22. štev. V Ljubljani, dne 11. decembra 1909. Leto I. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto In velja do konca tega leta 1 K za Avstro-Ogrsko, 1 marko za Nemčijo, 2 liri za Italijo in */> dolarja za Ameriko. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Horodnost in vero. Bivši srbski minister in odličen književnik Ivan G j a j a je napisal za naš list (a - le uvaievanja vreden članek: Za veliko nalogo, da se ustvari in učvrsti čim največja vez, čim najširše in čim najmočnejše edinstvo med jugoslovanskimi narodi, je mnogo važneje in nuj-ueje, da odstranjujemo vse ono, kar nas razdružuje in razdvaja, kakor da vedno in vedno poudarjamo in okrepljujemo ono, kar nas veže in spaja. Korist in potreba čim najožjega zbli-žanja in čim najpristnejšega edinstva ste veliko ložje pojmljivi javnosti, kakor trudapolno delo, da sc odstranijo vse napake, ki to edinstvo zavirajo in preprečujejo Od teh zaprek je ona največjih in najtežjih: razlika v veri Mi južni Slovani smo sc naselili na križišču, na mejni točki med tremi verami — med katoliško, pravoslavno in mohamedansko. Te tri različne vere so nas dobile v oblast, so nas razdvojile in razcepile. Vzgojna moč verske izključnosti treh svetovnih ver nas je zapredla v svoje mreže ter nas razdelila na tri odtujena, drug drugemu sovražna plemena — Slovence, Hrvate in Srbe. Ob tej verski različnosti se je do danes razbijala tako narodna sorodnost, kakor tudi istovetnost prosvetnih in političnih koristi, sploh vse, kar nam jo razen vere skupno. Za vsakogar, ki se s količkaj pravice prišteva v vrsto novodobno naobraženih ljudi, je jasno, da ni narodnost v prav nobenem oziru odvisna od vere. Vkljub temu pa je takisto nesporno, da se na našem slovanskem jugu še danes mešajo pojmi o narodnosti s pojmom o veri in da je verska razlika še dandanes naj-silnejša zapreka oni bratski slogi in onemu prosvetljenemu edinstvu, za katerim teži vsak pameten Jugoslovan. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 20 vin., vsa stran 60 K, pol strani 30 K, četrt strani 15 K, osminka strani 8 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Stoječ na tem brezmiselnem stališču, da sta narodnost in vera nekaj skupnega in da razlika v veri ustvarja različnost tudi v narodnih, gospodarskih in političnih vprašanjih, je povsem naravno, da skušajo tisti, ki so nasprotniki našega narodnostnega edinstva, v svojo korist izrabljati to razliko v veri in da se poslužujejo vseh sredstev, da bi to versko razliko vzdržali ali jo celo poglobili in poostrili. Odtod tudi izvira dejstvo, da so na našem slovanskem jugu duhovniki vseh treh ver najizrazitejši narodni in politični dc-jatclji v medsebojni borbi in v medsebojnih prepirih. Vsa vprašanja o veri je torej treba izločiti iz vseh teženj in stremljenj po jugoslovanskem edinstvu. Zato je treba tudi dosledno pobijati vsak poskus, da bi se narodnost spravljala v zvezo s pojmom o veri. Ta dva pojma ne stojita v nobeni medsebojni zvezi in tudi nista odvisna drug od drugega. Prepričanje, da je koristno in potrebno, ako se versko vprašanje izloči iz vseh skupnih teženj, mora roditi kot nujno posledico največjo versko znosljivost, spoštovanje vseh verskih navad in čustev po-samnih jugoslovanskih narodov. Kakor smo razcepljeni na tri vere, tako je povzročil naš zemljepisni položaj, da smo razdeljeni tudi v pisavi — v abecedi. Vsi vemo, kako nas ta razlika v pisavi drug drugemu odtujuje in koliko povzroča zaprek medsebojnemu