s posa
meznim klubom sklenila po
godba o višini sofinanciranja,
nadzorom nad izvajanjem pro-
gramov ipd.
Če se športni klub ne bo prijavil
na razpis ali če ne bo na javnem
razpisu izbran za izvajalca
določenega programa, ne bo de
ležen nikakršnega financiranje
iz naslova javnih sredstev. Ob-
činski svet je sprejel osnutek
pravilnika s pripombami, ki so
ga dale pristojne komisije, od
bori in člani občinskega sveta,
upoštevajoč te pa bo moral
predlagatelj pravilnik dopolniti
in ga vrniti v ponovno obrav-
navo na sejo v mesecu marcu.
Torej, pot do proračunskih
sredstev letos ne bo lahka, še
manj pa kratka, vendarle pa naj
bi s sprejetjem t.i "meril" imeli
vsi športni izvajalci v občini
enake možnosti za sofinancira
nje (če bodo izpolnjevali po-
goje) programov in se naj ne bi
več dogajalo kakor do sedaj, "ko
so se sredstva delila levo in des-
no ali pod mizo na podlagi na-
klonjenosti in poznanstev",
smo med drugim lahko slišali
iz svetniških klopi.
Nova imenovanja, a
še brez podžupana
Potem, ko so z dnevnega reda
umaknili točko imenovanja
podžupana občine Krško ter
predlog o imenovanju člana
Upravnega odbora Sklada za
financiranje razgradnje NEK in
odlaganja radioaktivnih odpad
koy iz NEK, je občinski svet po-
trdil imenovanje Darje Boh in
Jožeta Slivška v svet javnega
zavoda Lekarna Krško, v Svet za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu občine Krško pa so
imenovali in potrdili Franca Pi-
bernika. Občinski svet je tudi
potrdil razrešitev Franca Glin-
ška kot člana v Normativno-pra-
vni komisiji in v Komisiji za vlo-
ge in pritožbe, njega pa bo
zamenjal Roman Škrjanc iz Ko
stanjevice na Krki, prav tako pa
bo zamenjal Jože Požun ml. iz
Senovega Francija Bogoviča v
Komisiji za odlikovanja in priz
nanja in v Odboru za družbene
dejavnosti.
Po odhodu Damjana Laha za državnega
sekretarja v Ljubljano sto ostala s strani
LDS še dva možna kandidata za funkcijo
krškega podžupana: Andrej Božič in Peter
Zigante.
Nov status občine
Krško še v
oblikovanju
Osnutek sprememb in dopol-
nitev statuta občine Krško so na
predlog Normativno pravne ko
misije obravnavali kot delovno
gradivo. Sicer pa je ta komisija
v glavnem na svoji seji obrav
navala predvsem tiste spre-
membe statuta, ki so bile pred
lagane s strani župana in občin-
ske uprave in spremembe, ki ni
so strogo vezane na spremem
bo nove zakonodaje, a bi jih bi-
lo potrebno uskladiti na politic
nem nivoju, saj je za sprejem
statuta potrebna dvotretjinska
večina.
Statut, ki ureja in določa te
meljna načela za organizacijo
in delovanje občine, pa je po
trebno spremeniti in uskladiti
z novim Zakonom o lokalni sa-
moupravi, še zlasti z zadnjo no-
velo in ostalimi spremembami
na področju zakonodaje kot je
zakon o financiranju občin.
Tako se na primer iz doseda-
njega statuta črtajo vse določ
be, ki se nanašajo na predsed
nika in podpredsednika Občin
skega sveta (OS), ker le tega po
novem vodi župan, ukinja se tu-
di mesto sekretarja OS, tajniku
občinske uprave se spremeni
naziv v direktor občinske upra
ve. Spreminjajo se določbe, ki
se nanašajo na premoženje in
financiranje občine, tako npr.
zakonodajalec ne pozna več
izraza "zagotovljena poraba",
opredeljuje pa nov sistem, t.i
primerna poraba, ali pa gre za
vrsto sprememb in dopolnitev
poglavja, ki se nanaša na Zbor
občanov, ki opredeljuje nov na
čin vložitve zahteve in posto
pek odločanja o sklicu občanov,
število volivcev, ki morajo so-
delovati na zboru, da je le-ta
sklepčen itd., v želji po čim bo-
Ijši racionalizaciji dela občin-
skega sveta pa se ukinja delo
vanje posameznih odborov in
komisij tako, da se združujejo
njihove pristojnosti.
Delovno gradivo statuta so kr
ški svetniki z vsemi podanimi
pripombami in dopolnitvami iz
svetniških klopi vrnili poprav-
ljalcu v "popravilo".
ObzormK
marec 1999
7
Ubčinski sveti
ObzorniK
Iz sevniškega
občinskega sveta
V Sevnici prvi v
Posavju uskladili
šolske okoliše
Člani sevniškega občinskega
sveta so na svoji 3. redni seji,
ki je bila 24. februarja, sprejeli
poročilo sevniškega Stanova-
njskega sklada in se seznanili
s poročilom o izvajanju dimni-
karske službe, ki jo opravlja
koncesionar Ivan Jelandč. Ta
naj bi do prihodnje seje skupno
s koncedentom (občino) uskla-
dil oz. nekoliko znižal ceno za
opravljanje meritev emisij ško-
dljivih plinov. Brez zapletov so
tokrat sprejeli odlok o ustano-
vitvi javnega zavoda Glasbena
.sola in sklep o določitvi šolskih
okolišev v občini Sevnica. Svet-
niki so podali tudi predlog, naj
se ob vseh šolah uredi umirjen
promet.
Razdeljeni
"županovi" glasovi
Tokrat smo tudi uradno slišali,
da bo sevniški župan svojo fun-
kcijo "županovanja" opravljal
nepoklicno, svetniki pa so spre-
jeli tudi sklep o načinu financi-
ranja političnih strank v občini.
Stranka SLS je do seje procen-
tualno uskladila z ostalimi
strankami tiste "sporne" glaso-
ve za izvolitev župana, ki so na
prejšnji seji kar v dobršni meri
burili duhove, neposredno pa
tudi koalicijska razmerja. Tako
bo stranki SLS pripadalo 60
odstotkov glasov za izvolitev
njihovega župana, kar pomeni,
da bo stranka skupaj z glasovi
za izvoljene člane občinskega
sveta mesečno prejemala zne-
sek 113.790,00 SIT, stranka LDS
je za podporo župana dobila 20
% odstotkov glasov in ji pripada
74.460,00 SIT, stranki SKD je
SLS odstopila 15% županskih
glasov, skupno pa bodo preje-
mali 44.355,00 SIT mesečno,
ZLSD pa je bila deležna 5 % gla-
sov, na mesec pa znesek v višini
38.805 tolarjev. In če so si te
stranke z izvolitvijo župana
vendarle priborile nekaj dodat-
nega priliva sredstev na svoj ži-
ro račun, ostaja nespremenjena
postavka stranke SDS. Slednja
bo prejemala po 47.490,00 to-
larjev.
KS bodo imele več
samostojnosti
Na seji občinskega sveta je bil
sprejet    tudi    osnutek   ob-
činskega   proračuna   za   le
to.1999, ki je zaradi zakonskih
sprememb o financiranju občin
nekoliko zajetnejši kot v prete-
klih letih in znaša 1 milijardo
337 milijonov tolarjev. Višjih
sredstev iz proračuna bodo de-
ležne KS, ki bodo imele tudi več
samostojnosti pri odločanju in
upravljanju z njimi, pri čemer
pa bo potrebno še doreči, do ka
tere višine sredstev daje občina
garancijo v primerih, ko je kre-
ditojemalec krajevna skupnost.
Sicer pa bodo več sredstev v
Sevnici namenili tudi za inves-
ticije v vodovodne sisteme, za
sanacijo plazov, ohranili vlaga-
nja v cestno infrastrukturo,
med drugim pa tudi poskušali
izboljšati nivo družbenih de-
javnosti v občini.
Epilog
Opazili smo, da so bile tokrat
razprave članov občinskega
sveta veliko bolj (kot običajno)
strpne in konstruktivne, saj jim
je v štirih urah trajajoči seji us-
pelo pod obdnsko streho spra-
viti sklepe (skoraj soglasno
sprejete) kar k enaindvajsetim
točkam dnevnega reda. Sicer pa
si mi, ki smo tihi, a vendarle
"budni" spremljevalci sej izza
qzadja, želimo, da bi se s spre
jemom osnutka plana proraču-
na hitro (po skrajšanem pos-
topku) pričele priprave za ure-
ditev nove sejne dvorane, ki bo
omogočala ozvočene razprave,
predvsem pa za nas boljše po-
goje dela, t.j mehkejša sedišča
kot je lesena, ozka klop in po
možnosti mizo, ki bo nadome
stila kolena kot podlago za pi-
sanje.
Iz brežiškega
občinskega sveta
Šolski okoliši
sprožili razdor med
starši, šolami in v
klopeh občinskega
sveta
Sejam brežiškega občinskega
sveta ni bilo videti ne konca ne
kraja in so se kot jara kača vle-
kle iz tedna v teden. Glavni raz-
log so bili šolski okoliši, ki jih
je potrebno po uredbi uskladiti
do sredine meseca marca, ti pa
so kot plaz sprožili nemalo spo-
rov med ljudmi, kakor tudi raz-
dor v klopeh občinskega sveta.
Za okoliše treh osnovnih sol:
Globoko, Pišece in Kapele, so
obdnski svetniki dobili na klopi
dva predloga o katerih naj bi se
odločali, in sicer, po prvem
predlogu naj bi se šolski okoliši
določili po mejah KS, po dru-
gem predlogu pa se naj bi do-
ločil skupen šolski okoliš, kakr-
šen je pravzaprav bil že do se-
daj. Del osnovnošolcev iz vasi
Vsi posavski svetniki - Vsi posavski
Občinski svet Brežice
EDI
STRAUS
Ime in priimek: Edi Straus
Datum in kraj rojstva:
31.03.1968 v Breiicah
Naslov:
Kozjanskih borcev 28, Brežice
Solanje, mladost:
OŠ Brežice, Srednja tehnična sola
Krško in EPF Maribor
Stan:
še vedno samski
Kdo vas je predlagal in kje ste bili
izvoljen:
Predlagatelj je bil Janko Salmič in
skupina volilcev, izvoljen sem bil v
Brežicah in okolici
Izobrazba, delo, zaposlitev:
(še vedno) absolvent EPF, marketing,
samostojen podjetnik
Prosti čas:
Med delavnikom od 22. ure zvečer do
8. ure zjutraj, med vikendom od 16.
ure popoldan do 10. ure dopoldan.
Hobiji:
V veliko veselje so mi snemanja s
Sašom Hribarjem.
Prevozno sredstvo:
Opel vectra
Področje, ki mu nameravate
posvetiti več pozornosti, časa,
sposobnosti:
Turizem in promocija v občini,
mladinsko delovanje
Članstvo v komisijah in odborih
občinskega sveta:
Odbor za gopodarstvo, podjetništvo
in obrt, Komisija za volitve in
imenovanja
Prvi vtisi in izkušnje v novi
funkciji?
Ojojoj...
Kje in kako lahko občani najdejo
stik z vami?
Na telefonski številki: 0609-627-463
Katera vprašanja, cilji so za vas v
občini - svetu zdaj
najpomembnejši?
To je racionalno delo občinskega
sveta ter delo in disciplina občinskega
sveta, med najpomembnejšimi
nalogami: Razvojni center Brežice
BRANKO
BOGOVIČ
Ime in priimek: Branko Bogovič
Datum in kraj rojstva:
30.06.1938 v Brežicah
8
marec 1999
ObzorniK
ÜBCINSKI SVETI
Blatno in Dednja vas, ki sicer
spadata v KS Pišece, obiskuje
pišečko šolo, drugi del pa za-
radi bližine Globokega, globo-
ško šolo. Prav tako OS Globoko
obiskuje 90 odstotkov otrok iz
vasi Župelevec, po mejah kra
jevnih skupnosti pa ta pripada
KS Kapele, potemtakem naj bi
tudi otroci obiskovali kapelsko
osnovno šolo.
Po izpisu Geodetske uprave je
videti, da tudi OŠ Artiče, OŠ
Cerklje ob Krki in OŠ Brežice ni-
majo jasno definiranega šolske-
ga okoliša, kjer pa se zaradi za-
dostnega števila otrok ni izpo
stavil tovrsten problem. Ravno
zaradi upada natalitete se po-
javlja v Pišecah bojazen, da bi
se utegnilo zgoditi, da bi v Piše-
cah izgubili svojo solo, ta pa je
vir življenja in dogajanja v nji-
hovi KS. Na drugi strani pa naj
bi zaradi tega postal vprašljiv
projekt devetletke v OS Globo-
ko, ki je sicer že potrjen s strani
Ministrstva za šolstvo in sport
in naj bi se price! izvajati z no-
vim šolskim letom 1999/2000.
Sicer same devetletke na OS
Globoko to ne bi ogrozilo, bi pa
lahko zavrlo za eno leto uvaja-
nje tega programa, smo lahko
slišali Mileno Jesenko, ki pa se
je tudi spraševala, če si morda
ravno tega nekateri ne želijo,
namreč zrušiti ravno ta projekt.
Po burnih debatah so izvedli na
občinskem svetu tajno glaso-
vanje, na katerem sta padli v vo-
do obe predlagani varianti: sol-
ski okoliš po mejah KS ali pa
skupni šolski okoliši, namreč
noben od predlogov naj ne bi
dobil potrebne večine.Ker pa so
bila tolmačenja tajnega glaso-
vanja razlicna, so se odločili, da
rezultate glasovanja posreduje-
jo službi za zakonodajo RS, v
ta namen pa sklicali izredno
sejo.
V izkupičku 28 oddanih glasov-
nic je bilo 14 glasovnic "za" šol
ske okoliše po mejah krajevnih
skupnosti, 13 glasovnic pa "pro-
ti" tej varianti, se pravi, za sku-
pen šolski okoliš in 1 "vzdrža
na" glasovnica, ki pa je odločila
o izidu, saj je Služba za zakono
dajo RS v tolmačenju zapisala,
da se slednja ne more upošteva-
ti pri glasovanju. Torej bodo po-
tekali šolski okoliši po mejah
KS, kako pa se bo ta odločitev
odrazila v praksi preko dogo-
vora med šolami in staršev, bo-
mo bržkone, če ne prej, izvedeli
ob vpisu otrok v šolskem letu
1999/2000.
Ponovno tajno
glasovanje
Skupina zaposlenih v Posav
skem muzeju Brežice je že pred
časom v javnost in obcinskemu
svetu posredovala pismo, v ka
terem navajajo veliko kritik na
račun direktorja te ustanove,
mag. Tomaža Teropšiča. Občin-
ski KV1AZ je na podlagi Teropši-
čevega dosedanjega dela in pri
dobljenega mnenja od Ministr-
stva za kulturo podal oceno, da
ne vidi razlogov za zamenjavo
direktorja in da reševanje med
sebojnih odnosov v tej ustanovi
ne spada v pristojnost občin
skega sveta, s čimer pa se niso
strinjali nekateri svetniki stran
ke SDS, saj so zahtevali, da se
na seji "javno zaslišijo" tako za-
posleni v muzeju kakor tudi Te-
ropšič. Očitno so ti že pozabili
"agonijo" s prejšnje seje, ko so
se za govorniškim pultom pri
točki oblikovanja šolskih oko-
lišev zvrstili ravnatelji šol,
predstavniki KS ter starši! Seja
se je spremenila v "javno obrav
navo", kar je posledično pripe
ljalo do tajnega glasovanja in
sklica izredne seje. Delo občin-
skega sveta je resda javno, to
pa pomeni, da so sicer občani
lahko prisotni na sejah obcin
skega sveta, vendar nimajo pra-
vice do razprav (ti so za to na
volitvah, z izvolitvijo pooblasti-
li člane OS), o delu pa je javnost
obveščena preko javnih občil.
Torej, tokrat je vendarle prevla-
dal razum in so točko o imeno
vanju direktorja Posavskega
muzeja zaključili (ponovno) s
tajnim glasovanjem, kjer je bil
Tomaž Teropšič imenovan z 22
glasovi "za" in 7 "proti." V nada-
ljevanju pa so brez polemik dali
soglasje k imenovanju Patricije
Čular za direktorico Mladinske
ga centra Brežice.
"Paket
podžupanov" ni
uspel, župan umak-
nil imenovanja
Zapletov pa vendarle ni bilo
konec. Župan Deržič je namreč
predlagal v sprejem imeno-
vanja treh podžupanov: Milene
Jesenko za področje družbenih
dejavnosti, Bojana Petana za
področje gospodarstva in An-
dreja Vizjaka za področje lokal-
ne samouprave v paketu (potr-
ditev vseh ali nobenega) in tudi,
da se 2. točko tega imenovanja,
kjer je v predlogu imenoval Mi-
leno Jesenko, ki ga naj bi nado-
meščala v primeru njegove od-
sotnosti, zadržanosti oz. v pri-
meru predčasnega prenehanja
mandata župana, umakne. Sled-
nje ni bilo sprejeto, ker bi bil s
tern kršen statut, župan pa je
poskrbel za nemalo presene-
čenje, ko je umaknil v tej točki
imenovanje Jesenkove in ozna
nil, naj bi to mesto pripadalo
mag. Andreju Vizjaku. Po pre
cejšnjih zapletih, ko so že dru-
gič na eni seji izvedli "tajno gla-
sovanje", na katerem ni bil iz
glasovan županov predlog,
temveč "nepaketni" predlog Sta-
neta Radanoviča (SNS), naj vsa-
kega predlaganega podžupana
obravnavajo in izglasujejo po-
samično, je župan Deržič točko
imenovanja podžupanov umak-
nil.
