Uspelo slavje v Lipici Idealno vreme je v soboto, 30. junija privabilo v Lipico, kjer so vrli organizatorji iz sežanske tovarne zares skrbno in vsestransko pripravili osrednjo proslavo za dan borca in Iskre ter 20-letnieo Iskrine tovarne »Sprejemniki« v Sežani, prek 6.000 članov Iskrinega kolektiva in njihovih svojcev. »ISKRA« lahko koraka s sodobnim svetom Inž. Marko Bulc: Kolektivi Iskre prinašajo v našo stvarnost miselnost odprte organizacije združenega dela LIPICA, 30. junija — Na proslavi dneva borca in Iskre ter 20-IetniceIskrine tovarne »Sprejemniki« je govoril zbranim udeležencem član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc, ki je med drugim dejal: »Čas, ki je pred nami, naj bo čas akcije! Rezultati, ki jih pričakujemo od začetih akcij, bodo vse odjočil-neje opredeljevali bodočo zavzetost delovnih ljudi in utrjevali pomen poglobljenih samoupravnih socialističnih odnosov Praktično ni področja, ki ne zahteva novih revolucionarnih posegov. Zatorej moramo razvijati ustvarjalno razpravo o bodoči ustavi. Vsak komunist in vsak osveščen delavec naj doume možnosti, ki jih prinašajo ustavne spremembe, saj bodo dobro obveščeni kasneje pomagali, da bodo delavci v svojem interesu terjali uresničevanje teh sprememb. Danes je našim prijateljem po svetu, pa tudi tistim, ki to niso; jasno, da ustavne spremembe pomenijo borbo za potrditev človeka v sodobnem svetu tehnološkega napredovanja. Zdaj je še jasno, da smo napravili nov odločen korak, ker želimo osvoboditi človeka. Politični sistem, ki ga uvajamo, nudi demokratično obliko izražanja in odločanja delovnih ljudi po njihovih last-,l.’.h L:. ■ ' ‘VSiL,. .Juto imov usta", tl v spremembe niso in ne bodo ostale brez zvenečega odmeva v svetu. VELIK GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ V Jugoslaviji smo v 30 povojnih letih dosegli takšen gospodarski in Na širni zelenici v Lipici pri Sežani v soboto, 30. junija se je zbralo nad 6.000 Iskra-šev, kjer so proslavili praznik borca in Iskre ter 20-let- | nico tovarne »Sprejemniki« v Sežani. ■ - Član predsedstva SFRJ ing. Marko Bulc: Bitka za produktivnost in bitka za standard sta tesno povezani družbeni razvoj, za katerega so drugod potrebovali dvakrat toliko časa. Realna raven življenjskega standarda se je na primer povečala za tri in pol krat. in to v vseh oblikah. Ker smo hoteli, da bi bil ta uspeh trajnejši, smo želeli s stabilizacijsko ekonomsko politiko odpraviti nekajletne gospodarske slabosti, ki ogrožajo produktivno in ustvarjalno delo, zmanjšujejo socialno varnost ter materialno osnovo samoupravljanja. Ko smo sprejeli stabilizacijsko politiko, smo vedeli, da to pomeni samoodpovedovanje. Vedeli smo, da pomeni tudi počasnejšo gospodarsko rast in celo padec življenjskega standarda. Odločili pa smo se zato, ker smo spoznali, da je to nujna pot, če naj se razmere v bodoče normalizirajo. Konec srednje- ročnega plana smo hoteli doseči z manj pretresi in manjšimi gospodarskimi nihanji. NE V ŠKODO STANDARDA DELOVNIH LJUDI Vprašanje, ki se nam zastavlja, pa je, koliko od te stabilizacije lahko vzdržimo in kako jo lahko vodimo. Gre za mero in način. V začetku smo nekoliko preveč zarezali. Zdaj vidimo, da ne moremo nadaljevati z enako močjo, ker stabilizacije ne Dalje na 6. strani 1 KJ rx.vziivc:i vu piuciuicžgci win.trai.iti 1/. Divače je nekaj minut po 10. uri zadonela internacionala, zatem pa je na govorniški oder stopil direktor Iskrine tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani Stanislav Pavlin, ki je v uvodu prisrčno pozdravil vse udeležence slavja, še posebno pa častne goste: člana predsedstva SFRJ Marka. Bulca, člana Sveta federacije Miho Marinka, sekretarja za delo SRS Pavla Gantarja, predsednika skupščine občine Sežana Rudija Kodriča, goste iz zamejstva, predstavnike družbeno političnih organizacij iz občine Sežana ter udeležence pohoda po partizanskih poteh. Nato je orisal 20-letnd pot Iskrine tovarne »Sprejemniki«, s posebnim poudarkom na izrednem prizadevanju kolektiva, ki tudi v težavah, in teh ni bilo malo, ni klonil. (Govor je objavljen na 2. strani pod naslovom »20 let prizadevanj«), Nato so navzoči pozdravili prihod mladincev ZP Iskra s pohoda po partizanskih poteh. Krepki »Zdravo!« je odmeval daleč naokoli. K mi- Glasilo v novi obliki Pred vami, dragi bralci, leži glasilo Iskra v novi obliki, večje, lepše in upamo tudi bogatejše po vsebini. Do konca leta bomo ohranili to novo »obleko«, kakšna pa bo njena nadaljnja usoda, pa boste odločili vi, naši zvesti bralci. Kaj je narekovalo našo odločitev za spremembo dolgoletne tradicije? V prvi vrsti naše lastno nezadovoljstvo tako nad papirjem (permanentno stane fotografije) kot nad samim urejanjem glasila, ki je bilo zaradi malega formata, zelo omejeno. In ne nazadnje tudi spoznanje, da Iskra s tolikimi kolektivi in s 23000 delavci v njej, da Iskra s toliko odličnimi delovnimi rezultati, ne more in ne sme ostati tako pretirano skromna v ^obliki svojega glasila, ker glasilo je tudi nekakšno ogledalo naše firme. Ker pa želimo, da s spremenjeno obliko poglobimo in popestrimo tudi vsebino našega glasila, vabimo k sodelovanju vse delavce Iskre, in še posebej fotografe — amaterje, kulturne delavce, risarje in humoriste, da s svojimi prispevki dopolnijo in popestrijo to naše skupno glasilo. Iskreno vabimo tudi delavce na vodstvenih in vodilnih mestih ter družberio-politične organizacije, da s svojim sodelovanjem pripomorejo k vsestranskemu, tekočemu in aktualnemu informiranju delavcev I.-Lre t. najvažnejšem: o delu ter uspehih dela, o dohodku ter o naši skupni perspektivi in naši nadaljnji rasti, ter naši bodoči eksistenci. Le s skupnim prizadevanjem si bomo izoblikovali tudi vsebinsko novo glasilo. Dobrodošle nam bodo vse kritične pripombe in sugestije. Glavni urednik glasila Igor Slavec krofonu je zatem stopil predsednik skupščine občine Sežana in med drugim dejal: »Imam nadvse prijetno dolžnost, da vas v imenu skupščine občine Sežana, v imenu našega prebivalstva in v svojem imenu toplo pozdravim na kraških tleh. Čestitam vam za dan borca in praznik združenega podjetja Iskra. Posebno želim poudariti 20-letnieo obstoja kraške tovarne oz. sežanske tovarne Iskra. Želim podčrtati njihove dolgoletne napore, da, tudi dolgoletna odrekanja, in jim čestitam k njihovim uspehom. Ko so nas tovariši iz sežanske tovarne obvestili, da se je kolektiv ZP odločil, da bo praznoval ta praznik skupaj z nami v tej kraški oazi, smo bili zelo zadovoljni, in to zato, ker smatramo, da je to priznanje našim delovnim ljudem in da bomo lahko z vami skupaj preživeli ta pomemben jubilej. Želim, da se med nami počutite kot doma, da. ta dan preživimo veselo in zadovoljno z zavestjo, da nas ta praznik veže na medsebojno razumevanje, solidarnost in zvestobo.« V imenu zveze borcev in sindikalnega odbora ZP Iskra je navzoče pozdravil predsednik sindikata ZP Jože Čebela, ki je v svojem govoru (objavljen na 2. strani) orisal težke boje naših borcev in velik doprinos le-teh k današnji stvarnosti. Povedal je, da ima Iskra prek 1500 članov ZB in 42 prvoborcev, kar si štejemo v ponos. S ponosom pa gledamo tudi na prehojeno pot Iskre, ki je v 27 letih obstoja dosegla zavidljive rezultate. Generalni direktor ŽP Vladimir Logar je nato govoril o doseženih rezultatih združenega podjetja ter o nadaljnji ekspanziji Iskre. Omenil pa je tudi probleme, ki zavirajo hitrejšo in plodnejšo pot nekaterih Iskrinih organizacij. (Govor ohiavlimno m 2 ••trar*:.) Osrednji govor na proslavi je imel član predsedstva SFRJ Marko Bulc, ki je predvsem poudaril utrditev samoupravne samostojnosti posameznih podjetij, v zvezi s tem pa močan porast proizvodnje. Ko je govoril o ustavnih spremembah je dejal, da le-te pomenijo borbo za potrditev človeka v sodobnem svetu tehnološkega napredovanja. »Čas, ki je pred nami, naj bo čas akcije!« — je med drugim dejal Marko Bulc. (Povzetek iz govora objavljamo na 1. strani pod naslovom »Iskra lahko koraka s sodobnim svetom.«) Po njegovem govoru so udeleženci proslave poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike Josipu Brozu Titu, ki jo j^ navzočim prebral član horjulske tovarne Matko Zdešar. V kulturnem programu so sodelovali igralci gledališča iz Nove Gorice (Franko, Kokot, Barišič, Šolar), ki so z zanosom in občuteno recitirali nekaj borbenih pesmi, sodelovali pa so tudi moški pevski zbor iz Koroške in Proseka ter Iskrin zbor iz Kranja, ki so zapeli nekaj borbenih in narodnih pesmi. Vsi trije zbori pa so ob spremljevanju pihalnega orkestra iz Divače slovesno zaključili uradni program proslave. Slavnostno vzdušje je prevevalo številne udeležence proslave, ki so iz vseh delov Slovenije prišli v Lipico z avtobusi, osebnimi avtomobili, iz Kranja pa kar z vlakom. Posebno praznično vzdušje so ustvarili tudi mnogi panoji in zastave, kar vse se je začelo že pri vpadnicah in na samem prizorišču proslave. Oh toplem soncu in čudovitem vremenu so si mnogi udeleženci poiskali senco pod drevjem, od povsod pa je velo veselo prisrčno razpoloženje. Mnogi so si ogledali tudi jamo Vilenico in Škocjansko jamo, posebna pozornost pa je vsekakor veljala nastopu čudovitih konj »lipicancev«. Treba je reči, da je bil ta nastop za marsikoga pravo doživetje. Za fizično kondicijo so poskrbeli vrli vojaki, ki so pripravili okusen golaž; bilo ga je dovolj za vse. Na stojnicah gostinskega podjetje iz._ Sežane pa je bilo dovolj ostalih dobrot. Seveda ni man jkala tudi dobra kapljica, ki je še stopnjevala veselo razpoloženje. Poskočne viže so vabile tudi na ples. kjer si je predvsem mladina nabirala kondicijo. Skratka, bilo je za vsakega nekaj in dovolj za vso. Da jo slavje uspelo gre zahvala vsem. ki so se trudili, da je bil ta dan lep in nepozaben. Proslava jubilejev dneva borca in Iskre ter 20-let niče Iskrine tovarne v Sežani je. vsaj tako je splošno mnenje, dobro uspela in prav gotovo še utrdila vezi med kolektivi ls„rinih organizacij. ---------------------------------------------------------------- Pismo predsedniku republike Združeno podjetje ISKRA KRANJ Predsedstvo sindikalne konference Ljubljana Trg prekomorskih brigad 1 Ljubljana, 1. 7. 1973 Predsedniku republike SFRJ JOSIPU BROZU — TITU Beograd Na konferenci sindikata Združenega podjetja ISKRA, ki združuje 23.000 delavcev — članov sindikata, dne 27. 2. 1973 smo med drugim obravnavali tudi nevzdržen položaj proizvajalcev pločevinastih sanitarnih proizvodov zaradi nerazumljivega stališča Zveznega zavoda za cene. Delegati konference so se soglasno odločili, da zaradi nastale problematike, ki je za delavce našega obrata v Kraševcu nevzdržna, o tem obvestijo pristojne republiške sindikalne organe in svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Dne 9. 3. 1973 smo poslali pismo Viječu saveza sindikata Jugoslavije in jih prosili za takojšnje ukrepanje. Predhodno smo imeli skupen sestanek s predstavniki Energoinvesta iz Sarajeva, ker enak problem tare tudi njihov kolektiv v Bosanskem Brodu. Cene se omenjenim proizvodom niso povišale že od leta 1969, kar ima za posledico, da so stroški surovin (reprodukcijskega materiala) mnogo večji kot sedaj veljavne prodajne cene izdelkov. Iz tega razloga je kolektiv našega obrata v Kraševcu ustavil celotno proizvodnjo, delavci pa prejemajo nadomestilo za osebne dohodke v višini od 600 do 1.000 din mesečno. Iz priloženega gradiva lahko vidite, da je sedanja uradna cena za pločevinaste kopalne kadi med 250 do 300 din, cene istovrstnih uvoženih kadi pa preko 1.000 din, to pa ni v duhu s politiko gradnje cenenih stanovanj, kakor tudi ni usklajeno z napori za stabilizacijo našega gospodarstva. Menimo, da k taki anomaliji ni potreben dodaten komentar. Dvoletni napori tovarne ISKRA — EMO, da bi se regulirale cene omenjenim proizvodom so bili neuspešni, prav tako pa tudi naša intervencija na republiških in zveznih sindikalnih forumih. Zaradi nevzdržnega stanja v omenjenih 'obratih in nerazumevanja vseh pristojnih organov za cene do teh naših perečih problemov se obračamo na vas s prošnjo, da celotno zadevo proučite in zavzamete ustrezno stališče za rešitev te pereče situacije. Predsedstvo sindikata ZP ISKRA KRANJ Predsednik: Čebela Jože \________________________________________:______________________y 20 let prizadevanj Ob 20-letnici Iskrine tovarne »Sprejemniki« Sežana lahko zremo z močno vero v nadaljnji uspeh in napredek tovarne — 1953. leta 44 zaposlenih, letos 465 — Samostojnost tovarne od 1966. leta dalje — Letošnji plan proizvodnje 8 milijard S din — Rekonstrukcija tovarne še v letošnjem letu — Močnejši izvoz — Iz govora direktorja tovarne »Sprejemniki« Sežana — Stanislava Pavlina na proslavi dneva borca in Iskre ter 20-letnice tovarne »Sprejemniki« — 30. junija v Lipici Pred dvajsetimi leti je bil formiran v Sežani obrat tovarne Telekomunikacij z namero, da se na tem delu republike Slovenije zasnuje zametek propulzivne elektronske industrije. To področje je bilo v preteklosti nesigurno in preveč nemirno, da bi se takratni okupatorji odločili za industrializacijo Krasa. Ob ustanovitvi obrata leta 1953 je bilo zaposlenih 44 delavcev, danes pa kolektiv šteje 465 članov, od tega skoraj 75 % žena. Leta 1966 je obrat dobil samostojnost in od tedaj dalje posluje kot samostojna pravna oseba v okviru Združenega podjetja Iskra. Z \ Popravek V prilogi k 24. štev. (30. 