bratskemu občevanju ter prosvetni in književni vzajemnosti. Cirilica ima za se to, da sta jo ustvarila za Slovane Ciril in Metod in da jo piše pretežna večina slovanskih narodov. Latinica pa se odlikuje po tem, da so njene črke vzete iz abecede najpi osvetljonejših narodov na svetu. Iz tega sledi, da je prav tako nesmiselno slaviti Cirila in Metoda, a obenem zamotavati ali preganjati cirilico, kakor bi bilo neumestno, odtujevati se latinici. Dopisi se naj frankirajo In pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma' v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo npravoišivo „Slo». Dona"»Ljubljani. Z ozirom na to bi bilo potrebno, da bi se na slovanskem jugu učili obe pisavi - latinica in cirilica, to tem bolj, ker se je obeh povsem lahko naučiti, vsaj lažje, kakor Angležu in Francozu samo ene njegove pisave. Dotaknil sem se tu mimogrede vprašanj, o katerih bi bilo potrebno govoriti obširneje. Za sedaj bodi to dovolj. Morda bodo te vrstice zadostovale, da se bo jelo temeljito razpravljati o vprašanjih, ki sem jih sprožil samo mimogrede. Skupni jugoslovanski stvari bi bilo to samo na korist. Končno naglašam še to - le: Najnaprednejši narodi ločijo vero in cerkev od države, ne da bi s tem žalili verska čustva ali kršili versko svobodo. Menda smo že tudi mi Jugoslovani — Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari — na tako visoki stopnji, da lahko odločimo vero vsaj od narodnosti, da nas vera v prihodnje ne bo zavirala v ustvarjanju našega narodnega edinstva, k čemur nas silijo vse naše narodne koristi in vsa naša skupna bodočnost. Politični pregled. Avstrija. Položaj v državnem zboru je prav takšen, kakor je bil pred tedni. Slovanske stranke, združene v »Slovanski Enoti«, zahtevajo, da odstopi Bienerthova vlada in da napravi prostor pravičnemu in nepristranskemu ministrstvu, v katerem bi naj bilo razen ministrskega predsednika in domobranskega ministra 5 Slovanov in 5 Nemcev. Nemci, ki so navajeni, da so imeli v vsakem ministrstvu pretežno ali bolje rečeno dvotretjinsko večino, seveda o tej zahtevi nečejo nič slišati in se vsled tega z vsemi štirimi upirajo vsaki spremembi v Bienerthovem ministrstvu. Ker jih v tem njihovem odporu podpirajo tudi najvišji krogi, ki nič radi ne vidijo, da bi Slovani prišli do odločilne besede tudi v ministrstvu, je prav lahko mogoče, da bo Bienerth še nadalje ostal na krmilu in da bo skušal vladati brez državnega zbora. Morda bo skušal slovansko moč v poslanski zbornici streti s tem, da bo zbornico razpustil in razpisal nove volitve. Toda veliko vprašanje je, ako se mu bo posrečilo doseči, da bi slovanski narodi izvolili take poslance, ki bi pred njim ležali na trebuhih. Sicer im naj store najvišji krogi, karkoli jim je drago, tega ne bodo več preprečili, da bi Slovani z vsemi sredstvi ne delovali na to, da se jim dado po državnih ustanovnih zakonih zajamčene pravice. Slovan stopa na dan in ni je več moči na svetu, ki bi mogla zabraniti njegovo zmagonosno pot! Hrvatska. Vladi bana barona Raucha bije že smrtna ura, zato se trudi na vse kriplje, da bi pred svojo smrtjo izvedla še čim največ svojih načrtov. Kakor vsak oče pred bližajočim se koncem skuša preskrbeti svoje otroke, tako se tudi baron Rauch in njegova lepa družba trudita, da preskrbita svojim ljudem čim najmastnejše službe. Pri tem se seveda ban baron Rauch čisto nič ne ozira na zakon ali na sposobnosti dotičnih svojih ljudi, marveč gleda samo na to, da jim preskrbi topla in