Epilog
Maratonska 3. seja občinskega
sveta seje pričela 22.februarja.,
imela prvo nadaljevanje l.mar-
ca in se končala na drugem na
daljevanju (še vedno iste seje)
8. marca. Zanjo so občinski
svetniki, z njimi pa tudi mi, po-
rabili 16 ur. Zatorej ni čudno,
da je enemu izmed svetnikov
tudi javno ušlo (mnogi pa so si
to bržkone na tiho mislili): "Jaz
imam vsega poln k..."
Iz Sevnice, Krškega in
Brežic: Bojana Mavsar
svetniki        -Vsi
Naslov:
Loče 4, Dobova
Šolanje:
Končal sem strojno solo v JLA
(mornarica)
Stan, družina, otroci:
Oženjen, imam dva polnoletna in
poročena otroka
Kdo vas je predlagal in v kateri
volilni enoti:
Predlagatelj je bila Demokratska
stranka, izvoljen pa sem bil v volilni
enoti Globoko - Kapele - Dobova
Delo, zaposlitev:
Pred upokojitvijo sem bil obratovodja
v IGM Sava Krško
Prosti čas:
Zelo veliko hobijev, predvsem v
kulturi.
Članstvo v društvih, klubih:
Sem predsednik KD Franc Bogovič
Dobova, aktiven v likovni družini, v
Citroen klubu Slovenije, predsednik
KO Društva izgnancev Slovenije v
Dobovi itd...
Prevozno sredstvo: Citroen BX
Področje, ki mu nameravate
posvetiti več pozornosti:
Kulturi in vsem ostalem
Članstvo v komisijah in odborih
občinskega sveta:
Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Odbor za
urbanizem, Komisija za vloge in
pritožbe
Prvi vtisi in izkušnje v novi vlogi:
Ne preveč dobri.
Kje in kako lahko občani najdejo
stik z vami?
Občani me poznajo in sem vsem
dosegljiv.
Katera vprašanja, naloge, cilji so
za vas v občini - svetu zdaj
najpomembnejši?
Zame je vse pomembno. Prizadeval si
bom, da bom tvorno sodeloval pri
vseh vprašanjih.
ObzorniK
Telefax: 2O-32O
marec 1999
9
GOSPODARSTVO
ObzörniK
DIMNIKARSKA SLUŽBA
V VSAK DOM
Dimnikarska služba je najstarejša obvezna lokalna javna služba v našem prostoru. Človek si je
že od nekdaj prizadeval, da se organizira v protipožarnem smislu. Vendar pa ta javna služba
danes ne služi samo čiščenju, ampak celotnemu varovanju in preventivi, saj v okvir njenega dela
poleg klasičnega čiščenja, kakršnega poznamo vsi, sodijo še tehnični pregledi, meritve emisij in
podobno. Njeno delovanje urejajo številni predpisi in zakoni, med katerimi naj omenimo Zakon
o javnih službah, Zakon o dimnikarski službi, Pravilnik o rokih in načinih čiščenja in pregledovanja
kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav ter meritev dimnih in drugih emisij kurišč,
Uredbo o emisiji snovi v zrak ter še Zakona o varstvu zraka in varstvu okolja.
Dejavnost dimnikarske službe
organizira lokalna skupnost na
osnovi odloka. Na kakšen način
Ivan Jelančič
posamezna lokalna skupnost to
stori, pa je v njeni pristojnosti.
Občinski svet Krško uradno ni
sprejel odloka o tej dejavnosti,
ampak je župan dimnikarsko
službo v svojem imenu, kar je
tudi njegova pravica, organizi-
ral s sklepom o zbiranju javnih
ponudb. Komisija se je odločila
za podjetje Dimnikarstvo Jelan-
čič, ki deluje tudi v sosednjih
občinah, v občini Krško pa od
septembra 1998 dalje. Pri tem
je občina postavila tudi ne-
katere zahteve, pri čemer je še
posebej porriembna ureditev
katastra, saj so nekatere kuril-
nice zanemarjene že več let.
Samostojni podjetnik Ivan
Jelančič, lastnik dimnikarske
službe in hkrati predsednik
sekcije dimnikarjev pri Obrtni
zbornici Slovenije, nam je
opisal ter predstavil delo in te-
žave dimnikarske službe v
krški občini.
Glede na predpise morajo biti
kurilne in dimovodne naprave
na trda goriva očiščene vsak
drugi mesec, na tekoča goriva
in plin enkrat na leto, kar velja
za zasebna gospodinjstva, več-
je kurilne naprave na plin
enkrat na leto, na tekoča goriva
pa odvisno od moči naprav: do
enega MW na vsak drugi mesec,
od enega MW naprej pa na
štirinajst dni, odvisno je tudi
od vrste goriva.
Meritve dimne emisije so obve-
zne in se opravljajo enkrat let-
no, tako za zasebna gospo-
dinjstva kot za vecje kurilne, di-
movodne ali prezračevalne na-
prave, kjer pa gre za atmos-
"fersko izgorevanje v gospo-
dinjstvih, pa vsako tretje leto.
Z meritvami ugotovijo, koliko
določena naprava onesnažuje,
in svetujejo uporabniku, na
kakšen način lahko to stopnjo
onesnaženja zmanjša in da
hkrati s tem tudi lahko privar-
čuje pri gorivu.
Tehnični pregledi kurilnih,
dimovodnih in prezračevalnih
naprav so prav tako obvezni in
hkrati pomembni. Lastniki
morajo vsako spremembo na
katerikoli napravi prijaviti
dimnikarski službi, ki mora v
skladu s pravilnikom opraviti
pregled in podati poročilo, ali
naprava ustreza pravilom ali
ne. Prav tako mora ta javna
služba imeti nadzor nad vgra*
jevanjem teh naprav in nato po-
dati soglasje za uporabo na-
prave.
Ne gre pa samo za obveznosti
s strani dimnikarske službe,
Kontaktna številka za
vse, ki potrebujejo
pomoč ali nasvet, je
0608 42 226 v
Sevnici in v Krškem
0608 22 000. Če se v
Krškem nihče ne
oglasi, se avtomatsko
oglasijo v Sevnici.
Mobitel: 0609 649
590.
10
marec 1999
ObzörniK
GOSPODARSTVO
kajti tudi lastniki oziroma
uporabniki so dolžni omogočiti
nemoteno delo delavcem dim-
nikarske službe, saj gre ne sa-
mo za splošno korist, če imamo
v mislih varstvo okolja, ampak
tudi za interes in korist posa-
meznika, uporabnika. Dimni-
karska služba z ustreznim
znanjem omogoča brezhibno
delovanje tako kurilnih, dimo-
vodnih in prezračevalnih na-
prav ter tako zaščiti posamez-
no gospodinjstvo pred mož-
nimi nevarnostmi. Po zakonu o
dimnikarski službi delo dimni-
karja ne sme opravljati nihče,
ki nima za to ustrezne izobraz
be, zato ni dovolj, kot marsikdo
misli, če s čiščenjem opravimo
sami in odklonimo ustrezno po-
moč dimnikarske službe. V
takem primeru mora dimnikar
ska služba obvestiti pristojne
inšpekcijske službe, ki naprej
ukrepajo v skladu s svojimi po-
oblastili.
Dimnikarska služba sodeluje z
Inšpekcijo za varstvo pred na-
ravnimi in drugimi nesrečami
pri vprašanju požarne ogro-
ženosti, s Sanitarno oziroma po
novem Zdravstveno inšpekcijo
v zvezi z prezračevanjem in z
Okoljevarstveno inšpekcijo gle-
de meritev dimnih emisij ku-
rišč.
Cene opravljenih storitev so
vsepovsod iste, razen po po-
djetjih, oblikovane pa so na po-
dlagi časovno tehničnih norma-
tivov. Prej so bile v pristojnosti
vlade, od aprila 1998 pa so v
domeni lokalne skupnosti ozi-
roma (v večini primerov) občin-
skega organa za prostor in okol-
je.
V okviru delovanja dimnikarske
službe je vedno manj klasične-
ga dimnikarskega dela z žico,
če ga tako poimenujemo, kajti
vse več je poudarka na kontroli
in meritvah dimnih emisij.
Po besedah gospoda Jelančiča
glede na interes mladih dimni-
karski službi ne kaže prav dob-
ro, kajti v Ietošnjem letu je v
prvem Ietniku srednje šole vpi-
san le en dijak, za kar pa je, kot
pravi Jelančič, kriv tudi sam
izobraževalni sistem.
Lidija Petrišič
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA BREŽICE
Boljše sodelovanje z občino?
Ob koncu meseca so se sestali v Bre-
žicah člani tamkajšnje Območne obrt-
ne zbornice (šteje preko 700 članov)
na 2. redni seji, katere najpomemb-
nejše točke so bile poročilo o delu in
poslovanju v letu 1998 in program za
letošnje leto. Seje sta se od vabljenih
udeležila direktor Upravne enote Bre-
žice Darko Bukovinski in vodja oddel-
ka za gospodarstvo na brežiški občini
Brane Musar. Že na prvi seji, ki je bila
y mesecu novembru lanskega leta so
izvolili novo vodstvo zbornice za
mandatno obdobje 1998 - 2002, t.j.
upravni odbor in predsednika, kar je
postal Janko Hrastovšek, avtoelektri-
kar iz Brežic (v sredini na sliki zgoraj).
Delovanje zbornice je zelo obsežno
in pestro.saj sega na področje sodelo-
vanja z občinskim vodstvom, ekonom-
ske odnose s tujino, informativno de-
javnost, izobraževanje, svetovanje, se-
jemsko in promocijsko dejavnost pa
tudi organizacijo ekskurzij, izletov, le-
tovanj, družabnih srečanj ter športa
in rekreacije.Na tokratni seji je v zvezi
s poročilom o delu predsednik Hras-
tovšek poudaril, da je pričakovati bolj-
še sodelovanje z občino kot doslej, za
kar so že opravili pogovore z novim
županom.
Največ razprave je bilo namreč okoli
sredstev, ki jih brežiška zbornica ni do-
bila iz lanskega občinskega proračuna,
o odnosih in zagotavljanju teh sredstev
v bodoče, o pripravah na ustanovitev
razvojnega centra ter zagotavljanju
vpliva na njegovo delovanje. Člani so
menili, da ni dovolj, da bi bil center le
fizično v prostorih zbornice, pač pa
bi moral pomagati obrtnikom, zasto-
pati njihove interese, iskati nove pro-
grame in moinosti, svetovati novim
podjetnikom in še marsikaj.Zato bodo
obrtniki morali zagotoviti svoj vpliv v
upravem odboru centra. Precej časa
so posvetili tudi pravilniku o uporabi
počitniškega stanovanja v Zrečah. V
programu dela za letošnje leto pa so
si poleg številnih dosedanjih nalog za-
dali tudi organizacijo in izvedbo tra-
dicionalnih sejemskih dni v Breiicah.
Zelo neposredna je bila razprava Jer-
neja Zorka.sicer tudi člana brežiškega
občinskega sveta.ki je med drugim de-
jal:
"Tudi v letošnjem proračunu je pred-
videnih 16 milijonov za OOZB, a od
tega 8,2 milijona za Razvojni center
Brežice. Mislim, da to ni prav, saj bi ga
moral ustanovitelj, to pa je občina,
neposredno financirati. Nič nimam
proti kmetijstvu in športu, a kme-
tijstvu je namenjenih 30 milijonov. Tr-
dim, da je pravih kmetov malo, mor-
da sta največ dva v vsaki vasi, obrtni-
kov pa je preko 720 in če ima vsak le
še enega
zaposle-
nega, je
to  1400
ljudi, ki
p I a č u -
jejo da-
vek     in
vse ob-
veznosti.
Ce ni to-
liko spo-
štovanja ,______________________,
do obrtnikov, ki bi včasih potrebovali
neke stimulacije ali posojila, potem je
to mačeha in ne občina! Zato bom
na občinskem svetu vztrajal, naj se
razkrije, kaj je bilo z lanskimi sredstvi
in da bomo enaki kmetijstvu, če že
športu ne moremo biti, ki mu na-
menjajo 55 milijonov. Če bo brežiška
občina obrtniško močna, se bo po
mojem mnenju tudi sport lahko ra-
zvijal, če pa tega ne bo, od kod sred-
stva?"
_________________________S.M.
Jernej Zorko
marec 1999
11
MOZAIK
ObzörniK
V TE Brestanica bo gradil
Gradis
Po pridobljenem gradbenem dovoljenju za postavitev dveh
novih plinskih turbin v brestaniški termoelektrarni, je bil med
štirimi ponudniki za izvajalca gradbenih del izbran Gradis iz
Ljubljane, ki naj bi že v mesecu marcu pričel z deli. Sicer pa v
Termoelektrarni vzporedno tečejo tudi priprave za ustanovitev
mešanega podjetja, ki naj bi ga ustanovili skupaj s švicarskim
podjetjem ABB (dobavitelj plinskih turbin), preko katerega naj
bi potekalo vzdrževanje elektroenergetske opreme v sami
termoelektrarni, svoje delo pa zastavili tudi izven nje.
Plazovi niso samo nevarni,
temveč tudi dragi
Na prvi novembrski dan lanskega leta je lokalno cesto Krško-
Göra v bližini vodovodnega zajetja zasul plaz kamenja, skal
in zemlje v dolžini 60 metrov. Po več mesečni popolni zapori
ceste so konec januarja pričeli odvažati nasuti material izpod
še vedno ne povsem umirjenega skalnatega hriba, v kratkem
pa naj bi se pričela izvajati tudi sanacijska dela. Na občini
Krško so že odprli ponudbe, najnižja pa znaša okoli 50
milijonov tolarjev.
Viljem Glas uspešno krmari
sevniško Lisco
V sevniški Lisci so tudi minulo leto zaključili z dobičkom.
Prodali so 5.463.039 kosov perila, 398.443 kopalk in 98.981
bluz, s tern pa ustvarili 5.630 mio. tolarjev čistih prihodkov.
Kar 72 odstotkov tega prihodka so ustvarili s prodajo na tujih
tržiščih, predvsem s prodajo v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švici,
Nizozemski, pa tudi v Hrvaški, BiH in Makedoniji, 28 odstotkov
doseženih čistih prihodkov pa so ustvarili na domačem trgu.
Tudi v ietošnjem letu nameravajo povečati prodajo, med
drugim pa tudi popestriti kolekcijo ter nadaljevati s promocijo
lastne blagovne znamke, ob tern pa posodobiti računalniško,
proizvodno ter ostalo opremo. Zatorej ni čudno, da je bil med
dobitniki priznanj za izjemne gospodarske in podjetniške
dosežke, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, tudi
Viljem Glas kot direktor Lisce, ki jo kljub vse vecji konkurenci
na trgih in težavah, ki pestijo tekstilno industrijo, uspešno
Vodi naprej.
LZBIRAMO
osebnost
POSAVJA
Kar dva
nagrajenca GZS
iz Posavja
Poleg Viljema Glasa je nagrado
GZS prejel tudi Stanko Šinko iz
Slovenske vasi. Šinko je leta
1978 ustanovil zasebno obrato-
valnico Šinko Izdelava orodij,
leta 1993 pa družbo z omejeno
odgovornostjo Form Tehnik,
kjer izdelujejo orodja za prede-
lavo plastičnih mas.Nagrajenec
je tudi direktor in solastnik pro-
izvodnega podjetja Weinmayr
Plast. Uspešno sodeluje z za-
htevnimi kupci v razvitih zaho-
dnih državah, kar pove že po-
datek, da več kot 52 odstotkov
prihodka ustvarja z izvozom
orodij na tradicionalne trge: Av-
strijo, Nemčijo, Francijo, Švico,
zadnje case pa tudi na Hrvaško.
OBČNI ZBOR
ČLANOV
KMEČKE
ZADRUGE
BOHOR
V nedeljo, 21. februarja so se
na Armeškem zbrali člani Kme-
čke zadruge Bohor Koprivnica
na svojem že tradicionalnem le-
tnem zboru. Minulo leto je bilo,
kakor pravijo, uspešno, saj se
je povečal odkup mleka, ki je v
lanskem letu znašal 1.850.000
litrov, kar je za 200.000 litrov
mleka več kot v letu 1997, k če-
mur so dve tretjini odkupa pri-
spevali njihovi člani. Dosegli so
tudi načrtovani plan odkupa pi-
tancev. Prodali so jih 262, od te-
ga 140 pitancev v okviru njiho-
ve zadruge, viden pa je, kakor
tudi drugje po Sloveniji, upad
odkupa telet. Ta je znašal v letu
97 še 550 telet, v lanskem letu
pa skoraj za sto telet manj, t.j
458. Kljub temu pa je tudi ta od-
kup uspešen, saj so člani KZ Bo-
hor prodali skoraj polovico
(217) telet.
