C. kr. zavod za visjo vzgojo dnhovnikov na Dnnaji. (Dalje.) Ravaatelji zavodu. Poleg glavaega predatojaika ali aadravaatelja postavijeai ao od svetlega cesarja še štivje ravaatelji, ki vsi v tej hiši stauujejo. Vsi se trudijo s tem. da mlade duhovaike, ude tega zavoda, pripravljajo na oae atroge izpite ali velike akušaje, katere jim treba prestajati, predao poataaejo doktorji bogoslovja ali sv. pisma. Edeu izmed teh štirih ravaateljev opravJja še posebao službo špirituvala ali duhovaega očeta te hiše, drugi pa službo hiaaega oakrbaika ali krušaega očeta te družiae. Vaeli ravaateljev. (brez aadravaateljev) bilo je od začetka doalej že 38; med ajimi le trije Sloveaci. Prva dva bila sta Kraajca, a tretji, sedaj tam bivajoči, je štajaraki Sloveaec. — Pokojai kaezoškof Ljubljaaski, dr. Jeraej Vidmar, bili so temu zavodu ravaatelj do 1. 1859, dokler jih svetli ceaar aiao izbrali za Ljubljaaskega kuezoškofa. Vedao bolehai včakali so viaoko starost 81 let. Umrli so v svojem rojatnem mestu v Kraaji dae 17. maja 1. 1883, kamor so se bili preselili, ko so jira bili sv. Oče dovolili, višjepastirsko palico škofije Ljubljaaske odložiti. Drugi Sloveaec — ravaatelj zavodu — bil je c. kr. dvorai kapelaa dr. J. Kulavic sedaj korar stolae cerkve ia ravaatelj dubovšaici v Ljubljaai. Svetli ceaar ao mu dovolili v znameaje posebae zadovoljuoati. da vedao aoai aaslov ,,c. kr. dvoraega kapelaaa", a av. Oče imeaovali ao ga svojim apoatolakim protoaotarijem ter mu dali pravico do škoflje kape. Na Kulavičevo izprazajeao meato poklicali so svetli ceaar za ravaatelja ia hišaega goapodarja v Avguatiaej zopet iŠloveaca, a to pot prvič duhovaika škofije lavaatake, bivšega profeaorja bogoalovja v Mariboru, g. dr. M. Napotaika, svetovalca ka.šk. koazistoriju lavaatakemu. Poleg tega aašega slavaega rojaka so sedaj temu zavodu ravaatelji še 'aasled.aji gg. c. kr. dvorai kapelaai: dr. Fraac Lauria, c. kr. profeaor cerkveuega prava aa vseučelišči Duaajakem, dr. Kolomaa Belopotoczky ia dr. Fr. Nagl, ki je ob eaem duhovai oče ali špirituval.*) To preimeaitao službo špirituvala je opravljal zaduja leta g dr. Karol Haubaer, ki je laai *) Ravnokar so ga svitli cesar imenovali v ravnatelja zavoda deli' Anima v Rimu. poatal kanonik kapitola metropolitakega pri sv. Štefaau aa Duaaji. Nekdaj ao opravljali to službo sedaaji kaezoškof graški, dr. Jaa. Zwerger, toda uiao z Duaaja priali v Gradec, ampak iz Trideata. kjer so bili do 1. 1867. atolai prošt ia deaaa roka pokoj. kaezoškofa Riccaboai. Marsikaterega vtegae zaaimati, če izve, da so prvi škof ali ,,primas" vaega Ogerskega kraljeatva, aadškof Ostrogoaaki, kardiaal Simor aekdaj bili ravaatelj temu zavodu. Prealavai možje, zvezde prve vrate aa Avstrijakem obaebji st. katoliške cerkve, kakor a. pr. pokojai škof dr. Feaaler v ŠeatHipolitu, zvečaeli škof Rudigier v Liacu, aekdaaji aloviti špirituval dr. Alojzij Scblor v Gradcu bili so v svoji prvi možki dobi ravuatelji Friataaeju. Kakor letošuji ,,koledar družbe sv. Mohora" (za 1. 