KATOLISK CERKVEN LIST.
Ranica'' izhaja vsak petek La eeli poli, in velja p, po^i /a leu. 4 gidV 00 kr, « H lrt, 2 si. 4«» kr /, J t]8karmC1 «Prejenmna za celo leto 4 g 1.,,/a pol letaki., za friert leta 1 gl.: aU zadene L tali« "Jrt, ir
•i ifta 2 srl. 4m kr.. f* -'«rt u-t
d»- i» ti»i--.«*" •«»!! t «.pl»j.
ft* 1 ¿1 :>» k.
Tečaj XXXVII.
V Lj ubijali i, 4. mal. travna. 1884.
List 14.
Govor pri pokopavali r. č. g. župnika Jur^a Krašovica.
Blagor uiertviin. ki v <M»*pndu unim, od zdaj, pravi sv. I>uh, naj s«> odpo-¿ijejo od sviijesra truda: ker njih dela gredo za njimi. Skriv. raz. p. 14, v. l.'J.
Danes obhaja sv. katoliška cerkev velik praznik učlovečenja Sinu Božjega in oznanjenja Devici Materi Mariji. Sv. Cerkev se veseli tega praznika iu vsak goreč kristjan je danes neskončno hvaležen Bogu Očetu, da se je usmilil revnega Adamovega rodu ter poslal svojega edinorojenega Sina ubogemu svetu; Bogu Sinu, da se je iz ljubezni do zgubljenega sina včlovečil, nam v vsem po človeški natori enak postal, razun greha; sv. Duhu, da je naše odrešeuje doveršil; Mariji, prečisti Devici, da je privolila v angelove besede. Da bi res Cerkev, nevesta Kristusova, naj večo hvaležnost izkazovala, vabi svoje otroke zjutraj, opoldan in zvečer k goreči molitvi, k Ave Mariji, k angelskemu češeuju. Danes se je namreč spolnilo, kar je veliki prerok Izaija sedem sto let pred Kristusom prerokoval: „Glejte, devica bo spočela in rodila Sinu, in njegovo ime bo Ema-nuvel" (Bog z nami).
Angelj Gabriel namreč je prišel v mesto Nazaret k Devici Mariji, zaročeni sv. Jožefu ter jo je pozdravil: Češe na. milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami. Glej: spočela bodeš in rodila Sinu. in ime Jezus mu daj. Ta bo velik in Sin Naj vi k šega imenovan; in dal mu bo Gospod Bog sedež Davida, njegovega očeta, in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj, in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa je rekla: „Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi." Sv. Cerkev toraj, kakor sem rekel, veliko veselje obhaja, ker danes je spomin začetka našega odrešenja. Katoliška Cerkev se veseli, cerkev sv. Martina pa žaluje. Katoliška Cerkev se oblači danes v veselo obleko bele barve, Šmartenska pa se zavija, kakor žalujoča vdova v tužno, žalostno obleko čeme barve. Lansko leto je bil današnji dan kralj vseh praznikov, Velika noč; danes pa je v cerkvi sv. Martina naj veča žalost! Mislim, da o Šmarnu v postu še nikdar ni bila taka tuga v tej lepi cerkvi, kakor danes. In kaj je vzrok? Le poglejte, dragi mi farmani, ljubi poslušavci Kristusovi, tje na središče te lepe cerkve, — tam leže v
temni ječi. v majhni hišici, v černi rak\i. Vaš ljubi dragi, nepozabljivi «r. fajuiušrer. Vaš pre*kcrl»ni «iu-n» pastir. Vaš pobožni duhovni oče! Pred leti velik» Šmaren so Vam pervikrat s tega sv. kraja bo/j<» besedo ozuauovali ter rekli: Tukaj pri Vas. na tem mirodvoru, mislim, bom najdel svoj večni mir iu pokoj" — in danes se bodo njihove besede vresuičile. Danes so zadnjikrat tu — mertvi — med Vami. danes tu slovo od vas. od nas jemljejo — da se zopet unkraj groba \idinio ! Lansko leto v tem času je bil vesel sprevod okoli cerkve, pela se je prevesela pesem, ki se v postu ne sme izgovarjati; danes ste pa pred farovžem sicer krasno, a pret i/nc pesem čuli:
„Blagor mu. ki se spočije,
V černi persti mirno spi;
Lepše solnce njemu sije.
Lepši zar'ja rumeni/
Preden se popolnoma od njih ločimo, od njih slovo vzamemo, dovolite mi. da še nekoliko pogledamo v njih trudapolno življenje, v njih zeodoviuo, da se mi vsi učimo po njih zgledu prav živeti in srečno umreti, Preden začnem, zdihnimo vsi za blagor duše k Gospodu vseh mertvih: „Iz Globočine vpijeui k Tebi. o Gospod, Gospod, usliši moj glas! Naj tvoja ušesa poslušajo glas moje prošnje. Če boš odaovor tirjal. o Gospod, kdo bo obstal. Ali pri tebi je usmiljenje in obilno odrešenje."
Rodili so se Vaš ranjki g. fajmošter 12. aprila 1. 1S11. na Blokah. Stariši so bili prav keršanski. Bilo je i» otrok. Ko so dorasli do dečka, je bilo njihovo uajveče veselje pri sv. maši streči. Kako so se morali lepo pri altarji obnašati, se vidi že iz tega, ker so njih fajmošter Jakob Okoren jih nagovarjali za šolo in za sveti duhovski stan. S kakim ueizrečenim veseljem n. pr. so enkrat domu k materi na njivo pritekli kazat, kar so dobili od g. fajmoštra. Dvajsetico namreč, v svilnatem traku zašito!
O ljubi otroci, kolikokrat so vas takrat tako pridni deček, pozueje kot vaš duhovni pastir in duhovni oče s tega kraja prelepo učili, kako se morate lepo v cerkvi obnašati. O vtisnite si vse besede ranjkega globoko v serce! Nebeški prijatelj otrok vabi nedolžne otročiče k sebi rekoč: Pustite male k meni. ker njih augelji gledajo vedno obličje mojega Očeta, ki je v nebesih. O keršanska mladina, vaš mertvi dušni pastir bi vam
za siovo še tako radi ua serce govorili, pa ne morejo; naj vas jaz. njih duhovni tovariš in prijatelj, mesto njih opominjam: Keršanski mladeuči iu dekleta bodite podobni mladenčd Jezusu, ki je rastel v modrosti pri Bogu in pri ljudeh, in je bil svojim starišem pokoren!