udobna zavetišča. Tako sta ban baron Rauch in podban čuvaj spravila že vso svojo žlalito in vse svoje prijatelje pod streho, nesrečna Hrvatska pa plačuje za to sodrgo! — V četrtek se je pričel pred dunajskimi porotniki proces proti profesorju dr. Friedjungu, ki ga tožijo hrvat-ski in srbski narodni poslanci, ker jih je obrekoval, da so podkupljeni od srbske vlade. Povzročitelja tega obrekovanja sta hrvatski ban in minister zunanjih del grof Aehrentlial. Ker nima toženec dr. Friedjung, kakor se kaže, nobenih dokazov za svoje obrekovanje, bo skoro gotovo, da bo obsojen, a z njim bo v prvi vrsti obsojen tudi ban baron Rauch. če sc to zgodi, bo Rauch prisiljen odstopiti in z njim bo tudi konec strahovladi na Hrvat-skem. Ogrska. Kakor na Avstrijskem, tako tudi na Ogrskem še vedno ni končana ministrska kriza. Vladar neče sprejeti predlogov madžarskih strank, a se tudi ne more odločiti, da bi nastopil proti madžarskim težnjam, ki očividno merijo na to, da se Ogrska popolnoma loči od Avstrije. Krogi, ki so baje dobro poučeni, pravijo, da bo padla končna odločitev vladarjeva koncem tega tedna in da bo imenovan za ministrskega predsednika bivši hrvatski ban grof Kliuen - Hedervary ki bo razpustil državni zbor, izvedel nove volitve in baje tudi uveljavil volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. Nemška svoboda. V Katovicah v pruski Šleziji so se nekateri uradniki in učitelji smrtno pregrešili proti državi in cesarju. Pri občinskih volitvah so namreč glasovali za poljske kandidate. To je bil tako velik zločin, da ga je ukazal kaznovati sam cesar Viljem. Poslal je namreč okrajnemu glavarju svojeročno pismo, v katerem so stale v latinskem jeziku besede: »Nihče me naj nekaznovano ne žali.« Glavar je razumel ta migljaj: učitelje, ki so glasovali za poljske kandidate, je premestil v najoddaljenejše poljske vasi, proti uradnikom pa je uvedel službeno preiskavo. Taka je svoboda pod prusko pikelhavbo! Balkanska zveza. Po prvotnem načrtu bi v balkanski zvezi morale biti združene vse balkanske države. Kakor pa vse kaže, bodo v to zvezo vstopile samo slovanske države: Srbija, Bolgarska in črna gora. Po poročilih iz Sofije, sta se Bolgarska in Srbija o zvezi dogovorili v vseh podrobnostih. V svrho, da pridobi za to zvezo tudi Črno goro, je te dni odpotoval na Cetinje bivši srbski ministrski predsednik general Sava Gruič. Italija. Ministrstvo Giolitti, ki je bilo Avstriji prijazno, je padlo, ker mu je zbornica izrekla nezaupnico. Novo ministrstvo je sestavil Sonino, ki je na glasu kot velik prijatelj Francozov in hud sovražnik Avstrije. Z ozirom na to prerokujejo nekateri. da ne bo dolgo, ko bo Italija izstopila iz zveze z Avstrijo in Nemčijo. Črna gora. Junaška črna gora zdihuje sedaj pod strahovlado kneza Nikole, ki je na svoja stara leta postal krut nasilnik. Pred meseci je dal več uglednih veljakov iz plemena Kučev zapreti, češ, da so snovali zaroto proti njemu. Dasi se jim ni moglo ničesar dokazati, so sodniki, sami neuki ljudje, sedem izmed njih obsodili na smrt, ostale pa v 10 do 20 letno ječo. Smrtna obsodba je bila takoj drugo jutro izvršena. Da je ta strašni dogodek izzval silno ogorčenje ne samo v črni gori, marveč med vsemi Slovani, je jasno. Kakor zatrjujejo vesti s črnogorske meje, je v Vasojevičih prišlo do pravcate ustaja. Vojni minister Marti-novič se je z dvema bataljonoma napotil v Vasojevič. Tu je zavzel dve vasi ter aretiral 80 najodličnejših mož. Bati se je, da ne izbruhne revolucija v vsi državi. rnsm Razgled po Slovenskem. r Glavni zbor »Narodne stranke za Štajersko.