Tudi v tern letu bo njihova glav-
na dejavnost slonela na gove-
doreji, saj se je izkazalo, da so
se vendarle odlodli pravilno,
ker se še niso v lanskem letu,
kakor so načrtovali, usmerili tu-
di v prašičjerejsko proizvodnjo,
saj bi vanjo stopili ravno v času
krize. Sicer pa je Kmečka zadru-
ga Bohor pristopila k novousta-
novljeni firmi Mlekodel, kamor
so se vključile domala vse slo-
venske kmečke zadruge, ki od-
dajajo mleko ljubljanskim mle-
karnam. Preko tega združenja
se bodo lahko predstavniki v
bodoče veliko kompetentneje
dogovarjali v imenu kmečkih
zadrug z Ljubljanskimi mlekar-
nami in imeli večji vplivpri od-
ločanju in nadziranju njihovega
poslovanja.
Dvajsetletnica
varilcev
Pred dvajsetimi leti, 9.4.
1979, je nekaj entuziastov s
podporo takrat vodilnih po-
djetij: Kovinarsko, Tovarno
celuloze in papirja Djuro Sa-
laj, SOP-om, Društvom za va-
rilno tehniko Jesenice in z
Zvezo za varilno tehniko Slo-
venije, ustanovilo Društvo za
varilno tehniko Krško (DVT).
V letih svojega aktivnega de-
lovanja so njihovi člani sode-
:<    /
V LETIH
i 979
1999
lovali na mnogih tekmova-
njih kovinarjev - varilcev, se
šolali doma in v tujini, uspo-
sobili nad 250 tečajnikovo,
organizirali predavanja, stro-
kovne ekskurzije, s svojim
znanjem pa tudi pomagali ne-
malo obrtnikom in podjetjem
pri uvajanju varilnih tehnolo-
gij. Ob svojem jubileju je DZV
Krško izdalo tudi brošuro, ki
bralca popelje skozi vsa leta
njihovega delovanja.
12
marec 1999
ObzörniK
MOZAIK
Center za socialno delo Brežice
OTROKOM POPESTRILI
POČITNICE
Brežiški center za socialno delo je pripravil v času zimskih poätnic
za osnovnošolsko mladino niz aktivnosti, ki so se odvijale vsak
dan počitnic med 9. in 13. uro v I
prostorih Dijaškega doma. Pod
vodstvom dveh študentk za
dnjega letnika Visoke sole za so-
cialno delo in delavk CSD Brežice
so prirejali kvize, družabne igre,
risali, ustvarjali izdelke iz žice,
volne, krep papirja, kiparili in se
lotili tudi poslikave na steklo.
Resda je zaradi visoko zapadlega
snega odpadel načrtovani pohod
na Sentvid, vendar pa jim to ni
preprečilo, da ne bi zimskih iger
na snegu izpeljali v dolini, kajti
snega je bilo dovolj povsod. Obi
skali smo jih na pustni torek, ko
so uživali v pustnih norčijah, a bi-
li pod preoblekami še vedno otro-
ci, ki dopoldneve v času počitnic niso preživeli sami doma ali s
starši na smučiščih, kljub temu pa jim je bilo prijetno v družbi
sovrstnikov in delavcev Centra za socialno delo Brežice.
(B.M.)
Center za socialno delo Krško
NOVICE IZ VDC LESKOVEC
V Varstveno delovnem centru Leskovec, enoti CSD Krško, širimo
programe za delo pod posebnimi pogoji in s tem omogočamo
odraslim osebam z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju
večjo izbiro zaposlitve in ohranjanje pridobljenih sposobnosti.
Uspeli smo primerno opremiti mizarsko delavnico, kjer od no-
vembra lanskega leta izdelujemo ptičje krmilnice, ptičje valilnice,
ure v lesu z vžganimi motivi po želji ali značilnostmi Leskovca in
okolice. Izdelujemo tudi okvirje za slike, ki jih rišejo varovanci.
V  hkovni delavnici izdelujemo drobne predmete iz gline, ki slu-
žijo kot dekoracija k drugim izdelkom ali kot samostojen deko-
rativni predmet, izdelujemo pa tudi vizitke za različne priložno-
sti. Udeležujemo se tudi raznih natečajev, kjer smo že dobili ne-
kaj nagrad.
V delavnici za lastni program tu-
di izdelujemo tapiserije, vezemo
prte in prtičke na prinesenem
materialu ali kot lastni izdelek.
Cene vseh izdelkov so nizke ne
glede nato, da je vsak izdelek
unikat. Radi se pohvalimo tudi z
našo Bivalno skupnostjo, kjer že
eno leto izvajamo celodnevno va-
rstvo za varovance, ki ne morejo
več živeti v svoji družini in bi bili
_____  drugače nameščeni v različne za-
vode po Sloveniji. Z bivanjem v Bivali skupnosti smo varovancem
omogoäli, da ohranjajo stike s svojimi bližnjimi in še vedno aktiv
no delo v VDC med prijatelji in ljudmi, ki jih poznajo. Vrata Var
stveno delovnega centra so odprta za vse, ki jih zanima kako
živimo in kaj delamo, vsak delavnik med 7. in 1 5. uro, po dogovoru
pa tudi kasneje. Posebej se veselimo vsakega obiska, kajti letos
bo minilo že 20 let od kar ta enota deluje in se lahko pohvalimo
z veliko lepimi stvarmi in dosežki.
Lidija Žnideršič
Delovni jubilej Milene Vovk
DVAJSET LET ZA
KOPIRNIMI STROJI
mim
Fotokopiranja sicer ne moremo šteti k
starim storitvam, a vendar je to dejav-
nost, ki ima za sabo velik in hiter razvoj.V
Krškem ima s tem največ izkušenj Milena
Vovk,ki je prav te dni naštela dve desetletji
samostojnega opravljanja storitev
kopiranja in fotokopiranja. V Krško je
Milena, sicer domačinka iz Podbočja,prišla
iz Ljubljane, kjer je do takrat delala v veliki
firmi, ki se je ukvarjala s kopiranjem in
tiskarstvom.
Začela je leta 1979 s kopiranjem načr-
tov v lokalu, ki ga je imela v Vaničevi hiši
(kopiranje na salmiak) in s strojem, ki ji
služi še danes. Takrat so ji bile najboljše
stranke IBE iz Ljubljane, pa vsi TOZD-i
Pionirja in mnogi drugi. Kopirala je
različne načrte, vse vrste projektne
dokumentacije. Poldrugo leto zatem je
nabavila prvi fotokopirni stroj, ki je bil
prava igračka v primerjavi z današnjimi, a
čeprav že rabljen, vreden pravcato
premoženje (npr. petkrat več kot nova
peč za centralno kurjavo).
Takrat celo podjetja kot so bila Beog-
najska banka, Kovinarska, Agrokombinat
(v najboljših časih je imela Vovkova na
seznamu strank tudi po štirideset pod-
jetij) niso imela svojih strojev ali pa le
take, ki so zmogli največ po 5 kopij.Teh-
nologija je bila približno deset let ali še
kakšno več na enakem nivoju, novih stro-
jev ni bilo ali pa jih je bilo celo v tujini
težko nabaviti. S prvim strojem je lahko
kopirala le format A4 in vsako stran zase,
takrat ni bilo mogoče kopirati nobenih
zvezkov, knjig. List originala je namreč
potoval po stroju, zdaj pa miruje pod
pokrovom.Takrat je bilo mogoče napraviti
morda 15 kopij na minuto, zdaj tudi po
50 do 60 in tudi kvaliteta je drugačna.
Potrebno je bilo tudiVeliko več fizičnega
dela.
"Potem so Japonci čisto znoreli", pravi
Milena. malo za šalo malo zares. Stroji so
bili vse modernejši, hitrejši in predvsem
dostopnejši, da so si jih lahko nabavila
mnoga podjetja in ustanove.Včasih jo je
bilo kar strah, toliko je bilo dela, ko so
nosili cele kupe papirjev iz avtomobila.
Zdaj ni več tako. Minili so časi, ko je
morala delati vse vikende in tudi čez
praznike, da je vse opravila, da je bila med
tednom spet na tekočem. Prvo
zmanjšanje dela je prišlo že z električnimi
pisalnimi stroji s spominom, ki so
omogočili več izpisov. Z računalniki in
vsemogočimi printerji pa so se potrebe
po teh storitvah seveda še bolj zmanjšale.
Danes je edina, ki se v Krškem ukvarja
samo s kopiranjem, več pa je zato takih,
ki jim je to le dodaten vir zasluika.
A o tem danes noče veliko govoriti. Po
lokalu na CKŽ 21, kamor se je preselila
pred kratkim, (zanimivo, da je to že četr-
ta lokacija na tej ulici) prijetno zadiši
kavica. Prijazne besede in kavice so pri
njej deležni tako znanci kot številni pri-
jatelji, ponudi pa jo tudi povsem nezna-
nim strankam, če je ravno skuhana. Pri
njej lahko vedno preberete kak časopis
ali spoznate novo knjigo.'Vcasih sem na-
menoma kupovala veliko več časopisov
in revij.še posebno takrat,ko so bili stroji
počasnejši in so stranke tako lažje
počakale." Pripoveduje o tem, kako so v
tistih časih prišle kopirat vsaka svoj list
tudi po štiri uslužbenke iz iste pisarne,
da so medtem lahko skočile nekoliko po
trgovinah ali drugih opravkih. Tudi manj
običajnih doživljajev je bilo v vseh teh
letih. Zgodilo se je, da so nenapovedano
vstopili moški v plaščih, popisali števce,
zapisali znamko in tip stroja, vzeli vzorce
kopij ter jih primerjali z listom oziroma
letakom, ki je bil menda pred tem
razpečan po Krškem ali kje drugje.
Prihajali so mladi, ki so si želeli kopirat
dlani, roke, obraz, da bi videli, kako to
zgleda. Pri kopiranju "plonkov" je dijake
opozarjala, naj jih ne pomanjšajo preveč,
da jih bodo lahko še prepisovali. Še danes
se ji dobro zdi, ko jo sreča in pozdravi
moški, nekdanji dijak krške srednje sole
in pravi: ""O, vas se pa spomnim!"
Koliko ton papirja je šlo skozi njene ro-
ke, list za listom, seveda niti sama ne ve.
Kljub temu pravi: "Delo z ljudmi je ču-
dovito, čeprav naporno.Včasih je pač po-
trebno marsikaj potrpeti, se opravičiti,
četudi morda nisi kriv. Karkoli bi delala
ali še bom, bo to delo z ljudmi."
Z opravljenim delom je zadovoljna, saj ji
je v boljših časih omogočilo, da je v pre-
cejšnji meri poskrbela zase in za svojega
sina, ki bo naslednje leto končal osem-
letko. Milena ima seveda še veliko na-
črtov, a z delom, ki ga opravlja že dve
desetletji, nekako doživlja usodo starih
obrti in poklicev, ki jim tehnološki razvoj
in družbene spremembe ne prizanašajo.
(SJ1.)
marec 1999
13
DOGODKI
ObzorniK
S tiskovnih konferenc Upravnih enot Krško, Breiice in Sevnica
IZ LETA V LETO VEČJA STORILNOST
Tudi letos, v mesecu februarju, so vse tri Upravne enote v Posavju: Krško, Brežice in Sevnica, sklicale tiskovne konference,
na njih pa izčrpno predstavile svoje delo v minulem letu. Kljub temu, da gre nemara za nekoliko suhoparne podatke, ti
niso nezanimivi, sami po sebi pa pričajo o velikem in zahtevnem obsegu dela, ki ga v svoji pristojnosti Upravne enote
opravljajo. Zato vam jih v kolikor se da strnjeni obliki tudi posredujemo.
UPRAVNA ENOTA
KRŠKO
Na Upravni enoti v Krškem so v mi-
nulem letu reševali skupno 21.447 up-
ravnih zadev, rešili 20.41 I zadev ter jih
v leto 1999 prenesli 1.036. Nerešenih
zadev pa ne gre pripisati prepočasnemu
ali nedelu uslužbencev njihove uprave,
temveč, kot nam je povedal načelnik
upravne enote Anton Podgoršek,
predvsem posameznim Ministrstvom.ki
ne pripravljajo pravočasno programov
ter navodil za posamezne akcije. Sicer
pa bo potrebno dm preje poiskati nove
prostore za delovanje služb upravne
enote, prostore, ki bodo predvsem do-
stopnejši ljudem, saj se še vedno naha-
jajo v kletnih obdnskih prostorih.
Martin Bratanic.vodja oddelka za up-
ravne notranje zadeve nam je med dru-
gim povedal, da je bilo v letu 98 skle-
njenih 107 zakonskih zvez, od tega 66 v
Krškem in 41 v Kostanjevici.V krški ob-
čini se je rodilo le 215 otrok (v letu 97
- 260 rojstev), naraslo pa je število pre-
minulih, v letu 98 je umrlo 302 ljudi, v
letu 97 pa 290.Vloženih je bilo 29 zah-
tevkov za spremembo osebnih imen.Te
spreminjajo ob vstopu v zakonsko zve-
zo, zaradi numeroloških izračunov, ob
spremembah osebnega stanja ali na zah-
tevo strank zaradi osebnih razlogov.
Izdali so 1575 potnih listin, 2213
osebnih izkaznic in 650 novih vozniških
dovoljenj. Ob slednjem naj povemo, da
so na oddelek prejeli tudi 685 odločb s
strani sodnika za prekrške, ki se nana-
šafo na ukrep prepovedi vožnje (od-
vzem za določeno obdobje), 14 odločb
pa se je nanašalo na prenehanje veljav-
nosti vozniškega dovoljenja. Teoretični
del izpita za voznike motornih vozil je
opravilo 1848 od 3424 kandidatov,
praktični preizkus pa je od 2486 kan-
didatov opravilo le 1673 (na območju
UE Krško je registriranih 1481 I vozni-
kov z vozniškim dovoljenjem). V letu
1998 je bilo registriranih 12.686 vozil.
Po besedah vodje oddelka za okolje in
prostor Ivanke Puntar, so v letu 1998
reševali 1515 zadev. Rešenih je bilo
1382, v letošnje leto pa so prenesli 92
zadev, ki se nanašajo na lokacijske in
gradbene zadeve, ter 41 zadev, ki izha-
jajo iz postopka denacionalizacije. Pun-
tarjeva pravi, da gre pri lokacijskih in
gradbenih zadevah za malo dolgo-
trajnejše postopke, saj se je z uvedbo
lokalne samouprave 1995 leta razmejila
pristojnost med občino in upravno eno-
to. Tako se postopek pridobitve loka-
cijskega dovoljenja vodi v njihovi pri-
stojnosti, da pa tega stranka pridobi,
mora predloiiti lokacijsko dokumenta-
cijo, ki se izdeluje v povprequ od 3 do
5 mesecev in katere izdelava je v pristoj-
nosti občine. Sicer pa je bilo v minulem
letu vloženih 122 zadev s podroqa de-
nacionalizacije. V reševanju je bilo 49
zadev, od tega jih je bilo 8 dokončno
rešenih, 18 delno rešenih, 41 pa jih je
zaenkrat ostalo še nerešenih.Vendar pa
so to specifični postopki, kjer imata up-
ravičenec in zavezanec različne interese,
poleg tega pa tudi na ravni države, v
resornih ministrstvih še ni oprede-
Ijenega celovitega koncepta, ki bi reševal
same postopke ali probleme na po-
droqu denacionalizacije in bil upravnim
organom pri tovrstnem razreševanju v
pomoč.
Oddelek za gopodarske dejavnosti in
Tcmetijstvo pri UE Krško vodi Nina Ha-
džimulič. Oddelek pokriva podroqa
petih krovnih ministrstev, t.j Ministrstva
zagospodarske dejavnosti in Ministrstva
za malo gospodarstvo in turizem, pod-
roqe Ministrstva za ekonomske odnose
in razvoj, Ministrstva za delo, družino
in socialne zadeve, Ministrstva za pro-
met in zveze ter Ministrstva za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano. Tako so s
področja gospodarstva rešili 270 zadev
in pri tern opravili 107 pregledov pos-
lovnih prostorov, izdali 78 odločb o ob-
ratovanju gostinskih lokalov, 87 odločb
za pričetek in razširitev opravljanja trgo-
vinske dejavnosti, izdali pa tudi 475 de-
lovnih knjižic, za četrtino več kot v letu
97, ki pa se nanašajo oz. izdajajo, kakor
pravi mag. Hadžimuličeva, predvsem na
račun sezonskih del.