Pridno so >e ranjki g. fajmošter učili v šolah in velikokrat so pravili, kako terd« se jim je na stanovanjih v Ljubljani godilo; ali glejte, neumorna pridnost vse težave premaga. Izdelajo latinske in modroslovske šole in se v b^goMovji tako priduo uče, tako izgledno obnašajo, da m» bdi že v tretjem letu posvečeni 1. 18ii5, in l^o»'» so šole dokončali. Kako silno so bili veseli, ko so pervo >lu/bo (tukaj v rdižnjcui mestu) v Kranj i dobili za katelieta iu vodja ljudskih šol. potem pa tudi za kaplana. (Pred njimi pa so bili g. Blaž Vombergar, ki so v svojega godu dan letos ležali na mertvaškein odru na Premskovem. in to pred kratkim). Prišli so bili ravno po tistem strašnem času, ko je grozovita kolera toii klala iu jih je v Kranju v enem tednu 17 umerlo, ko so duhovui iz Šenčurja in Ccrkelj hodili v Kranj službo božjo opravljat. Tako sta šla dva šolska ravnatelja tako hitro drug za drugim. Vambergar so šli poprej iz Kranja in zdaj malo pred g. Krašovicem v večnost. V Kranju so bili ranjki čez '.» let. (4 leta so bili pri soli, potem pa mestni kaplan». Bili so goreč govornik, pridigar. vnet spovednik, iu ljubljenec slavnega »ickana Sluga, ki so jim šc iz svojega nekoliko pri ijali. da so ložej izhajali. Ko so pa slovo jemali, bil je taki jok. da še nobeden poprej tacega slišal ni. Po opominu do keršanskih mater in deklet nadaljuje pridigar: I/. Kranja so prišli za kaplana v Žužemberk, in ko tam v veliki gorečnosti več let v vsem nadomesto-vali oulehnega <». fajmoštra Okorna, ravno tistega, ki so \ Blokah ueOKa Jurja in njih stariše nagovarjali za šob,. iii zdaj pa so bili nekdanji njih ministrant pravi duhovni pomočnik v vseh rečeh. Zato so jim rekli ranjki škof Anton Alojzij Volf: rI'rav previdnost Božja jih j t v Žužemberk pripeljala da svojemu nekdaj nerau dobrotniku zdaj pomagajo. Kako so bili tudi tam doli priljubljeni, kaže že to. da so jih pri njih slovesu celo uro daleč spremili. Ostali so tam v službi 7 let. Potem so pa fajiuošter postali pri s\. Križi na Dolenjskem blizo Kostajnovice. Tu so se pokorili celih 10 let. Zdaj pa jih .¡e l];»t>i Bog rešil in jih poslal ovčice past v lepo šmarsko iaio. siuiKaj, Kamor so prišli veliki Šmaren pred 2«> leti. Kako goreči so bili tudi tukaj pri vas ua leči, v spoveduici, koliko so z vašo pripomočjo storili za olepšavo lepe vaše cerkve in zale zvonove, koliko so revežem pomagali, to vse je pa bolj znano vam, dragi iarmai i. kakor meni. Poglejmo nekoiiko njih lepe izgleiine čednosti. Kako radi so molili, tega ste se pač gotovo velUrat prepričali. pa tudi sicer je zuauo. Eden duhovnih tovarišev, prišedši iz Šmartna od r. g. fajm.. mi je v Ljubljani pravil, da so ga koj vprašali; če je brevir opravil, in če ga ni. da na bota skupaj molila. O predragi, molite tudi vi radi! Kdor zna prav moliti, zna tudi prav ži\eti. Zato je re>. k«r pravi sv. Terezija: Kdor bo molil, ho z\cličan.
Dobri otroci nikoli ne pozabijo v molitvah svojih starišev. svojega ljubega očeta! Ali bote mar vi, dobri otro< : >v. Martina, v molitvah pozabili svojejia duhovnega očeta ." Ka j ne. da ne V	(Konte prih.)
Bogomorna sednica.
K. !.. - 1' liri«.»"«- 31.)
Izmc i vseh duhov s^ih in svetnih zbirališč, o kterih nam poroča zg<>in.\ii.a. ne enega ni, ktero bi bilo tako pretužuo in prež «lo.stuo. Kakor ono. ki se je zbralo ua večer 17. m zjutraj 1^. marca 1. 7*2 po zidanji Rima pod Kajfovim poutitikatom v Judeji. To sodišče namreč
je sodilo in obsodilo prečeščenega Odrešenika sveta. Iz gerščine vzeto ime „svnedrion" pomeni oblastno zbirališče. Ta sodnica ali seja ima dve znamenji: odlikuje se po brezbožnosti in zlobnosti sodečih, in naravno po krivičuih v nebo vpijočih dejanjih. V pravdi, ki jo je reševalo to sodišče, sinedrij, bo gledati na kakošni so bili sodniki in kakošne tožbe.
Kdaj da je sinedrij stopil pervikrat v delavnost, «e ne more dokazati. Ničesar ni slišati o njem do 1. 170 pred Kristusom. Toliko se vé za gotovo, da je deloval že ob časih Makabejccv. Ta zbornica .¡e imela tri razrede: duhovnov (judovsuih). pismarjev, starešin; delala je o Kristusovem času. ter štela skupaj 6i udov. Vsaki razred je imel navadno 23 udov. kar daje z štetim predsednikom (rasi) iu drugomestuikom (ab-ethdin) zgoraj povedano število udov. Pravimo navadno. ker pod Kajfovim velikim duhovstvoin to raz-rejenje ni bilo enakomerno; tudi on si je izbiral take zborničarje, ki so bili za njegovo stran (dieto obedientes), nasprotne pa odstranjal. Predsednik je imel biti vselej naj učenejši. naj spretnejši. naj trezneiši. Ko je pa Judeja postala rimljanska pokrajina, ko je bilo veliko duhovstvo podkupljivo in mnogotero poželjeua čast, se sinedrijsko uačeluištvo ni ponašalo vselej z neodvisno in pravično glavo : godilo se je celo. da je bilo predsedstvo m veliko duhovstvo združeno v eni osebi. Dokler je bil hebrejski narod neodvisen, dokler je imel smertne sodbe (jus gladin, mogel je edino le sinedrij obsodbe sklepati o življenju in smerti : obsodbe te pa so bile veljavne iu pravomočue, ako so bile izrečene po načiuih, v postavi zapovedanih, in pa na dvoru templa jeruzalemskega, ki so mu rekli „gazit." t. j. dvor dviginih kamenov. Ta kraj je postava tirjala tako ojstro, da je bila smertua obsodba ne na tem k raju izii.č ni, ampak drugje kje. nična, neveljavna, brezmočna. Ko so si bili pa Rimljani podjarmili .hebrejsko ljudstvo, vzeli so iim tudi kraljevsko pravico izrekati smertue obsodbe; prisvojili so si Rimliani ,.jus gladii" 2.i let preden su Ilebrejci zveršili svoje bogouioruo hudodelstvo. Sinedrij je imel obsoditi na izobčenje, ječo. bičanje; na smert obsoditi — tega pa ni smel. ker ni imel nobene pravice za to. Smertua obsodba uad Gospodom je bila z deržavnopravnega stališča zoperpostavua. pieziranje cesarske oblasti, krivičui segljej v ccsarje\e pravice. Zo-perpostavne ste bile tudi smertue obsodbe, ki so ju Hebrejci zveršili nad dijakonom Štefanom in apost. Jakobom. Judje so zelo pogrešali te pravice. Pozneje so jeli ta občutni pomaujkljej prikrivati; čemu pa V Očak Jakob je prerokoval, «la gospostvo ne bo zginilo izmed judovskega rodu, dokler ne pride Mesija sveta (Gen. r>0. 10). Sedmo leto po Kristusovem rojstvu odpravljen je bil zadnji ostanek kraljevske oblasti in časti ,.jus sanguinis;*4 žezlo je zginilo od Juda; oča-kova prerokba se je natanko izpolnila. Je li sinagoga priznala to dejanje zgodovinsko V Kaj še! Branila in ustavljala se je verovati v prišlega. med Judi bivajočega Odrešenika; upirala se je na vso moč in z vsemi po-močki iu z vsemi pretvezami iu zvijačami. Potemtakem je sinagoga od vsega sveta spoznani resnici v obraz bila. ter bila kriva neopravičljivega hudodelstva.
Oglejmo si moralno vrednost sinedrijevih udov, t. j. preiščimo te sodnje može. kakošni so in koliko so vreuni. To stvar sta skoro vse svoje življenje preiskovala brata Lemana*>. poprej Juda. potlej kristjana;
*) La valeur de l' assembb'*»-, »pti prouon^a hi peine Ue ,,mort contre Jesus Christ. — P.iris chez Poussiclfpie," je naslovljena knjiga, v kteri sta priobčila izsledke svojih mučnih preiskav. O knjigi je o svojem času obširno razpravljal tudi dunajski „Vtld."
prav to ju je nagnilo, da sta judovsko hinavstvo zapustila. Iskala sta podatkov v sv. pismu, v knjigah Jožefa Flavija, v mnogih nam malo znanih dokumentih, v talin udu, v mnogih judovskih spisih. Marljivo, trudno in silo pretežno preiskovaje sta dospela do tega, da se s pozitivno ter zgodovinsko gotovostjo vedo imena več ko 40 udov tega zloglasnega judovskega zborišča: 40: 61, t. j.. 2/3 krivičnih glasov, nam zadostuje, da moremo temeljito in varno sklepati.