« V »Narodnem domu« v Celju se je vršil v sredo III. glavni letni zbor »Narodne stranke za Štajersko«. Udeležilo se ga je okrog 200 zaupnikov iz vseli okrajev Spodnje Štajerske. Kot zastopnika kranjske in goriške narodne-napredne stranke sta bila navzoča deželna poslanca dr. Ivan Oražen in Andrej Gabršček, ki sta v svojih pozdravnih govorih naglašala potrebo skupnega delovanja vseh naprednih strank na Slovenskem. Koncem njihovih govorov je prišlo do navdušene manifestacijo za ustanovitev vseslovenske napredne stranke. Na to je poročal državni poslanec Fran Roblek o svojem delovanju in o splošnem položaju. Obenem je tudi po jasne val, zakaj poleti »Zveza južnih Slokanov« ni vstopila, v obstrukcijo, marveč je raje ostala v najstrožji opoziciji proti vladi. Deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec je razpravljal o razmerah v deželnem zboru ter podal poročilo o svojem delovanju v tej korporaciji. Splošno poročilo o strankinem delovanju je podal tajnik Janko Lesničar, o gospodarskem delu pa je referiral dr. Anton Božič. V izvrševalni odbor so bili izvoljeni: predsednik: dr. Vekoslav Kukovec; podpredsedniki: župan Šinko iz Središča, župan Širca iz Žalca in dr. Anton B o žič; odborniki: Pahernik, Mahne, dr. R. Karba, Miloš Štibler, Ivan Prekor-šek, dr. Koderman, Iv. Malus, dr. Kalan, Fr, Brinar, Fr. Voglar, dr. Gvidon Sernec, Fr. Roblek, Vinko Ježovnik, dr. Vladimir Sernec, dr. Fr. Lipold, Andrej Oset, dr. L. Stiker, Janko Lesničar in Vekoslav Špindler. V glavni odbor je bilo izvoljenih 52 zastopnikov iz vseh spodnještajerskih okrajev. Zbor je izrekel popolno zaupanje strankinim poslancem Fr. Robleku, V. .Te-žovniku in dr. Kukovcu ter jih pozval, naj kakor doslej tudi v bodoče požrtvovalno in neutrudno delujejo v prospeh stranke in slovenskega naroda vobče. Vso predlagane resolucije so bile z velikim navdušenjem sprejete. Imed sprejetih resolucij navajamo te-le: za ustanovitev vseslovenske napredne stranke, proti ponemčevanju ljudskega šolstva na Spodnjem Štajerskem, za uspešno gospodarsko delo, proti nameravanemu novemu davku na vino, o uredništvu in strankinem časopisju itd. Končno se je državnima poslancema Robleku in Jcžovniku naročilo, naj neomahljivo vztrajata v najodločnejši borbi proti vladajočemu sistemu Biener-thovega ministrstva. V Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje zavezali prispevati sledeči p. n. gg.: 493. »Prva dolenjska posojilnica v Metliki« (plačala ‘200 K); 404. Oset Fr., Fala ob Dravi pri Mariboru; 495. Wesiak Valentin, Prevalje, Koroško; 490. Počkaj Fran, hotelir v Trstu; 497. Člani novomeške prosvetne podružnice: Kobe Er- nest, Kobe Viktor, Mramor Fr., Skale Otmar, Tauželj Iv., vsi pravniki; 498. Mestno županstvo, Kamnik; 499. Finančni uradnik št. I. (z željo, da se imovitejši g. uradniki tudi priglase); 500. f Jos. Rob- lek, bivši laborant v Tržiču (plača za njega mesto nagrobnega spomenika lekarnar gosp. Hugo Roblek iz Tržiča); 501. Beg Ante, potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (plačal 20 K); 502. Zemljič Ivan, sodnik v Ormožu (plačal 10 K); 503. Dr. Anton Žižek v Ormožu (plačal 40 K); 504. Pavla Omulčeva, odvetnikova soproga v Ormožu; 505. »Narodni kvartet« v Ormožu (plačal 00 K); 500. »Narodna dekleta« v Ormožu (plačale 20 K); 507. Anton Kržič, c. kr. profesor v i>. na. Lunovcu pri Veliki Nedelji (z dostavkom, da prispeva samo napredni »Družbi«; 508. Ivan Veselič, trgovec v Veliki Nedelji; 50!). Milkina pušica v Tišin (plačala 40 K). r Družita sv. Cirila in Metoda ima v zalogi božične in novoletne razglednice. Rodoljubi, segajte po njih! Dosedaj smo prejeli še malo naročil. Posnemajte vrle brate Čehe, ki so pokupili že v mesecu novembru 120.000 razglednic v prid »Češke obrambne šolske družbe.