6. 1973) Iskre o vodilnih delovnih mestih in vodilnih delavcih v ZP in organizacijah ZP je treba na peti strani priloge pod šifro 11 črtati zadnje tri vrstice. Uredništvo X___________________________Z 2 I S K R A V obdobju 1963 do vključno 1968 je tovarna preživljala izredno težke čase. Po tem obdobju, ko tudi uvedba začasne uprave ni dala pozitivnih rezultatov, so tovarno ponovno prevzeli samoupravni organi. Ti so takoj ugotovili, da ni drugega izhoda, kot da se kolektiv odločno spoprime s proizvodnimi in organizacijskimi težavami. Uspehi niso izostali. ZP Iskra in vse delovne'organizacije v ZP Iskra so priskočile na pomoč in s skupnimi sredstvi pomagale premostiti izgube iz prejšnjih let, v čemer je bila ponovno afirmirana veličina delavske solidarnosti, za kar ponovno izrekamo zahvalo vsemu članstvu ZP Iskre. Tovarni je tako v obdobju od 1968 do konca 1972 uspelo povečati proizvodnjo od 2,5 milijard na 8 milijard S din. Uspeli smo realizirati tolikšne sklade, da smo lahko pristopili in pravkar končujemo rekonstrukcijo tovarne, kar veča vrednost tovarne za 1,8 milijarde S din. V letošnjem letu planiramo proizvodni program v višini 12,9 milijarde S din, kar predstavlja za obdobje 5 let prek 35 % rast. Navedeni program smo v prvem polletju realizirali do 92 %, kar predstavlja 26 % povečanje lanske realizacije. Uspeli smo se prebiti v izvoz. Letos smo ga planirali v višini 1 milijona D M. Tovarni je uspelo svoj proizvodni program popestriti s pomočjo lastnih in vseh Iskrinih služb tako, da že v letošnjem letu predstavlja tradicionalna proizvodnja radijskih sprejemnikov eno polovico proizvodnega programa, eno četrtino predstavlja proizvodnja televizijskih stabilizatorjev, ostanek pa profesionalne oja-čevalne naprave in proizvodnja transformatorjev malih moči. Ta program močno povečuje tržno stabilnost tovarne in odstotek udeležbe dela v proizvodnji. Kot mnoge proizvajalce v Jugoslaviji tarejo tudi našo tovarno problemi, ki izhajajo iz vseobčih naporov programa gospodarske stabilizacije, ki je v toku in nas sili v še racionalnejše gospodarjenje. Prepričan sem, da bo naš kolektiv, ki je danes po 20. letih svojega razvoja strokovno močnejši kot kdajkoli prej, uspešno izpeljal svoj program stabilizacije. Iz navedenega je moč ugotoviti, da ob 20-letnici tovarne lahko zremo v bodočnost z močno vero v nadaljnji uspeh in napredek tovarne. Delež iskre v industriji se stalno krepi Delež Iskre predstavlja pomemben faktor pri gospodarskem razvoju naše republike. Velik pomen ISKRE je še zlasti v manj razvitih področjih. Iz govora generalnega direktorja ZP Vladimira Logarja »Dragi Iskraši, spoštovani gostje, prijatelji iz Koroške in Trsta! V imenu uprave združene Iskre vas pozdravljam in čestitam k dnevu ISKRE in DNEVU BORCA. Običajno naredimo ob takem dnevu kratko inventuro poslovanja za preteklo leto. ISJrCRA je dosegla pomembne rezultate in je nadaljevala s poslovno ekspanzijo preteklih let. Podatki za prvo polletje 1973 kažejo, da je proizvodnja porasla nasproti istemu obdobju lani za 25 %. Produktivnost v letu 1972 je bila za 17 % večja kot leta 1971. Toda stopnja ekonomičnosti in rentabilnosti ni bila dosežena in tudi v prvem polletju ni zadovoljiva. Osnovni razlogi so v zamrznjenih cenah finalnih proizvodov, podražitvah repromateriala, manjši likvidnosti in za nekatere proizvode tudi v manjši absorbcijski moči trga. Pri tem naletimo včasih na toge bi-rokratsko-administrativna stališča in do absurdov, da za nekatere proizvode — kljub dokazom, da je cena repromateriala- višja kot prodajna cena finalnega proizvoda — ne uspemo dobiti dovoljenja za nove cene. Istočasno pa trgovina uvaža iti prodaja prav take izdelke po mnogo višjih cenah. Tu imamo dilemo, ali proizvajati z izgubo ali pa ukiniti proizvodnjo? Ekspanzija združene ISKRE je rezultat smotrnega proučevanja domačega in tujega trga, racionalnih naložb v proizvodne kapacitete in v RR, smotrnega zaposlovanja, delitve dohodka v OD in razširjeno reprodukcijo. V večini tovarn so se zavestno odpovedovali večjim OD v korist krepitve poslovne baze in modernizacije tehnike in tehnologije, čeprav so življenjski stroški nenehno rasli. Skoraj ni tovarne v združeni ISKRI, ki ne bi v zadnjih letih vršila rekonstrukcije oz. modernizacije. Izrednega pomena je zgraditev nove tovarne elektronske telefonije Elektromehanske v Kranju, ki jo bodo svečano odprli 28. julija. Gotovo obstoje pri nas še velike rezerve v izkoriščanju kapacitet, obratnih sredstvih, organizaciji in drugih področjih zato moramo z večjo vnemo odstranjevati te pomanjkljivosti, če hočemo ustvariti večji dohodek. Mislim, da je osnovni problem celotne ekonomike v tem, kako ustvariti večjo proizvodnjo, večji dohodek. Vse kaže, da moramo mobilizirati vse faktorje od tovarne do federacije v cilju povečevanja dohodka, istočasno pa varčevati na vseh nivojih, zlasti pri družbeni režiji. Določena poslovna ekspanzija je tudi rezultat decentralizacije upravljanja in vodenja na tovarne in obrate, ki smo ga izvršili še pred leti. V Iskri že dalj časa pripravljamo predlog določenih organizacijskih sprememb v duhu ustavnih dopolnil. Dosledna izvedba ustavnih dopolnil bo predstavljala nadaljnjo krepitev poslovnih ciljev in razvoja Iskre. Naša družina se je v tem času povečala še s podjetjema EMO, Celje in ZMAJ, Ljubljana, tako da je v ISKRI zaposlenih blizu 23.000 delavcev, kar predstavlja nadaljnjo krepitev in afirmacijo podjetja. V imenu vseh članov ZP želim, da bi obe tovarni v okviru združenega podjetja Iskra našli svoje mesto in še uspešnejši razvoj. Že večkrat smo jasno proklamira-li, da je ISKRA odprta industrijska organizacija, da je odprta za nova združevanja in kjer je seveda prisoten ekonomski interes obeh partnerjev. Zavedamo se, da integracije ne smejo biti samo aritmetično seštevanje proizvodnih potencialov, temveč se morajo ustvarjati novi kvalitetnejši in učinkovitejši poslovni organizmi. Delež Iskre v naši industriji se stalno krepi in predstavlja pomemben faktor pri gospodarskem razvoju naše republike. Velik pomen ISKRE je še zlasti v manj razvitih področjih, kjer imajo naše tovarne odločujoč vpliv na družbeno-politični razvoj teh področij. Tako politiko nameravamo voditi tudi v bodoče. Tudi za prihodnja leta programiramo razvoj ISKRE s 30 % letne stopnje rasti, izvoz pa celo s 40 % letnega povečanja. Naš cilj je ustvariti večji dohodek in s tem večje osebne dohodke in družbeni standard in socialno varnost vseh delavcev. Velik del dohodka moramo usmerjati v RR, v modernizacijo in krepitev poslovnih fondov, če hočemo krepiti konkurenčno sposobnost doma in v tujini. Na koncu mi dovolite, da v imenu nas vseh čestitam sežanskim IS-KRAŠEM za njihovo 20-letnico. Tovarna je v svoji zgodovini preživljala burne čase. Vsi se iskreno veselimo pomembnih poslovnih rezultatov, ki jih v zadnjem času dosegajo in jim iz vsega srca želimo tudi v bodoče čim več poslovnih uspehov.« f -----------------------'N Brzojavka s proslave v Lipici PREDSEDNIKU REPUBLIKE JOSIPU BROZU TITU BEOGRAD Tisoči članov delovnega kolektiva združenega podjetja Iskra, zbrani na proslavi dneva borca in dneva Iskre v Lipici pri Sežani, Ti pošiljamo iskrene pozdrave, obljubljajoč, da bomo še naprej vlagaji vse svoje napore za uresničitev načel in ciljev, ki jih je začrtala Zveza komunistov Jugoslavije pod Tvojim vodstvom. Še naprej se bomo dosledno zavzemali za uspešno reformo našega gospodarstva in za nadaljnji razvoj naše družbe, temelječe na samoupravnih načelih. Udeleženci proslave dneva borca in dneva ISK RE v Lipici X________________________ Iz govora predsednika sindikata ZP Jožeta Čebele na Iskrini proslavi v Lipici Hvaležni smo našim borcem Naša revolucija je postala legendarna in je kažipot za vse zatirane narode sveta »Z izrednim zadovoljstvom vas pozdravljam v imenu sindikalne organizacije ZP Iskra in pod njenim okriljem zelo aktivne organizacije ZB ZP Iskra. Pred 32. leti, ko je stekla zibelka našega partizanstva in, ko so naši goloroki proletarci pričeli boj proti neprimerno močnejšemu in oboroženemu okupatorju, skoraj nismo verjeli, da bo ta boj uspešen. Danes je naša revolucija postala legendarna in je kažipot za vse zatirane narode vseh kontinentov sveta. Ponosni smo in hvaležni našim veteranom, saj so nam le-ti omogočili, da smo ustvarili tako družbeno ureditev, ki je svojstvena v svetu; to je samoupravljalska ureditev vseh delavcev v združenem delu. V Iskri se s tem še posebej ponašamo, saj naša borčevska organizacija šteje prek 1.500 članov; v njenih vrstah je tudi 42 prvoborcev. Dalje na 6. strani Iskra-Baterije Zmaj na inozemskem tržišču Tovarna baterij Zmaj v Ljubljani od 1. julija članica ZP Iskra V ISKRI — tovarni baterij ZMAJ iz Ljubljane, ki je s 1. julijem uradno začela poslovati v Združenem podjetju ISKRA, menijo, da je z vključitvijo četrte tovarne baterij v Zemunu dokončno postalo jugoslovansko tržišče zasičeno s tovrstnimi izdelki. Večanju rezervnih proizvodnih zmogljivosti pa je pripomogla tudi letošnja izrazito manjša potrošnja baterij v naši državi. Kljub temu v ISKRI -tovarni baterij ZMAJ dokaj optimistično napovedujejo letošnje poslovne rezultate. Tako so v minulem tednu podpisali pogodbo z uglednim italijanskim kupcem v Milanu, kamor bodo letos izvozili še nadaljnjih 5.000.000 kosov baterij. »Vključno s prodajo baterij na Madžarsko bomo letos izvozili skoraj eno tretjino celotne proizvodnje naših izdelkov«, je dejal Milan Slemnik, ki je s 1. aprilom prevzel dolžnosti direktorja tovarne ISKRA — Baterije ZMAJ. Kdor hitro gradi — poceni gradi Iskrina stolpnica — razkošje ali ne Med Iskrinimi delavci je vedno več zanimanja za izgradnjo njihovega Poslovnega centra v Ljubljani. Mnogi s svojim zanimanjem spodbujajo gradnjo in želijo, da bi bila nova osrednja Iskrina hiša čimprej in čimbolje usposobljena za svojo funkcijo, nekateri pa še dvomijo v potrebnost tega Centra in se boje razkošja v njem. Seveda je možno, da marsikatera dezinformacija ali polresnica, ki ne govori v prid izgradnji tega centra, najde pot tudi do naših delavcev, ki zato niso vedno vsi zadosti prepričani in odločni, ko je potrebno moralno in materialno podpreti to gradnjo. Zato je prav, da vsi poskrbimo v ISKRI, da bi bilo čim manj dezinformacij, polresnic in raznih spletk na račun gradnje Poslovnega centra in da bi bilo č im več zavzetosti, odločnosti in ponosa pri vseh delavcih in sodelavcih ISKRE ob tej gradnji. ISKRIN Poslovni center v Ljubljani na Trgu revolucije se bliža koncu svoje izgradnje. Gradnja poteka po programu. Tovariši iz gradbenega odbora pa pravijo, da prihaja do zastojev, kajti sredstva ne dotekajo vedno zadosti gladko. Zato je potrebna vestnost in sposobnost tistih, ki operativno vodijo izgradnjo, da ne bi prišlo do časovnega, finančnega in tehničnega neskladja v teku izgradnje. Bolj ko se izgradnja stolpnice bliža koncu, bolj ko dobiva svoje popolno zunanje lice, bolj je potrebno istočasno tudi razvijati prepričanje vseh pripadnikov ISKRE, da je pridobitev tega centra, gledano ekonomsko, morda prav tako pomembna kot izgradnja kake nove tovarne. Sredstva, ki smo jih že namenili, ali pa jih še bomo za to gradnjo, so sorazmerna s prednostmi in poslovnimi uspehi, ki jih bo ta novi poslovni center zagotovo ponudil Zato je razumljivo, da je v celotni Iskrini hiši zmagalo prepričanje, da nam je poslovni center potreben, da moramo koncentrirati poslovno in upravljalsko življenje podjetja na enem mestu in da težave in čas, v katerem ta center gradimo, ne morejo biti tako odločujoči, da bi nas omajali ali nam vzeli pogum. Tak center bi rabili že prej, rabimo ga danes, gledati pa moramo tudi na jutri in pojutrišnjem. Prednosti izgradnje novega centra Morda ne bo napak, če ponovimo nekatere prednosti, ki bodo sledile po izgradnji tega centra. — Koncentracija poslovnih in upravljalskih funkcij in s tem pocenitev, pospešitev in večja učinkovitost celotnega poslovanja; — nadaljnja rast ISKRE bi nujno terjala še nove, dodatne lokacije v Ljubljani in drugje; — modernizacija poslovanja