Pisatelja nam kažeta 18 imen siuedrijskih duhovnov iu veleduhovnov, razkrivajoča njih podkupljivost in pregrehe, naštevajoča njih sramotna dejanja, ki so taka in tolika, da ne potrebujejo uikakoršnih dokazov. Na podlagi teh podatkov smemo terditi, da sinagoga je bila že tedaj v jedru snozi in skozi izprideua. Nato navajata 14 imen k sinedriju spadajočih pismarjev. Ti pismarski možje so uzori ošabnosti in naj gnjusniših potuhnjenosti; potem 10 imen starešin, deržečih se z obema rokama saduceizma. ki je brat starega epikureizma in današnjega materijalizma. Med temi 42 možmi so bili celi 3 možje, ki se niso vdeležili bogomorstva. Ti trije so bili: pisniar Gamaliel. učen mož, ki se je pozneje po-kristjauil in sveto umeri; Jožef iz Arimateje. pa Niko-aem. oba starašine in skrivna učenca Gospodova. Na štivši iu opisavši vsako teli oseb iu postavivši se na stališče vernosti, poštenosti in pravičnosti, lahko sklepamo. da ves sinedrij je bil brez moralne cene. lahko že naprej povemo, določno iu jasuo. kako se bo obsodba glasila. dasi:avno se tožba še ni začela.
I.	razred sinedrija. Tu so sami izprideni. častili Komni. kovnrski ljudje. Večina jih je farizejev. Ti so hinavci, dlakocepci. lažnjivi pobožnjaki in ostudni svetohlinci. Bahajo se z zunanjo, licomersko. sebično pobožnostjo, terduo menijo, da so dobri in pravični. Pričakujejo Mesija, toda tacega mesija, ki jim sovražnike zmaue in stare v prah in pepel, ki vsem drugim narodom na zemlji uavke nalagaj, tekoče ediuo le v njihov žep. ki odobri in pohvali vse ujih odloke, predpise in zapovedi, s kterimi so Mojzesovo postavo svoje-glavno obremenili. Pred njimi stoji pa Mož. ki je grajal njih (lažnjivo) svetost, ki je podiral njih veljavnost, ki je obsojal in zametaval njih videzno in lažnjivo pobož-nost. Soditi imajo Moža, ki je gazil njih zapovedi, s kterimi so mračili božjo postavo, ki je odpravljal dajatve, ki so jih samolastno nakladali ljudstvu, ter ga do živega derli. Kaj pričakujemo od teh sodnikov V Nimajo li več ko dosti vzroka, da obsodijo Njega, ki so ga imenovali zaničljivo „lesarjevega sina?"
II.	razred sinedrija obsega uičemurne. ošabne, zgolj napihnjene pismarje. Ti ljudje sanjarijo, da Mesija bo drugi Salomon. Z njegovo pomočjo bodo v Jeruzalemu vstai ovili učilnico ali šolo tolike modrosti, da bodo njih bese<!e trepetaje pobirali vsi mogočuiiri iu velikaši vesoljne zemlje; da jih bodo poljubljali in poslušali kralji in cesarji po zgledu kraljice iz Sabe. Ti imajo soditi Njega, ki je blagroval uboge v duhu, t. j. ponižne. Njegovi učenci, pravijo, so uboge reve, nizkega stanu, ribiči, terdoglavi, ki govore po kmečko, visokih šol in akademij ne poznajo. Njihov Učenik je tudi priproste besede, borne obleke, sicer poln visokih misli, pa skromnega mišljenja; očitno zametava visokonapuhnjeno oholo učenjaštvo in ošabno besedovanje. Kaj pričakujemo od teh mož, ki menijo, da oni so edini, ki kaj vedo, in da mora vse obmolkniti, kader oni usta odpro? Ne bo se jim manjkalo vzrokov, iz kterih ga bodo obsodili.
Tretjega razreda udje v sinedriju so „saduceji," spačeni, pokvarjeni, meseni ljudje, ki nič ne skerbe za dušo in večnost, ki hočejo imeti na tem svetu nebesa, ki le za to skerbe, kako bi življenje naj slaje vživali: ti ne verujejo, da imajo dušo, različno od živali, da je
Bog, da bo enkrat vstajenje. Mislijo, da Mesija nima naloge izraelsko ljudstvo in vse človeštvo prečiščevati blažiti, vzdigati iz blata pregreh, hudobij iu mesenih strasti. Mesija ima to nalogo, pravijo oni, da naj Jeruzalem poveliča. da ga postavi sodišče vsemu svetu; semkaj naj se vlačijo premagani neverski kralji iu vladarji, ter bodo naj sužnji; semkaj naj se stekajo vsi zakladi in bogastva sveta; tukaj naj se kopiči vse blago m veselje, ki ga zemlja premore. Mož pa. ki stoji pred njih sodbo, ta pravi, da blaga ni čislati, ker je minljivo, da je bogastvo zaničevati, ker je krivično; zametuje celo to, kar saduceji najviše cenijo: blagorodnost, krasoto. sijajuost. bogate in dragocene stvari, zlate posode, mogočne pojedine. Taki nauki jim nikakor ne bodo po volji, nauki, ki so kakor nalašč vsi obernjeui zoper uje Ni li smerti vreden, kdor uči take nauke?
Ker je Bog in Zveličar dobro poznal čudno pravico, ki mu jo bo krojil sinedrij. zbor starešin, pismarjev in judovskih veleduhovnov. zato je jasuo povedal učencem, da gre sicer v Jeruzalem, pa da ure terpet in umret: multa pati a seuioribus et seribis et priucipibus s.icer-dotum, et occidi. et tertia die resurgere.
Pregledavši osebno malovredur.st iu popačeuost sodnikov, pretehtujmo si tudi še krivičnost tožbe in krivično obsodbo. To krivičnost uam p.iterjujeju tri dejanja, ki jasno in neoveržljivo dokazujejo, da je sinedrij Jezusa že obsodil. >c preden ga jc sodil. Imeli so tri skrivne seje, v kterih se je sinedrij posvetoval o Jezusu, o njegovih delih, naukih ter obravnaval, kaj se ima pozneje ukreniti zoper njega.
Perva teh sej je bila med 2*. in :»0. tišrijem (septembrom« I. 781 po zidanem Rimu. po znanem Kristusovem govoru, zadnji dan praznika šatorov. o kteri poroča evangelist Janez (7, 37—53) iu v kteri jc imel Nikodem priložnost zagovarjati svojega božjega Učcnika (50—51). To pa je kakor beli dan jasno iu očitno, da je dva dni po onem dogodku, ko jc Jezus sleporojene mi dal vid. sinedrij izdal dekret, ki je vsaeega iz slvdnice izobčeval, kdorkoli je imel Jezusa za pravega preroka. To se spričuje pri sv. ev. Janezu (i». 22) po stariših sleporojenega. Iz tega sledi, da se jc sinedrij zbral med 28. iu 30. meseca tišri-a (sept.) k posvetu o .Jezusovi smerti, kot o krivem preroku. V tem posvetu je bilo sklenjeno, izobčiti, izpahuiti vsacega. ki bo hodil za Jezusom, ki ga hvali za preroka. Jasno je toraj, da bi sinedrij tega ne bil storil, ko bi Jezusa ne bil obsodil za krivega preroka, vrednega ..izpahnjenja" s suiertjo (šamata).
Drugi shod je bil v teku meseca septembra prihodnjega leta. 7S2. p. R. <-.. o miložnosti s|ovi?cir;! La-zarjevega obujenja. V tej seji je govoril veliki judovski duhoven Ivajfa. Sok dokazovanja njegovega je bil: Jezus se ima umoriti, da bo narod rešen (Jan. 11. 50). Voljno iu radostno poterdi sinedrij predlog predsednika Kajfa. Jezusova smert je bila dogovorjena, posvetovana. sklenjena. še preden se je začela pravda, še preden so imeli dokazov, če je kriv; sklenjena pa je bila edino le zato, da se ustavi odrešivno delo, da se mu zapreči čudodelje. da bi se narod k njemu ne shajal in vanj ne veroval. Od tega dne naprej je bilo tedaj sklenjeno, da ga bodo umorili, da ga le v pest dobe (Jan. 11. 53). Ta shod je prejasni dokaz, da Jezus je bil že pred pravdo obsojen.	(Daljp nasl.)