Oddelek za občo upravo.druge upravne
naloge in skupne zadeve pokriva glavno
pisarno t.j vložišče in sprejemno infor-
macijsko pisarno, upravni nadzor in dru-
ge pravne zadeve, skupne zadeve ter po-
droqe družbenih dejavnosti.V referatu
za družbene dejavnosti so se tudi v mi-
nulem letu v najveqi meri posvetili pro-
blematiki s podroqa izvajanja zakonov,
ki so stopili v veljavo s 1.1.96: o žrtvah
vojnega nasilja, o vojnih veteranih in o
vojnih invalidih. AnaTubeishaid, vodja
tega oddelka nam je povedala, da so do
konca leta 1998 prejeli skupno 3554
zahtevkov za uveljavljanje statusa in
pravic vojnega nasilja, jih rešili 3538, od
tega 224 zahtevkov v lanskem letu. 67
vlog vdov po mobilizirancih je bilo v
skladu z navodili s sklepom zavrnjenih,
od 107 vlog še živečih mobilizirancev
pa so izdali 98 pozitivnih in 9 negativnih
odločb. Z veqimi problemi se srečujejo
v kategoriji beguncev, ki so iz izseli-
tvenega območja pobegnili na neiz-
selitveno območje, katerim vložnikom
pa v večini na Ministrstvu za delo, dru-
žino in socialne zadeve ne priznajo sta-
tusa in pravic žrtve vojnega nasilja z
obrazloiitvijo, da ni dokazano, da so ži-
veli slabše kot ostali prebivalci in so po-
begnili k okupatorju oz. na njihovo ob-
močje.
UPRAVNA ENOTA
SEVNICA
Po besedah Joška Kovača, načelnika
Upravne enote Sevnica, so v minulem
letu dobro sodelovali z občino Sevnica
kakor tudi z delom občine Škocjan, ki
je v njihovi pristojnosti. Na UE so imeli,
glede na racionalizacijo v državni upravi
in finančnih sredstvih.ki jim omogočajo
relativno normalno delovanje, povpre-
čno manj zaposlenih, kljub temu pa delo,
ki je v njihovi pristojnosti, dobro oprav-
Ijali.V lanskem letu so uspeli ob svojem
rednem delu izdati tudi brošuroVodnik
po upravni enoti, kjer lahko najdemo
veliko praktičnih in koristnih informacij,
od tega kje se nahajajo posamezni
oddelki in referati, katere dokumente
občani potrebujejo za reševanje posa-
14
marec 1999
ObzorniK
DÖGÖDKJ
meznih vlog, kakor tudi kakšne so za-
konske podlage za reševanje vlog.
Tine Zupančič (Referat za kmetijstvo)
nam je povedal, da so v minulem letu
dali veliko poudarka novemu Zakonu o
vinu, ki na njihovem obmoqu zadeva
precejšnjo populacijo. Z zakonom naj
bi predvsem vzpostavili večjo evidenco,
ki bo omogočala boljšo preglednost na
tern področju.saj se bo morala uskladiti
tudi z evropsko zakonodajo. Po novem
določilu se mora sedaj v kataster vino-
gradov vpisati vsak vinogradnik, ki ima
v obdelavi več kot 500 mJ ali 5 arov
čiste površine (do sedaj so se vpisovali
vinogradniki na svojo ieljo). Prav tako
se morajo v seznam pridelovalcev groz-
dja in vina vpisati vsi tisti vinogradniki,
ki dajejo vino v promet. Pri tern pa je
obvezna tudi vsakoletna prijava pridelka
novega vina, ki ga morajo prijaviti do
30. novembra, kakor tudi prijava zalog
neprodanega ali nepotrošenega vina, ki
jo bo vsak vinogradnik moral opraviti
do 31. avgusta. Zupančič je tudi opozoril,
da morajo tisti vinogradniki, ki so bili
do sedaj vpisani v register, a še po sta-
rem zakonu, vpis obnoviti.
Marjeta Gunstek (Oddelek za notra-
nje zadeve) je predstavila nekatera dolo-
čila Zakona o osebni izkaznici, ki je po
novem zakonu dala državljanom pravico,
da se sami odločijo ali jo bodo pridobili
ali ne, saj to ni več dolžnost. Osebno
izkaznico lahko pridobijo vsi driavljani
ne glede na starost (tudi mladoletne
osebe), osebno izkaznico pa mora imeti
tista polnoletna oseba, ki nima nobene
druge listine s katero bi se identificirala
(npr. potni list). Z novo osebno izkazni-
co se lahko potuje v Avstrijo, Hrvaško,
Italijo in Madžarsko (ni potreben potni
list). Sicer pa so na njihovem oddelku v
lanskem letu izdali 1537 osebnih
izkaznic, od tega ...po novem zakonu.
Na novi osebni izkaznici, ki je velikosti
kreditne kartice, so podatki vpisani s
pomočjo vodenega laserskega žarka in
ima vgrajenih pribliino 15 zaščitnih
elementov.
Na področju izvajanja Zakona o varno-
sti cestnega prometa so v Sevnici pou-
darili, da se bo moral do maja pri-
hodnjega leta opraviti tudi tehnični pre-
gled na traktorjih in traktorskih pri-
klopnikih, kakor tudi sama njihova regi-
stracija, do maja leta. 2000 pa bodo mo-
rala tehnični pregled opraviti in regis-
trirati tudi vsi lastniki kolesa z motor-
jem. Sicer pa so v lanskem letu v sode-
lovanju z Izpitnim centrom Krško in sev-
niško osnovno solo zagotovili prostor
za poligon za opravljanje praktičnega
znanja tehnike vožnje koles z motorjem
in prostor za opravljanje teoretičnega
dela izpita. Od I.maja 1998 je Upravna
enota v Sevnici prejela 5 odločb, v ka-
terih so sodniki za prekrške poleg kazni
izrekli tudi že kazenske točke, prejeli
pa tudi 4 izrečene ukrepe za prenehanje
veljavnosti vozniškega delovanja. Sicer
pa so v lanskem letu izdali I 102 vozni-
ških dovoljenj.
Na obmoqu Upravne enote Sevnica je
bilo v letu 1998 stalno prijavljenih
18.738 oseb. Evidentirano je bilo 154
rojstev in 216 smrti.V poročne matične
knjige je bilo izvršenih 75 vpisov.od tega
je bilo 66 zakonskih zvez sklenjenih na
sevniškem gradu. Še vedno pa so imeli
največ dela v Referatu za vojne veterane
in civilne invalide vojne.V minulem letu
so izdali 152 pozitivnih odločb, s katerim
je bil strankam priznal status in pravice
žrtve vojnega nasilja in 28 negativnih
odločb, s katerimi strankam tega statusa
niso priznali.
UPRAVNA ENOTA
BREŽICE
Brežiška upravna enota je predstavila
svoje delo v novo urejeni poročni dvo-
rani v Posavskem muzeju, ki so jo uredili
v medsebojnem dogovoru z muzejem
• in občino Breiice. Kakor je povedal
Darko Bukovinski, načelnik brežiške
upravne enote, so v letu 1998 prejeli
kar 28.977 zadev, ki so jih, razen 941
zadev, ki so jih prenesli v to leto, tudi
rešili. Samo na oddelku za upravne za-
deve so imeli v postopku reševanja sko-
raj 24.000 zadev. Sklenili so 105 zakon-
skih zvez, izdali 28 odločb za spre-
membo osebnega imena, med drugim
pa tudi beležili iz leta v leto upadajočo
nataliteto, saj je bilo v lanskem letu kar
za dva razreda (79) manj rojenih otrok
kot v letu I997.V register stalnega pre-
bivalstva za Upravno enoto Brežice je
bilo vpisanih 243 novorojenih otrok in
iz njega izbrisano 319 umrlih.se pravi,
da je umrlo 76 oseb več, kot pa se jih je
rodilo. Na upravni enoti ocenjujejo. da
je še vedno precej oseb, ki nimajo ure-
jenega statusa tujca. Gre za nekatere
prebivalce Obrežja, Nove vasi pri Mo-
kricah in Slovenske vasi, ki imajo dostop
do svojih his s hrvaške strani.Ti živijo v
Sloveniji že leta, nimajo pa formalnega
razloga za bivanje niti zagotovljenega vi-
ra sredstev za preživljanje.
V zadnjih dveh mesecih lanskega leta
so na upravni enoti izvedli tehnični pre-
gled 1629 kosov orožja, katerega evi-
denco pa bodo vodili po uskladitvi za-
pisnikov in po pridobitvi dovoljenja od
Ministrstva za notranje zadeve izključno
računalniško. Izdali so 1353 potnih listin.
Z uveljavitvijo novega zakona o osebni
izkaznici je bilo teh izdanih 2318, po
novem zakonu pa 1844 osebnih izkaz-
nic. Na novo izdanih je bilo I 102 voz-
niških dovoljenj, po novem zakonu o
varnosti cestnega prometa je prenehala
veljavnost šestim vozniškim dovolje-
njem. Na novo so registrirali 3200 vozil.
Na podroqu turizma in gostinstva.obrti
in ostale dejavnosti so za obratovalni
čas gostinskih lokalov izdali 39 odiočb,
izdani sta bili 2 odločbi zasebnim gos-
tincem za točenje odprtega vina in mo-
šta. Iz trgovinske dejavnosti je bilo
rešenih 93 zadev. Opravili so 155 ko-
misijskih ogledov za opravljanje gospo-
darskih dejavnosti družb in samostojnih
podjetnikov. V primerjavi s preteklimi
leti so imeli povečano število zadev na
podroqu kmetijstva.Te se veiejo pred-
vsem na postopek v zvezi z registrom
pridelovalcev grozdja in vina, sicer pa
bodo v letošnjem letu pričeli v tern refe-
ratu v skladu z Zakonom o dedovanju
kmetijskih gospodarstev preverjati sta-
tus 550 kmetij, ki so bile zaščitene z
občinskim odlokom iz leta 1982 in izda-
jati ustrezne odločbe.
V referatu za zadeve vojnih veteranov,
vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja
so v postopku ugotavljanja pravic, odlo-
čanja o pravicah in izvajanju priznanih
pravic v minulem letu izdali 800 odločb
o priznanju statusa begunca, izgnanca
in drugih pravic, 600 zadev pa poslali v
revizijo. Dodatno so zdravstveno zava-
rovali 1631 irtev vojnega nasilja in voj-
nih veteranov, izdali 335 bolniških listov
za zdravniško klimatsko zdravljenje in
223 izkaznic vojnim veteranom.
Bojana Mavsar
y^y |     po sax/ski • X 7"
ObzorniK
Tel./fax:
20-320
marec 1999
15
Društva in klubi
ObzorniK
Programska konferenca ZSČ Brežice:
ZVEZA SLOVENSKIH ČASTNIKOV - VEZ MED
CIVILNO DRUŽBO IN SLOVENSKO VOJSKO
Zveza slovenskih častnikov (ZSČ) je leta. 1990 organizacij
sko nastala iz Zveze rezervnih vojaških starešin, tri leta
kasneje pa se tudi uradno preimenovala in statutarno spre
menila v organizacijo, ki jo danes tvori 59 samostojnih slo-
venskih organizacij s 15.207 člani. Med najaktivnejšimi in
številčno najmočnejšimi organizacijami je brežiška ob-
činska organizacija ZSČ, kateri je Miha Butara, predsednik
Zveze slovenskih častnikov, v imenu predsedstva te orga
nizacije, 12. februarja izročil plaketo ZSČ za kvalitetno vo
jaško in interesno programsko delo.
Brežiška organizacija ZSČ sodi
v sam vrh častniških organiza-
cij v Sloveniji. Šteje 224 aktiv-
nih članov, kar je vsekakor od-
raz, kakor je v obrazložitvi za-
pisalo predsedstvo ZSČ ob po-
delitvi plakete, praviinega, za-
nimivega, kvalitetnega vojaš-
kega in interesnega program-
¦ skega dela. V letih svojega de-
lovanja so sodelovali na 11 re-
gijskih tekmovanjih v organiza-
ciji Ministrstva za obrambo in
drugih častniških organizacij,
izvedli tri strelska tekmovanja,
si ogledali tuje bojne ladje ter
domače bojno plovilo Ankaran,
štirikrat organizirano obiskali
prireditve ob dnevu sloven-
skega letalstva, med drugim tu-
di svetovno izložbo letal na Ble-
du. Člani so se udeležili obiska
treh operativnih poveljstev slo-
venske vojske, štirih različnih
enot slovenske vojske in se se-
znanili s potekom bojev za mej-
ne prehode Vič, Dravograd, Hol-
mec, Rožna Dolina in Vrtojba.
Za svoje člane so v juniju lan-
skega leta organizirali ogled s
seznanitvijo potekov bojev na
bojiščih Normandije v I. in II.
svetovni vojni, ob tern pa si tudi
ogledali muzeje v Cacnu, Arro-
manchesu, vojaško pokopališče
v Verdunu in izkrcevalni plaži
Omaha. Vsako leto so izvedli po
dva strokovna nastopa na pre-
davanjih v sodelovanju z gene-
ralštabom slovenske vojske in
z Ministrstvom za obrambo. V
mesecu maju so slavnostno raz-
vili društveni prapor, ki so ga v
celoti financirali s prispevki
svojih članov in drugih daro-
valcev, uspešno izvedli vojaško
strokovno srečanje članov 6
združenj ZSČ, aktivno pa se tu-
di vključili v samo predstavitev
in kasneje v spremljanje izved-
be vojaške vaje CAE 98.
Tudi v tern letu so si zadali bo-
gat plan aktivnosti, ki ga je vod-
stvo brežiške organizacije svo-
jim članom predstavilo na 1. se-
ji programske konference v tern
letu, ki so jo organizirali v Kme-
čkem hramu Tonija Hervola v
Bukošku. Nadaljevali bodo z re-
dnim vojaškim usposabljanjem
in izobraževanjem svojih cla-
nov, ki bo potekalo skozi vse le-
to po različnih krajih Slovenije.
V juniju nameravajo obiskati
ter se seznanili z vlogo in delo-
vanjem NATA v Bruslju, kamor
je tudi vključen obisk sedeža
vojaškega poveljstva NATA v
Monsu in si v sklopu te strokov-
ne ekskurzije ogledali tudi mu-
zej II. svetovne vojne v Bastog-
ni, v Parizu pa svetovno razsta-
vo letal, oborožitve in vesoljske
tehnike. V mesecu oktobru se
nameravajo seznaniti tudi s po-
tekom izkrcanj zavezniških sil
in posameznih bo jev za osvo-
boditev Italije !ata 1943 z ogle-
dom Rima, muzejev v Monte
Cassinu, Salernu in Riminiju.
"V Združenju slovenskih cast
nikov Brežice se zavedamo, da
domovine ne branijo le profe-
sionalni vojaki, temveč jo mno-
žično brani tudi narod", nam je
dejal sekretar območne orga-
nizacije Ernest Ferk, zato v svo-
je vrste odprto sprejemajo tu-
di člane in članice, ki nimajo vo-
jaškega čina, a jih zanimajo vo-
jaško-politični aspekti, vojaška
doktrina, katera se preko vojne
zgodovine povezuje in oblikuje
tudi novodobno zgodovino. Za-
vedajoč se pomembnosti in niz
aktivnosti, ki jo v naš prostor
vnaša Zveza slovenskih častni-
kov, je udeležence nagovoril tu-
di brežiški župan Vlado Deržič,
rekoč:
"Vesel sem tega povabila, po
čaščen, kajti zavedam se, da
sem prise] med ljudi, ki so leta
1990, predvsem pa leta 1991,
postavljali temelje slovenske
državnosti in naše slovenske
osamosvojitve, tisočletnega sna
slovenskega naroda..."
Bojana Mavsar
PRVI MAREC - DAN CIVILNE ZAŠČITE
Prvi marec, mednarodni dan civilne zaščite (CZ), v Sloveniji praznujemo od leta /992. Civilna zaščita
temelji na lokalni skupnosti, predvsem pa na delu, aktivnostih, nesebičnem in požrtvovalnem vključevanju
prostovoljcev. Ob prisotnosti članov regijskega in republiškega štaba CZ, najvisjih predstavnikov posavskih
občin so s podelitvijo najvisjih priznanj te organizacije 5. marca na sevniškem gradu ta dan obeleiili tudi
v Posavju.
Poveljnik republiškega štaba za CZ Mi-
ran Bogataj nam je v krajšem pogovo-
ru povedal, da Posavje vsekakor spada
v eno od tistih regij, ki ji prav gotovo ni
prizanešeno z različrrimi vrstami nesreč,
pa naj si govorimo o naravnih ali pa o
civilizacijskih nesrečah. Zato je
izrednega pomena, da so po spremem-
bah v komunalnem sistemu in po razde-
litvi pristojnosti med državo in lokalno
skupnostjo, na tern področju zaživele
tudi regijske strukture, ki se ukvarjajo
z zaščito in reševanjem. "V prvi vrsti
mislim na poveljnika in njegov štab za
regijo Posavje, na regijski center za ob-
veščanje in tudi na sile, ki jih na tej ravni
razvijajo", nam je dejal  Bogataj  in
16
marec 1999
ObzörniK
^OLITIČNE STRANKE
poudaril, da dosedanje delovanje kaie,
da so se te institucije regijskega značaja
uveljavile, se učinkovito vključile in nu-
dile pomoč pri zaščiti in reševanju ob
različnih nesrečah, predvsem ob lansko-
letnih poplavah in tudi letošnjih težavah,
ki jih je povzročilo obilno sneženje, vse-
kakor pa se tvorno vključile in sodelo-
vale tudi v lanski vaji Klor 98.