bo zmanjšala število zaposlenih in zahtevala večjo intenzivnost dela; — s to zgradbo ip lokacijo ISKRA ponazarja, da je staro, prekaljeno, visoko sposobno industrijsko podjetje pomembno za Slovenijo in tudi celo Jugoslavijo; — center bo opremIjen/prvenstveno z napravami, ki so plod dela in znanja Iskrinih delavcev in strokovnjakov, kar bo'služilo kot referenca in praktična demonstracija za nove kupce in naročila; — sama zgradba bo tudi originalen prikaz naše domače gradbene in tehnične zmogljivosti, kajti slovenski in jugoslovanski gradbeni materiali bodo po svoji izvirnosti delovali estetsko in funkcionalno; — razporeditev prostorov in organizacija dela bosta zahtevali, da se tudi pri upravnem in poslovnem delu uveljavi industrijski način, ki terja popolno delovno disciplino, večjo kvaliteto in storilnost dela; — in še druge prednosti in značilnosti prinaša s seboj naša nova stolpnica. Tako, novi poslovni center ni in ne more biti samo interes in skrb uprave ZP ali Iskra Commerce, temveč celotne ISKRE, vseh njenih delavcev, kajti v njem bodo osredotočene najpomembnejše funkcije razvoja, vodenja in upravljanja, prodaje in nabave za celotno ISKRO. To bo središče, ki bo služilo vsem Iskrinim tovarnam in obratom. Zato moralna podpora in finančno sodelovanje vseh ni prazno žrtvovanje za nekaj izven koristi in potreb Iskrinih delavcev. Prav nasprotno, to je eden bistvenih pogojev za uspešnejše in donosnejše delo vseh, ki sestavljamo veliko družino ISKRE. Pomen lokacije za Iskrin ugled Pomen Iskrinega Poslovnega centra na omenjeni lokaciji pa tudi ni samo Iskrin in tudi ne samo gospodarski. Tudi kulturen je. Zgradba pomeni prispevek k oblikovanju naše domače arhitekture in prikaz naših domačih gradbenih materialov in opreme. Prav tako pa ni brez pomena in poslovnega učinka sama lokacija Centra. Pri izbiri te lokacije in izgradnji te stavbe gre za dokončno oblikovanje najstrožjega centra našega glavnega mesta, kjer so skoncentrirane tako pomembne inštitucije, kot so slovenska skupščina, Centralni komite, Izvršni svet, Ljubljanska banka. To je edinstvena priložnost tudi za ISKRO, da s svojo prisotnostjo v tej druščini na simboličen način poudari svoj pomen za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Nekateri si predstavljajo, da bi bila gradnja takega centra nekje na periferiji Ljubljane cenejša. Kakšna zmota! Pa še na času bi mnogo zamudili. Na tej lokaciji so že bili rešeni vsi stroški komunalnih naprav, ki bi bili v primeru druge lokacije znatno višji od sedanjih. Sicer pa četudi bi bila lokacija nekje na periferiji eventualno cenejša, pač ne more biti vseeno, za tako ugledno podjetje kot je ISKRA, kje ima svoj center. Soodvisnost proizvodnje, razvoja in prodaje Tako kot vsako drugo pomembnejšo gradnjo tudi to spremljajo navdušenja in spodbude pa tudi kritika in dvomi. Slednji še zlasti danes, ko nismo ravno v najugodnejšem gospodarskem položaju. Morda bo kdo, ki bo dejal, da ne spoštujemo dovolj naporov za stabilizacijo, da nismo zadosti varčni in da ne cenimo dovolj potreb delavcev po stanovanjih. Toda gospodarskega življenja in razvoja ni mogoče ustaviti. Ta se razvija s svojo železno logiko in neizprosno zakonitostjo. Če hočemo hitro napredovati in biti uspešni, in to hočemo in moramo, potem si moramo za to ustvariti potrebne pogoje. Med te pogoje pa ne sodijo samo novi proizvodni objekti, temveč enakovredno tudi objekti in naložbe, ki zagotavljajo boljše in učinkovitejše poslovanje in prodajo. Pa tudi drugi. V koncepciji razvoja celotne ISKRE moramo nenehoma odkrivati tista ključna mesta in vrzeli, ki so, ali ki lahko postanejo glavna zaviralna sila temu razvoju. Na tej poti moramo že danes ugotavljati tiste in take pogoje Iskrinega dela in razvoja, ki nam bodo že danes, predvsem pa jutri na Široko odprli vrata v svet, v popolno prosperiteto, razvoj in ugled. In to celotne ISKRE, vseh tovarn, pa tudi Iskra Commerce in Zavoda za avtomatizacijo. Se enkrat moramo pribiti, da je takšen uspeh in prodor ISKRE odvisen in pogojen od hkratnega in zavezanega reševanja problemov, ki si zakonito sledijo v krogu raziskava — razvoj — proizvodnja — analiza trga — prodaja in nabava. V pogojih tržnega gospodarstva in vse globljega prodiranja na svetovno tržišče ni dovolj samo proizvajati, temveč te proizvode tudi prodati. Med te pogoje pa nedvomno sodijo tudi funkcionalni in tehnično opremljeni poslovni prostori. Moderno — toda ne razkošno V zvezi z novo Iskrino stolpnico se slišijo tudi glasovi, da je preobsežna, da je razkošna in podobno. Da ne bi bilo nesporazumov, moramo pojasniti, da je beseda moderno tukaj uporabljena kot pojem v smislu sodobne funkcionalnosti in uporabnosti zgradbe ne pa razkošnosti v opremi. Strokovnjaki so povedali, da je pri gradnji te stolpnice v popolnosti zmagala orientacija na domače gradbene materiale (domači granit iz Pohorja, steklo iz Pančeva, aluminijska okna iz Kamnika, da ne omenjamo drugih klasičnih gradbenih materialov, kot so cement, kamen, opeka itd.). Tudi bakrene obloge so domači proizvod. Prav tako pa je zmagala orientacija na domače proizvajalce in dobavitelje tudi glede tehnične opreme (ogrevalne in prezračevalne naprave) razen najnujnejših strojev in naprav, ki jih doma še ne proizvajamo. Gradbeni odbor, ki skrbi za racionalno in sodobno gradnjo, se je odločil opremiti tudi notranje prostore z najbolj cenenimi in domačimi materiali. Na notranjih stenah ne bo oblog, temveč bodo betonske stene le prepleskane, nekatere stene pa bodo iz navadne neometane opeke, kar pa seveda ne bo kvarilo estetskega izgleda in delovnega počutja. Zaradi takšne odločitve odgovornih Iskrinih graditeljev in strokovnjakov bo po nekaterih ocenah celotna notranja obdelava stolpnice cenejša za več kot 50 % kot je bilo prvotno predvideno, toda zato bo prav tako funkcionalna in estetska kot bi bila poprej. To velja tudi za strope, ki bodo v tej stolpnici industrijski, kar pomeni takšni kot so v tovarnah in ki uspešno zamenjujejo danes razmeroma drage lesene stropne konstrukcije. Kar zadeva zunanjih granitnih oblog je treba povedati, da so bile prejudicirane že s prvotno zasnovo zgradbe in celotnega Trga revolucije tako, da gradbeni odbor v tem pogledu sploh ni mogel ukrepati drugače. Pa tudi bakrena obloga na vrhu stolpnice je ekonomsko utemeljena zaradi neprimerno daljše časovne sposobnosti kot katerakoli druga rešitev. Predvsem domača oprema Kar pa zadeva naprave za komunikacijske zveze pa je razumljivo, da smo se poslužili lastnih naprav, ki so predmet našega proizvodnega programa. To zato, ker ne bodo služile samo kot sredstvo za zveze in komunikacije, temveč tudi kot razstavni predmeti za naše kliente in bodoče kupce. Le-ti bodo lahko tu praktično videli, kako te naprave izgledajo, kako delujejo in se prepričali o kakovosti naših proizvodov (elektroakustične naprave, telefoni, teleprinterji, sistemi za požarnovarnostno in protivlomno zaščito itd.). Vse šibkotočne naprave in instalacije nameravamo izvesti v lastni režiji, s čimer bomo pocenili stroške, pridobili pa si bomo tudi domače in tuje reference. Iskrin srednjeročni program v grobem določa, da bomo morali do leta 1976 pe samo proizvesti, temveč tudi prodati in izvoziti za 620 milijard dinarjev blaga, od tega izvoziti na tuje trge za skoraj celih 100 milijonov $ (30 % od celotne proizvodnjeX Seveda so to ogromne številke, ki jih ne bo lahko doseči. Potrebni bodo veliki napori, pa znanje in ne nazadnje tudi odgovarjajoči pogoji dela. Med te slednje pa sodi tudi okrepitev materialne baze ISKRE v celoti, pa tudi njenih poslovnih funkcij, ki se danes odvijajo že na 40 lokacijah. Nadaljnje povečevanje lokacij pa pri^v gotovo ni pot za izboljšanje omenjenih pogojev poslovanja ISKRE niti ni racionalna, ne funkcionalna. Potrebno je zmanjševanje teh lokacij in njihova koncentracija, potrebna je modernizacija našega dela tudi v sferi Iskrinih poslovno-prodajnih, vodstveno upravnih in samoupravnih funkcij. Sklepna misel bi tako bila: stran z dilemo ali poslovni center da ali ne, ali ga rabimo ali ne, ali vanj ugraditi sodobne naprave in opremo ali ne. Vse mora biti sodobno, funkcionalno in poceni. Tovariši iz gradbenega odbora zatrjujejo, da so že doslej ravnali tako. Vsi, ki jim je naloženo, da čimprej končajo z gradnjo Poslovnega centra in gradbeni odbor še posebej, pričakujejo vsestransko podporo in sodelovanje vseh Iskrinih delavcev, da bi pravočasno končali to poglavje Iskrinega razvoja. Zavedati se moramo stare resnice, da kdor hitro gradi — poceni gradi. Ta stara resnica pa je danes še bolj v veljavi. Zato sodelujmo vsi, ki nas delo in interesi povezujejo v ISKRI. F. M. Hitro, a glede na potrebe še prepočasi teko dela na naši stolpnici. Iskra na milanskem sejmu V Milanu je bila od 26. 5. do 3. 6. mednarodna razstava elektronskih delov in instrumentov. Iskra je letos nastopila na prostoru, ki je meril 105 kv. metrov. Prostor je bil zelo lepo urejen. Predstavili smo se z bogatim asortimanom artiklov za široko po- ISKRA - Elektromehanika Kranj Podpisan je samoupravni sporazum Zadnje dni v juniju so predsedniki DS in direktorji TOZD podpisali samoupravni sporazum o združitvi v ISKRO — industrijo za telekomunikacije, elektroniko in elektrome-haniko. V govoru je predsednik DS tovarne Henrik Peternelj povedal, da je s podpisom samoupravnega sporazuma zaključen prvi del aktivnosti pri uveljavljanju ustavnih amandmajev in, da bo drugi del nalog še važnejši, ker bomo morali sprejeta stališča uresničiti. Glavni direktor Jože Hujs pa je dejal, da je ustanovitev TOZD po pomembnosti treba enačiti s prehodom na samoupravni sistem. Izrazil je upanje, da bo podjetje uresničilo svoj program, ker ima glede na sedanje poslovne uspehe za to vse možnosti. Zaradi kolektivnega dopusta tovarna avtoelektrič-nih izdelkov Nova Gorica ne bo obratovala od 28. julija do 12. avgusta. V Elektromehaniki je združenih 8 temeljnih organizacij, in to: 1. Tovarna avtomatskih central (ATC) 2. Tovarna telefonskih enot in aparatov (TEA) 3. Tovarna števcev (števci) 4. Tovarna stikal (stikala) 5. Tovarna električnih ročnih orodij (ERO) 6. Tovarna mehanizmov v Lipnici (mehanizmi) 7. Koordinacijska področja (KOP) 8. Enote družbenega standarda (EDS) TOZD so se sporazumele za solidarno poravnavo obveznosti. TOZD so pravne osebe, vendar so se sporazumele, da lastnosti pravne osebe ne bodo uveljavljale v poslovnem prometu proti tretjim. TOZD ne bodo imele lastnih žiro računov, razen enote družbenega standarda. Organiziranost TOZD je izvedena tako, da ima vsaka TOZD organizirane lastne službe (razvoj, tehnologija, proizvodnja in kontrola), na TOZD koordinacijska področja pa prenaša- jo zadeve skupnega pomena in vse tiste naloge, ki jih je smotrneje uresničevati skupno. Samoupravno področje je s sporazumom organizirano tako, da ima vsaka TOZD svoj delavski svet in kolektivne izvršilne organe (upravni odbor, odbor za delovna razmerja in odbor za delitev OD). Skupne samoupravne funkcije se združujejo v delavskem svetu podjetja in kolektivnih izvršilnih organih podjetja (poslovni odbor, odbor za kadrovske zadeve, odbor za družbeni standard, odbor za delitev OD, odbor za vseljudski odpor,-odbor za disciplinske zadeve, odbor notranje arbitraže, odbor za delavski nadzor, poslovni odbor vlagateljev Bell— Iskra). TOZD bodo imele skupno organizirano računovodsko službo in bo periodično in letno TOZD posredovala vse podatke o ekonomičnosti poslovanja. Obračun po TOZD se bo pričel izvajati s 1. 1. 1974. TOZD bodo sprejele svoje statute, druge splošne akte pa bodo imele skupno. N. Pavlin rabo, stikalne tehnike in z raznimi instrumenti. Veliko pozornost sta vzbudila naš »Digimer 1 « in merilni instrument »US 6A«, poleg raznovrstnih relejev seveda. Nepričakovano živahno zanimanje so pokazali obiskovalci za naš radijski sprejemnik Savica, za televizorje z majhnim ekranom Minirama in za stereo gramofone. Za naše izdelke je pokazalo zanimanje 2600 poslovnih ljudi, kar že samo po sebi zbuja upanje na nadaljnjo razširitev naših prodajnih možnosti na italijanskem tržišču. Izdelki Iskre so si v Italiji že zagotovili ime dobre kakovosti in zdaj niso potrebni več niti atesti. Na razstavi smo imeli šest naših ljudi, ki so bili ob vsakem času na razpolago za informacije in prospekte. Obiskovalci so bili po večini resni interesenti in v poslovnih pogovorih so že za-črtavali obrise poslovnih stikov za naslednji dve leti. Prvi dan po otvoritvi je razstavo obiskal tudi italijanski minister za pošto, gospod Gioia; pozorno in podrobno se je zanimal za naše izdelke, posebej še za industrijsko kooperacijo med italijansko industrijo in Iskro. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, kako veliko poslovno korist imamo od prisotnosti na tako pomembni razstavi elektronskih izdelkov, saj nam preko Milana odpira vrata na široko italijansko tržišče. Milano pomeni merilo in vstopnico za celo Italijo, zato je nujno, da se čez dve leti spet pokažemo in predstavimo s čim širšim asortimanom ter na najmanj tako velikem prostoru. F. Valenčič Pri podpisu Predsedniki DS in direktorji TOZD v Elektromehaniki Kranj so bili na sestanku seznanjeni, da je s podpisom samoupravnega sporazuma zaključen prvi del aktivnosti pri uveljavljanju ustavnih dopolnil. I Zbor samoupravljavcev V veliki dvorani skupščine SR Slovenije v Ljubljani je bil ob dnevu samoupravijalvev 27. junija velik zbor. Sklicali sta ga skupščina SR Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Udeležba je bila precejšnja. Sodeč po prijavah so sodelovali: predsedniki osrednjih organov samoupravljanja 202 delovnih organizacij. predsedniki 80 temeljnih samoupravnih skupnosti občin in regij, 12 predstavnikov in članov republiških samoupravnih interesnih skupnosti, 68 povabljenih gostov in 22 novinarjev. Delovno predsedstvo zbora so sestavljali prominentni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine SR Slovenije in sicer: France Popit, predsednik CK ZKS, Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL, Janez, Barborič, predsednik RS ZSS, Ljubo Jasnič, predsednik RK ZMS, Adolf Arigler, predsednik RO ZZB NOV in dr. Jože Brilej predsednik skupščine SRS. Zboru je predsedoval Mitja Ribičič in potem, ko je delovno predsedstvo zasedlo svoja mesta spregovoril v kratkem nagovoru o namenu zbora, njegovem dnevnem redu in načinu dela ter za tem napovedal glavnega referenta zbora, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janeza Barboriča. Za njim so spregovorili: Janez Vaupotič, predsednik delavskega sveta živilskega kombinata Intes iz Maribora o uresničevanju ustavnih dopolnil v njihovem kombinatu, Marjan Vrabec, predsednik komi-teta ZK Z P Iskra o uveljavljanju ustavnih dopolnil pri nas, Anton Šturm, predsednik krajevne skupnosti Kobarid o problematiki samoupravljanja v krajevnih skupnostih, Albin Žibert o samoupravni stanovanjski skupnosti občine Hrastnik in Franjo Urleb o izobraževalni skupnosti slovenskih gozdarjev. Po končanih poročilih, ki so jih navzoči sprejeli z odobravanjem je seznanila zbor z dvema sklepoma četrte konference Zveze sindikatov Slovenije še njena podpredsednica Ivanka Vrhovčak. Po njenem predlogu, ki so ga vso navzoči sprejeli in podprli bo podelila Zveza sindikatov Slovenije vsako leto priznanja in nagrade samoupravljalcem. Podelila jih bo prav na dan 27. junija in sicer za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov organizacijam združenega dela in posameznikom za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v organizacijah združenega dela, hkrati pa bo podelila Zveza sindikatov Slovenije tudi zlata odličja zaslužnim sindikalnim delavcem posameznih sindikalnih organizacij. Prva odličja bodo podeljena ob delavskem prazniku — 1. maju prihodnjega leta. Po končanem zboru je priredil Janez Barborič, predsednik Zveze sindikatov Slovenije še sprejem v skupščinski avli. — M. K. REFERAT MARJANA VRABCA Govoriti v tem trenutku o uveljavitvi ustavnih dopolnil v ZP Iskra pomeni oceniti razvoj notranjih samoupravnih odnosov v preteklem obdobju, ugotoviti zakonitosti, ki delujejo v našem velikem integracijskem sistemu in povedati, kaj je bilo storjenega in kaj bomo še naredili. Pri ugotavljanju že storjenega velja pripomniti, da v tem procesu Iskra ni imela vzornika in, da je morala, nemalokrat tudi z žrtvami, v težkih dilemah sama z lastnimi silami priti do določenih spoznanj. Ko je družbenopolitični aktiv našega podjetja v oktobru lani v skladu s pismom predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ proučil dotedanje delo na uveljavljanju ustavnih dopolnil, je zavestno in politično odgovorno sprejel smernice za naš bodoči razvoj. Pripravili smo osnovna izhodišča za sklenitev samoupravnih sporazumov TOZD o samoupravnih odnosih in integracijskih oblikah združenega dela v združenem podjetju. Navedena izhodišča obsegajo vso našo problematiko s podanimi predlogi za bodočo usmeritev, niso pa še predlagane vse možne rešitve. Smisel teh izhodišč je organizirati TOZD kjer so za to podani ustrezni pogoji, združiti jih v višje asociacije — branže in vzpostaviti nove odnose med proizvodnjo, razvojem in trgovino. V javnih razpravah z vsemi člani naših delovnih kolektivov — napisana izhodišča je prejel vsak delavec Iskre — je bila predlagana usmeritev sprejeta in s tem podana zahteva po njeni uveljavitvi v samoupravnem sporazumu. Danes že lahko rečemo, da je ustanavljanje TOZD v glavnem končano. V združenem podjetju Iskra je organiziranih 50 temeljnih organizacij združenega dela, pri čemer pa ne izključujemo možnosti, da se bodo delavci v posameznih delih še lahko odločili za ustanovitev novih TOZD. V našem podjetju so že dlje prisotne težnje, da bi dali sedanji stopnji integracije novo kvaliteto. TOZD so temelj našega celovitega integracijskega sistema, ki mora biti razvit, zgrajen in sposoben uresničevati delavčeve interese. Od tod izvira tudi naša misel, da Iskra ne more biti hierarhična tvorba, zgrajena na oblastniških strukturah, pač pa mora biti sistem, zgrajen na samoupravnih osnovah združenega dela. Sicer pa, naša preteklost je že večkrat pokazala, da nam hierarhična tvorba ni po godu. Naša zgodovina in naše premišljevanje sta nam narekovala kot nujnost in resnični interes delavcev — novo notranjo povezanost, temelječo na branžnem načelu. Branžna podjetja bodo združevala interesno povezane temeljne organizacije združenega dela in postala trajna oblika našega združenega dela. Ti interesi so lahko še dokaj različni, izražajo pa se v skupnem načrtovanju, tehnološki specializaciji dela, v združevanju proizvodnje in sredstev za razvoj, ki se dopolnjuje, v sorodni tržni usmerjenosti in še v čem. Eno tako branžo smo že organizirali. To je Industrija elementov zabavne elektronike. Ta združuje osem temeljnih organizacij združenega dela: Avtomatika Pržan, Feriti Ljubljana, Keramični kondenzatorji Žužemberk, Keramika Ljubljana, Magneti Ljubljana, Orodjarna Ljubljana, Upori Šentjernej in Žarnice Ljubljana. Ta proces še ni dokončen, saj potekajo razgovori o tem, da bi se vključile še druge TOZD Podobno se organizacijsko oblikuje osem TOZD v Iskri-Elektromehaniki Kranj, devet temeljnih organizacij združenega dela v Iskri-Industriji Emo Celje in še drugod. Samoupravni sporazumi in osnutki o združevanju so že izdelani in so ali iLrazpravah, ali pa že pred podpisom. Kot sem že omenil, je Iskri tuja hierarhična struktura nadrejenosti oziroma podrejenosti, zato je tudi bodoče združeno podjetje predvideno kot mesto za skupno opravljanje tistih funkcij, ki so pomembne za vse TOZD in za katere so se le te odločile, da jih bodo opravljale skupaj. To so predvsem tržne funkcije, razvoj in raziskave, marketinjg, skupna banka, koordinacija in usmerjanje organizacijskih sistemov, temelji kadrovske dejavnosti in drugo. Zakaj delamo to, oz. zakaj se tako dogovarjamo? Poudarjamo, da je Iskra odprta industrijska skupnost, v kateri vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela uveljavlja svoje interese z združenimi sredstvi in združenim delom. Posebej je treba povedati, da bodo TOZD opravljale tržno in razvojno raziskovalno funkcijo v posebnih delovnih organizacijah, ki sta v ta namen ustanovljeni in, ki predstavljata njihovi skupni organizaciji. To sta Iskra Commerce in Zavod za avtomatizacijo. ZZA je raziskovalna organizacija, ki mora z znanstvenimi dognanji in inovacijami prispevati za njihovo uveljavitev v neposrednem proizvodnem procesu. Njegova znanstveno raziskovalna in splošna tehnološka dejavnost pa se opravlja na temelju skupno sprejetih programov in skupnih vlaganj. Organiziranost ZZA mora biti taka, da bodo njegove razvojne enote usmerjene na proizvodne TOZD in tako v rezultatih dela, kakor tudi v sprejemanju poslovnega rizika. Eno izmed osrednjih vprašanj je odnos proizvodnje in trgovine. V Iskri ne sprejemamo druge rešitve, kakor soodvisnost obeh! Skupno bomo določali zlas'ti prodajne cene, merila za delitev skupno ustvarjenega dohodka, plod vloženega dela in sredstev, merila za skupno vlaganje in razširjeno reprodukcijo, skupno prevzemanje poslovnega rizika, oz. stimulacije za doseženi uspeh. Ta novi koncept bo le v globalu zajet v temeljnem sporazumu; potrebni bodo še posebni sporazumi in na njihovi osnovi konkretne letne pogodbe. Pri vsem tem pa ostanemo pri osnovni vsebini, da moramo vsi sodelovati in živeti od rezultatov svojega dela. Iskra Commerce je poverjena tudi organizacija naše zunanje trgovinske dejavnosti, saj je izvoz ena izmed bistvenih poslovnih postavk Iskre. Program te dejavnosti sprejema delavski svet ZP Iskra. Zaradi položaja naših inozemskih firm pa je ustanovljen poseben nadzorni odbor, ki je neposredno odgovoren najvišjemu samoupravnemu organu. Poslovanje inozemskih firm Iskre in njihovi rezultati morajo biti predloženi TOZD; za delitev dohodkov pa veljajo ista načela, kakor pri domači trgovini. TOZD so se tudi dogovorile, da zaradi optimalnega gospodarjenja s sredstvi organizirajo skupno banko Iskre. Ta bo poslovala po bančnih načelih, v skladu z veljavno zakonodajo, ne more pa predstavljati možnosti za oblikovanje kakršnih koli anonimnih skladov, oz. za prelivanje sredstev brez soglasja tistih, ki so jih ustvarili — torej brez soglasja TOZD. To so, tovariši in tovarišice, delno že uresničena, delno pa še nova izhodišča za bodočo organiziranost ZP Iskra Kranj. Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v združeno podjetje bo v prvi polovici julija letos že v javni obravnavi. Tudi tega bo prejel ustrezno napisanega vsak naš delavec, naloga političnih dejavnikov, predvsem Zveze komunistov in sindikatov, pa je, da se razvije najširša razprava in, da se sprejme zavestne in pretehtane odločitve o naši bodoči usodi. S tem, ko postajajo TOZD nosilke enostavne in razširjene reprodukcije, ko se v višjih organizacijskih oblikah združujejo, imajo pred seboj predvsem cilj, da bodo združene še močnejše in bolj ustvarjalne in, da bodo s tem zagotovile vsem zaposlenim dolgoročno socialno varnost. 4 I S K R A Številka 25 — 14. julij 1973 C "N Dopisujte v Iskro X.__________________________y Pogodbo o sodelovanju ISKRA-Instrumenti in Veriga Lesce sta podpisala direktorja Ludvik Kuhar (levo) in Vinko Golc ISKRA - Instrumenti Otoče Sodelovanje s tovarno Verig Lesce 29. junija sta direktorja ISKRE Otoče, Ludvik Kuhar, in tovarne »VERIGA« Lesce, Vinko Golc, po predhodnih soglasjih obeh delavskih svetov podpisala pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih. Podpisu so prisostvovali predsednik Skupščine občine Radovljica Stanko Kajdiž, sekretar Občinske konference ZKS Radovljica Matija Markelj, svetovalec generalnega direktorja Milan Železnik ter predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij obeh tovarn. To je prvi del bodočega tesnega medsebojnega sodelovanja. Iskra Otoče ima interes širiti svoj proizvodni program, kar pa zavira občutno pomanjkanje delovne sile, tovarna »Veriga« Lesce pa se mora v bodoče programsko preusmeriti, zato ima interes usvajati nov proizvodni program. Po vrsti sestankov in posvetov je bila osvojena misel, da se v Lescah ustanovi nova delovna organizacija, ki bo član ISKRE. Le-to pa je dolgotrajnejši in zahteven, postopek, zato sta se oba ustanovitelja sporazumela, da bosta izdelala ustrezen elaborat in izvedla potrebne priprave za začetek dela. Domenila sta se tudi, da si bosta prizadevala pridobiti inozemska sredstva. V času ustanavljanja nove delovne organizacije bodo delovali posebni, z zakonom predpisani organi: svet organizacije in poslovni odbor. V poslovni odbor, ki ima praktično vse pravice delavskega sveta, imenuje vsaka tovarna po tri člane. Oba ustanovitelja sta se tudi sporazumela, da Itosta vse sklepe izvajala soglasno. Zaključni izpiti na ŠC Iskra Kranj Ob zaključku letošnjega šolskega leta je na tehniški srednji šoli izdelalo 78,7 % dijakov. Padlo jih je le 15, ostali imajo popravne izpite. Na zaključnih izpitih je bilo 69 dijakov, od tega je 6 odličnjakov. Izdelalo je 88,4 % dijakov, 8 dijakov bo imelo popravne izpite v jesenskem roku. Uspeh je letos sorazmerno dober kot je dejal direktor ŠC Iskra Gabrijel Perko, celo boljši kot prejšnja leta. Na poklicni šoli je bilo v zaključnem letniku skupaj 67 dijakov. Zaključne izpite je opravljalo 62 dijakov, od tega je 6 odličnjakov, 18 jih je doseglo prav dober uspeh, 24 dobrega in 6 zadostnega, 6 učencev je bilo