Nekaj prav lepega.
O ranjkem čast. g. Seguru smo čitali nektere tako lepe reči, da bi bilo škoda, ako jih tudi »Danica- ne prinese — marsikterim v spodbudo, drugim v tolažilo.
Še prav mlad je obiskoval neko odgojišc in učiliše, v ktcrern je tudi stanoval. Počitnice je preživel doma, in kadar se je bližal čas poslovljevanja, je bil vedno blizo svoje matere. Rekel je zjutraj: „Mati, zdaj imam še 10 ur pri vas biti." Pozneje: „Zdaj je še 7 ur, zdaj le še 2. . . . ali, le še ena urica je." Potem je odhajal s solzami v očeh, mati pa se je še le jokala, ko je sin odšel.
Kadar je prišel na počitnice, je bil njegov kernir vselej čisto prazcu. Mati je vedila, zakaj, rekla pa ni nič. Le nekoliko dcbelši srajce in perte je dala narediti. „Toliko bolje za ubožnc." si je mislil sin.
Leta !>¡'J je naslikal podobo svojega očeta, grofa pl. Scgur-a. Ta podoba je na razstavi dobila zlato medalijo. Miadi umetnik, ves srečen z njo hiti k materi. da bi ji s tem veselje napravil. Iiazveselivši se zadovoljnosti svoje matere, proda medalijo. to spričevalo svoje slave, da ima več pomočnikov za ubožne.
Razodel je terdni svoj sklep, da hoče biti duhoven, pa svojci so to cenili za prav hud udarec. „Zdaj je za-me zgubljen/ je klicala otožna mati. Pa motila se je. Nobeden njenih otrok ni bil delj časa blizo nje, kakor rprelat" (kakoršno čast je bil pozneje dosegel».
Posebno cenil je to, da kakor naj stareji je bil on sam Bogu posvečen. „Tako je prav." je rekel, „naj-pervo naj so otroci lasti na Božja in njegove C erk v e."
Njegov testament ima dan tako-le zaznamnjan: „Sest in dvajseto obletnico tistega vekomaj blaženega dneva, o kterem sem oslepel." (Bil je namreč veliko let slep.!
Vedno je ponavljal besede: „Vsak dan hvalim ljubega Boga za tri milosti, namreč, da sem mašnik. da sem slep, in da imam presveto Rešnje Telo v hiši."
Gospod pl. Segur ni hotel Boga prositi tega, da bi bil slepote rešen. Le samo enkrat, zdi se. je imel dvom v tej reči. in podal se je k župniku v Ars. kteri je živel v sluhu svetosti. Mislil si je: „Utegnilo bi vender biti, da sem v zmoti in prederznosti. Vsakdo pravi, da s svojimi (zdravimi) očmi bi zamogel čversteje iu bolje delati za ljubega Boga.**
In ko pride Segur k župniku v Ars, vstane med tema svetnikoma pobožen prepir. Oba sta prosila eden o 1 druzega sv. blagoslova, nobeden ga ni hotel drugemu peni dati. Poslednjič mora veuder odjenjati župnik, ki je iiuel zc 7«) let iu je bil torej stareji. Po dolgem pogovarjanji g. pl. Segur reče svetemu župniku: „Ali me nočete morebiti ozdraviti moje slepote V" . . „Milostni gospod.- odverne župnik z Ars-a, ako bi midva ljubega Boga prosila za Vaše ozdravljenje, verujem, da bi najina prošnja bila pač uslišana; toda ako bi bili ozdravljeni. bi manj dobrega storili, kakor pa ste sadaj slepi zmožni storiti."
„Ako ie tako." o.igovoii slepi, „pa o mojem ozdravljanji ne bodeva nič več govorila. Jest sera ravno to že davno mislil, g. župnik, zdaj pa sera vesel, ko sera se prepričal, da ste z menoj ene misli.••
Ko j-j bil ^egur odšel, je «i. župnik Viannev rekel priči.joriiu: „Ta je slepce, ki bolje vidi. kakor rai."
V dan smerti g. Segur a sta dva mašnika, verla dela\(. \ službi sv. Cerk\e molila ol> Scgurovi smertni postelji.
Potem je rekel cucn drugemu: „Bil sem rokodelski učence \ Parni;. Srečam p: i.cki dan g. Segura. Le-ta inc jc blagoslovil iu rekel: Mali. ti moraš biti duhoven. I>al me ¡e v šolo. Le njemu se imam zahvaliti, da sem mašnik. Včeraj sem tukaj maševal. Podelil sem mu svet»» Oidiaiiio. poslednje, ki ga je prejel.
1'ruLi uiilioveu. po iiucnu Alojzij, je bil j>red malo več kot 13 leti šc protestant in podčastnik pri enem
lovskih oddelkov v Blois-u. Tudi on je o neki priliki naletel bogoljubnega prelata, ki ga je miloval, da v zmoti živi.
Iz podčastnika je kmali bil katoličan, potem iz odpušenega podčastnika čverst mašnik, poln iskrene gorečnosti za pridobivanje duš za Boga.
„Ako je tako, pa o mojem ozdravljanji ne bodeva nič več govorila." Kako lepa beseda! Blagor mu. kte-rerau je Božja čast in zveličanje duš nad vse drugo, kakor Seguru!
Iz Mariborske diecezanske sinode.
XVI.
De soleimiitate Aimiversarii Electionis Sitnimi Pontificis
obeunda.
Cum reverentia filialis et siucera pietas erga Sedem Romanam et Apostolicam vivaque cura Ipsa com-munio singulare spccimein fidci vere catholicae constituât et qui visibili in terris Christi Vicario adhaeret, Domini Ipsius nicrabruiu existât: annuentes hujus dioecesanae Synodi vutis una voce expressis statuimus, ut Suinmi Poutiticis Electionis dies verteilte anno quolibet usque ad feliceni trausitum Ejusdem solemnitate quadam excellât atque per totam Dioecesin celebretur.
Quem in tinera in quavis ccclesia parochiali Dominica. praclaudatum Anniversarium praecedeute. fidcles de subsequo festo praeraoneantur. cdoceantur insuper, quae et qualia olticia revereutiac. dilectii-nis et obsequii imo et grati aniini pro tantis beneficiis spiritualibus erga universalem ehristianitatis Patrcin nos ligent; de-ni(juc ad prcces pro incoluraitate et sainte Ejusdem large et enixe fundendas invitentur et indiicantur. cum qui suinino gubernatori ecclesiae suflragia sua apud Deura suppeditat. ipse sibi et bono suo quam maxime consulat.
Die ipsa anuiversaria praefatae Electionis in Nostra Ecclesi cathedrali et, iu iis omnibus Dioeceseos Nostrae, in quibus quotidie Missa choralis aut couveutualis can-tari assolet. non obstautibus rubricis. celebretur Missa votiva solemnis juxta rubricas in Missali Romano suo loco assignatas; in rcliquis vero cclesiis fiât solemnitas isthaec Dominica Anniversarium sequente cum sacro solemui (de dorainica aut festo occuirente) unacum cantu Arabrosiano et oratioue tiuali : .,l)eiis, omnium tidelium pastor."
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Srefe olj».) Presvitli metropolit Goriški so blagovoljno obljubili, da bodo veliki četertek tudi za Ljubi ansko skotijo letos krizmo iu druge olja posvetili. Veliki petek zjutraj ob n se bodo zaraogle dobivati y škofijski kauceliji.
V	Šmartnu pri Kranju so 31. sušca. pretekli ponedeljek, obhajali osmino za r. g. župnikom J. Kra-šovicem. Zbralo se jc bilo 21 gg. duhovnov in polno ljudstva. Bog daj blagemu r. večni mir!
V	Slivi i na Primorskem so zgubili svojega blagega duhovnega pastirja čast. g. Frančiška Kralj i ča. ki je 27. sušca v Terstu v bolnišnici po hudi bolezni in prejetih ss. zakramentih, star -11 let, zaspal v Gospodu. Prepeljan jc bil na svoj dom v Šentvid nad Ljubljano, in 31. sušca ob i» po slovesnih cerkvenih opravilih djan v družinske rake na oudotucra pokopališu. Domači r. priporočajo v molitev iu blagi spomin prijateljem iu znancem. R. 1. P.