« r V korist družbi sv. Cirila in Metoda prodaja trgovec gosp. Pavel Magdič v Ljubljani umetniško izdelane »fine« narodne znake z nionogramom Družbe sv. C. in M. — Ti znaki se nosijo lahko kot igle za kravate, zaguinbnice, kot gumbi za zapestnice, priveski k verižicam, kot bro-ške za dome. Znaki se priporočajo za božična in novoletna darila. r Slavne podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se vljudno prosijo, da blagovolijo prispevke še tekom tega meseca glavni družbi poslati, to pa radi tega, da se more pravočasno letni račun zaključiti. Prosimo! r Podpore gasilnim društvom. Deželni odbor je priznal za leto 1909 podpore iz stražno-gasilnega zaklada nastopnim prostovoljnim gasilnim društvom: Ljubljana 000 K; po 200 K: Ambrus, Mirna, Podkoren, Stara Vrhnika, Št. Peter pri Rudolfovem, Št. Vid pri Zatičini; po 150 K: Bela cerkev, Bled, Dravlje, Kašelj, Kropa, Ledine, Ljubno, Mirna peč, Moravče, Postojna, Ribno, Stožice, Studeno, Sušje, Škofja Loka, Velike Poljane, Vodice, babnica, Jurjeviča; po 120 K: Rudolfovo, Škofljica; po 100 Iv: Begunje, Boh. Bela, Boh. Bistrica, Breznica, Dolsko, Gameljne, Godovič, Gorje, Horjul, Sp. Idrija, Kranjska gora, Predoslje, Radovljica, Razdrto, Ribnica, Stob, Stražišče, Studenec-lg, Sv. Križ, Zg. Šiška, Št. Vid pri Ljubljani, Tacen, Tomišelj, Trzin, Valta vas, Velika Loka, Vinica, Vižmarje, Vrbljene, Vrhnika; po 90 K: Trebnje; po 80 K: Zgornji Bernik, Bizovik, Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerklje pri Kranju, Cerklje pri Krškem, Cerknica, Črni vrh nad Idrijo, Črnomelj, Dob, Dobliče, Dobravčeva, Dobi ava pri Bledu, Dol, Dolenja vas pri Cerknici, Dolenja vas pri Ribnici, Domžale, Dovje, Duplje, Hrušica, Idrija, Ilirska Bistrica, Iška Loka, Jese- nice, Ježica, Kamna gorica, Kamnik, Komenda, Koroška Bela, Kostanjevica, Kranj, Krka, Krško, Leše, Logatec doljni, Logatec gornji, Lukovica, Mavčiče, Mengeš, Mokronog, Moste, Mošnje, Motnik, Orehovica, Pijava gorica, Pirniče, Planina, Podpeč, Polhov gradeč, Poljane, Preddvor, Radeče, Rateče, Rovte, Selce, Semič, Senožeče, Sora, Sorica, Srednja vas, Stara Loka, Sv. Gregor, Šenčur, Sp. Šiška, Šmarje, Šmartno pri Litiji, Stepanja vas, Št. Jernej, Št. Jurij pri Grosupljem, Št. Rupent, Toplice, Tržič, Vače, Velike Lašče, Verd, Vič-Glince, Voglje, Zagorje na Pivki, Zasip, Žiri, Žužemberk, Slavina in Sodražica — skupaj 14.700 K. r C. kr. finančno ministrstvo je odredilo z razpisom z dne 14. septembra 1909, št. 63.710, da se izplačujejo pokojninski in preskrbovalni užitki pri tukajšnjem računskem oddelku predpisani, od 1. februarja 1910 počenši potom poštnohranilnega urada. O tem obveščajo se prizadete stranke, c. kr. avstrijski penzijonisti in njihove vdove, da te stranke pri onih uradih, kjer so dosedaj dobivali svoje pokojninske in preskrbovalinske užitke, natančno napovedo svoje bivališče, oziroma najbližji poštni urad, potom katerega bodo dobivali svoje užitke od navedenega dne počenši. Obenem, ko prineso svoje pobotnice za januvarski užitek k dosedanjim uradom, prosijo naj za dotični pouk, katerega jim bodo naročili ti uradi