Zlati znak CZ je prejelo prostovoljno
Gasilsko društvo Boštanj, ki deluje
ie od leta 1924. Člani tega društva so
se izkazali z izredno požrtvovalnostjo
in povezovalnostjo pri različnih
nesrečah, predvsem pa pri reševanju
premoženja ljudi v poplavah leta 1990
in leta 1998. Srebrni znak CZ je
prejelo tudi prostovoljno Gasilsko
društvo Krška vas, ki se je izkazalo
predvsem v času od 5. do 7. novembra
1998 ob poplavah, ki so prizadele
brežiško občino, z nesebičnim
reševanjem ljudi, živine, premoženja,
kakor tudi pri črpanju vode.To priznanje
je prejelo tudi Cestno podjetje Novo
mesto - PE Krško za odgovorno
opravljanje nalog ob nesrečah z
zaporami cest na ogroženih območjih,
vključeni pa so bili tudi na vaji Klor 98,
kjer so svojo nalogo odlično opravili.
Tretji srebrni znak CZ je Miran Bogataj
podelil Branku Sobi, poverjeniku CZ
z Zdol, ki je svoje aktivnosti zastavil v
domačem gasilskem društvu in v kra-
jevni skupnosti Zdole. Na vaji Klor 98
je vodil izvajanje sprejema evakuirancev
iz Krškega, sodeloval pa tudi ob novem-
brskih poplavah. Podeljena sta bila tudi
dva bronasta znaka CZ, in sicer sta
ju prejela Damjan Lah, za posebne za-
sluge in izjemen prispevek pri razvijanju
in krepitvi varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter dr.Jelka Pleško
- Gorenc, ki je članica regijskega štaba
CZ za Posavje od samega začetka. S
svojim resnim in konstruktivnim pristo-
pom je sodelovala pri razvoju varstva
in oblikovanju sistema zaščite reševanja
in pomoči v Posavju.
Bojana Mavsar
MLADI FORUM ZLSD
PODARIL TISOČ
NAGELJNOV
So prazniki, ki nikakor ne iz-
ginejo iz spominai 8. marec
pa se po vsebinskem pome-
nu vse bolj vsaja v spomin
slovenskih delavk - deklet in
žena. Zato so člani mladega
foruma ZLSD Krško ob tem
mednarodnem prazniku čes-
titali in obdarili 1000 deklet
in žena z rdečimi nageljni v
občini Krško.
MF ZLSD Krško
Letni zbor podružnice SLS v Krškem
PO USPEHU NA VOLITVAH - ZDAJ VELIKA
ODGOVORNOST PRI VODENJU OBČINE
Zadnjo nedeljo v februarju
so se na kmetiji Radej na
Sremiču sestali člani in sim-
patizerji krške podružnice
Slovenske Ijudske stranke,
ki so jih med drugimi po-
zdravili državni poslanec
Možgan in podpredsednik
stranke Metelko, minister
za kmetijstvo Smrkolj, od
domačih strankarskih pr-
vakov pa predsednik občin-
skega odbora LDS Krško An-
drej Božič in predsednik
sevniške podružnice Roman
Žveglič. Medtem ko sta bila
Moigan in Smrkolj precej
kritična do koalicijskih par-
tner jev v slovenski vladi in
zlasti njihovih ministrov,
sta vendarle potrdila, da je
stranka vse bolj enakopra-
ven koalicijski partner, med
drugim tudi v kadrovskih
kombinacijah. Poglavitni
cilj do konca mandata osta-
jajo naloge v zvezi z vsto-
pom v Evropo in zvezo NA-
TO. Andrej Božič iz krške
LDSje poudaril možnosti, ki
jih daje sporazum, ki so ga
sklenili pred drugim kro-
gom županskih volitev v Kr-
škem. Po njegovem bi v so-
delovanju obeh vladajočih
strank v občino lahko pri-
peljali več sredstev oziroma
reševali njene najbolj pere-
če probleme hitreje kot do-
slej.
Predsednik Franci Bogovič je
v poročilu o delu podružnice
v minulem letu poudaril, da
je bilo to leto eno najbolj pe-
strih po dejavnosti, katero so
seveda najbolj obeležile pri-
prave na lokalne volitve, veli-
ko truda pa so vložili tudi v de-
lo v občinskem svetu in v sode-
lovanje z ministrstvi v Ljublja-
ni. Z rezultati volitev so v stran-
ki zelo zadovoljni, saj so dose-
gli 19, 6 % glasov in imajo dva
svetnika več v občinskem sve-
tu, na volitvah župana so v
prvem krogu dosegli 29,30 %, v
drugem krogu pa so prepričlji-
vo zmagali. S tem pa so prevzeli
zelo veliko odgovornost pri vo-
denju občine Krško v novo ti-
sočletje.
V razpravi je predsednik po-
družnice in krški župan Bogo-
vič večkrat opozoril na pro-
bleme, s katerimi se srečuje, ko
želi preusmeriti voz občinske
razvojne politike v pozitivno
smer. Seznanil je prisotne z ve-
liko zadolženostjo občine ozi-
roma z obveznostmi, ki zapa-
dejo v to leto in s težavami pri
delu z občinsko upravo, kjer
mnogi nekako pričakujejo, da
bo "pometel" z vsemi doseda-
njimi kadri. Do sprememb bo
sicer prišlo
o z i r o m a
mora nujno
priti, za kar
je Bogovič
dobil tudi
p o d p o r o
mnogih raz-
pravljalcev
na konfe-
renci (slišati
je bilo celo
mnenje, da
bi bilo cene-
je, če bi nekaterim občinskim
uslužbencem dovolili biti kar
doma, kot paj'da na občini ško-
do delajo ). Župan Bogovič je
dejal, da sicer ne gre kar pov-
prek diskvalificirati strokovno-
sti občinskih služb, ki so tudi
nujno potrebne, vendar pa bo-
do potrebne spremembe vsaj
na petih ali šestih vodilnih me-
sti, ker drugače ne bo mogoče
izpeljati zastavljenih ciljev. Tu-
di si še vedno želi čim širšega
sodelovanja med strankami v
občinskem svetu ne glede na to,
na katerem bregu so bile med-
volitvami. Žal pa je že v začetku
naletel na precejšno opozicijo
tako znotraj kot zunaj občinske
stavbe in tudi na užaljenost in
populizem, katerega se po-
služujejo ljudje, ki jih zanima
vse prej kot resnično dobro de-
10 v korist občine. Zato bo mar-
sikaj bolj jasnega že do konca
meseca marca, ko bodo do-
konočno predstavljeni rezultati
inventure finančnega stanja ob-
čine, dogovorjene kadrovske
rešitve in pripravljene osnove
za proračun leta 1999.
V zadnjem delu konference je
Branimir Vodopivec predstavil
pobudo, da bi tudi pri krški po-
družnici organizirali Upokojen-
sko zvezo, ki sicer že deluje v
stranki in v katero bodo skuša-
11 vključiti čimveč starejših ob-
čanov, saj se zavedajo speci-
fičnih problemov, ki jih imajo
starejši, cenijo njihove izkuš-
nje, nenazadnje pa tudi njihov
delež v volilnem telesu. Zato so
na konferenci imenovali inici-
ativni odbor, v katerem bo vsaj
po en član s področja vsake vo-
lilne enote, odbor pa bo poskr-
bel za nadaljnjo organizacijo
aktivnosti na terenu in pripravil
program dela.
(S.M.)
marec 1999
17
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
ObZörniK
Koprivnica
OBUJALI SO SPOMINE
Na naši šoli smo se odločili, da bomo predstavili stare
obrti v našem okolišu. Najprej si nismo predstavljali,
kako bo to izgledalo, saj nismo vedeli, če jih je kaj sploh
bilo. In smo začeli s pripra-
vami. Vsak razred si je ne-
kaj ogledal. Nas je čakal obi-
sk pri sodarju, gospodu An-
tonu Ferlanu. Meni so bili
najbolj všeč vsi stari izrazi
za njegovo orodje, kot je
"cerkl". Nekaj nam ga je po-
sodil za razstavo na predsta-
vitvi. Vsaj polovica razreda
nas ni vedela, da je na Veli-
kem Kamnu včasih obrato-
vala žaga "venecianka". Žal
danes samo sameva. Je pa
prijetna za ogled. V njej smo
našli stare knjižice, v kate-
rih so bili podatki kdaj, kdo
in kaj je prinesel v žago. Za-
sledili smo tudi imena naših
dedkov ali babic. Celo oro-
dje smo videli, čeprav je le-
žalo v prahu. Nato smo v soli
zavihali rokave in pričeli s
plakati, na katerih so bile
napisane vse obrti in njiho-
ve lastnosti. Sposodili smo
si še nekdanje pripomočke
od drugih obrtnikov, da bo
vse bolj pestro in zanimivo.
26. februarja so si ljudje lahko
prišli ogledat, kaj vse smo pri-
pravili na to temo. Moram pri-
znati, da se je vsega skupaj kar
nabralo. Nekdanje obrtnike
smo prosili, da bi nam make
prikazali svoje delo. Bili so zelo
prijazni in se odzvali našemu
povabilu. Na koncu nas je vse
skupaj čakala predstavitev pev
skega zbora. Tudi pesmi so se
naslanjale na glavno temo. To-
da te obrti so nekako spet za-
živele za dan ali dva. Sedaj člo-
vek skoraj nima več časa za to,
saj jih napravi stroj ali pa izdel-
ke kupiš kar v trgovini. Stara
mama mi velikokrat pripovedu-         "            --------
je, kako jo je oče učil plesti košaro. Nam pa prosti čas krajša
TV. Saj bomo lahko našim otrokom pripovedovali o "tišlarjih,
cimermanih", ampak besede so le besede.
Jasmina Klakočar, OŠ Koprivnica
Društvo ljubiteljev fotografije Krško vabi |
na otvoritev razstave fotografij z naslovom]
Družina, ki bo 25. marca 1999 ob 19. uri na gradu j
Rajhenburg v Brestanici.
V kulturnem programu bo nastopilo Društvo Ijud-
skih pevcev Roženkraut.                                  i
Po kulturnem prazniku v Brestanici
"NEIZTROHNJENO SRCE"
Člani KD Svoboda Brestanica
so v petek, 12. februarja, v
Domu Svobode v starem bre-
staniškem trgu s kulturno
prireditvijo tudi letos obu-
dili spomin na največjega
slovenskega pesnika Fran
ceta Prešerna, v okviru tega
pa domačinom podelili še
Prešernove plakete.
Skozi igro so se vrnili v leta pes-
nikovega otroštva, začetkov
ustvarjanja, zopet so zveneli
verzi njegovih Poezij. "Neiz-
merna mora biti moč Poezij, če
zvenijo še danes," je ob koncu
poudarila Margareta Marjetič,
predsednica KD Svoboda Bres-
tanica. Hkrati je opozorila, kako
pomembno je, da se vsi zave-
damo, da nič v društvu ne nas-
tane samo, kajii za vsako igro,
za vsako pesmijo, plesom sto-
jijo ljudje, ki imajo voljo, spo-
sobnost, odgovornost, zado-
voljstvo publike pa jim je v ute-
ho.
Razglasili so tudi letošnje do-
bitnike Prešernovih plaket, po-
delil pa jih je predsednik ZKD
Krško Janko Avsenak. Bronasto
plaketo je po sklepu ZKD Krško
prejel Miran Bračun, ki je že
dolgo vpet v družbeno dogaja-
nje v Brestanici, aktiven na kul-
turnem področju, kot clan iz-
vršnega odbora društva se je
trudil za njegov razvoj, je pa tu-
di član MPZ Svoboda.
Srebrne in zlate plakete so sicer
podelili že na prireditvi v Kr-
škem. Srebrno je tokrat prejel
Jože Teraž, katerega ime je tes-
no povezano z dramsko tra
dicijo, saj je sodeloval pri raz
ličnih prizoritvah, spevoigrah.
Njegove izkušnje se odlično
povezujejo z mlado generacijo.
Že od leta 1970 je pevec MPZ
Svoboda, hkrati sodeluje tudi s
senovsko Svobodo in z ok-
tetom.
Zlato Prešernovo plaketo za živ-
ljenjsko delo na kulturnem po-
dročju je prejel Jože Butkovič.
Po osvoboditvi je bil že član
Društva Jožko Hlebec, ki se je
kasneje spojilo v enotno druš-
tvo Svoboda. V osemdesetih
letih je dramsko sodeloval, ak-
tiven pa je bil tudi v drugih
dejavnostih društva, saj je s
svojim tenorjem prispeval k
ubranosti MPZ Svoboda, svoj
glas pa je razdajal tudi v drugih
skupinah: STEP, Viktor Parma v
Krškem, oktetu Senovo in cer-
kvenem zboru v Brestanici.
Lidija Petrišič
Posavski muzej Brežice
UČNE URE IN MATINEJA
Brežice, 7. in 9. marca - V galeriji Posavskega muzeja Brežice so
zaključili razstavo slik akademske grafičarke Almire Bremec. Mu-
zejska pedagoška služba je pred zaključkom pripravila srečanje
lokalnih likovnikov z avtorico in tri učne ure za šolarje. V nedeljo
se je vabilu na poglobljeno vodenje po razstavi in na razgovor z
avtorico odzvalo deset domačih (večinoma amaterskih) ustvar-
jalcev. Ravno prav za sproščeno delo.
Podobno srečanje so v Posav
skem muzeju Brežice pripravili
že drugič. Prvič je po retrospe-
ktivni razstavi del akademske-
ga kiparja in medaljerja Vladi-
mira Štovička vodila muzejska
kustosinja za umetnostno zgo
dovino Oži Lorber. Zaradi ta-
kratnega ugodnega odziva so se
v muzeju odločili za novo sre-
čanje. Imenovali so ga "likovna
matineja". Pol ure pred to iz-
menjavo strokovnih mnenj in
izkušenj si je Almira Bremec
vzela čas za razgovor s člani Ii-
kovnega krožka OŠ Globoko. Ti
so želeli videti pravega umetni-
ka od blizu in želja se jim je iz-
polnila. Nedeljsko likovno ma-
tinejo je zaključil še degusta-
torski sprehod skozi presek
lanskega letnika nagrajenih
predikatnih s posestva Graben
nad Bizeljskim, ki ga vodita Mi-
ša in Janez Šekoranja. V torek,
9. marca je muzejska pedago-
ška služba organizirala še dve
učni uri: s člani likovnih krož-
kov iz brežiške in senovske ose-
mletke.                           (Ika)
18
marec 1999
ObZöTHiK
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
I        Društvo
I      ljubiteljev
] fotografije Krško
I    in mojster fotografije
[   Oskar Dolenc
vabita na vikend
I     fotografsko
I     delavnico
I      na Bohorju, ki bo
|  10. in ll.aprila 1999.
I               Teme:
I      Makros otograftja,
I     pokrajina, portret.
Informacije in prijave:
|      Branku Benčinu,
|      tel. 0608/242-425
dopoldne in
I       Bernardki Zorko,
I       tel. 0608/22-677
I    dopoldne, 041/521-
I               135.
Kulturno društvo OBZORJE
Krško vabi k sodelovanju
deklice in fante
v starosti od 10 do 15 let in
z veseljem do sodobnega
(skupinskega) plesa .
Dodatne informacije dobite
dopoldan na tel.: 20-320.
Po uspešni premieri v brežiški knjižnici so člani literarne sekcije
Žarek pri KUD Brežice z literarnim večerom pod naslovom "Dober
večer, France!" nastopili še na gradu Rajhenburg, Njihove pris-
pevke o velikem slovenskem pesniku je z igranjem na citre obo-
gatila Nina Mandžuka. Po tem nastopu je sledila še otvoritev sli
karske razstave članov Likovnega društva OKO, na kateri so pred-
stavili svoja dela, ki so bila pred časom izbrana za predstavitev
na Slovaškem, do katere pa ni prišlo.
V brežiški knjižnici so v začetku meseca pripravili video projek-
cijo, na kateri so predstavili štiridesetminutni film z naslovom
Brežiške panorame, ki ga je režiral domačin Davor Lipej (na sliki
drugi z leve), sicer tudi sodelavec televizije Vaš kanal iz Novega
mesta.________________________________________________

Toitf A. Baict
NOVE KNJIGE
Tone A. Bajec
ZDRAVILO ZA DRŽAVO
Starševstvo je ekonomsko škodljivo,
pravi avtor in išče vzroke v volilni ne-
pravici otrok.vvolilnem razvrednotenju
mladoletnih državljanov in s tem njii-
hovih staršev. Po avtorjevem mnenju
pomanjkljivost sedanje volilne pravice
dejansko ni v starostni meji. njena po-
manjkljivost in usodna škodljivost je v
tem, da mladoletnim državljanom ne
priznava politične vrednosti. Zato pre-
dlaga, da imajo volilno pravico tudi vsi
naši mladoletni otroci, ne glede na sta-
rost...