Iz Stranic, 27. sušca. <Lepo plačilo za lepo življenje.) Danes smo pokopali blagega moža Filipa Laznika, posestnika iu ključarja cerkvenega. Bil je r. velik dobrotnik naši revni cerkvi; 1. je oskerbel tej cerkvi lep križev pot za 220 gld.; zatoraj je bil tudi tako srečen, da je med tem umeri, ko se je v cerkvi sv. križev pot molil, o!(23 popoldne 25. sušca. Lansko leto je cerkvi oskerbel novo monštrauco. Preč. g. dekan so pri kanonični vizitaciji k cerkvenim očetom le te besede izrekli: Vi imate pač malo monštrauco. tako male še nisem videl; ko bi se kteri dobrotnik znajdel. da bi vekšo novo kupil. In na to je naš blagi Filip hitro prišel in poprosil, naj se na njegove stroške nova mou-štranca oskerbi.
Zato pa ga je Bog na zadnje čudno blagoslovil; letos v god Oznanjenja M. B. Marije po božji službi je sv. spoved opravil in potem sv. obhajilo v cerkvi prejel; potem pa od mertvouda zadet bil je"ptenešen v farovž' kjer je prejel sv. zakrament posledujega olja. Nagla sicer, pa prav lepa smert. Ker je bil duhovnom veduo prijatelj, je tudi v duhovni hiši umeri, vse molitve za umirajoče so se za njega opravile v duhovni hiši. kakor častivec B. D. Marije je njen praznik v Gospodu zaspal. Bog mu daj večni mir in pokoj!
Nam pa daj Bog temu blagemu možu vrednega naslednika.
Na Dobrovi so od 15. do 2* sušca imeli misijon častiti oo. misijonarji ljubljanski, gg.: superijor Böhm, Nežmah in Pogorelec. Pretresljivo in vneto so razlagali ljudem splošne dolžnosti vsakterega kristjana, in enako posameznih stanov, kakor je navada pri misijonih. V resnici se sme in mora imenovati misijon posebno zve-ličansk čas in čas posebnih milosti božjih, /akaj globoko sega beseda božja kakor drugikrat nikdar ne v serca vernikov, ter jih pretresa in meči tako. da sploh vsi, tudi naj bolj lahkomišljeni, in tudi naj bolj terdo-vratni grešniki, ki se niso zmenili za nobeno reč. ne za pridige in keršanske nauke, ne za službo božjo, ne za prejemanje ss. zakramentov, se zdaj pri tacih ljudskih misijonih spovedujejo tako skesauo in poterto/ pa tudi s toliko skerbjo. da se človeku veselja serce taja in se solze veselja udirajo po licih. To pa se godi le zato. ker se pri teh misijonih stori toliko pobožne molitve. ki potolaži neskončno pravičnega Boga. da se tako milostljivo ozira na skesano ljudstvo.
S Teržaščine. 1. aprila. (Bolezen >'n le/:; — deško semenišče; — keršcanske matere in hčere Sionskr: — nor Ubellnm in škofijski oh rejnik; — 7 borjoc; — kri ž. t Nenavadna bolezen tirja nenavadno zdravilo. Današnji Čas boleha za ouševuo vodenico. Bolnik, kteremu se je kri pokvarila, zvodenila, je navidezno debel, pa je le zabuhel in težko se kedaj več ozdravi. Enako je' člu-veška družba v gmotnem (materijalnem) oziru mnogo napredovala. — recimo navidez je dobro rejena — a zdrava kri je marsikje otrovana po skrivuih prekucijskih družbah anarhistov, uihilistov. feuirjev idr. Najzdatniši lek proti tej bolezni je prava kerščau>ka izgoja od perve mladosti in naprej do visokih šol.
Kristus je naročil aposteljnom: rPojdite, učite vse narode.'- Njega oponašajoč pa go>ore tudi prekucnili: ..leite! in svet bo vaš.- Svbel. eden ..učenjakov- zgodovinarjev protestanŠKih pravi: „Wer die Schule besitzt, der besitzt die Herrschaft über die Zukunft und über die Welt" (čegar je Šola. tistega je bodočnost in vlada sveta). Pripozuavajoč silno važnost dobrih učilnic (šol> je sv. katoliška Cerkev že davno vstauovljala in v/der-žavala ter pospeševala Kerščauske šole' v vzhodnjih (orijentalnih) deželah, ter so visokim šolam odbrali zavetnika (patroua; „angeljskega doktorja" sv. Tomaža Akvinskega in se sploh jako zanimajo za šole. Po zgledu
najvisega pastirja si prizadevajo tudi razui katoliški škofje po svojih škofijah vstanovljati iu pospeševati iz-gojilne zavode v kerščauskem duhu. Gledé takih naprav se luilgsp. škof teržaški posebuo odlikuje, ter v dejaiiji odvračuje strastne napade ua svojo osebo, ki so se v zadnjem času v liberalnih (žal, tudi slovenskih) časnikih večkrat ponavljali. V tekočem letu je škof Glavina posvetil domačo kapelico v îiovo vstauovljenem deškem semenišču, v navzočnosti muogih odličnih oseb teržaških iz uajviših krogov. „Naša Sloga" se jadi, da italijanski Ust igilanza ne omenja nič o tej priliki pravega začetnika semenišča, pokojnega škofa Jurja Dobrila? ki ie ce o hrane si pritegoval, da je s primeroma malimi dohodki skup spravil precejšno svoto za vstauovo <ko-hiskega kouvikta; da bi se spodobilo imenovati zavod vGeorgiauum" po Zcriedu ljubljanskega „Alovsianura" in gorskega „Andreanum." No. kar Še ni. pa se znâ zgoditi, saj se ni še kerstilo po škofu Janezu „J lanueirn Zda) imajo gojenci v „Jurjevišču" ali „Ivanišču" svojo Kapelo, kjer se bodo shajali k skupni molitvi za svoje dobrotuiKe, ter gojili oni ..verskonravui" čut, ki se v današnjih, posebno srednjih šolah, muogokrat prezir-»
Mati je perva odgojiteljica in učiteljica otrokom 1 rave matere so steber ne le družiu. ampak cele der-žave. Ker v društvu je moč. so tudi rmaterc kerščau-ske" se združile v posebno družbo, iu „iičere katoliške" so si tudi svoje društvo osuovale. Te dve važni družbi so ¿kot Janez blagoslovili v župnijski cerkvi sv. Jakoba y lerstu 10. februvarija. O tej priliki je bilo okoli 4(» aružbenic obhajauih. Da bi veduo vspešno delovale iu se k pravemu spodbujevale zglednemu kerščauskemu življenju te važne družbe.	(Dalje nasi.)
\ Terstu škofijski list naznanja nasleduie: I Preces diceudae post quodlibet Sacrum sine cantu cdc-bratum ex nuperrimo S. R. Conçreg. Decreto. cum uti appeudix Missae ipsius habeantur. non pr.iemisso nec sequente signo crucis recitentur. — Etiam Oratio rtexis geuibus persolvatur. — Si autem. absoluta Missa Com-muuio fidelibus distribueuda sit. post Free es fiat.
II. Quaerunt nonuulli, utrum diebus, quando Officium fit de feria, liceat celebrare Missas, privatas de Requiem. — Cum nihil hac in re immutatum sit, licitum dicenduin oranino, sive Officium recitetur de feria. sive \otivum juxta receatia Décréta. Vigent ergo semper Rubricae. quae videri possunt in Directorio liturMco pag. 4 et seq. De Missis defunct. Uuaestioiies examine prosvnodali 4. 5 et Ii mrns. Mart.
L theolog i a dogmatica: 1. Demonstretur ecclesiam romanocatholicam esse solain veram ecclesiam Christi, et extra haue uullam esse salutein.
2. Exponatur doctrina catholica de sinetissima Eucharist i a ; et osteudatur. liane esse Sacrainentum et Sacnticium.
o. Quid docet Ecc'esia de Purgitorio?
