,,DOM IN SVET!' 1891, štev. 8. 377 Doma in po svetu. Pregled prosvetnega gibanja narodov. Češka akademija znanostij. ^si veliki narodi na visoki stopinji prosvete si osnujejo neko P& ognjišče in središče, kjer se ^ zbira cvet narodov, učenjaki iz raznih strok vede in umetelnosti, z dvojnim namenom: prosveto narodno dalje in više razvijati in vse nove pridobitve zopet narodu v korist in slavo obračati. Za take ustanove in naprave skrbe deželne vlade. Cehi pa so iz svoje moči poskrbeli za to preimenitno napravo. Blagi rodoljub češki Hlavka je podaril veliko denarja v ta namen in žrtvuje tudi še svoje moči kot predsednik novo osnovane »češke akademije znanostij«. Cesar je počastil akademijo jako, ker je poklical njenega predsednika v gosposko zbornico. Velika slavnost se je vršila v Pragi meseca maja. Nadvojvoda Karol Ludovik, zaščitnik »češke akademije«, je prišel 14. maja v Prago, otvoril 15. maja češko razstavo, 18. maja pav češko akademijo. Častitamo bratom Cehom. Avstrijski poljski vseučilišči. Poljaki so mnogobrojen narod, ki šteje nad 10 milijonov duš, a žal, da so razcepljeni med tri države in niso Arsi združeni pod enim gospodarjem. Poljsko ime je slavno na polju vede in prosvete, in Poljaki se trudijo močno, da jim ne usahnejo viri kulture in omike. Mnogo ustanov in naprav podpira njihovo delovanje in slavne visoke šole odgajajo ljudstvu vodnike in uče-nike na polju napredka gmotnega in duševnega. Avstrijski Poljaki imajo dve vseučilišči: Krakovsko in Lvov-sko. Prvo je že starodavna ustanova iz slavnih časov jagelonskih ter nosi ime »jagelonskega vseučilišča«. Vse četiri oddelke ima in mnogo slavnih profesorjev poučuje na njem. Lvovsko vseučilišče pa je novejše dobe; 1. 1784. ustanovljeno in 1. 1817. prenovljeno, je dobro preskrbljeno z veliko biblijoteko in z dragocenimi zbirkami, a imelo je doslej le tri oddelke (bogoslovni, pravoslovni, modroslovni) brez medicinskega, katerega pa dobi sedaj po cesarski obljubi v prestolnem govoru. Znanstveno življenje je živahno, zložno delujejo Poljaki z Rusini, kar dobro vpliva tudi na prijazne razmere obeh narodov po deželi. — Mi Slovenci iz srca privoščimo severnim bratom to lepo pridobitev, ob jednem pa se nadejamo, da nas ne bodo pozabili Poljaki in Rusini, kadar bodemo mi Slovenci stopili pred državni zbor s prošnjo, da se tudi v Ljubljani ustanovi visoka šola za Slovence. Dr. j. j. ,,Školni vvstava Pražske malirške akademije!' Dne 23. decembra 1. 1890. so odprli v Rudolfišču v Pragi razstavo del gojencev Praške slikarske akademije. V jedni sobani so bile razstavljene študije glav, risanih po živem modelu s svinčnikom, ogljem, kredo in tudi oljnatimi barvami. To so večinoma dela »novincev«, katerih nekateri so pokazali veliko nadarjenost. — V drugi sobani so bile razstavljene slike krajev in niso zaostajale za prejšnjimi. V oddelku, kjer so bile razstavljene mnogovrstne lastne kompozicije, prevladujejo, motivi slovanski — dobro znamenje za slovansko umetnost. V kiparskem oddelku vabita ogledo-valca dva izvrstna doprsnika, katera je izdelal g. Bilek. Škoda, da Praška akademija nima posebne kiparske šole, zato se morajo kiparji dovrševati drugodi. Praška akademija šteje 79 učencev; 25 obiskuje šolo g. prof. Fr. Sequensi, 378 POKABNE MISLI O SLOVENŠČINI V GOVOKU IN PISMU. 