zavrnjenih: (6 popravnih in 1 v celoti). Skupen uspeh zaključnih izpitov PŠ je 87,1 % (12,9 % jih ni izdelalo). Uspeh je bil tudi tu dober. Srednja ocena PŠ je 3,52. Podelitev zaključnih spričeval je bila na PŠ v torek, 26. junija, na TSŠ pa v četrtek, 28. junija, ivo ISKRA - Baterije Zmaj Ljubljana Ugodni polletni poslovni rezultati Splošni gospodarski položaj, stabilizacijski ukrepi in padec kupne moči prebivalstva so se še močneje odrazili na trgu kot je bilo to predvideno z letnim gospodarskim načrtom. Temu ustrezni so bili tudi rezultati, doseženi v tem letu v primerjavi z lanskimi in načrtovanimi. V obdobju letošnjih petih mesecev je tovarna izdelala 16,3 milijonov kosov baterij, kar je 4 % več od planirano oz. 5 % več kot lani. Gibanje proizvodnje v okviru planirane ter porast produktivnosti za. 13% nista le rezultat povpraševanja na domačem trgu, ampak rezultat tega, da je tovarni uspelo plasirati celotni višek prostih zmogljivosti na tuje tržišče. Z letnim načrtom je bilo predvideno 9,5 % celotne proizvodnje za izvoz, dejansko pa je bilo v petih mesecih 20,5 % proizvodnje plasirano v zahodno evropske države. Prodaja baterij na domačem trgu je v primerjavi s poprečnim tempom rasti v preteklih letih letos močno padla. Dejanska prodaja v višini 12,6 milijonov kosov je bila 11 % manjša od načrtovane in 6 % manjša od lanskoletne. Prodajni deleži vseh proizvajalcev baterij na domačem trgu pa so bili v petih letošnjih mesecih naslednji: ZMAJ 41,6 % CROATIA 39,3 % NIKOLA TESLA 99,9 % in LUMI-NA 9,2 % V našem obratu v Šentvidu pri Stični so zmleli 664 ton manganove rude različnih kvalitetnih razredov, kar je za 12 % manj, kot je bilo načrtovano, in 30 % manj kot lansko leto. Poleg interne porabe za baterijsko proizvodnjo je bilo v petih mesecih prodano 583 ton manganovega dioksida, kar je za 10 % manj kot je bilo načrtovano, oz. 21 % manj kot lani. Vzrok manjšega fizičnega obsega prodaje je v prestruktuaciji kupcev v visoko kvalitetne razrede manganovega dioksida. Vrednostni pokazatelji poslovanja so ugodnejši od fizičnih. Petmesečna bruto realizacija je za 16 % večja od lanskoletne, načrt pa je bil dosežen s 93 %. Bonitete se gibljejo v mejah planiranih (relativno). Podjetje je v tem letu uvedlo baterijo TR za široko potrošnjo. Realizacija je stekla prej kot je bilo planirano, kar je vplivalo, da je dosežena masa pokritja 3 % večja kot je bila planirana za to obdobje. V tekočem letu so se cene reprodukcijskega materiala, ki pa predstavlja 89 % vseh direktnih stroškov, nerealno dvignile, pri nekaterih izdelkih celo do 30 %. Na področju internega poslovanja je bil izdelan akcijski program varčevanja na vseh področjih, čigar rezultat je bil, da so ostali indirektni stroški na ravni lanskoletnih, kljub občutnim podražitvam vseh storitev. Lani na dan 31. maja je bilo v tovarni zaposlenih 419 delavcev, letos pa 409 oz. 4 % manj. Razmerje med proizvodnimi delavci in režijo je 44 % režije in 56 % direktnih proizvodnih delavcev. Elementi I-V. 72 Plan I-V. 73 I-V. 73 Indeksi 4:2 4:3 Neto realizacija 24.942 29.419 26.950 108 92 Izvoz 462 1.582 1.962 425 124 Skupaj 25.404 31.001 28.912 114 93 Direktni stroški 11.963 17.642 15.091 126 86 Masa pokritja 13.440 13.359 13.820 103 103 Indirektni stroški 11.502 — 11.489 100 — Dobiček 2.139 — 2.590 121 — Pop. fin. rezultata — 987 — — Dobiček 2.139 — 1.603 75 . Poprečni mesečni osebni dohodek, (povpraševanje, dvig cen osnovnim izračunan na podlagi ur, znaša: materialom, nelikvidnost itd.). Re- I-V. 72 I-V. -73 zultati na področju internega poslo- 2.000 din 1.966 din vanja so pozitivni, kar se odraža na višini ustvarjenega dobička. V letu 1972 je bil poprečni OD na V naslednjem obdobju je pričako-delavca večji zaradi izplačila dela vati še večja odstopanja od plani-dobička po zaključnem računu za ranih rezultatov, tako da tudi leto 1971. maksimalno varčevanje ne bo pokri- Nedoseganje planiranih rezulta- lo izpada dobička iz naslova zuna-tov v preteklem obdobju je pripiso- njih pogojev gospodarjenja, vati predvsem zunanjim vplivom Ivica Jazbec Zgoraj — pogled v mehanizirano montažo ploščatih baterij 3R12--4,5 V; spodaj: Vera Sirnik spremlja zadnje operacije dela pri izdelavi členov R C po licenci Vidor Lep kulturni večer v Sežani Pod geslom »Srečanje kulturnikov ZP Iskra v Sežani« se je v četrtek 28. junija odvijal kulturni program, ki je sovpadal v teden ZP Iskra in 20-letnico tovarne »Sprejemniki« Sežana. Ob 18.30 je bila otvoritev razstave Iskrinih fotoamaterjev v Mladinskem klubu, ob 19. uri otvoritev razstave likovnikov v pritličju stare šole, ob 20. uri pa je bilo v kino dvorani srečanje kulturnih skupin ZP Iskra. Glede razstave fotoamaterjev ter likovnikov je moč reči, da so bila razstavljena dela na dostojni višini oz. da so bili obiskovalci sodeč po njihovih vtisih, z razstavo zelo zadovoljni. Težko se je spuščati v podrobnosti, saj bi bil zato potreben zadevni strokovnjak, vendar je moč reči, da tako kvalitetne razstave Iskrinih fotoamaterjev in likovnikov dozdaj še ni bilo. Srečanje kulturnih skupin v sežanski kinodvorani je bilo prav prijetno. Dvorana je bila polna, vzdušje pravo, napovedovalec Matko Zdešar iz Horjula, pa je z znano sproščenostjo začel s programom, ki je obsegal petje, recitacije in glasbo. Pozdravni govor je imel direktor sežanske tovarne Stanislav Pavlin, ki je toplo pozdravil vse sodelujoče in gledalce z znanim izrekom: Kultura zbližuje, kultura bogati! \tem je nastopil ženski pevski kvartet Iskra iz tovarne »Gospodinjski aparati« Reteče — Škofja Loka in občuteno zapel »V Pliberku«, »Da bi jaz znala«, »Lani se možila sem« in »Revna deklica«. Doživele so spontan aplavz publike. Tudi ženski pevski zbor iz Horjula pod vodstvom Albina VVeingerla, je požel obilo priznanja pri pesmih »Burja« in »Pomlad ob morju«. Kot pevec je nastopil Marjan Peternelj iz tovarne »Elektromotorji« Železniki, na klavirju pa ga je spremljala Vida Prinčič. Oba sta dosegla pri občinstvu lep odziv. Slednja, ki je sicer v službi v IC, je tudi zaigrala Lago di Como od Jakoba Galusa. Spontan in dolgotrajen aplavz je bil zaslužen, saj je bilo njeno igranje bravura tega večera. Od pesnikov in pisateljev so bili predstavljeni Staša Krpan (Moje misli. Samotno srce), Stane Nič (Moja mladost), Marjan Štancer (Nenapisano pismo), Miha Štefe (Svoboda), ter Boris Samec. Recitirali so Vlado Gupa, Marija Markovič, Janez Panjan, Miha Štefe in Cveto Sever. Namesto najavljenega humorista (ni ga bilo!?) je pogumno vskočil in vžgal Rado Kokalj. Prijetno je povedal, prijetno je bilo slišati. Zabavna ansambla Ivan Gorenje in Stane Hafner sta ob dokaj »polnem« ozvočenju dokaj navdušila. Morda bi bil uspeh še večji, če fortisimo ne bi presegal zmoglivost majhne dvorane, ki je bila brez ozvočenja dovolj akustična. To so dokazali pevci resne glasbe in pianistka. Kljub temu jim je treba dati vse priznanje, pa tudi pevcem (Marjan Peternelj, Marjan Marušič, Helena Vin, Vasja Vižintin, Vlasta Mrak, Vojko Plevnik), ki so zapeli več zabavnih in nekaj narodnih pesmi. Izredno je navdušila folklorna skupina Iskra iz Kranja, ki se ji pozna večletno delo. in izredna ljubezen do naših narodnih kulturnih zakladov. Med programom je bilo tudi. žrebanje daril, ki so jih prispevale nekatere Iskrine organizacije. Kot vse kaže, je roka ljubke deklice kar dobro izbrala, saj so darila prišla v prave roke. Ob zaključku lahko rečemo, da je Iskrin kulturni večer v Sežani kar dobro uspel; kljub temu pa je treba z delom načrtno nadaljevati, da bo moč program prilagajati zahtevnejšim merilom. Vsem nastopajočim gre vsa zahvala za trud, posebno pa kulturni komisiji oz. predsedniku Tonetu Robleku za izredno prizadevnost na kulturnem področju v Iskri. ABC Zgodba naših dni Micka in Francka sta bili sodelavki pri prebiranju vijakov. Bili sta enako pridni. Francka je naredila celo nekoliko več, pa tudi dobri prijateljici sta bili, dokler se ni začelo iskati nove administratorke pri šefu obrata. Micka se je od tega dne zelo spremenila; vsaki dve uri je šla mimo šefove pisarne in se mu ljubeznivo nasmihala, podpisovati se je začela Meri, tudi od prijateljic je zahtevala, da jo tako kličejo. Trud ni bil zaman, šefu se je ime Meri zelo dopadlo; Marija oz. Meri je kmalu pričela delati v pisarni. Tudi Francka se je spremenila; naenkrat ni več prebirala vijakov z desetimi prsti, ampak samo z dvema, kot bi prebirala fižol. Vsi so bili presenečeni. Šef jo je V jezi nadrl češ, kako si upa tako »zabuša-vati«. Francka mu je mirno pojasnila, da tudi Micka oz. Meri odslej dela samo z dvema prstoma, ker drugače na pisalni stroj pisati ne zna. Žal, Francka ni vedela, da kar velja za ene, ne velja za vse. Uspela razstava Fotoamaterji iz »Elektromeha-nike« so komaj dobra dva meseca po ustanovitvi foto-kinosekcije že pripravili razstavo umetniške fotografije. Postavili so jo pretekli teden (od 26.6. do 1.7.) v Sežani in se z njo vključili v spored kulturnih prireditev ob dnevu Iskre. Pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali člani vodstva fotosekcije, je imel obilo dela, predho je lahko domačim obiskovalcem in gostom v Sežani predstavil najuspelejše dosežke amaterjev iz celotnega ZP Iskra. Na srečo se je na razpis prijavilo kar 21 avtorjev s skupno 171 slikami. Izmed sorazmerno visokega števila poslanih del je žirija izbrala 80 boljših. Člani žirije so bili: Anton Mar-čan, kand. mojstra fotogr., Mirko Križnar, fotoamat. I. razr., Aleksej Ignaščenko, fotoamat. L razred. Žirija je imela na izbiro več načinov ocenjevanja. Odločila se je, da bo izbirala najboljše slike po takem kriteriju, da bo vsak avtor udeležen na razstavi z najmanj enim delom. Pri tem ni posebej izbirala slik glede na določeno temo. Po večkratnem pregledu in točkovanju predstavljenih del se je odločila, da podeli zlato medaljo sliki »zamišljena« avtorja Fotografija »ZAMIŠLJENA« je dobila na razstavi v Sežani prvo nagrado (avtor Vili Ferlan iz Elektromehanike v Kranju) Vikija Ferlana, srebrno medaljo sliki »večerne trave« Boža Malovrha in bronasto medaljo Marjanu Murovcu za sliko »ob striži«.. Na četrto mesto je uvrstila sliko Alojza Žiber-ta »po lovu«, na peto pa Srečka Kačiča z delom »obraz in silhueta«. Prvi štirje nagrajenci so člani »Elektromehanike«, Srečko Kačič pa je iz »Polprevodnikov« Trbovlje. Medalje in diplomi je nagrajencem izročil direktor tovarne v Sežani Stanislav Pavlin ob otvoritvi razstave pretekli četrtek v mladinskem klubu. Predsednik foto-kino sekcije iz Elektromehanike Alojz Žibert je ob tej priliki povabil v svojem nagovoru vse ljubitelje fotografiranja na prihodnjo razstavo, ki bo predstavljala našega delovnega človeka »Iskraša«. Na razstavi so v sosednjem poslopju (stara šola) sodelovali oz. razstavljali tudi nekateri likovniki — amaterji iz Iskre in sicer: Alojz Dular — IC Ljubljana, Martin Goričanec — Elektromehanika Kranj, Marko Kavčič — Elektronika Horjul, Mladen Radojčič — Elektromehanika Kranj, Ivan Razboršek IC Ljubljana, Bernard Šraj — Gospodinjski aparati Reteče-Škofja Loka in Vojko Tavčar — Sprejemniki Sežana. Največ del je razstavil Alojz Dular, najbolj svojstven je bil Ivan Razboršek, ki je razstavljal uporabno slovensko ornamentiko. Vsi slikarji so razstavljali najboljša dela, vsak pa ima svojstveno tehniko slikanja. Vsekakor sodi ta razstava med najboljše odkar Iskra organizira ta zanimiva kulturna srečanja. Ob zaključku je treba dati tudi priznanje vsem članom pripravljalnega odbora in tovarišem iz Sežane, ki so razstavo zares lepo pripravili. Obrat v Mokronogu samostojna TOZD Z letošnjim letom, kot smo že poročali, je bila iz nekdanje tovarne elementov za elektroniko in tovarne za elektroniko in avtomatiko formirana prva branžna organizacija — Industrija elementov in zabavne elektronike. Kot je znano le-ta samoupravno združuje 8 temeljnih organizacij združenega dela in skupne strokovne službe s tem, da je doslej bila celotna bivša tovarna za elektroniko in avtomatiko ena sama TOZD. Na zboru delovnega kolektiva obrata TOZD Avtomatika v Mokronogu, 3. julija t. 1. so delavci obrata skupno s predstavniki IEZE in TOZD Avtomatika in občinske skupščine Trebnje, razpravljali in končno izglasovali ustanovitev samostojne TOZD ELEKTROLITI v Mokronogu. V ta namen je bil predhodno izdelan ustrezen elaborat z analizo, iz katerega je razvidna utemeljenost ustanovitve in organizacije samostojne TOZD. Po formiranju TOZD ELEKTROLITI, Mokronog bo IEZE štela skupno 9 organizacij združenega dela in skupne strokovne službe. O nadaljnji poti in načrtih TOZD ELEKTROLITI, ki bo v kratkem pristopila k samoupravnemu sporazumu IEZE, bomo podrobneje še poročali. LIPICA: Fotoreportaža Mladi pevski > kstet s Koroške je požel posebno priznanje. »Mi se imamo radi...