E theologia morali: 1. Data definitione peccati in geilere, osteudatur peccata mortalia et venialia natura sua a1» invicem esse disrineta. Quid requiritur ad pee-cat um mortale, quid veniaie al ? Potestne peccatum venia le ex genere suo aliquando fieri mortale? Plura peccata venialia possnntne efficere unum mortale V
2. Quid est votum'r Q lomodo distin^iitur? «»nid requiritur ad validitatem voti ex parte voventis. quid ex parte inatcriae? Quasnam ob causas obligatio voti cessare potest ?
o. Quid restitutio in genereV Quis tenetur ad restitutionein? Quid restituendum ? Oinissis ceteris cir-cumstantiis restitutionis. esteudatur quaeuam causae a restitutione excusant in perpetuus. quaeuam ad tempus?
Ex jure ecclesiastico: 1. Quid requiritur ex parte beueficii ecclesiastici. ut conferri possit? Quando bene-
ticium dicitur vacans. et quibus modis vacans redditur? Quibusnain dotibus exornatus esse debet clericus, ut beneficium ecclesiasticum < btinere valeatV
2.	Data detinitione coguationis, exponantur ejusdem diversae species, iudiceturque in quantum cognatio in-volvit impedimentum matrimonii et quo hoc se extendit in singulis speciebus V
3.	Quasnam obligationes habet parochus (curatus) respectu administrationis bonorum temporalium ecclesiae, beneiiciorum et fundationum V
Ex homiletica: 1. Exaretur sermo in Evang. Domin. I. C^uadragesimae demonstraudo jejunium esse salutare sanctumque praeceptum. Exordium quidem et epilogus per extensum, pertractatio vero cum subdivisionibus sum-matim tantum.
2. Quid sunt sermones dogmaticiV An nece* sarii? Quomodo in illis veritates iidei tractandaeV
Tentamen subieruut. et approbati fuere KR. DD. Mathaeus Rebolj et Joseph us Zupan. .Dalje nasi.)
Bosansko. Novi škof za Baujaluko preč. P. Marijan Markovi i, iz frančiškanskega reda, bode 20. mal. travna posvečen na Dunaju v frančiškanski cerkvi, in sicer od apostoljskega nuncija nadškofa Vannutelli-a.
Kakor piše ^Sriemski Hervat," je v Tuzlo dospela ena prednic -Sester božje ljubezni," ter bode pripravljala za zidavo samostanov v Tuzli in Breskem. Del zemljiša so Sestre kupile, drugi del jim bo dala vlada. Tudi v Konjiči se boje začne enak samostan zidati še to spomlad. Tako bode omenjeni red v kratkem imel v Bosni samostanov: v Sarajevem. v Betaniji (zunaj Sarajeva), v Tuzli. Breskem. Kiseljaku. in v Konjiči.
Un^a verska Slavjanov.
l ilija — veselje, moč. mir. sreča, čast! Ali boš kedaj Slavjanov mojih last V žlahtnih sere teli več je kot sto milijonov, Kojih persa hramba so Vam sedem tronov. Glej premile Slave škit, S tem Slavljan si zmagovit.
Unija — veselje, moč, mir. sreča, čast! Ali boš kedaj Slavjanov mojih last V V divni veri rimski kras je umetnije. Vede tcmeljivost. sreča obertnije. Serček! zvezda zemeljska V slogi z Rimom zaigra.
Unija — veselje, moč. mir. sreča, čast! Ali boš kedaj Slavjanov mojih last V Sloga verska, hči nebeška — reda mati! Ti le sinom Slave /naš prosveto dati. Nam najdraži biser si. Tacega na svetu ni.
Unija — veselje, moč. mir. sreča, čast! Ali boš kedaj Slavjanov mojih last V (ilej. kako se bratec bratcu ilobrikuje, Se^er. Jug. Vzhod — vse se poljubuje. Sloga verska Venec si Bratcvske popolnosti.
lilija — veselje, moč. mir. sreča, čast! Ali boš kedaj Slavjanov mojih last V Um. serce! znaš boljši, lepši, slajši vero Od ljubavi vere, ki je nad vso mero V Perstan je zvestobe drag, Ki ga angelj sam da blag.
Unija — veselje, moč. mir, sreča, čast! Ali boš kedaj Slavjanov mojih last?
Eden naj bo vidni Otec — En nevidni; Ena vera strinja naj nas. bratje pridni! Vera ključ nebes imaš. Ti nam slavno večnost daš.
Unija — veselje, moč, mir, sreča, časf! Ali boš kedaj Slavjanov mojih last V Čuj. serce! Premnogi Slave sini mili B-jdo ljubo z Rimskim Otcem se sklenili. Solnce bo takrat serce Za Slavjane ljubljene.	Brojanzki.
Razgled po svetu.
Avstro-ogerski minister je zvezni švicarski vladi naznanil, da dunajski in bernski rudečkarji gotovo imajo med seboj tesno zvezo in občevanje, in da nektere umorstva, storjene v Avstriji, so bile spočete iu skovane na Švicarskem. Toraj svetuje, naj se med Avstrijo in Švico vstanovi porazumljenje. vsled kterega naj se zapirajo in izročujejo rudečkarski in prekucevavski delavci. Vsled te opombe je švicarski zvezni svet do kantonskih vlad poslal okrožnico, da naj poojstrijo čujočnost zoper počenjanja tujih prekucuhov, ki pribegajo na Švicarsko. — Naj bi pa tudi švicarske gospostva popolnoma opustile svoje sovražljivosti zoper katoliško Cerkev: uobro je še znano, kakošna potuha se je nedavno dajala po več švicarskih krajih odpadnikom od katoliške vere itd.
Rim. Ledohovski kardinal je postal kamornik v sv. kolegiju. Lisabonski patrijarh in Napolitanski nadškof pa sta kardinala. V konzistoriji 27. sušca je grof Schimborn poterjen za Budejoviškega škofa, kanonik Schwarz pa za škofa titularnega in za pomočnika kardinalu Švarcenbergu. Frančiškan Markovič. kar srno že zadnjič omenili, je postal titularni škof in apost. namestnik v Banjaluki.
V Pariz se grozne reči naznanjajo o novem preganjanji kristjanov v Tonkingu. Anamska vlada je neki na skrivnem dala povelje, da naj kristjane pokončajo. Poglavar Than-Hoa je sicer pustil, da so ljudje delali s kristjani kakor se jim je zdelo; četerti mandarin ravno tiste okrajine je pa sam na čelo preganjavcev stopil in je kur divjal zoper kristjane. Vse novokeršence. ktere so beriči mogli zasačiti, so tiraii v cerkev in so vse tam k stebrom terdo privezali, nato so nakopičili okrog njih kurjavnih reči in so jih zažgali. To je bil strahoten povleci! Ubogi kristjani, ži\i žgani, so vpili in klicali, vojaki pa so s povzdiunjenimi sulicami v daljnem krogu okoli germade stali.r da bi nobeden ubogih mučencev ne mogel ubežati. Število tako grozno sežganih še ni natanko znano.
Kako bodo laški karbonari. pariški vladni frama-soiii ali pa naši merzivci svoje lastne vere svoj dan osramoteni pričo teh ,.novokeršencev." ki so precej v začetku svojega keršan-kega življenja toliko stanovitnost pokazali!
Pruska verska svoboda, da se Bogu usmili! L. 1*73 je nadškof Ledohovski poslednjikrat v Gnjeznu klerikom delil mašniško posvečevanje. Dane so bile takrat dra-konske .majnikove postave" in postavljenje teh mladih duhovnov v službe je veljalo za protipostavno. Vsacega izmed njih so zadevale visoke denarne globe ali pa dolga ječa in poslednjič veči del pregnanstvo. Pred ločitvijo si je 29 bogoslovcev dalo besedo, da čez 10 let se vsi hočejo zopet zbrati. Bili so mož beseda. V obletnico svojega posvečenja, v juliju 1883. so se sošli vsi razun enega, ki je v Ameriki. Vsi skupaj niso bili nič manj kot 400 mescev v ječah in v delež jim je bilo življenje neprenehljivih nevarnosti in terpljenja. (O ti
očetovska Prusija, ti blago bizmarkovstvo!) Toda Bog jih je ohranil zdrave in neprestrašene. (To je poklic, to so junaški duhovni!) V sporniu so se vsi, okrog svojega višega pastirja postavljeni, dali fotografirati (Kaj tacega naj bi bukvarji izpostavljali. - ne pa člo-vekoklavca Schenka v „demoralizovanje" mladine!) Te podobe bi pač ne želel imeti v svojem „album-u" pruski Falk — takratni kultusminister tacih, ki v red pristopajo.