(iz spremne besede dr. Dušana Pluta)
1249 -1999
ZDOLE
750-letnica prve
omembe kraja
v pisnih virih
Krško
LETOS EOGATEJŠI
PROGRAM OB DNEVU
KNJIGE
V okviru Sklada za ljubiteljske
kulturne dejavnosti v Krškem
potekajo priprave na letošnje
praznovanje svetovnega dne-
va knjige, ki bi naj trajalo kar
tri dni, in sicer od 22. do 24.
aprila 1999. Organizatorji bo-
do pripravili knjižni sejem, ki
se bo odvijal v parku ob Valva-
sorjevi knjižnici, v primeru
slabega vremena pa v Gasil-
skem domu Krško. V okviru
prireditve bodo postavili stoj-
nice s prodajo knjig, stojnico
s prodajo vrtnic, stojnico za
menjavo rabljenih knjig in iz-
vedli akcijo zbiranja knjig za
otroke iz socialno šibkejših
družin. V spremljajočih kultur
nih prireditvah načrtujejo raz-
ne delavnice za otroke in glas-
beno-literarne dogodke z gosti
in domačimi ustvarjalci.
Brežice
POT DO SRCA
Brežiška knjižnica je za 18. ma-
rec ob 19. uri pripravila pogo-
vor z avtorico knjige Pot do sr-
ca, sicer posavsko rojakinjo dr.
Mileno Plut - Podvršič. "Eni radi
potujejo, drugi so raje doma,
tretji se pridružujejo onim, ki
iščejo pot do srca," so zapisali
v vabilu.
Sevnica
DAN NOROSTI V SEVNICI
Zveza kulturnih društev Sevni-
ca vabi ljubitelje gledališča na
ogled gostovanja velike uspeš-
nice te sezone - komedije Joeja
Ortona Dan norosti, ki bo v ne-
deljo, 21. marca 1999, ob 18.
uri v kulturni dvorani v Sevnici.
Nastopili bodo Borut Veselko,
Jožef Ropoša, Mirjam Korbar,
Nina Ivanič, Jernej Kuntner in
Uroš Maček.
Vihre
ŽE SONCE DOLI GRE
Pod tem naslovom bodo 27.
marca 1999 ob 20. uri v Gasils-
kem domu na Vihrah nastopili
člani Društva ljudskih pevcev
Roženkraut. Ob petju pesmi
iz svojega bogatega reperto-
arja bodo izvedli tudi nekaj
skečev in drugih točk, s kate-
rimi bodo obiskovalcem pri-
pravili prijeten kulturno-
zabavni večer.
ObžorniK
Naročite svoj
izvod
Tel./fax: 20-320
marec 1999
19
PiŠMA
ObžorniK
Prejeli smo
VELIKO VPRAŠANJ, NA KATERA
(ŠE) NI ODGOVOROV
Ljudska iniciativa za Posavje - Kr-
ško, v njenem imenu pa vodja
Danilo Koritnik, je naslovila na
Ministrstvo za okolje in prostor,
s priloženimi podpisi občanov,
številna mnenja in pripombe, ki
se nanašajo na javno predstavi-
tev osnutka dovoljenja za grad-
njo zgradbe za uparjalnike, na
potek javne predstavitve doku-
mentacije in projekta z zasliša-
njem investitorja NEK.
V pismu opozarjajo, da se kaže
sedaj, v letih obratovanja kakor
tudi v preteklosti, zanemarjen
odnos pristojnih do stališč in
mnenj ljudi, predvsem do tistih,
ki živijo v neposredni okolici tega
objekta. Clede javne obravnave
in zaslišanja investitorja NEK, ki
je bila v mesecu februarju, so za-
pisali, da je bil ta zahteven pro-
jekt predstavljen v borih desetih
minutah, nič več časa pa niso po-
rabili za odgovore na zastavljena
vprašanja. Ljudska iniciativa s
tem opozarja na nekorekten od-
nos predstavnikov NEK do okoli-
ce in javnosti, ki nasprotuje do-
datnim posegom na območju
NEK, saj še ni ustreznih rešitev
za odlagališče radioaktivnih od-
padkov (RAO) in nedorečena od-
škodnina v obliki rente. Tako med
drugim zahtevajo od pristojnih
odgovore na vprasanja, do kdaj
bodo na območju NEK skladi-
ščeni radioaktivni odpadki, kdaj
se bo začela razgradnja gradbe-
nih objektov ter opreme in kate-
re so sploh tiste lokaeije v Slove-
niji, ki naj bi bile primerne za traj-
no odlagališče RAO. Želijo tudi
vedeti, na kakšen način bo pote-
kalo obveščanje javnosti v času
demontaže in zamenjave uparja-
Inikov, saj predvidevajo, da bo v
tem času prišlo do povečanega
sevanja v okolico. Med drugim
tudi sprašujejo, na kakšni pod-
lagi in kdoje tisti, ki je ugotovil,
da "ni" neposredno prizadetih
strank v zvezi z načrtovano zgra-
ditvijo zgradbe za uparjalnike,
kar je razvidno iz poročila, ki ga
je pripravil Institut Jožef Štefan
iz Ljubljane (?!).V zahtevah pa je
Ljudska iniciativa zapisala, da se
ob modernizaciji NEK zgradi nov
krški most, v nadaljevanju pa tu-
di obvoznica Krško - Brežice, ki
naj bi potekala mimo NEK.
ODMEVI
IZGNANCI    IN    NJIHOVE    PRAVICE
(Posavski obzornik St. / 5)
V 15. številki Posavskega obzornika sem
prebral povzetek iz letnega zbora Društva
izgnancev Sevnica, v katerem med drugim
zasledim tudi pripombo, češ, da posavski
poslanci premalo zagovarjajo interese iz-
gnancev v Drzavnem zboru RS.
Naj na kratko obrazložim, da ta pripomba
ne drži. Res je, da o svojem delu, oziroma
zastopanju interesov izgnancev, posebej ni-
kogar ne obveščamo, predvsem osebno pa
sem od vsega začetka zagovornik za iz-
polnitev določb zakona in tudi predvidenih
sprememb.
Res je, da je Odbor Državnega zbora RS
za zdravstvo, deb, družino in socialno poli-
tiko (katerega clan bom tudi jaz - sedaj
nadomeščam), vrnil predlog sprememb za-
kona iz druge obravnave v prvo obravnavo,
vendor ne po svoji krivdi. Vlada RS je na-
mreč vložila precej svojih amandmajev, ki
so tako zapletli celotno vsebino, da se pos-
lanci enostavno nismo mogli prebiti skozi
tako predlagane spremembe. Zato smo
predlagali Vladi RS, naj upošteva naše us-
meritve in amprej pripravi pregledno gra-
divo vsaj za prvo obravnavo. Po moji oceni
in oceni tudi drugih poslancev (upam, da je
takšnega mnenja še kdo) je za vse zaple-
te in neuresničevanje zakona kriva Vlada
RS.
ZakajVlada RS zavlacuje in zadevo zapleta
ve sama najbolje. Zato predlagam, da druš-
tvo izgnancev svoje proteste organizira pred
vladno palačo in ne pred parlamentom.VIa-
da RS namreč izvršuje v parlamentu spre-
jete zakone, zanje zagotavlja tudi fmančna
sredstva in preko svojih upravnih enot kon-
kretno izvršuje vlozene zabtevke. Vlada RS
je tudi glavni predlagatelj posameznih za-
konov in njibovih sprememb all dopolnitev
predlogov iz drugih okolij.
Torej, če lahko svetujem, najbolje bi bib, ce
bi svoj protest organizirali pred Vlado RS,
potem pa še pred parlamentom. Vedno pa
morate zahtevati, da se odgovorni opredelijo
do vaših zahtevkov. Sam si bom pa še na-
prej prizadeval (pa ne zaradi predvolilnih
obljub, ampak zaradi razsodnosti), da se
pravice izgnancev amprej uresniäjo.
S spoštovanjem,
Branko Kelemina
poslanec državnega zbora RS
ZDRAVSTVENA
LETOVANJA OTROK V
ORGANIZACIJI ZPM KRŠKO
Na osnovi letnega programa ZPM Krško in sklenjene popgoidbe o sofinanciranju
programa zdravstvenega letovanja otrok z Zavodom za zdravstveno zavarovanje
Slovenije Območna enota Krško, bo ZPM Krško tudi letos organizirala zdrav-
stvena letovanja otrok iz Občine Sevnica in Občine Krško, in sicer v Otroškem
naselju ZPM Krško v Nerezinah na otoku Lošinju.
Otok Lošinj je poznan kot idealen kraj za klimatsko zdravljenje, saj s svojim
blagim sredozemskim podnebjem in čistim zrakom, obogatenim z eteričnimi
hlapi iglavcev in zdravilnimi aerosoli nudi najboljše naravne pogoje za letovanja.
ZPM Krško ima dolgoletno tradicijo v organiziranju letovanj. Otroško naselje
v Nerezinah pa ima tudi dobre pogoje za izvajanje programa. Letovanje bo
potekalo v manjših skupinah otrok s ciljem, da otroci postanejo tudi bolj sa-
mostojni, da pridobijo pomembne socialne spretnosti v stikih z vrstniki in
navežejo nova prijateljstva. Otroci bodo bivali v hišicah skupaj z vodji skupin -
vzgojitelji. Vsaka hišica ima spalnico z ležišči, dnevni prostor in sanitarije. Pre-
-hranjevanje bo organizirano v jedilnici Otroškega naselja (5 obrokov dnevno).
Dan bodo otroci preživeli na
kopanju, organizirana bo jutra-
nja rekreacija, učenje plavanja in
druge aktivnosti ob morju in v
njem, športne dejavnosti, spre-
hodi in delavnice.v katerih bodo
otroci udejanjali svoje interese
in kreativnost ter se sprostili in
zabavali. Delo vodij skupin in
vodij aktivnosti bo vodil in
usmerjal pedagoški vodja. V
Otroškem naselju bosta delovali
tudi zdravstvena služba in sola
plavanja.
Kriteriji in merila za izbiro
otrok, katerih letovanje sofinan-
cira ZZZS, so isti kot pretekla
leta.V Skladu s pravili predlaga
zdravstveno letovanje otroka (predšolski in osnovnošolski otroci) njegov izbrani
zdravnik na osnovi kriterija: večkratna hospitalizacija ali pogostejša bolezen
otroka v preteklem letu.V kolikor se bo za program zdravstvenega letovanja
na predlog izbranih zdravnikov prijavilo večje število otrok, kot jih predvideva
plan, bo Zveza prijateljev mladine Krško pri izboru otrok upoštevala kriterij
socialne ogroženosti.V program zdravstvenega letovanja otrok v organizaciji
ZPM Krško pa se lahko vključijo tudi otroci, ki ne ustrezajo kriterijem po
pravilih OZZ oz. kriterijem socialne ogroženosti.V tem primeru so starši otrok
oz. njihovi sponzorji plačniki vseh stroškov izvajanja programa zdravstvenega
letovanja.
Program zdravstvenega letovanja otrok v Nerezinah za otroke iz občin Sevnica
in Krško bo letos potekal v treh izmenah, in sicer: od 18. do 28. julija, od 28.
julija do 7. avgusta ter od 7. do 17. avgusta.
Vida Ban
20
marec 1999
ObzorniK
Sport in rekreacija
Košarka
NOVO IME IN  POKROVITELJ -
ZA NOVE USPEHE
Kot smo izvedeli na nedavni tiskovni konferenci, so se krški košarkarji na izredni skupščini kluba,
ki je bila 2.marca 1999,odlocili za nekaj kadrovskih sprememb v upravi.Tako je dosedanji predsednik
Božidar Abram postal direktor kluba, na predsedniškem mestu pa ga je zamenjal Ivan Navoj,
predstavnik novega glavnega pokrovitelja - podjetjaTEN Krško.Tajnik je Marjan Dvornik, koordi-
nator za deio z mladimi v Posavju Ivan Kozole, trener članske ekipe in vodja trenerjev mlajših
ekip ostajaVojko Herksl, tehnični vodja pa Milivoj Raletič.
Vojko Herksl (foto: Foto BB)
V sezoni 98/99 so si krški košarkaši že
dve koli pred koncem ligaškega tekmo-
vanja uspeli zagotoviti obstanek v I .B
državni ligi, končni rezultat pa bo odvi-
sen od zadnjih tekem. Poleg obstanka v
ligaškem tekmovanju najbolj razvese-
Ijuje nova usmeritev kluba v delo z mla-
dimi (domačimi) košarkaši, s čimer na-
meravajo v prihodnjih sezonah načrtno
priti do domačih igralcev, o kakršnih so
doslej, kot je bilo rečeno na konferenci,
"lahko le sanjali".
Trener Vojko Herksl se je ob tej priliki
zahvalil upravi, ki je zagotovila pogoje
za uspešen zaključek sezone. Ekipa je
sicer igraia dokaj spremenljivo, vendar
je bistveno, da so prišli do obstanka v
ligi, kar je velik dosežek po lanski agoniji.
Mladinski pogon je začel delati že lani,
letos pa je že moral prevzemati nekate-
re naloge v prvi ekipi. Trenutno delajo
z mlajšimi pionirji letnika 1986 in mlajši-
mi na sedmih osnovnih šolah v Posavju.
Ti tudi tekmujejo med sabo v tako ime-
novani klubski ligi, najboljši igralci iz
šolskih ekip pa sestavljajo klubsko ekipo,
ki igra enkrat ali dvakrat tedensko in
ima skupne treninge.
Predstavnik podjetja TEN, Ivan Navoj
je omenil, da podjetje obstaja že 10 let,
vendar je v lasti družine Navoj 2 leti,
njegovo glavno dejavnost pa tvorita pro-
daja programa za gostinstvo in darilni
program, s katerima pokrivajo vso Slo-
"venijo. Glede odločitve za pokrovite-
Ijstvo je Navoj povedal:"Košarka je pri-
Ijubljen šport v naši družini. Ko smo
ugotovili, da lahko zadostimo pogojem
uprave oziroma potrebam kluba, smo
se odločili za sodelovanje. Pri tern je
bilo za nas pomembno, da je v klubu
veliko mladih, da so to igralci iz celega
Posavja in okolice in da popularnost ko-
šarke v Posavju raste. Ustrezajo nam
cilji kluba, ki so sedaj mnogo bolj realni.
Morda bo v prihodnosti tudi možnost
za višje cilje, a zdaj želimo vsi skupaj
ostati na trdnih tleh..."
Direktor kluba Božidar Abram je pou-
daril, da bodo člani dosedanje uprave
še naprej pomagali pri delu kluba. Eden
temeljev je delo z mladimi, cilj pa ob-
stanek v I. B ligi, v kateri si želijo dobrih
iger in zmag.V letošnjem letu se po nje-
govem obetajo problemi glede financi-
ranja iz občinskih sredstev, čeprav so
pričakovali več pomoči, zato si bodo
morali še bolj pomagati s sponzorji.
"Usmerjeni smo in že delujemo za po-
savsko košarko. Žal nam je, da ni več
brežiškega kluba, interes je tudi v Sevnici.
Aktivnosti v delu z mladimi bomo raz-
širili tudi k njim ter v Šentjernej in druge
sosednje občine. Več kot bo domačih
igralcev, lažje bomo preživeli. Seveda tu-
di v bodoče ne bo šlo brez okrepitev iz
drugih slovenskih klubov, vendar v ra-
zumnih mejah. I. B liga je namreč zelo
izenačena, saj lahko v njej vsak vsakogar
Premaga-"                            (S.M.)
Nova uprava KKTEN (foto: Foto BB)
Plavanje
ZIMSKO DRŽAVNO
MLADINSKO IN
KADETSKO
PRVENSTVO
Od 12. do 14. februarja je v Lju
bljani potekalo zimsko državno
prvenstvo za kadete in mla-
dince, kjer se je od plavalcev
PK Celulozar Krško najvišje (v
kategoriji kadetov) uvrstil Rok
Kerin, ki je kar dvakrat osvojil
srebrno medaljo, in sicer na 200
m mešano in na 400 m mešano.
Prav tako sta si visoko uvrstitev
priplavali obe kadetski štefeti ,
saj sta obe osvojili odlično 3.
mesto. V štafeti 4 x 100 m pro-
sto so plavali Jevnik Tomaž,
Pavlič Franci, Jaro Kovačič in
Rok Kerin, v štafeti 4 x 200 m
prosto pa Pavlič Franci, Kerin
Rok, Dimitrij Sobotič in Ko
vačič Jaro. Za las je bil ob dve
medalji Jaro Kovačič, saj je
dvakrat osvojil 4.mesto v drža-
vi. V klubu menijo, da bi bil
izkupiček visokih uvrstitev še
višji, če ne bi pred državnim pr-
venstvom zbolelo kar polovica
fantov, zaradi bolezni pa na dr
žavnem prvenstvu tudi nismo
videli Nike Jevnik, ki je do sedaj
že mnogokrat dokazala, da sodi
v sam slovenski plavalni vrh.