« in še marsikaj so peli domačini. »Prima golaž so skuhali vojaki!« so dejala brhka dekleta Slavje v Lipici je bilo hkrati tudi prijeten piknik Skupina Horjulčanov je tako veselo prepevala, kot bi bila na »ohceti«. Nehote pa jih je kamera po strojil a in posnela. Za spomin, seveda ... I S K R A 5 Številka 25 — 14. julij 1973 Akcijska usmeritev sekretariata organizacije Organizacija ZK v Zavodu ne deluje ne boljše in verjetno tudi ne slabše kot organizacije ZK v drugih podjetjih. Vendar pa njeni čdani niso zadovoljni z njenim delom in vplivom v svojstvu organiziranega subjektivnega činitelja v Zavodu. Čeravno posamezni njeni člani zavzeto in uspešno delujejo, sta dejavnost in vpliv organizacije kot celote marsikdaj nezadostna tako, da so šli mnogi važnejši dogodki mimo nje, ali pa je o njih razpravljala po že izvršenih dejstvih. Tako stanje organizacije ZK traja že vrsto let, kar kaže na njeno zaprtost vase in na njeno premajhno kreativnost na razvoj dogodkov v Zavodu. To se odraža tudi v statičnosti njenega članstva oziroma v zadnjem času celo v njegovem upadanju. O takem svojem položaju, ki ga je podkrepilo še znano splošno dejstvo nemoči organizacije ZK v preprečevanju splošnih družbeno škodljivih pojavov, je organizacija večkrat kritično razpravljala in nakazala tudi rešitve v obliki pobud in akcij. Toda odpovedal je motor — aktiven sekretariat, ki naj bi bil gonilna sila celotne organizacije ZK za realizacijo sprejetih pobud in akcij. In tako je ostalo pri starem. Razprava o pismu tovariša Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ ob koncu preteklega leta ter razprava o realizaciji »delavskih ustavnih amandmajev« ob koncu preteklega leta pa je dokazala pripravljenost članstva za delovno »oživitev« organizacije ZK. Na tej osnovi je v maju tega leta novoizvoljeni 14 članski sekretariat, s sekretarjem tov. Mencinom Alojzem na čelu sklenil, da to »oživitev« čimprej in dosledno realizira. Tako je na svoji seji v juniju sklenil, da bo organiziral delo organizacije ZK v Zavodu v obliki komisij, v katere bo gledenanjihov interes aktivno vključeval vse člane organizacije, pa tudi po želji druge člane delovne skupnosti Zavoda. Na tej svoji seji je sekretariat vključil v sedem komisij 25 članov kot njihovo jedro. Ti člani komisij, ki jih vodijo člani sekretariata, dejansko predstavljajo, skupno z ostalimi člani sekretariata, pretežni najaktivnejši del organizacije, ki danes skupno šteje komaj še 60 članov. V takšni svoji organizacijski zasnovi je sekretariat za svojo bodočo aktivnost že sprejel bližnji delovni program organizacije, v katerega so vključene zlasti naslednje naloge: Hvaležni smo našim borcem Nadaljevanje z 2. strani Poslovni rezultati in razvoj Iskre nam v 27 letih našega obstoja ponazarjajo rezultati, s katerimi se ne morejo ponašati nam sorodni kolektivi. V tem obdobju smo prešli tudi kritična obdobja, ki za člane mnogih naših kolektivov niso bila ravno vzpodbujajoča. Toda prešli smo tudi to. Danes se naše delo odraža skozi uveljavljanje novih ustavnih določil, ki so osnova za nadaljni razvoj naše samoupravne družbe. Tudi naloge za stabilizacijo našega gospodarstva v Iskri smatramo kot prioritetne. Pri tem pa smo mi samo eden od verižnih členov. Uspeh je odvisen od skupne začrtane politike in doslednega izvajanja ekonomskih planov in doslednem razreševanju ekonomske problematike v naši družbi. V sindikatu smo se in se bomo vedno zax'zemali, da bomo delavcem v Iskri zagotovili pogoje za socialno varnost, posebno onih z najnižjimi osebnimi dohodki. Žal smo zaradi sistemskih problemov, kot je politika cen, katera se več ali manj odvija stihijsko, v delovnih kolektivih nemočni. Naše srečanje ob dnevu borca, ki je postal tradicionalni Iskrin praznik, je v tem obdobju izredno pomembno. Srečanje članov Iskrinih kolektivov iz skoraj vseh slovenskih regij pomeni doživetje, ob katerem se snujejo nova poznanstva in prijateljstva. To vsekakor ustvarja med nami nove odnose in krepi našo medsebojno povezanost, kar brez dvoma mnogo pomeni za doseganje boljših poslovnih rezultatov in pogojev za nadaljni razvoj samoupravljanja v korist slehernega zaposlenega in naši celotni družbi.« ZK v ZZA — učvrstitev organizacije ZK z aktivnejšo udeležbo vsakega njenega člana, z vodenjem odprtih sestankov organizacije in komisij ter. z objavljanjem stališč in sklepov organizacije ZK celotnemu kolektivu Zavoda; — izvedba javne razprave o vlogi delavske kontrole in predlaganje njene ustanovitve ter spremljanje njenega delovanja s tem, da bo po potrebi tudi obravnavala njene ugotovitve in predloge; — pospeševanje še bolj uspešnega, vplivnega in kreativnega delovanja sindikalne in mladinske organizacije ter aktiva zveze borcev NOV, z aktivnejšim vključevanjem članov organizacije ZK v njihovo delovanje zlasti pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja in krepitvi notranjih medsebojnih razmerij v družbenem delu; — ocena dosedanje družbeno politične aktivnosti vseh organizacij za uveljavljanje delavskih amandmajev v Zavodu in Iskri ter oblikovanje aktivnejšega pristopa s stališči in predlogi za čimprejšnje organiziranje TOZD in konstituiranje Zavoda kot delovne organizacije; — organiziranje ali sodelovanje pri organiziranju javnih razprav o osnutkih zvezne in republiške ustave ter družbenega dogovora o .kadrovski politiki v Ljubljani in o izhodiščih za sklepe X. kongresa ZKJ, ter ne nazadnje — razpravljanje o tekočih pomembnejših zadevah in problemih Zavoda ter oblikovanje in posredovanje stališč in sklepov drugim organizacijam, samoupravnim organom in celotni delovni skupnosti Zavoda. Organiziranje TOZD in konstituiranje Zavoda kot delovne organizacije, je gotovo ena najpomembnejših nalog tudi organizacije ZK. Zato je razumljivo, da je sekretariat ponovno ugotovil, da je Zavod kljub obsežnemu pripravljalnemu delu v letih 1971 in 1972 s sklepi zborov delovnih ljudi o ustanovitvi dveh TOZD v Zavodu storil komaj prvi korak na dolgi poti številnih nalog, ki jih mora Zavod opraviti za svoje končno konstituiranje do konca tega leta. Nadaljevanje komaj začetega bo v: sestavi elaboratov, s katerimi se bo utemeljevalo ustanovitev TOZD, razmejitev premoženja in obveznosti med ustanovljene TOZD, izvolitev pooblaščencev — predstavnikov TOZD, sestava in sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju in medsebojnih razmerjih TOŽD v delovni organizaciji, sestava in sprejem statutov TOZD in delovne organizacije — Zavoda, izvolitev organov upravljanja TOZD in Zavoda in končno vpis TOZD in Zavoda v sodni register ter nato še sestava in sprejem internih pravilnikov in drugih samoupravnih predpisov TOZD in Zavoda. Ob vsem tem pa bo potrebno razpravljati in sklepati o samoupravnem združevanju in medsebojnih razmerjih TOZD in njihovih skupnosti v ZP Iskra. Ko je sekretariat ZK ocenjeval dosedanjo politično aktivnost pri ustanavljanju TOZD v Zavodu je smatral, da bi ta morala biti večja, istočasno pa je tudi ugotavljal, da takšna sedanja ustanovitev dveh TOZD v Zavodu predstavlja veliko nesorazmerje, zaradi katerega je težko ugotoviti skupne interese in vzpostaviti kolikor toliko enotno urejena medsebojna razmerja združenega dela v delovni organizaciji — Zavodu. Z namenom, da bi bil še širši krog članov delovne skupnosti Zavoda obveščen o celotnem poteku ustanavljanja TOZD v Zavodu in tudi v Iskri ter da bi potem lahko v širšem krogu dovolj kvalificirano razpravljali o nadaljnji organiziranosti in samoupravljanju v Zavodu, bo sekretariat organiziral odprti sestanek organizacije ZK s to temo. Takšna je bližnja delovna zasnova aktivnosti sekretariata organizacije - ZK v ZZA, ki naj bi z aktiviranjem slehernega člana ZK in s pridobivanjem novih članov, bila sposobna prispevati svoj kreativni delež k nadaljnji rasti Zavoda in Iskre ter razvoju celotne naše samoupravne družbe. -C- OBJAVA Vsem organizacijam ZP in skupnim službam ZP Iskra in drugim partnerjem sporočamo, da ZZA v času vključno od 21. julija do 4. avgusta 1.1. zaradi kolektivnega dopusta ne bo posloval. Iskra — ZZA LJUBLJANA Kulturniki iz raznih Iskrinih tovarn so se zbrali 28. junija v sežanski kinodvorani in priredili lep kulturni večer »Iskra« lahko koraka s sodobnim svetom Nadaljevanje s 1. strani moremo izpeljati samo v škodo standarda delovnih ljudi. Nekaj mora iti tudi na račun razvoja. Nekatere gospodarske zamisli bo pač treba odložiti za jutri, za boljše čase. Seveda ne vse. Za tiste, ki so razvojno pomembne, med njimi je na primer energija, bo prav, če najamemo tudi zunanja posojila. Na fronti stabilizacije pa morajo ostati predvsem bitka za stabilnost, za nižje stroške poslovanja, za večjo delovno produktivnost in nazadnje bitka za standard. Bitka za produktivnost in bitka za standard pa sta tesno povezani. Produktivnosti pri delu ne moremo zahtevati, če ji ne sledi stimulacija. Uravnilovka pri nagrajevanju strokovnjakov, ki se marsikje pojavlja, zato nasprotuje bitki za produktivnost, je dejal Marko Bulc. Ce bi pretehtala ta logika, bi nam strokovnjaki odhajali v tujino. Razmere v TOZD sprejemnikov, polprevodnikov in anten, kjer so povprečni osebni dohodki globoko pod slovenskim povprečjem, terjajo ukrepe, ki bodo pripeljali do višjih osebnih dohodkov. Sicer se vam lahko v Iskri zgodi, da ob pomanjkanju 140.000 delavcev v Sloveniji tudi pripadnost velikemu Iskrinemu kolektivu ne bo zadržala proizvajalcev, ki danes prejemajo takšne osebne dohodke, je dejal Marko Bulc. DOGOVOR O POLITIKI CEN Politika cen, v znatni meri uravnava napore za večjo reproduktivno sposobnost gospodarstva. Seveda ni sprejemljivo, da bi slabo poslovanje reševali z višanjem cen. Nasprotno, storiti je treba vse, da bi uresničili medrepubliški dogovor o politiki cen ali pa bi se mu kar najbolj približali. Poudariti pa je treba, da pristojni za cene seveda ne smejo prezreti resničnih razmer v gospodarstvu in s pretirano administrativno togostjo slepo vztrajati pri svojem. To kaže primer pri cenah za radiatorje in kopalne kadi, pri čemer je prizadet kolektiv EMO, Iskrina tovarna. Ker ne odstranjujemo nekaterih dokazanih nepravilnosti v politiki cen, brez potrebe kompromitiramo zaupanje v dogovorjeno politiko. Povzročamo, da si blago išče kupca v tujini, nato pa ga moramo uvažati po višjih cenah ali pa se kljub povpraševanju proizvodnja zmanjšuje in celo ustavlja. V obeh primerih iskanja poti iz nemogočega gospodarskega položaja zaradi zamrznjenih -cen plača ceho naša družba. MISELNOST VELIKIH SISTEMOV Ko je nato govoril o izkušnjah združenih Iskrinih kolektivov, je Marko Bulc dejal, da rezultati kažejo, kako so v preteklosti prav ravnali in dobro uresničili zamisli o skupni poti. Rekli bi celo to, da so Iskro razmere prisilile, naj vnaprej uresničuje ustavne spremembe, ki bodo za druge kolektive veljale šele v bodoče. Obrat v Sežani je po mnenju Marka Bulca dober dokaz, da so delavci znali biti solidarni in so razumeli, da je treba razvijati zapostavljeni Kras. To nas ohrabruje, ker obeta, da bo v Iskrini bodoči poslovni politiki še več podobnih primerov. Ohrabruje zato, ker je solidarnost dokazala, da je ekonomsko upravičena. Ne bi bilo. prav, če bi vrednost Iskre merili samo z vrednostjo proizvodnje in bi dali na tehtnico samo .'1.800 milijonov dinarjev. Prava vrednost Iskrinih kolektivov je tudi v tem, da prinašajo družbi novo miselnost v elektroniki, miselnost velikih sistemov, organiziranih na samoupravni osnovi, kar je lahko model za mnoge jutrišnje integracije združenega dela na Slovenskem, je dejal zbranim delavcem ing. Marko Bulc. ISKRA — ODPRTA ORGANIZACIJA Kolektivi Iskre prinašajo v našo stvarnost miselnost odprte organizacije združenega dela, ki se povezuje z včerajšnjimi tekmeci, z niško Elektronsko industrijo, z Rudijem Čajavcem in zagrebškim RIZ. Nastaja novo partnerstvo, ki utrjuje skupne nastope na vzhodnoevrop- skih trgih ter v deželah v razvoju. To je prava in dobra perspektiva, je dejal Bulc. Iskri je jasno, da 50 temeljnih organizacij ne bo uspešno poslovalo, če ne bodo iskale nove organizacijske oblike in živele odprto v jugoslovanski prostor. Toda smeleje bo treba razmišljati o dolgoročnem razvojnem programu in hitreje ukrepati. Kupovanje licenc je lahko le izhod v sili. Z njimi lahko Iskra samo popravlja dosežke lastne znanstveno-raziskovalne politike, če hoče korakati vštric s sodobnim svetom. Za takšno pot pa so Iskrini kolektivi dovolj osveščeni in dovolj razviti,« je končal ing. Marko Bulc, nato pa zaželel obilo uspeha v prihodnje ter čestital vsem udeležencem k prazniku borcev in »Iskre« ter 20-letnici Iskrine tovarne v Sežani. Proglas za kulturni dom v Celovcu Koroški Slovenci