Amerikanske novice. Učimo se od Ameri-kancev! Liberalci republike Bueuos-Ajreške hočejo vse družbinske kroge v posvetujaštvo zapeljati. Lotili so se zdaj pred Kratkim očimih šol, kakor evropejski verski sovražniki, in hotli so vse verstvo iz njih potre-biti. Že so bili poslanci tako postavo sprejeli: zgodilo se jim je pa kakor magvarskim brezvercem z njih ker-Šanskojudovskim zakonom: zavergel je senat (gornja zbornica) njihovo brezbožnost. In amerikanski katoličani, ki še niso tako mlačni in sprideni, kakor evro-pejska psevdo-inteligencija, so se vsled' tega početja zbudili. V pervo so se nato katoličani vsih strank ze-dinili za en sam načert (program s kterega glavna misel je: „Bramba vere in njenih koristi." (Tam tedaj nimajo tako imenovanih „liberalnih katoličanov," na kakoršne se pri nas liberalci sklicujejo.) Potem so katoličani po vsih straneh pričeli moči vravnavati. zverstovati se. da se prekucuhom vsestransko in krepko ustavijo. Bližnjo spodbudo k temu važnemu koraku jim je dal zoperka-toliški shod ali tabor, kterega se je vdeležilo kake stotine verskih sovražnikov, ki so bili pa po večini evropejski naselci, kteri so cvropejske prekucijske misli in sv. Cerkvi sovražnega duha iz Evrope seboj prinesli iu zdaj išejo strupeno seme tudi tam zasejati.
Katoličani so zvedili, da framasouske lože (beznice) so skovale celo osnovo, kako bodo njih priverženci katoliško Cerkev napadali. In našli so pri več vladiuih členih kakor tudi mnozih poslancih namazanih in sebi naklonjenih ušes. Katoličani se torej tudi zbirajo k navdušeni brambi svojih pravic in sv. vere. Za zdaj že prihajajo iz vsih krajev dežele protesti katoliških volivcev zoper počenjanje poslancev in tudi tistih senatorjev, kteri so glasovali za brezverske šole. Peklenske vrata tedaj škripljejo močno tudi po argentinski republiki, ostalo pa bo le pri škripanji in tisti, ki bodo pri tem narbolj nesrečni, so „Škripači sami", kakor vselej.
B a 11 i m o r s ki n & d š k of v Ameriki je razglasil past. list. v kterem prav ojstro graja odmenjeno oplenjenje rimske Propagande po laški vladi; k Propagandi se šteje tudi amerikanski vstav v Rimu. Nadškof upa, da bo Amerika vmes posegla in s tem civilizaciji in veri v drugič otela to napadano posestvo.
Zahvale.
Pri večkratni družinski bolezni sem se zaupljivo oberuil do N. lj. G. presv. Jezusovega Serca z obljubo, da ako bode pomagalo, hočem potem po „Zg. Danici" razglasiti; in res je takoj odleglo, kar zagotovo Marijni priprošnji pripisujem. Zatorej bodi očitno naznanjena moja pnserčna zahvala N. lj. G. presv. Serca za tolike dobrote!	F. Sajoric.
Na Vačah, 27. sušca 1*S4.
Naj priserčuejša zahvala N. lj. G. presv. Serca' Bil sem obljubil po „Zg. Danici" naznaniti, ki mi je sprosila milost, da sem po hudi iu dolgi bolezni zoper ozdravel. V mojih britkih težavah za smert priprav-ljauega so me moj blagi g. dušui pastir navdajali, naj terduo zaupam in se priporočim N. lj. G. presv. Serca : in res, po gorečih molitvah devetduevuic bil sem uslišan' Čast iu hvala bodi Bogu in N. lj. G. presv. Serca vekomaj!	4 ft
V	A m brusu, 18. sušca 1**4.
Neki oče se je bil hudo zmešal: bil pa ie priporočen v „Zg. Danici" N. lj. G. in raznim svetnikom za pomoč, molilo se je obiluo zanj; in res se mu ie čez nekaj časa zboljšalo in je zdaj popolnoma zdrav. Češeua bodi torej N. lj. G. in svetniki Božji za toliko dobroto ! Priporočujte se v sili Mariji in svetnikom! .1/. S.
Mladeneč se serčno zahvaljuje N. lj. G. presv. Serca za zadobljeno zdravje svoje matere, ki je med opravljanjem te pobožuosti ozdravela, in se še dalje v molitev priporoča, da bi tudi njemu sprosila neko prav posebno milost.	j, y
V	hudi bolezni v gerlu. oberuil sem se. z zaupanjem do N. I j. G. presv. Serca in sv. Antona Pad., ter ob enem obljubil, če mi zdravje izprosita v „Zg. Dan.* razglasiti. Iu res, v kratkem sem bil na Njih priprošujo bolezni rešen, za kar Njima naj priserčno stoteruo zahvalo. r. .1/. A'.
V	Kojskem.
Koledar za prihodnji teden:
7. nial. travna. BI. Herman Jožef. — S. S. Diio-nizij. — [). Velika sreda. S. Marija Ivleofa. — 1«>. Veliki četertek. S. Ecehiel prerok. — 11. Veliki petek. S. Leon I. papež. — 12. Velika sobota. S. Julij I. papež. — Velika noč aii vstajenje G. N. J. Kr.
Brritovslie zudt* \ »•, V molitev priporočeni;
Na milostne priprošnje X. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Ilermagora in Fortunata. naših angeljev varhov iu vsih raših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanja iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pretirehe in veli ke nesreče. To bjdi pred vsim drugim priporočeno v bratovsko molitev. — Iskreno priporočen vsim udom bratovšine N. lj. G. presv. Serca v gorečo molitev mož. ki je vdan igri in pijančevanju; da bi se spreobernil na priprošnjo Matere Marije, sv. Jožefa, in sv. Antona Padvauskega. Ako bom uslišana, hočem zahvalo očitno naznaniti. — Bolna deklica za zdravje. — Zdivjan iu gnjusno zgubljen zakonsk mož živo priporočan v bratovsko molitev za spreoberujenje.
Listek za raznoterosti.
.Molitve z odpustki, ki se zdaj molijo po vsaki tihi sv. maši, natisnjene zadi na podobicah, se dobivajo: pri Milieu i po 2 in po 5 kr. in v katoliški bukvami
(po o kr. !
Das heilige Messopfer, d» giuatisch. liturgisch und ascetisch erklärt von Dr. Nik. Gihr, tretji zboljšaui iu pomnoženi natis. Freiburg. Herder	velika knjiga
z blizo *u0 stranmi, kteri „Stimmen ;t. Laach" dajejo pohvalo, da ne vedó boljšega iu prnnmiiscga dela za noyinet» duhovskega stanú. kakor tudi v duhovstvu ostarelim mašuikom. Novi izdaji je pridjan obširen -Alphabetisches Namen- und Sachregister." — Cena 1 gld. 50 kr. (v katol. bukvami i se zdi precejšna, kdor pa knjigo le nektere minute malo pregleda, bode vidil. da tako silno koristno iu lepo zloženo delo ni nikoli pre-plačano.
Frančiškanski red vstauovlja v Rimu. blizo Late-rana, novo napravo za višji nauke. V tem učilišu se
imajo zbirati naj zmožniši udje tega reda iz vsih delov avetá v ta namen, da se v svojih naukih še bolj dover-šeuo izurijo. Sv. Uče Leon so silno razveseljeni zarad tega marljivega djauja v omenjenem redu. To bode brez dvoma marsiktere mladenče spodbudilo, da bodo skušali serafinskemu redu posvetiti se. toliko bolj, ker jemljejo se zdaj tudi že po doveršenem četertem gimnazijskem razredu. Bog obudi pa tudi dobrotnikov za njih odgojo, ker sliši se, da vlada pripomoč deli le do nekega določenega števila.