brezplačno in po kojim se jim je natančno ravnati. Vsako menjavo svojega bivališča naznaniti morajo te stranke takoj tukajšnjemu računskemu oddelku, da dobe ti pravočasno svoje užitke. r Konjerejski odsek namerava v kratkem nakupiti nekaj plemenskih žrebic pinegavske pasme. Konjerejci, kateri imajo katere žrebice brez posebnih napak oddati, naj stavijo ponudbe na konjerejski odsek v Ljubljani, da si jih ta radi nakupa pregleda. r Perotninski zavod v Šiški pri Ljubljani je dograjen in otvorjen. Poleg trgovskega značaja je ta zavod, kateri vzreja čistokrvne plemenjake, namenjen v po-vzdigo perutninarstva na Kranjskem in priporočamo perotninorejcem in drugim interesentom, da si ta, v Avstriji največji zavod o priliki ogledajo. r Nesreča slovenskega letalnega stroja. Brata Rusjan, sinova slovenskega sodarja v Gorici, sta kontruirala, kakor smo že poročali, nov letalni stroj. Dobivši iz Pariza naročeni motor, sta začela z le-lalnimi poskusi in dosegla uspeh, da se je stroj dvignil tri do pet metrov visoko in čisto dobro letel po zraku. Dne (i. t. m. sta pred povabljenimi gosti na vojaškem vež-bališču poskusila svoj stroj. Ta. je letel prav dobro, a v neznatni visočini; ko je hotel premen iti smer, je trčil z nekim iz-voščekom. Stroj, voz in konji so bili poškodovani, a ponesrečil se ni nihče. r Prva pomočnica v steklarski obrti je gdč. Marija Tomšič iz Volčjega potoka pri Kamniku, uslužbena pri ljubljanski tvrdki Julij Klein. V ponedeljek je napravila tozadevno skušnjo z izvrstnim uspehom. r Robinzon. Pred kratkim se je v Ljubljani pojavil neki tujec, ki je pravil, da je ruski podanik Teodor Kulinsky iz Varšave. Delal se je, kakor da bi znal samo francosko, z nemškimi pismi pa je pobiral pri strankah milodare s pretvezo, da bi rad dobil toliko, da bi se mogel odpeljati v svojo domovino, kjer ima ženo in otroke. Natvezil je, da je v času rusko - japonske vojske pobegnil od 16. pešpolka itd. Ko je o tem doznala policija, ga je izsledila in aretirala. Pri sebi je imel več pro-sjaških pisem, kakor tudi svojo delavsko knjižico, izdano po policijskem komisari-jatu v Belfortu in nekaj drobiža. Stvar se je nato pojasnila, da to ni Kulinsky, marveč knjigoveški pomočnik Teodor Jejte, rojen 1. 1886 v Zdenski Voli, v guberniji Kališ. Navedenec je bil po tukajšnji policiji že aretovan 9. septembra 1904 ter se je izdal za Antona Demuldna, rodom iz Bruslja. Takrat je pripovedoval, da je služil 9 let v francoskih tujih legijah v Afriki, kar pa tudi ne odgovarja resnici. Pač pa se je pozneje dognalo, da je bil pobegnil iz odgonskega zapora v Linču. Jejte je od leta 1897 izgnan po policijskem ravnateljstvu iz vseh avstrijskih kronovin, vsled česar si je tudi nadeval tuja imena. Sedaj so ga izročili sodišču, po prestani kazni pa se povrne z neprostovoljnim spremstvom v svojo domovino. r Samomor Slovenca v Zagrebu. Na Prilazu v Zagrebu se je v nedeljo obesil mizar Vinko Jezernik, doma v Stranicah na Štajerskem. Na listič, ki je ležal na mizi, je napisal oporoko, ki se glasi takole: \ se svoje premoženje zapuščam revnim mizarskim vdovam in sirotam. Vinko Jezernik. — Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. DoIen]slil noulčor. Joviče iz Karmela pri Št. Janža. d Krmeljsko gospodo jako bodejo v oči novice v »Slov. Domu«. In kaj bi jo tudi ne, saj je vse gola istina kar prineso novice. Resnica pa v oči bode, pravi pregovor. Ker se čutijo v vsem prizadete in jih to boli, da širša javnost spozna enkrat te kaline, so