živimo od naselitve skozi stoletja strnjeno povezani s celotnim slovenskim narodom in njegovim kulturnim razvojem. Z našim kulturnim ustvarjanjem smo ves čas dokazovali svojo kulturno povezanost z narodno celoto. Tudi doba nacističnega nasilja ni preprečila naše povezanosti z narodno celoto, marveč nas je iskra odpora proti nečloveškemu nasilju in proti poskusom uničenja naše narodnostne skupnosti le še bolj združila. Pač pa nam je zadejal nacizem z razpustom vseh kulturno- prosvetnih organizacij in z zaplembo vseh kulturnih ustanov in dobrin nepopravljivo škodo. Kljub temu smo koroški Slovenci po drugi svetovni vojni pričeli spet s kulturno dejavnostjo in jo razvijali na vseh panogah: na kulturno- prosvetnem, literarnem, znanstvenem in tudi umetnostnem področju. To je močan kulturni potencial, ki ga ne smemo prezreti in ga pustiti shirati, marveč mu moramo omogočiti vsesplošno kulturno izživljanje. Koroški samorastniki smo dokazali svojo življenjsko voljo in svojo življenjsko moč, ki nujno zahteva tudi javno priznanje prisotnosti našega človeka na avtohtoni domači zemlji. Očitno to naše kulturno samorastništvo našim narodnim nasprotnikom ne gre v račun, zaradi česar so se združili na ponoven pohod proti našim pravicam, da bi onemogočili naš obstoj in nadaljnji razvoj. Le tako je razumeti nacionalistične pogrome na dvojezične napise lanske jeseni, le tako hujskanje proti zadnjim ostankom slovenskega jezika v šoli in cerkvi, le tako končno ponavljajoče se očitke nelojalnosti in nezvestobe proti naši narodnostni skupnosti. Napak pa bi bilo, če bi ob tem novem naskoku narodnih nasprotnikov na naše pravice in ob silnih strukturnih spremembah današnjega časa, ki se tudi pred našo narodnostno skupnostjo ne zaustavijo, ne vidčli ogroženosti naše narodnostne skupnosti ter nevarnosti za njen nadaljnji kulturni in vsesplošni razvoj. Zato se v tem težkem času ponovnega pritiska in ogrožanja obračamo na vso slovensko javnost, da nam pomaga pri zgraditvi slovenskega Kulturnega doma v Celovcu, ki naj bi kot kulturno središče duhqvno povezoval vse sloje in stanove koroških Slovencev, krepil naša narodna prizadevanja, našo narodno zavest in samozavest. Z ustanovitvijo visoke šole in slovenske gininazije v Celovcu so temu domu postavljene širše naloge: postati bo mora! shajališče naše narodne inteligence, študentov in dijakov ter kulturno žarišče vseh koroških Slovencev. Služiti bo moral predvsem skupnim kulturnim potrebam: centralni knjižnici, znanstvenemu inštitutu, raznim servisnim službam, umetniškim razstavam, muzeju, jasno pa tudi predstavam na odru, koncertom in drugim kulturnim prireditvam, prav tako pa tudi družabnosti in ne nazadnje kulturni komunikaciji s sosednim narodom. Spričo maloštevilnosti naše narodnostne skupnosti in njene gospodarske šibkosti se zavedamo, da tudi ob združitvi vseh naših realnih možnosti sami ne moremo uresničiti tega sodobnim potrebam odgovarjajočega načrta, pač pa v zavesti tesne kulturne povezanosti pričakujemo učinkovito pomoč rojakov po svetu in zlasti matičnega naroda in vseh jugoslovanskih narodov, ki so v zgodovini in zlasti v zadnjem času vedno spet dokazali svoje živo zanimanje za naš obstoj in nadaljnji razvoj. V pričakovanju, da bodo tudi avstrijske demokratične sile pokazale razumevanje za to našo težnjo in nam nudile podporo, pa naj bi Kulturni dom v Celovcu postal viden znak. da sta oba naroda na Koroškem na poti medsebojnega spoštovanja namerjena k novim oblikam in ciljem kulturnega sodelovanja in prijateljskega sožitja. Odbor za postavitev Kulturnega doma v Celovcu Odločno stališče Iz sklepov 10. seje poslovnega odbora Republiškega računskega centra (RRC) —21/5-1973 Menimo, da je nekaj sklepov Poslovnega odbora Republiškega računskega centra pomembnih za vse tiste organizacije v sestavi ZP Iskra, ki svoje podatke obdelujejo pri RRC, prek CAOP. Namreč, že nekaj časa RRC opozarja na svoje poslovne težave, ki izvirajo iz ne-poravnavanja obveznosti do RRC, to pot pa je po RRC zavzel odločno stališče, katerega posledice bo občutila marsikatera naša organizacija. Poglejmo si jih: Poslovni odbor za vsako leto vnaprej sprejme finančni plan. S tem planom se določi dinarske in devizne obveze vseh partnerjev RRC za tekoče računsko obdobje. Partnerji morajo pravočasno urejati svoja devizna plačila v skladu s sprejetimi pogodbenimi obveznostmi. V primeru, da devizna plačila ureja RRC, plača partner viiaprej protivrednost v dinarjih in krije vse stroške v zvezi z organizacijo deviznega plačila. Partnerji plačujejo do 25. v mesecu za prihodnji mesec mesečno akontacijo za kritje stroškov obratovanja RRC. V začetku leta, ko še ni sprejet finančni plan, plačujejo partnerji mesečne akontacije v višini zadnje akontacije iz prejšnjega leta. Po sprejemu finančnega plana se te akontacije obračunajo. Partner, ki ne poravna pravočasno svojih obvez do RRC, ima pravico dostopa na računalnik le, če ta ni zaseden z rednim ali izrednim delom ostalih partnerjev. Prepoved enakopravne pravice uporabe računalnika nastopi s 1. dnem v mesecu, za katerega ni poravnal svojih obveznosti, s pogojem, da so bili predhodno uporabljeni vsi možni finančni ukrepi za izterjavo dolga. V zvezi s tem je poslovni odbor soglasno sprejel sklep, po katerem naj partnerji do 20/6-1973: 1. izstavijo bianco akceptne naloge za plačilo stroškov v prvem polletju 1973 2. izstavijo po 6 bianco akceptnih nalogov za, plačilo mesečnih akontacij za II. polletje 1973 3. poravnajo vse zaostale obveznosti iz prejšnjih let Po tem roku naj RRC oziroma IJS vloži tožbe za izterjavo zapadlih obveznosti. Obenem naj še realizira sklep poslovnega odbora, da se za leto 1973 zaračunavajo 12 % zamudne obresti, pri preplačilu pa 8 % bonifikacije. RRC naj članom PO pošlje poseben dopis z vsebino tega sklepa. Menimo, da so sklepi lahko brez posebnega komentarja, vendar pa resno opozorilo vsem, ki te storitve ne plačujejo dovolj redno. I. S. Nova linja telefonskih enot v tovarni telekomunikacij na Laborah — Kranj je že v teku. Slavnostna otvoritev tovarne bo 28. julija. Procesni računalnik na naftnem polju Iskra DL 691 Skupina razvijalcev iz oddelka za procesne sisteme na Zavodu za avtomatizacijo je bila nagrajena za uspešno zaključeno delo na nalogi ISKRA — »DL 691 — Sistem za avtomatizirano zbiranje in nadzor podatkov na naftnem polju«. Sistem ISKRA — DL 691 s pomočjo procesnega računalnika zbira, nadzoruje in obdeluje vrsto informacij, ki prihajajo »on line« iz industrijskega procesa. Naprava je bila izdelana po naročilu podjetja INA — Naftoplin in instalirana decembra 1971 na naftnem polju Žutica pri Zagrebu. Za povezavo računalnika s procesom je bil izdelan poseben podsistem (interface), ki omogoča, da se v pomnilniku računalnika shranjujejo podatki o proizvodnji nafte in plina, o alarmnih signalizacijah, o raznih konstantah in o času. Pregled nad Fani Jakopin Preprosto nismo mogli verjeti žalostni vesti, ko smo se zbirali v soboto, dne 30. 6. v Lipici, da je v hudi prometni nesreči izgubila življenje naša sodelavka Fani JAKOPIN. Izlet, ki naj bi njej in njeni družini prinesel sprostitev in oddih po vsakodnevnem napornem delu, se je tako tragično končal, ne da bi prispela na cilj med svoje sodelavce in znance, kamor je bila namenjena. Šestnajst let ji je bilo, ko se je vključila v kolektiv kranjske ISKRE, 23 let je s svojo marljivostjo in predanostjo poma‘ gala pri rasti in napredku in se veselila njenih uspehov. V kontroli orodja, kjer je vseskozi delala pri kontroli kontrolnih priprav, je s svojo natančnostjo, izkušenostjo in doslednostjo mnogo priporno-, gla h kvaliteti. Med svojimi sodelavci je bila znana kot vestna, pravična in vedno voljna pomagati vsakomur iz svojih življenjskih izkušenj. Bila je vestna in vzorna delavka, vedno vedra med sodelavci. Spomin nanjo bo med nami živ, prav tako kot je bila vsakodnevno s svojim delom in življenjem tudi prisotna v naši sredini. Sodelavci orodjarne -------------------------------- vsemi temi podatki posreduje računalnik preko izhodnih enot po nekem stalnem programu ali pa na posebno zahtevo operaterja. Večina podatkov se izpisuje trikrat dnevno na električnem pisalnem stroju in na teleprinterju, nekatere meritve pa se stalno prikazujejo na svetlobnem semaforju. Na interface je moč priključiti tri vrste vhodov: 1. Števni vhodi posredujejo informacije o proizvodnji nafte in plina. Takih vhodov je 63, grupirani pa so v okviru 9 mernih postaj. 2. Merilni vhodi prenašajo vmesne konstante v obliki tromestnih števil, ki karakterizirajo način merjenja nafte v okviru posameznih postaj. 3. Alarmni vhodi sprejemajo signale telemehanske naprave, ki javlja v komandni center izpade delovanja posameznih naprav, kritične temperature in podobno. Programski paket, ki uravnava delo računalnika in opisanega podsistema, je bil v celoti razvit paralelno z ostalimi aparaturami. Sestavljen je tako, da zagotavlja prenos informacij v obeh smereh med računalnikom in priključnimi enotami, poleg tega pa vsebuje še vse tekste in programe, ki omogočajo lažje rokovanje s podatki. Z opisano nalogo se je ISKRA — Zavod za avtomatizacijo uspešno vključil v uvajanje procesnih računalnikov v industrijo, ki so drugod po svetu še zelo razširjeni, pri nas pa se komaj pričenjajo uveljavljati. Dušan Raič Še o mladini Ob polemiki o mladinskem vprašanju se mi je čudno zdelo, da nihče od piscev ni omenil vprašanja odtujitve mlade generacije okolju, v katerem živi. Mislim namreč, da je naša mladina pod vplivom amerikanizacije sveta oziroma, da so njeni vzori če že ne idoli, vsi tuji. Zabolelo me je, ko smo pred meseci gledali »Cvetje v jeseni« na ekranih, kako je to delo pozdravila vsa Slovenija. Zdelo se mi je, da lahko pojav primerjam z doživetjem prvih domačih filmov, ko smo se ure in ure drenjali za vstopnice. Žal, pa je danes manj našega, manj slovenskega in jugoslovanskega. Ne mislim, da bi morali komu zapirati pogled čez mejo, ampak ob tem ne bi smeli pozabiti kdo in čigavi smo mi. Saj je smešno, pa vendar je res, da je vsak uvožen avto bolje sprejet od domačega, da ne govorimo o češče-nju tujih kozarcev, pepelnikov in bund. Saj ne mislim, da je tega kriva mladina. Mislim, da smo to vzdušje naredili mi starejši, ki nas je zavedel tehnični napredek »tujega sveta«, kakor pravi Cankar. Mladi ne poslušajo, ampak gledajo! In prav imajo. Ceščenje vsega tujega nam je tako prešlo v meso in kri, da večkrat pozabimo svojo bogato preteklost, samoniklost in bogato lastno kulturno tradicijo. Včasih zdihujemo nad nerešenim vprašanjem koroških Slovencev ter nad težavami tržaških Slovencev. Pozabljamo pa, da se mladi pri nas izživljajo v angleških popevkah, v nemški tehniki, francoskem slikarstvu in ameriškem tempu. Dolgoročno sodelovanje Iskra - Inelco Pred kratkim je bilo dogovorjeno dolgoročno sodelovanje v proizvodnji vrstičnih transformatorjev za črno-bele TV sprejemnike med znano italijansko firmo INELCO in Iskra IEZE, TOZD Feriti. Dogovor je rezultat skupnih naporov Iskra Commerce in TOZD Feriti v iskanju novih izdelkov, ki bi bili zasnovani na osnovnem izdelku TOZD Feriti — feritnem jedru, vendar oplemeniteni z več ročnega dela. TOZD Feriti, ki je bil še pred nedavnim v precejšnjih težavah, se namreč zaveda, da je ena od poti k izboljšanju finančnega stanja hitro osvajanje t. i. visokovrednih navitih komponent«, pri katerih je vrednost vloženega dela, ki je pri nas še vedno ceneje kot v zahodnih državah, velika, v primerjavi z vgrajenim materialom, kar pomeni doseganje mnogo boljše cene in dobička kot pri golem feritnem jedru. Poleg tega je povpraševanje po »navitih komponentah« doma, še bolj pa na zahodnem tržišču iz dneva v dan večje, saj se skoraj dosledno vsi večji proizvajalci TV-spre-jemnikov, zaradi velike konjukture, vse bolj usmerjajo na čisto montažo in želijo kupiti že gotove podsestave, ki so jih še do nedavna izdelovali sami. Glede plasmana vrstičnih 'transformatorjev ni bojazni, saj imamo proizvodnjo TV-sprejemnikov v lastni hiši, velik interes pa kažejo tudi nekateri drugi jugoslovanski proizvajalci, ki so te transformatorje doslej uvažali in jim možnost kupovanja vrstičnih transformatorjev pri Iskra Commerce predstavlja dragocen prihranek deviz. Lepe perspektive se obetajo tudi v izvozu, zlasti na zahodno tržišče. Morda bi bilo prav, če bi naša televizija in tisk malo bolj postala naša — domača — slovenska. Ne mislim ob tem, da bi morali segati samo v našo preteklost. Živimo v sedanjosti. Ampak čas je že,1 da izoblikujemo in negujemo domačo moderno popevko, domač roman iz sodobnega življenja in sliko sodobne domovine. Pa tega tako malo srečamo. Raje uvažamo. Vse je uvoženo: kultura (raje