41 šolo prof. M. Pirnerja in 13 šolo g. J. Mafaka. Častna darila je dobilo 32 gojencev in sicer za oljnate slike, študije po prirodi, kompozicije inrisarije. Razdelili so 1400 gld. Posebno odlikovan je bil g. Jan Bilek, kateri je dobil ustanovo nekega prijatelja umetelnosti, da more svoje študije nadaljevati v Parizu. „Slovanstvo ve svych zpovech" Ludovik Kuba, znan po vsem sedanjem slovanskem svetu zaradi pridnega nabiranja slovanskih pesnij, izdal je dosedaj z imenovanim naslovom blizu 1200 pesnij v 53 - snopičih, in sicer narodne: češke in šleske, moravske, slovaške, poljske, lužiške, maloruske, 15. „Odlo6iveri, a, o" je bolje pisati v pomenu, da je kaj važno, kakor »merodajen«, kar je prestava nemške besede »massgebend«. »Massgebender Ort« je mesto, katero daje naredbe, določbe za koga ali za kaj. Ni treba nam torej vsega »meriti«. —¦ Takisto ne treba nam tudi »nadri« — »nadriučenja-kov« *) hrvaških, ker imamo dovolj slovenskih 16. „slutvo-učenjakov"9 t. j. le po imenu. Erjavec jo je nekje med preprostim ljudstvom našel in zabeležil. Miklosich2) piše o tej besedi . . .»siti 1 . . . slutvo in slutvo gospodar, dem namen nach herr.« 17. „Začeti, začnem,, jeti, javnem" rabimo v slovenščini prepogo-stokrat. Po mojih mislih je »jela« nepotreben v stavku: »Ko so stara ljud- J) .Ljubljanski Zvon« 1890, str. 496, 497. s) Miki. Etymol. W6rt. str. 308. velkoruske, beloruske, slovenske in črnogorske. Pesmi je nabral sam. Popotoval je že 1. 1888. po Kranjskemin Primorskem, 1. 1889. po Koroškem, Štajerskem, Hrvaškem in Slavonskem, 1. 1890. pa po Crnigori in Dalmaciji. Za letos je bil namenjen v Bosno in Hercegovino, 1. 1892. med Ogerske Srbe in kraljev-stvo Srbsko, 1. 1893. v Istrijo, na Hr-vaško-Primorsko in Dalmatinske otoke, 1. 1894. na Bolgarsko in v Makedonijo. Izmed nabranih pesmij je izdal le peti del. Drugo ima prihranjeno v svojih zapisnikih. Zraven tega prinaša s svojega popotovanja bogate etnografske zapiske o godbi. Ludovik Kuba je bil rojen 16. aprila 1. 1863. v Podebradih na Češkem in je po svojem stanu učitelj. Fr. L—r. rit stva poleg lovskega in nomadnega ali pastirskega življenja jela poprijemati se bolj in bolj poljedelstva, jela so tudi bolje opazovati posebne prikazni na nebu.« *j Ta stavek bi tako-le zapisali: »Ko so se stara ljudstva poleg lovskega in nomadnega ali pastirskega življenja poprijemala bolj in bolj poljedelstva, opažala so tudi bolje prikazni na nebu.« Takisto tudi ne: »Skoro za vasjo se prično tla dvigati« 2), ampak: »Skoro za vasjo se dvigajo tla«. Zakaj Slovenec izražuje ta in podobna rekla z nedovrš-nimi in opetovalnimi glagoli. Zato ne: »Začelo se je svitati«, ampak »svita se«; ne: »Začelo je padati«, ampak »pada«. Takšnih vzgledov bi lahko povedali še mnogo. 18. „Breg, obrežje" nam. »obala«. Gestade, Kiiste. Novejši Slovenci pišejo J) »Ljubljanski Zvon« 1891, str. 79. 2) Ibid. str. 461. Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu, {Piše Fr. S. Lehše.) (Dalje.)