1889 str. 41) priouje, bili ao sloviti škof Djakovski Josip Juraj Strosanjayer, vladika boaeaaki ia sremaki v viharaih letih 1848. ia 1849. vodja v tem dubovaiškem zavodu aa Duaaji. Iraeaa ostalih ravaateljev, če izvzamemo dr. J. Daakota, ki je v obširaej kajigi dokazal, da je sv. Hijeroaim luč belega dneva zagledal v Štrigovi pri Ljutomeru leta 331. — ako tega ae štejemo, pa ao vaa ostala imeaa ravaateljev aam Sloveacem aepozaaaa. Pa tudi oaa so vaekako spoštovaaja vredaa, ker ,,v vsakem teh imea", piše ajihov pozaatelj, ,,tiči kos zgodoviae, vsaj za kraj, iz katerega je kateri bil doma". Udje zavodu. Ustaaovljea je bil ta zavod za dubovaike, svetovujake vseb škofij celega ceaarstva, ki želijo aa Duaajaki visoki šoli ae izaolat do doktorstva bogoalovja. Priti v zavod ali va aj sprejet biti zamore le tisti duhovaik, katerega svetli cesar aa priporočbo doticaega akofa v to hišo pokličejo. Tako vzprejeti poataae ,,ad" (membrum) zavoda. Ker avetli cesar aarai aprejem ljejo ude ia vse ravaatelje temu uatavu aastavljejo, zato ta aaprava po vsej pravici aosi aaslov, ,,oeaar8ko-kraljevskega" zavoda. Vaaki ud zavoda preakrbljea je tam a braao ia z vaemi potrebaimi rečmi, dokler avojib atudij ali aaukov ae dovrši. Razume se, da v tem hramu vlada dobrodejea mir ia aailepši red, kateremu se mora vsaki prebivalec te hiše aepogojno podvreči. Uradai ia ,,občevalni" jezik v tem zavodu je vže od aekedaj latiaaki, v katerem ae večiaoma vsi strogi izpiti delajo. Navadao aahaja se aad 30 duhovaikov iz razaib škofij ia tudi različaib. katoliških obredov. Tako je a. pr. v aovem letu vatopil katoliški dubovaik Velikovaradiaec. ki av. mešo po grškem obredu služi. V aovejšem času aabajata ae poleg avatrijako ogerskih podaaikov še po dva duhovnika iz ,,Nove Avstrije". t j. iz Bosae ia Hercegoviae. Za vzdrževaaje biše, ajeaih ravaateljev ia udov potrebeu deaar dobiva se za avatro-ogerske podaaike iz verozakoaskib zalogov razaih dežel, oaa dva dubovaika iz Boane ia Hercegoviae vzdržujejo pa svetli cesar aa svoje lastae atroške. Doslej bilo je iz Bosae 6 dubovaikov v tem zavodu. Prvi ,,Bošujak" odlikovaa z diplomo ^pismom) doktorja bogoalovja ostavil je Duaajsko uaiverzo ia ta c. kr. ustav 1. 1886. Njemu aledila sta kmalu dva druga Boaaaaka doktorja sv. piama. Cetrti, ki aedaj apisuje zgodoviao toliko zaslužaih Boaaaakih fraačiškaaov, vtegae čaat doktorja bogoslovja doaeči poprej, predao te vrste beli daa zagledajo. Ker so v aovejšem f-asu dosegli tudi posamezni samostaui od svetlega cesarja to milost, da smejo na avoje stroške svoje ,,doktoraBde" (t. j. duhovaike, ki se za doktorje šolajo) v ta c. kr. zavod pošiljati je število udov zdatuo poskočilo. Od začetka doslej izobraževalo se je v tem zavodu vže aad 800 odgojeacev razaih škofij, razBih jezikov. Zato pa tudi v cerkvi sv. Avguštiaa aa Duaaji zamoreš dobiti apovedaika aleheraega jezika, ki se pod našim ceaarjem govori. Ta zavod predobro pozaajo tudi listoaoše Duaajski. Ce kakšuega aaalova ae morajo razvozljati, tečejo ž ajimi v Avguatiaej, da jim ga tam raztolmačijo, ako ga je aploh tolmačiti mogoče. (Dalje aledi)