recimo civilizacija), uvožen je že česen in čebula. To, zadnje, pa ni naj hujše! Najbrž s tem poniževanjem samega sebe ne bomo dvignili morale, zavesti in ne na koncu delavnosti naše mladine. K. F. 182.000 naših onkraj Karavank Po najnovejših podatkih avstrijskega statističnega urada je v Avstriji zaposlenih 230.000 tujih delavcev, med njimi kar 181.861 Jugoslovanov. Na drugem mestu so Turki, ki jih je v Avstriji 26.931. Letos se je v Avstriji na novo zaposlilo 43.061 tujih delavcev ali ^3 odstotkov. Med vsemi zaposlenimi je v Avstriji zdaj kakšnih 9 odstotkov tujih delavcev. Največ jih dela v Voral-bergu, potem v Salzburgu, najmanj pa na Gradiščanskem. Na Dunaju je zaposlenih približno polovica vseh tujih delavcev, od tega pa kar 90 odstotkov Jugoslovanov, ki delajo predvsem v gradbeništvu in komunali. Vrstični transformator je dokaj zahteven izdelek, zato je TOZD Feriti pravilno ocenil, da bo lahko novo proizvodnjo osvojil s pomočjo znanja in izkušenj kakšnega renomi-ranega proizvajalca mnogo hitreje in v končni fazi ceneje, kot če bi se oprl samo na svoje sile. Iskra Commerce je navezal stike z več inozemskimi proizvajalci in se na koncu skupaj s TOZD Feriti odločil, da je najprimernejši partner italijanska firma Inelco iz Tavernaria, manjšega mesta blizu jezera Lago di Como. Inelco je med jugoslovanskimi proizvajalci dobro znana firma, saj je nekatere od njih že doslej zalagala z vrstičnimi transformatorji, odklonskimi tuljavami, korektorji linearnosti, itd. Poleg navitih kom- ponent za črno-belo in barvno TV, ima v svojem programu še naslednje proizvode: industrijsko televizijo, profesionalno elektroniko, instrumente za TV, elektronske didaktične pripomočke in signalno opremo za promet. V začetni fazi osvajanja proizvodnje vrstičnih transformatorjev bo TOZD Feriti kupoval od firme Inelco nekatere dele, zlasti iz plastike, jedra, navitja, montažo in kontrolo pa bo izdelal sam. Sčasoma bo osvojil popolno proizvodnjo, pri čemer bo Inelco nudil vso strokovno pomoč. V obratni smeri je firma Inelco zelo zainteresirana za nakup naših feritnih jeder za lastno proizvodnjo in smo njeno prvo večje naročilo za naša jedra že dobili. (p0 Letos manjša rast zaposlovanja Dve bistveni ugotovitvi so povedali na skupnem sestanku komisije ZSJ za zaposlovanje, svetov republiških in pokrajinskih skupnosti za zaposlovanje ter predstavnikov zvezne gospodarske zbornice: če lahko sodimo po prvem trimesečju, bo za letos značilna manjša rast zaposlovanja kot lani — hkrati pa se bo po dveh letih spet povečalo število naših začasno zaposlenih delavcev v tujini. Ob tem so povedali nekaj določnih podatkov: lani je bilo v družbenem sektorju po vsej državi na novo zaposlenih 170.000 delavcev (za 4,3 % več kot predlanskim), letos pa bo družbeni sektor (kjer je bilo do konca marca zaposlenih 4,184.800 delavcev po vsej državi) lahko na novo zaposlil približno 160.000 delavcev. To pomeni z drugimi besedmni, da se bo pri nas nezaposlenost letos še nekoliko povečala. Po statistiki republiških zavodov za zaposlovanje išče ta hip na območju vse države zaposlitev kar kakšnih 400.000 ljudi in 180.000 jih je, ki bi se radi sedaj prvič zaposlili. Pa še podatki o zdomcih — o naših začasno zaposlenih delavcih na tujem: lani je prek služb za zaposlovanje odšlo na delo v tujino 56.000 Jugoslovanov, neorganizirano pa še več kot 50.000 naših ljudi (o čemer seveda podatki niso povsem zanesljivi). V letošnjem prvem četrtletju pa je samo prek zavodov za zaposlovanje odšlo na delo v tujino že 18.000 naših ljudi, torej za 32 % več kot lani. Podatkov o tistih, ki odhajajo v tujino na lastno pest, za obdobje letošnjega četrtletja še ni. Bržčas pa se je tudi njihovo število precej povečalo. Posebno zaskrbljujoča je ugotovitev, da narašča število strokovnjakov, ki odhajajo na delo v tujino. REALNI OD SE NIŽA Treba je povedati, da se osebni dohodek letos precej bolj počasi dviguje kot v minulih letih, življenjski stroški pa rastejo hitreje kot lani, tako da je prišlo do zmanjšanja realne vrednosti osebnih dohodkov. Glede na poprečje leta 1972 so bili realni osebni prejemki v prvih štirih mesecih letos kar za 10 odstotkov manjši. ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglaša prosta delovna mesta: Obrat števcev 1. VODJA OBDELOVAL-NICE diplomirani strojni inženir s 4-letno prakso na področju proizvodnje, potrebno je poznavanje tehnologije štanca-nja, vrtanja in varenja; zaželeno je znanje nemškega ali angleškega jezika. 2. VODJA STISKALNIC strojni tehnik ali strojni delovodja z 8-letno prakso na področju štancanja finomeha-ničnih delov ter poznavanjem vodenja in organizacije proizvodnje. Investicijsko področje 3. VODJA PROJEKTIVNO INVESTICIJSKEGA ODDELKA diplomirani strojni inženir s 6-letno prakso na področju projektiranja investicijskih naprav. 4. VIŠJI PROJEKTANT II. V ODSEKU ZA ELEKTRO-INSTALACIJE inženir elektrotehnike (jaki tok) s 4-letno prakso na projektiranju jekotočnih instalacij. 5. VIŠJI PROJEKTANT II. V ODSEKU ZA ENERGETSKE INSTALACIJE strojni inženir energetske smeri s 4-letno prakso na projektiranju energetskih instalacij in klimatskih prostorov. Pismene prijave pošljite do 25. julija 1973 na naslov Iskra Elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. ISKRA? Številka 25 — 14. julij 1973 V7 Primostku se boste dobro počutili Sp vi jv vas dopustov in izletov, zato je prav, da naše bralce spomnimo na Primostek pri Gradacu v Beli Krajini, kjer so vrli Semičani zgradili svoj rekreacijski center. Seveda si te prijetne počitniške ali izletniške točke ob Kolpi niso postavili zgolj zase, pač pa je "v Primostku dobrodošel vsak Iskraš, ki ga topli poletni dnevi zvabijo v ta lepi in gostoljubni kotiček Slovenije. Uradna sezona se je v Primostku letos začela s 1. julijem in bo trajala do konca avgusta, če pa bo tedaj vreme še lepo, jo bodo razumljivo še podaljšali. Najbolj neučakani so se v Kolpi namakali letos že v maju, junij pa je bil s svojimi vročimi dnevi že kar primeren tudi za manj vroče obiskovalce, saj je Kolpa že imela 22—24 stopinj C, medtem ko njena temperatura v sezoni doseže celo do 32 stopflnj C. Razen za jedačo in pijačo je v Primostku dobro poskrbljeno tudi za razvedrilo m športno udejstvovanje. Na razpolago je igrišče za odbojko, na dveh mizah lahko igrate namizni tenis, dovolj prostora je za vse bolj prijetno perjanico, za manjše otroke je urejen bazen, v Kolpo olajšujejo dostop stopnice, pripravili pa so tudi skakalnico za tiste, ki radi »pridejo v vodo po hitrem postopku«. Letovalcem, ali izletnikom je na voljo 25 ležišč v šotorih, tu pa vsakdo lahko letuje tudi v lastnem šotoru in si pri vodstvu centra za bora 2 dinarja celo izposodi jogi. Za lastni šotor je treba odšteti 5 dinarjev, ni pa tu niti turistične takse, niti takse za avtomobil. Na kopališču ne manjkajo prhe, gugalnice za otroke in pitna voda, na razpolago pa so tudi trije plastični čolni na vesla. Ljubitelji ribolova imajo tu dovolj priložnosti za svojega konjička. Le palice in črve naj si oskrbijo, v centru pa bodo za dnevno ribolovno karto odšteli 30 dinarjev, oz. le 15 dinarjev, če so člani katere koli ribiške družine. Izbira rib je v Kolpi velika. Na vnete ribiče čakajo po- žrešne ščuke, pa somi, platnice, podusti pa morda še kakšna »tipa« sladkovodnih rib. V centru je lahko tudi dovolj hrupno, imajo namreč TV in radijski sprejemnik, pa magnetofon in seveda časopise. Skratka, če še prištejemo dobro belokranjsko kapljico, potem preživeti kak dan v Primostku za nikogar ne bo prehuda kazen! In kako pridemo do letovanja v Primostku? Enostavno. Le tri dni pred tem, ko bi se tam radi znašli, je treba zavrteti telefon 068-78 300 in poklicati, ali Franca Moljka, predsednika sindikata, ali sekretarja tovarne Kondenzatorji Jožeta Kolenca, ali pa malo prej pisati direktno na: Rekreacijski center Iskra, Primostek, 68332 Gradac. In še to: za zadostno in okusno hrano in bivanje v šotorih centra je dnevna cena za odraslega le 40 dinarjev! Primostek vas torej pričakuje in ne bo vam žal, če se boste odločili zanj! Naši vrli vojaki so za udeležence slavja v Lipici pripravili zelo okusen golaž, za kar jim gre vse priznanje. Skromno, vendar dobro je urejen dostop v Kolpo, otroški bazen pa je namenjen najmlajšim ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ANTONA FISTRA se iskreno zahvaljujem sodelavcem finančnega področja iz tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraženo sožalje in podarjeni venec. Hčerka Francka Komovc ZAHVALA Ob smrti drage mame IVANE LEBER se iskreno zahvaljujem sodelavcem Finančnega področja v tovarni »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja in podarjeni venec. Hčerka Vera Jocif | ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunika-i cije, elektroniko in avtomatiko —; Urejuje uredniški odbor — Glavni j urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: .Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. s 333 — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj Planinsko društvo Iskra bo priredilo 20 in 21. julija 1.1. IZLET PD NA GRINTAVEC IN KOČNO Odhod avtobusa iz Ljubljane 20. julija ob 15. i.ri, s Trga revolucije (izpred univerze), do Kokre. Avtobus bo imel postanek v Medvodah in v Kranju pred hotelom Creina. Iz Kokre vzpon do Cojzove koče (1791 m) na Kokrškem sedlu, do koder je 4 ure hoda. Tu bomo prespali. V soboto 21. julija se bomo v 2 urah povzpeli na najvišji vrh Kamniških planin — Grintavec (2558 m), nato pa še na 2 uri oddaljeno Kočno (2540 m). V dolino bo povratek po izredno zanimivi Kremžarjevi poti do Češke koče (1543 m) in nato na Jezersko. Povratek v Ljubljano okrog 20. ure. Izlet je primeren tudi za manj izkušene planince z običajno planinsko opremo. Dodatne informacije dobite pri vodji izleta J. Šušteršiču, ZZA, Ljubljana, tel. 20-341, int. 279. Cena izleta 30,00 din za člane PD Iskra, za nečlane 60,00 din. Prijave sprejema Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel. 57-969, do vključno 18. julija. Dobra organizacija in prijetno vzdušje Poleg nastopa pravih lipicancev je bila za nas Kranjčane prav gotovo velika atrakcija tudi to, da smo se v Sežano odpeljali kar s svojim vlakom. Ne vem sicer iz katerega razloga so bili »pulmani« nemški, vendar to ni motilo vedrega razpoloženja vseh 1500 izletnikov iz gorenjske metropole. Vožnja je bila kulturna, zanimiva in mirna. Nekdo je preskušal svojo moč že kar med vožnjo in potegnil zasilno zavoro. Ustavili smo se za več kot četrt Ure sredi polja nekje okoli Borovnice — vendar je to komaj kdo opazil, saj je vse šlo »v rok službe«. V Sežani so nas čakali avtobusi in nas hitro prepeljali na prireditveni prostor v Lipico, kjer so nas pozdravili vsi pomembni delavci Iskre in sežanske tovarne sprejemnikov: generalni direktor ZP V. Logar, direktor »Sprejemnikov« S. Pavlin z vodilnimi delavci tovarne, predsednik sind. organizacije ZP J. Čebela ter sekretar ZK ŽP M. Vrabec. Moram priznati, da so se prireditelji zelo potrudili za naše dobro počutje na tem prostranem prostoru, saj so mislili na vse in poleg partizanskega golaža (ki so ga izvrstno skuhali naši vojaki) ter steklenice dobrega vinčka, poskrbeli tudi za lepo vreme, za hitro odvijanje same uradne proslave — tako, da je mladim in starim ostalo za razgibavanje (ha plesišču ali na tleh) dovolj časa. Dresurno jahanje, ki so ga nam pokazali jahalci kobilarne Lipica je navdušilo vse ljubitelje konjskega športa pa tudi mnoge dobre poznavalce dresure (n. pr. homo — oženi-cus). Planinci ZZA na Mrzli gori Najbolj nemirni v okviru Planinskega društva Iskra so prav gotovo člani planinske sekcije v ZZA, ki neradi in le redko izpustijo kako možnost, da se ne bi povzpeli na enega od naših prelepih gorskih vrhov, ki nam jih k sreči v Sloveniji res ne manjka. To pot, 6. julija so si za cilj izbrali Mrzlo goro v Kamniških planinah. Po službi jih je nekaj nad deset, pod vodstvom gorskega veterana Juleta Stojana, z avtobusom odbrzelo do Kamniške Bistrice, nato pa naprej, po lepo udelani poti čez Kamniško sedlo in čeprav že po mraku, še naprej do koče na Okrešlju. Čeprav je bila koča skoraj zasedena, so si priborili ležišča in se po okrepčilu in kratkem prijetnem kramljanju, odpravili spat, kajti »rukovodeči« Jule je že med potjo na Okrešelj grozil z zgodnjim bujenjem. Svojo grožnjo je tudi izpolnil in vstali smo v rosno čisto sobotno jutro. Brž smo se napotili po poti čez travnike, kjer je pravo razkošje planinskega cvetja, dokaj bujnega, ker semkaj še ne zahaja toliko gornikov. Med potjo smo na policah opazovali trope gamsov, zaman pa smo se ozirali v nebo. Planinskega orla, ki ima tu svoje še neoskrunjeno kraljestvo, nismo videli. Toda vse lepote narave