Lep roket (koretelj) je eden gospodov popustil v Šenklavžu o pokopu r. milgsp. škofa; čigar je, naj ga vzame, da bo imel kaj pri posvečevanji novega Škofa.
Lakoiuni trinogi. Neki oderuh na Dunaju je vzél 170 odstotkov obresti od sto, in bil je obsojen na en tedenček hude ječe in 100 gld. globe. „Eco„ pristavlja : koliko tacih pritožb bi se moglo storiti tukaj pri nas, kjer nekake osebe zahtevajo po 10 soldov obresti na teden za 1 gld., tedaj po 520 gld. percentov na leto!
Potres. V Djakovem je bil 24. sušca zvečér proti U hud potres, ki je terpel 10 sekund. Poškodvauih je veliko hiš in župnijska cerkev. K sreči je zala nova stolnica ostala brez škode.
Iz dijaške kuhinje. Tatinska za ministrovo bla-gajnico sta bila mesca svečan in sušeč: per v i je odnesel v ljudsko kuhinjo 13(J gl. 91 kr., drugim raztrosil pa 37 gl. 7 kr.; drugi v ljudsko kuhinjo 155 gl. 45 kr., drugod pa 35 gl. 92 kr. Skupaj Čez 368 gl. Hvala Bogu in prijateljem naše mladine, da minister še ni pod O, če tudi se včasi nalo za ušesi pogrebe, kadar kak boben sliši. Zato so pa mladenči hvaležni: tudi mali iz začetnih šol (njih čez 20) so skor vsi prav dobro in dobro opravili. Kdor na tem polji seje, déla za vso našo domovino! Lepo delo!
Duhovske spremembe.
V Teižaški škofiji. Umeri je 7. sušca preč. g. Jan. Jelenec, župnik v Sovinjaku. star 44 let. Bil je družnik bratovšine sv. Križa. R. I. P. — Preč. g. Ant. Turok je postal župnik dekan v Kastvi. — Čast. g. BošJ. Marchio je imenovan kanonik kurat v Piranu. Čast. g. K ar. Znidarič gre za administr. v Sovinjak. — Čast. g. Dom. Buli o, koop. v Bujah, bode administr. v Kostaneji. — Čast. g. Jak. Sajovec, kapelan v Gradišču, je postal administr. za Kerb une, ua njegovo mesto pride čast. g. Fr. Peculič. — Čast. g. Fr Kraljič, kapelan v Slivji. bolan, ima za tri mesce pokoj. Umeri (gl. Ogl.)
Kirmanje mesca majnika: 4. v Roču, 5. v Humu. O. v GrimaMi. v Kaščergi. 10. v Zamasku. 11. v Ter-vižu, 12. v Kringi, 13. v Tinjanu, 14. v Vermu. 15. v Gornjem gradu, 25. v Novigradu, 20. v Humagu, 27. v Salvoru, 29. v Kerkavcu; 14. rožnika v Valmovrasi (tudi za Sočergo). 15. v Kubedu, 10. v Loki, 17. v Pasja vasi. 21. v Tinjanu.
Kdaj se sme v Ljubljani zvoniti angeljevo češenje zvečer v mescih mal. iu vel. travna iu rožnika?
Od 1. nedelje v aprilu ob Tih; od 2. ned. v apr. ob 7',4; 4. ued. v apr 7v«. Od 1. ned. v majniku ob 73 4 ; od ned. v majn. ob Od 1. ned. v rožniku 81/».
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Čast. g. dr. J. Dolenec 3 gld 10 kr — Mart. Friškovič 1 gld. — Prečast. g.
dekan M. Kožuh 5 gld. — Čast. g. župnik Ant. Jamnik 5 gld. — Nekdo 3 gld. — Neka dobrotna gospa 5 gld.
—	Oseba po čast. g. A. Žlogar-ju 2 gld. — Čast. g. župnik Fr. Dolinar 2 gld. — Čast. g. župnik Fr. Rihar 10 gld. — Čast. g. župnik Al. Stare 5 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Iz Štajarskega čast. g. Fr. Verlič 10 gld. — Iz Planine po čast. g. župniku Fr. Riharji 3 gld. 40 kr. — Iz Vodic čast. g. župnik Tom. Kajdiž 50 gld. za srečke vv. 223—227.— Čast. g. dr. J. Dolenec 2 gld. — Čast. g. župnik A. Košir 10 gld. (za 40 srečk v. 019 in dodatek 2 gld. — Fara Rova in čast. g. duhovni pastir 4 gld.
Za cerkev v Bohinjski Bistrici: Iz Planine po čast. g. župniku Fr. Riharji 4 gld.
Za sv. Očeta: Iz Sorice po čast. g. žuj iku 3 gld.
—	Fara Rova in čast. g. duhovni pastir 2 gld.
Za sveto Detinstvo: Iz Planine 1 gld. — Iz Šmartna pri Kr. čast. g. administ. Gr. Šlibar 23 gld. 83 kr. — Po čast. g. dr. Jož. Dolencu 12 gld. — Fara Rova in čast. g. duhovni pastir 2 gld. — Iz Novega mesta posl. čust. P. Metod 10 gld. 80 kr.
Za opravo ubožnih cerkev: Iz Leskovca po čast. g. Fr. Grivicu 25 gldv— Iz Škocijana pri Turjaku 10 gld.
—	Iz Javorji pri Škofji Loki 10 gld. — Iz Goričico 04 gld. 20 gld. — Od Sv. Jakoba ob Savi 10 gld. — Z Zlatega polja 8 gld. 55 kr. — Z Vojskega 15 gld. —
—	Z Rateč 5 gld. — Iz Godoviča 18 gld. — S Kamne gorice 25 gld. 10 kr. — Iz Hrenovic 15 gld. — Iz Polja po čast. g. Jan. Kobilicu 23 gld. 35 kr. — S Prežganja 10 gld. — Iz Planine po čast. g. župuiku Fr. Riharju 10 gld. 00 kr. — lz Novega mesta posl. čast. gvard. P. Hugolin 0. gld. — Fara Rova in čast. g. duhovni pastir 2 gld.
Za kapelo sv. Jožefa v Kuteževem: Nekdo 1 gld. — Čast. g župnik Al. Stare 1 gld.
Za misijon v Bulgariji: Jan. Dular 1 gld. — Nekdo 3 gld.
Za misijon Čast. gosp. I al. Laha: Nekdo 1 gld. Za bratovšino Xaše ljube Gospe presv. Serca: A. Milicar 1 gld. — Čast. g. dr. J. Dolenec 1 gld. — M. Dimic 50 kr.
Za najpotrebnisi misijon: Iz Novega mesta posl. P. Hugolin 4 gld.
Za, bratovšino sv. Leopolda: Po čast. g. administr. Greg. Šlibarji iz Šmartiua pri Kr. 2 gld. «9 kr. Za Bosno: Iz Plauine 1 gld. Za azijski misijon : Fara Rova in čast. g. duhovni pastir 2 gld.
Z", afrikanski misijon: Fara Rova in čast. g. duh. pastir 2 gld.
Za a mer ikonski misijon: Fara Rova in čast. g. duh. pastir 2 gld.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Fara Rova in čast. g. duhovni pastir 1 gld.
Za kak dober namen: Čast. g. župnik Al. Stare 2 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. C. Vf. K. v Kojskem: Za take reči se nič ne plačuje; tako imenovanih inseratov „Dan." ne sprejema. — J. Zv. v Vojnov.: Naznanili smo opravnistvu in upamo, da ste že dobili. — G. V—č v Str.: Vse opravljeno. Pozdrav od zadevnih strani, hvala, vesele praznike! — G. K. G. v R.: Bode se vravnavalo po Vaši želji; Bog plati!
Odgovorni vreduik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.