Pies
LUKČEVI PLESALCI
NIZAJO USPEH ZA
USPEHOM
V drugi polovici februarja je v
Ljubljani potekal prvi letošnji
kvalifikacijski turnir v ST in LA
plesih, katerega so se udeležili
tudi trije plesni pari iz PPK Lu-
kec Krško. V kategoriji mlajših
pionirjev sta si 3. mesto v ST
plesih priplesala Gregor
Sotošek in Maja Omrzel, 4.
mesto pa Tadej Drakulic in
Katarina Račič. Mlada plesna
para sta uvrstrtvi zamenjala v
LA plesih, ko je par Tadej Dra-
kulič in Katarina Račič osvojil
3. mesto, par Gregor Sotošek
in Maja Omerzel pa 4. mesto
v LA plesih. Med mlajšimi mla-
dinci C sta plesala tudi Luka
Lazanski in Sabina Bizjak ter
osvojila 8. mesto v ST in 12.
mesto v LA plesih.
Od 19. do 21. februarja je bilo
na Danskem plesno tekmovanje
v standardnih in latinsko-
ameriških plesih "Copenhaven
open". Tekmovanja se je udele-
žilo preko tisoč parov iz celega
sveta. V močni konkurenci sta
plesalca PPK Lukec Luka Vod-
lan in Maja Bromše med mlaj-
šimi pionirji osvojila odlično 8.
mesto v standardnih plesih in
14. mesto v latinskoameriških
plesih. To je dosedaj največji
uspeh mladih krških plesalcev
v ST in LA plesih na tako ve-
likem tekmovanju. 21. febru-
arja pa je v Ljubljani potekal tu-
di kvalifikacijski plesni turnir
"Urška open" z mednarodno
udeležbo. Tekmovanja se je
udeležil tudi plesni par Tadej
Drakulič in Katarina Račič, ki
sta med mlajšimi pionirji dose-
gla 3. mesto v ST in LA plesih.
Na državnem kvalifikacijskem
turnirju v ST in LA plesih, ki je
potekal 6.3. v Kranju, so Lukče-
ve barve zastopali 4 plesni pari.
Z osvojitvijo 1. mesta v ST ple-
sih je uspelo Luki Vodlanu in
Maji Bromše prvič premagati
(nadaljevanje na  strani 22)
marec 1999
21
V___________________________________________
Sport in rekreacija
ObzörniK
Kolesarsko društvo Savaprojekt Krško
ZAVRTELI SO PEDAL E..
Med športnimi ekipami, ki so v zadnjih letih najbolj uspešno predstavljale občino
Krško tako znotraj domovine kot tudi preko njenih meja, so prav gotovo kolesarji
Kolesarskega društva Savaprojekt Krško.
V lanskem letu so bile vse nji-
hove ekipe zelo aktivne, tako so
člani nastopili kar dvainpetde-
setkrat, za najodmevnejši rezul-
tat pa štejejo zmago v etapni di-
rki Po poteh kralja Nikole v Črni
gori. K uspehom sta poleg tek-
movalcem prispevala mehanik
Dušan Čučnik in maser Bojan
Skušek,predvsem pa seveda tre-
ner prve ekipe Savaprojekta
Gregor Puš.
.Starejši mladinci, ki jih vodi To-
maž Malik, so imeli 33 nastopov,
prav toliko tekem pa se je udele-
žila tudi njihova najštevilčnejša
ekipa (8 tekmovakev) mlajših
mladincev pod vodstvom tre-
nerjajožeta Zupanca.V katego-
rijah dečkov (A, B,C) so imeli v
minuli sezoni 61 nastopov, naju-
spešnejši pa je bi! Tadej Prevej-
šek,ki je osvoji! kar 6 prvih mest.
Ekipo dečkov vodiTomaž Malik.
Da bi tekmovalce dm uspešneje
pripravili za tekmovanja so pri-
tegnili k sodelovanju tudi pro-
fesorico telesne vzgoje Metko
Slobko iz Krškega.
V sezoni 1999 barve društva in
Krškega zopet predstavljajo eki-
pe vseh kategorij. V kategoriji
članov prvič nastopa Dejan Zni-
deršič.ki je bil lani še v ekipi sta-
rejših mladincev, na služenju vo-
jaškega roka pa je Damjan Cetr-
tič (najboljši sprinter v Sloveniji).
Ekipa je okrepljena z izkušenim
Bogdanom Ravbarjem. Kapetan
ekipe je Gregor Zajc, tekmujejo
pa še: Andrej Gimpelj, Jože Puš
in Raoul Kornfeld.
S pripravami na novo sezono so
pričeli že v mesecu novembru z
delom vfitnes centrih, bazičnimi
pripravami v dvoranah, treninge
na kolesih pa so pričeli po no-
vem letu,kolikor so le dopuščale
razmere na cestah. Zaradi tega
so nujne priprave na cestah v
Istri, kjer se poleg tega z vsemi
pomembnejšimi slovenskimi eki-
pami in tudi mnogimi tujimi vsa-
ko leto pomerijo na tekmah, ki
štejejo zaVeliko nagrado Umaga
in omogočijo prve ocene mož-
nosti, ki jih imajo posamezniki
ter ekipa v novi sezoni. Eno takih
tekmovanj si je v spremstvu di-
rektorice društva Blanke Pleter-
ski in tehničnega vodje Naceta
Žnideršiča ogledala tudi ekipa
Posavskega obzornika in zabe-
ležila nekaj utrinkov za športne
strani.Več o velikih pričakovanjih
in možnostih krških kolesarjev
v letošnji tekmovalni sezoni pa
v naslednjih številkah. (S.M.)
Ogrevanje mišic za velike
napore
Mlajsim tekmovalcem
pregledajo kolesa...
aktualna državna prvaka iz ma-
riborskega plesnega kluba Pin
gi, prav tako pa sta s l.mestom
v LA plesih premagala par iz PK
Urška iz Ljubljane. Ta uspeh sta
dopolnila tudi Gregor Sotošek
in Maja Omerzel z dvema
3.mestoma, in sicer v ST in LA
plesih, takoj za njima pa sta v
obeh disciplinah osvojila 4.me-
sto Tadej Drakulič in Kata-
rina Račič V kategoriji mlajsih
mladincev C sta Luka Lazanski
in Sabina Bizjak osvojila 9.me
sto v ST in 15.mesto v LA plesih.
Posavski alpinistični klub
AKTIVNI TUDI V
ZIMSKEM ČASU
Ne glede na zimski čas so aktiv-
ni tudi v Posavskem Alpinisti-
čnem klubu, saj so pred krat-
kim obiskali naše gore, odpravi-
!i pa so se tudi v Centraine Alpe.
Gorazd Pozvek in Jože Zajc sta
se po Vzhodni grapi, 450 m, 40/
50 St., povzpela na Ojstrico, v
Tamarju so se mudili Arnold
Koštomaj, Franc Gričar, Matej
Zorko in Peter Sotelšek ter pre
plezali slap na votlino, Košto-
maj in Gričar pa sta se povzpela
tudi čez Sinji slap na Jezer-
skem. Matej Zorko in Peter So-
telšek sta v Tamarju preplezala
120 metrski Centralni slap, že
v začetku meseca februarja pa
sta z Bojanom Kurinčičem in
Marjanom Zverom odpravila
pod steno Prisojnika, kjer so
preplezali 200 metrski Central-
ni slap.
Matej Zorko je s soplezalko
Alenko Jerala iz Kranja preple-
zal več težjih smeri (ocenjenih
IV/5+) v Centralnih Alpah, in si-
cer v Mont Blancu težavno smer
SUPERCOLOUR, v Furnelu smer
DAVIDOFF in LE GIANT DES TE
MPETES in smer PALAS DE BLUE.
V domačih gorah pa sta preple-
zala enega od težjih slapov v
ostenju Prisojnika, ki se imenu
je LAMBADA (6+, 45m, 3.ure).
Namizni tenis
VI. TRADICIONALNI
TURNIR    PIŠECE 1999
Športno društvo Orlica Pišece je
v februarju organiziralo že 6.
tradicionalni turnir v namiz-
nem tenisu - Pišece 1999, kate-
rega se je udeležilo 32 igralcev
in 12 igralk iz celotnega Posav-
ja. V kategoriji moški posame-
zno, je l.mesto osvojil Veble
Rado (NTK OS Velika Dolina), 2.
mesto Žagar Marjan in 3. me
sto Busar Vlado (oba ŠD Poli-
cist Krško). Med ženskami posa-
mezno je 1. mesto osvojila Veb-
le Mateja (NTK OS Velika Doli-
na, 2 mesto Rostohar Nataša
(Dobova) in 3.mesto Zevnik Ba-
rbara (NTK OS Velika Dolina).
V dvojicah je l.mesto osvojil
par Žagar Marjan - Busar Vla-
do (ŠD Policist Krško), 2.mesto
Vučanjk Aleš - Brili Andrej
(Artiče), 3. mesto pa Sušin Ivan
- Dušič Gregor (ŠD Orlica Pi
šece).
Gimnastika
UVOD V
SPOMLADANSKO
SEZONO
Iz Gimnastičnega društva RAIN
Krško nam sporočajo, da se že
pripravljajo in intenzivno treni-
22
marec 1999
ObzorniK
V_______________________________________
Sport in rekreacija
I                      Kolesarsko društvo Savaprojekt Krško
ZAV RT E L I SO *"i*i»J*rf*a,  ,
Treba si je pripraviti osvežitev... 1
Po končani tekmi - $ trenerjem Gregorjem
*•""•*—^*..
Tudi Krčon na zmagovalnem odru - Gregor Kodrič je
osvojil 3. mesto
rajo, saj jih konec meseca mar-
ca in v začetku aprila čakata III.
in IV. kvalifikacijski tekmi za
nastop na Državnem prven-
stvu, ki bo predvidoma 25. ma-
ja v Mariboru. 5.marca so se de-
klice in mladinke B programa
že pomerile na II. občinskem pr-
venstvu, ki je pomenilo priče-
tek spomladanske tekmovalne
sezone, na njem pa so mlade te-
kmovalke zabeležile naslednje
rezultate:
Kategorija deklice "B" (letnik
89): 1. mesto Doroteja Gerzi-
na, 2.-3. mesto sta si delili Nina
Vajdič in Sara Stopar, ki je
dosegla najvišjo oceno - 8,700
točke na posamičnem orodju za
sestavo na parterju, 4.mesto pa
je zasedla Lara Umek. V kate-
goriji mladinke "B" (letnik 85):
1. mesto Petra Zaplatič, ki je
prejela najvišjo oceno, 9,400
točke za prikazane sestave, in
sicer za preskok, 2. mesto Si-
mona Gnidica in 3.mesto Špe
la Lupšina
SPEEDWAY KLUB
"GERY"
Ljubitelji speedwaya v Krškem
in Posavju, še posebej pa pri-
vrženci znanega dirkača Ger-
harda Lekšeta naj bi se v bodoče
združevali v okviru novega
Speedway fan kluba Gery.
Inicativni odbor je sklical usta-
novno skupščino za sredo 17.
marca 1999 ob 19.30 uri v klub
skih prostorih na Cesti 4. julija
38 v Krškem. Namen kluba je
popularizacija speedway špor-
ta in pomoč enemu najboljših
slovenskih voznikov pri dose-
ganju vrhunskih rezultatov v
naslednjih letih.
SPEEDWAY DIRKE V
KRŠKEM V LETU
1999
nedelja, 4. aprila 1999
Državno prvenstvo -
posamezniki, ob 16. uri
sobota, 24. aprila 1999
Mitropa pokal, ob 16. uri
sobota, 5. junij 1999
Zlati znak in pokal Franca
Babiča, ob 19. uri
sobota, 10. julij 1999
Pokalno prvenstvo klubov,
ob 19. uri
sobota, 7. avgusta 1999
Velika nagrada AMD Krško
in Pokal zav. Triglav, ob
19. uri
sobota, 11. septembra
1999 - Državno prvenstvo
posameznikov, ob 18. uri
FUN SPORT
V prejšnji številki nam
joje
zagodel računalniški
škrat,
zato podatek, kje
srfarji po internetu
najdete strani
FUN športa iz
Krškega,
objavljamo tokrat.
Email:
funsport/insert.si
http://www.car.si/
fun-sport/
marec 1999
23
PiSMÄ
ObzorniK
MLADI DOPISNIKI
OGLEDALI SMO SI GRAD MOKRICE
Otroci iz vrtca VVE Najdihojca Dobova - skupina Metuljčki, smo
si ogledali grad Mokrice. Vodička nam je razkazala grajske sobane,
poročno sobo, restavracijo, dvorišče s kipi imenovanimištirje letni
časi, razložila pomen grba in dvižnega mostu. Na kratek in zani-
miv način nam je prikazala življenje v gradu nekoč in danes. Ogled
gradu nas je motiviral, da bomo še podrobneje spoznali življenje
v času graščakov in kraljic.
VVE Najdihojca, Dobova
ŠPORTN I  DAN
Februarja naj bi imeti športni dan, vendar je zaradi slabega vremena bil
prestavljen in smo morali potrpeti še tri tedne, da smo lahko odšli. Na
izbiro je bilo kopanje v Atomskih toplicah ali pa smučanje na Rogli. Do sedaj
sem se vsako leto šel kopati, letos sem se pa odločil, da bom rajši smučal.
Ko smo prispeli na Roglo, smo se vsi veselo zapodili iz avtobusa in si začeli
obuvati pancerje. Najprej smo se malo ogreli, nato pa smo se zapodili po
hribu navzdol. Naša skupina je nekaj časa srnučala po Mašin žagi. Ko je
tovariš ugotovil.da sem precej slab, me je začel učiti. Kmalu smo se naveličali
te proge in se spustili po še nekaj drugih progah, vendar moje smučarsko
znanje se ni izboljševalo. Ko smo se napotili proti Jurgovi progi, sem rekel
tovarišu, da najrajši ne bi šel, zato mi je predlagal, da grem po neki progi, ki
je bila namenjena slabšim smučarjem. Po njej sem se spuščal slabe pol ure,
v kateri sem osvežil svoje znanje o smučanju in začel zelo dobro smučati.
Potem smo imeli polurni počitek. Privoščil sem si pommes frittes in ledeni
čaj. Kot v trenutku je počitek minil in spet smo šli na sneg, si nadeli smuči in
se odpravili po progi navzdol. Ko so fantje hoteli še enkrat na Jurgovo
progo mi je tovariš svetoval naj grem rajši s skupino punc.To se mi je zdelo
zelo sramotno, vendar sem rajši šel z njimi.kot pa po Jurgovi progi. S puncami
sem se spuščal po Mašin žagi in postal še boljši. Po nekaj spustih nam je
pokazal učitelj pot skozi gozd. Na drugi strani je bila še ena proga. Po njej
sem se spuščal s skupino punc toliko časa, da so prišli fantje iz moje skupine
in sem šel z njimi. Šli smo po težavnih progah, a na nobeni nisem padel.To je
bilo zame priznanje, da sem uspel v smučanju. Ko je bila ura pol štirih, smo
se napotili proti Mašin žagi.Tam sem se pa opogumil in se odpeljal smuk po
progi navzdol in do sedežnice, s katero smo se odpravili proti vrhu.
Smučanje na Rogli je bilo super in ne obžalujem ničesar, razen tega, da
nisem šel smučati že prejšnja leta in da se nikoli nisem spustil po Jurgovi
progi.
Rok Sanda, 7.r, OS Senovo
Nekaj utrinkov iz sole v naravi na Rogli, kjer se je 92
petošolcev iz OS Jurij Dalmatin Krško učilo smučarskih veščin:
Zelo lepo je bilo, ko smo odšli
na pohod h Koči na Pesku. Tarn
smo se vozili s kočijo, v katero
so bili vpreženi konji. Nazaj
smo se vračali po temi in opa-
zovali zvezdnato nebo.
(Nina Fritz, 5.d)
Nikoli ne bom pozabil prvega
padca in prvega spusta po Ma-
sin žagi.
(David Urbanica, S.d)
Z Rogle mi je najbolj ostalo v
spominu spuščanje po zasneže
ni, pobeljeni strmini in izdelo-
vanje sneženega psa.
(Uroš Grilc, S.d)
Ko sem se peljala s sedežnico
sem bingljala s smučmi, se po-
govarjala, gledala okrog in se
smejala.
(Laura Pribožič, 5.a)
V šoli v naravi je bilo super! Na-
učila sem se smučati. Hodili
smo na pohode, imeli smo zani-
mive igre. V disku smo vsi dob-
ro plesali. Spoznala sem nove
prijateljice. Komaj čakam, da
grem spet.
(Indira Palič, 5.Č)
Na Rogli mi je bilo najlepše na
strmih pobočjih, kjer smo se za-
bavali in smučali kot hitri vlaki.
Bila sem prva v skupini, kjer
smo bile štiri deklice in veliko
fantov. Čas, ko smo imeli prilo-
žnost smučati, je hitro minil in
potem smo se napotili nazaj v
kočo. Pot do koče je bila viju-
gasta in ledena, a smo vseeno
vedno srečno in kmalu prispeli.
Ko je bil čas za kosilo, smo se
preoblekli, odšli do jedilnice,
pojedli in spet odšli nazaj. Ker
je bilo veliko lepih dogodivščin,
vam ne morem opisati vseh.
(Anja Kranjc, 5.Č)
Morali bi imeti več smučanja,
hrano pa kar s seboj v nahrbt-
nikih..
(Urban Žigante, 5.b)
Hrana je bila imenitna in apeti-
tna. Ko sem prišla domov, mi
je ati rekel, da sem skujšala (saj
zmeraj tako reče).
(Tanja Tomič, 5.b)
PRI "MEDVEDKIH"
V vrtcu v Leskovcu pri Krš-
kem smo imeli v skupini Me-
dvedki zimski večer s sneža-
kom Martinom. Potem ko
smo prebrali zgodbico o sne-
žakih v vrtcu, so starši in
otroci izdelovali snežake iz
različnih odpadnih materia-
lov. Na koncu so si otroci in
snežaki želeli, da bi zima še
dolgo trajala.
(WE Leskovec)
24
marec 1999
ObzorniK
Krönikä
KROMKÄ
113 m
Policaji v zasedi. vozniki
za volanom pa"okajeni"
V mesecu februarju so policisti Poli-
cijske uprave Krško izvedli dva poos-
trena nadzora prometa s poudarkom
na psihofizičnem stanju voznikov. Od
393 ustavljenih so 82-im odredili prei-
zkus z alkotestom, zoper dva voznika
pa tudi strokovni pregled zaradi suma
vožnje pod vplivom mamil. 29-im voz-
nikom so odvzeli vozniško dovoljenje
zaradi prekomernega zauiitja alkohola
in jim v skladu s tem tudi prepovedali
nadaljnjo vožnjo. Najvišja alkoholizira-
nost, in sicer 2,29 promila je bila ugo-
tovljena pri vozniku osebnega avto-
mobila na območju občine Krško. Poleg
navedenih kršitev so policisti ugotovili
tudi 10 drugih kršitev cestno prometnih
predpisov, ti vozniki pa se bodo morali
srečati s sodnikom za prekrške. Izrekli
so tudi 52 mandatnih kazni na kraju
prekrška.
Pozor. goljufi na pohodu!
Iz kriminalistične službe so nam spo-
ročili, da se po našem Posavju "nepred-
vidljivo" pojavljajo osebe z namenom,
da občane opeharijo z različnimi
goljufijami, kot je ponujanje ugodnih
kreditov, za katere zahtevajo določen
odstotek plačila ali delni avans. Pojavljajo
se tudi v vlogi predstavnikov Borzno
posredniških hiš, ki naj bi urejali
poslovanje vlagateljev lastninskih
certifikatov oz. lastnikov delnic
določenih PID-ov. Tarča so jim
predvsem starejši občani, katere sku-
šajo prepričati, da njihove delnice ni-
majo nobene vrednosti, v nadaljevanju
pa jih za minimalna sredstva odkupijo.
Nepridipravi se predstavljajo tudi kot
predstavniki Investicijskih družb, češ, da
želijo delničarju izplačati dividendo, v
ta namen pa zahtevajo osebne doku-
mente (osebno izkaznico, matično šte-
vilko, potrdilo o lastništvu delnic ter po-
dpisano pooblastilo). Nič hudega sluteči
občani jim te izročijo, ti pa jih za kakšen
dan celo odnesejo ali fotokopirajo ter
delnice preprosto prodajo.
Za tovrstne goljufije izkoriščajo tudi
sredstva javnega obveščanja z objavo
mamljivih oglasov. Predvsem se ti poja-
vljajo v Salamonovem oglasniku, kjer pa
tudi obljubljajo različna dela. Tako so
posavski policisti obravnavali primer
oglaševanja za delo na domu, ko naj bi
orodje in navodila prejeli na dorn v
paketu, ki pa ga je potrebno odkupiti. A
glej, razočaranje! V paketu se nahajajo
razni deli za vozila.železo ali kaj drugega
(kar obteži paket). Prav tako obljubljajo
visoka plačila za delo na naftni ploščadi,
od dela željnega občana, ki bi želel obo-
gateti, pa zahtevajo za ureditev doku-
mentacije vnaprejšnje plačilo. Tovrstne
ponudbe so zasledili predvsem v Breži-
cah, kamor so romali tudi hrvaški dr-
žavljani in goljufom izročili tudi po 200
ameriških dolarjev. Seveda so vsi ti ostali
brez dela in denarja.
Torej, pozor! Trgovanje z delnicam
opravljajte na sedežih pooblašče-
nih borzno posredniških his, tovr-
stne obiskovalce, ki se pojavijo na
vaših vratih pa prijavite policiji.
NOVA ZVRST HLADNEGA
OROŽJA: RIBIŠKA PALICA
Ob opravljanju kontrole prometa 3.
marca pri naselju Boršt, sta policista PPP
Krško ustavila Radeta J. iz Gorice pri
Krškem. Opravljeni preizkus alkoholi-
ziranosti je pokazal.da je Rade presegel
"dovoljeno" mejo zaužitja, zato so mu
nadaljno vožnjo prepovedali. Razburjeni
Rado je potegnil iz svojega avtomobila
raztegljivo ribiško palico in z njo napadel
policista, ki pa sta ga s strokovnimi pri-
jemi obvladala in odpeljala na PP Breži-
ce, kjer je Rade prebil dan v prostorih
za pridrzanje do istreznitve. Policist, ki
je zaradi udarca s palico dobil sled po-
škodbe, si bo že opomogel, proti ribiču
na suhem so napisali kazensko ovadbo.
PO DENAR KAR S SAMO-
KOLNICO
V nod iz 5. na 6. marec je neznani stori-
lec vdrl v prostore Društva upokojen-
cev Senovo, ki ga ima v najemu Planinsko
društvo Bohor. Prav gotovo je upal, da
se v železni blagajni nahaja denar od
izkupička planinskega plesa, saj jo je na-
ložil na samokolnico in odpeljal v nez-
nano. Denarja na srečo v blagajni ni bilo,
škode pa je za 50.000,00 sit.
OROŽJE NA VSAKEM
KORAKU
Med tujimi državljani in tudi našimi dr-
žavljani, ki mejo sicer legalno prestopijo,
pa je kar lepa zbirka takšnih, ki imajo
ob osebi pravi arzenal orožja in nedo-
voljenih poživil. Tako so 6.marca mejni
policisti na MP Slovenska vas pri preg-
ledu potnikov, avtomobila in stvari, pri
slovenskemu državljanu našli plinsko,
svinčnik pištolo in zanjo tudi plinske na-
boje. Seveda so mu orožje zasegli, sre-
čati pa se bo moral tudi s sodnikom za
prekrške. Z njim pa se bo moral srečati
tudi hrvaški državljan, pri katerem so
nekaj ur kasneje na istem prehodu pod
voznikovim sedežem našli bodalo z no-
žnico, znamke Tomahawk. Na MP Obre-
žje pa so v poznih večernih urah, ob
22.45 pri nemškem državljanu v spod-
njicah in v cigaretni škatlici našli 19,9 g
kanabisa.
"NE PUSTITE, DA BI SE
POLICIJE POLASTILA
POLITIKA..."
Drugi kongres Policijskega sindikata Slovenije (PSS), ki
je potekal 5. in 6.marca v Kulturnem domu v Krškem, se
je odvijal na temo "Več varnosti ali več varnostnih služb?!"
in izpostavil nemalo vprašanj ter dilem, ki se nanašajo
na varnost državljanov, poleg tega pa so na kongresu
obravnavali tudi vedno slabši socialni položaj in ekortom-
ski status zaposlenih v organih za notranje zadeve.
Dobrodoslico kongresnikom je zaželel tudi župan Fr and
Bogovič (na sliki s predsednikom Republike Slovenije)
"Varnost je človekova prvinska
potreba, ki je skozi čas postala
tudi družbena vrednota", je de-
jal Andrej Podvršič, novi gene-
ralni direktor policije, med dru-
gim pa tudi izpostavil, da je de-
javnost zasebnega varovanja
postala poklic, tega pa ne bi
smel voditi le ekonomski inte-
res. Varnost ni kategorija, ki bi
bila matematično merljiva, os-
taja pa dejstvo, da je nivo var-
nosti posameznika odvisen tu-
di od njegove materialne mod.
"Vsekakor tudi ne gre enačiti
policijskih poobiastil z varnos-
tnimi pooblastili", je ob naslo-
vni temi dejal Podvršič, v svo-
jem govoru pa-se dotaknil tudi
svoje nove funkcije. Ocenjuje,
da mu bo v štirih mesecih uspe-
lo izvesti reorganizacijo poli-
cije, ki bo med drugim deležna
tudi kadrovskih sprememb za-
radi afere Vie - Holmec.
"Afera Vie - Holmec in razprave
o policiji so v minulih mesecih
dodobra načele stanje duha v
policiji sami in pokazale na ne-
urejene odnose predvsem v
njenem upravnem vrhu in do
določene meje omajale visok
ugled in zaupanje policije", je
dejal najvišji gost na uvodnem
delu kongresa Milan Kučan,
predsednik Republike Slove-
nije. "Ne dovolite, da bi v slo-
venski policiji nastajale stran-
karske in klanovske policije! Ne
pustite, da bi se policije pola-
stila politika," je poudaril Ku-
čan, zbrane na kongresu pa
opozoril, da morajo imeti ravno
v policijskih vrstah vse razloge
in interes, da se zaradi "politi-
kanske zgodbe" o domnevno
spornih dejanjih policije v Hol-
mecu in Viču med vojno za Slo-
venijo, ta dokončno razišče.
Slišali smo, da je na dvodnev-
nem kongresu prišlo do razkola
znotraj PSS, če pa gre tega pri-
pisati le spremembam na poli-
tični sceni, ki niso zaobšle nji-
hovih vrst, v neki meri pa vpli-
vale na njihovo delo, ne vemo,
ker je drugi del kongresa pote-
kal za zaprtimi vrati. Izvedeli
pa smo, da niso uspeli izvoliti
novega predsednika njihovega
sindikata, sprejeli pa so svojo
programsko usmeritev, ki jo
bodo uresničevali tudi v sode-
lovanju z evropskimi sindikal-
nimi organizacijami in z vego
povezanostjo s sindikati zno-
traj Slovenije.
(B.M.)
marec 1999
25
ÜBVESTILA
ObzürniK
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
V FEBRUARJU 1999 - 22 rojstev
Deklice so rodile:
Jožica Kovačič z Loč, Metka Arih s Planine pri Raki, Ljudmila Kunej z
Gorjan, Polona Kosec iz Gorice.Tadeja Hočevar s Čateža, Metka Kuhar
iz Podboqa, Manja Travnikar iz Brežic.Tadeja Penič iz Bistrice ob Sotli,
Martina Budič z Brvi, AndrejaVolčanšek s Cundrovca.Vladka Šetinc iz
Brežic, Natalija Uršič iz Krškega in Grozdana Šoln s Senovega.
Decke so rodile:
Milena Račič s Piršenbregajasna Senica s Senovega, Bernardka Delak
iz Krškega, Ljiljana Hudorovič z Gazic, Ljubica Pavkovič iz Krškega,
Rozalija Glogovšek iz Zg. Obreza, Draga Dani iz Brežic, Katarina Požun
iz Čanj in Nataša Požar iz Krškega.
Mižigoj še naprej predsednik
Najanuarskem srečanju upokojencev obrtnikovje bil
za predsednika njihovega upravnega odbora ponovno
izvoljen Dane Mižigoj. Na sliki z leve proti desni ga
vidimo v pogovoru z bivšint predsednikom območne
obrtne zbornice Krško Ivanom Molanom in sedanjim
Dušanom Arhont ter s sekretarjem Jožetom Cvarom.
UREDNIŠTVO SPOROČA
Na podlagi Zakona o javnih glastlih si uredništvo Posavskega obzornika v skladu
z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave
ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov bralcev.
Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli
posameznikovo pravico aii interes, kot to določa zakon v tretjem členu.
Avtorje pisem, mnenj, pripomb, pobud, pohval, odgovorov in popravkov
informacij opozarjamo, da zahtevamo spoštovanje predpisane dolžine največ
45 tipkanih vrstic, prekoračitev pa je mogoča le s posebnim dovoljenjem
uredništva. Uredntštvo si pridržuje pravico, da vse daljše prispevke avtomatično
zavrne ali skrajša. Vsi prispevki, v obliki tipkopisa ali na računalniški disketi v
programu Word for Windows, morajo biti opremljeni s polnim imenom in
naslovom, po možnosti tudi teiefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti
avtentičnost avtorja. Pisem bralcev ne honoriramo.
Hvala
Krška podružnica Študentskega servisa Maribor se je preselila s I. mar-
cem v stavbo na Cesti krških žrtev 23, kar je velik napredek v primerjavi
s prvo pisarno v leseni zgradbi Doma mladih naVidmu, kjer so začeli.
Dogodek so seveda nekoliko proslavili...
IZBIRAMO
osebnost
POSAVJA

Prodam Renault 4 (katrco),
letnik 86, 130.000 km, registri-
rano do maja, rjave barve. Cena
66.000 SIT Tel.:041/404 380.
Prodam, Alfa 33, 1.5, letnik
90, 1. registracija 91, reg. do
00/1, nova oblika, erne barve,
cena 500.000, tel.: 041/527
474
Prodam Lado karavan letnik
95,    1500   cm'   prevoženih
32.000 km. Telefon: 0608/41
347.
V najem vzamem garsonjero,
eno ali dvosobno stanovanje v
Krškem ali na Vidmu za 1 leto.
Telefon: 0608/ 70 - 257   po
20. uri zvečer ali dopoldan na
tel. številki 232 - 640 (Martina).
Prodam otroško posteljico z
jogijem, stajico, hojico in
avtosedež za otroka. Pokličite:
0608/ 56-191.
Oddam stanovanje s 1. aprilom
1999. Telefon: 0608/ 20-297.
Duo Fantasy izvaja kvalitetno
glasbo za poroke in druge zaba-
ve. Tel: (0608)/22-267, GSM:
041/745-404
AVTOVLEKA
mm
MEHANIKA
STOLOVNIK 71,
828O BRESTANICA
mk       TEL.: 7O-427
MKASacO: 041/661-476
HHgP: 041/738-265
/**\"i       POSAVSKI   *T7'
ObzorniK
POSAVSKI OBZORNIK izdaja
Kulturno društvo Obzorje - Krško.
Glavni in odgovorni urednik:
Silvester Mavsar.
Prelom strani: Dlan design,
Krško.
Naslov: Posavski obzornik, p.p.
288, 8270 Krško.
Uredništvo: Valvasorjevo nabre-
žje 5, Krško.
Telefon in fax: 0608/20-320.
Naročnina: cena posameznega
izvoda v prosti prodaji - 200 to-
larjev, naročnina za 12 številk
(polletna) z 20 % popustom -
1.920,00 tolarjev.
ŽR: 51600 - 678 - 72359.
Posavski obzornik je vpisan v evi-
denco javnih glasil pri Ministrstvu
za kulturo RS pod zap. številko
1500, je proizvod informativne
narave in se zanj plačuje 5- odstotni
prometni davek na podlagi odločbe
415-41/98.
2a
marec 1999
LJUD8KA arOVERZA ^B^ KRŠKO
8270 KR&KO, Dtkmtbam uBca 8,
«..060822671 22 8U ftoc 0008 22 482
vaUnaHMmiiteöajsiiaaVmiii
POTDOSRCA,
Mrw<uTfc"<t
Vtttm*kmK>6»n.*.vmmUuOMušrmAt»a.
Kamnoseštvo
Jaks/T

Wxm^^mmmMmnm
etst
Ekooomsko - posbvne storitve Etos Ao.o.
vom poleg kydtetnega in korekjnega voden^
za pocfe|o in samodtojne podfeMe nuf šec
- izdekwa poskM#i ročrtov
-svetewnje
-zastopanje
-posredcwnje

Proipiisenisnnjewd
DAEWOO
SoftodM
Prtznbcesöl3-ffiBISencM)
TelebtOttBf/l-250

S
M
0
L
E
TrgovSna in servls koles
Jože Smote
Šent|eme|ska 7
Novomesto
teL/fax: 068^41 -952
mobftel: 0609/633-658
¦^™3!»
foto
(M^UMANKAIOIUiU
E-om2o
Mm
rroä*V!,*i rum cum wtftso
vat>l v                                   imam
««»koljo a» ftportnl r>lmm         WM
«M»lcol|o xm »how dano* In m*m§*
«M»lcoljo zot ftportno a^robllco
««Mroblico acoi voMilcogflMr
»«»koHJo aefli najmlaji«
«M»lccljo za mladlno                      ;lg
INFORMACUE In VPI8: vMk dan v ptownl Mute
C. 4. julfla 36/a, Krttco ail po tatofonu 22-280,22-604
__________               041-063-068
/*\1     POaAV8KI • TT
ObzorniK
oglasna mreža
FotografIja na naslovnlcl:
Bernardka Zorko
¦I                                  ¦-¦-'¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    3»!                   mu
z Zvezo prijateljev mladine Krško
v otroškem naselju v Nerezinah
so bile vedno
nepozabue.
Informacije:
ZPM Krško - tel. 0608/32- 432