pričeli na vseh koncih vohuniti, kdo da je pisec teh vrstic. Verujemo, da. bi gospoda rada poznala pisca, tudi vemo, da bi potem dobro shajal on ž njo, ko bi utihnil, toda mi stojimo zvesto na straži za našo stvar. Zboljšajo in popravijo naj se vse napake, ki žalijo slovenski čut in videli bodo, da bomo tudi mi utihnili. Dokler se pa razmere ne spre- mene, veruje naj gospoda, da imamo še dosti zanimivega gradiva na razpolago, in naj se vsi Flatschati in Filippi i. dr. na glavo postavijo, mi bomo branili našo sveto stvar do zadnjega. d Dokler ni prinašul »Slov. Dom« no-bcnih poročil iz tega kota lepe Dolenjske, dohajalo je le par »Slov. Domov« semkaj, n sedaj zadnje čase, ko prinaša »Slovenski Dom« tudi novice iz tega kraja, se je število naročnikov znatno pomnožilo in kakor čujemo, z novim letom pa se jih bo prav veliko naročilo na »Slov. Dom«. — Prav tako! — Le naročajte se pridno na ta list, ki bodi vsakemu najbolje priporočen, nobene hiše ne sme biti v Krmelju in naokrog, da bi ne bila naročena na »Slov. Dom«. »Slov. Dom«' prinaša iz vseli krajev novice na kratko in ima mnogo, zlasti kmetsko ljudstvo dosti koristnih, gospodarsko podučljivih stvari. Vrzite pa proč tisto smrdljivo in lažnjivo klerikalno trobilo »Domoljuba« in strupeno kroto »Štajerca«. d V kantini pa zadnje čase grozno vre. (losp. Koprivi se posebno tresejo njega drobne koščice v hlačicah, ker bo dobil »plavo polo«. Saj drugega ni zaslužil gospod Kopriva. Tak nered, kakor je tu v kantini in v konsumu, ni menda nikjer več na svetu. Dostikrat so čakale uboge delavske žene po cele dneve na g. Koprivo, da se mu je končno zljubilo odpreti kon-sum. In manjkalo mu je vedno te ali one stvari, da so morale uboge ženice praznih rok oditi domu. In bog obvari, ko bi se katera drznila kaj reči proti temu. d Posebno pečejo novice v »Slovenskem Domu« g. Papeža. Na vsak način, pravi, da mora izslediti pisca, da bo potem obračunal z njim. G. Papež, pameten nasvet vam damo: »Ganite se malo in kaj ukrenite, pa bo vse dobro! Dokler pa boste spali spanje mlačnega za slovensko stvar in kimati, kakor Vam bo nemčurska gospoda ukazovala, Vam ne damo miru. Na svoji zemlji naj bo Slovenc svoj gospod in ne kimovci, ki se za slovensko stvar ne zmenijo radi tistih par grošev, ki jih jim pusti kak nemčurski uradnik. Z nemškimi napisi doli in samo slovenske obesite na hišo, pa boste imeli mir za vedno. d Zločin župnika dr. Mauringa na Igu. Z Iga nam pišejo: Nezaslišne škandale, ki jih je že leta in leta uganjal naš župnik dr. Mauring, so napredni listi zakrivali večinoma s plaščem krščanske ljubezni. Bilo je prav, toda greh bi bil, ako bi molčali o najnovejšem zločinu, ki ga je zagrešil župnik dr. Mauring, zaradi katerega je prišel celo v navzkrižje s kazenskim zakonom. Stvar je ta - le: Župnik je imel razmerje s svojo kuharico Manico. T » razmerje ni ostalo brez posledic, kar pa je bilo župniku seveda skrajno neljubo. Pregovoril je kuharico, da je šla na Dunaj, kjer so ji spravili plod grešnega raz- merja. Na Dunaj jo je spremljal sam župnik v civilni obleki. Ko je revica prestala nevarno operacijo, je hudo obolela in morala vsled tega dolgo časa ležati v postelji. Ko pa se je vrnila na Ig, je našla v župnišču že drugo brhko kuharico. Ker je hotel, da bi bila ona dekla novi kuharici, je užaljena odšla k svojemu očetu v Trst. Za njo je poslal dr. Mauring na očetov naslov 200 K z naročilom, naj se izseli v Ameriko. Manca tega ni storila, nego se je vrnila v Ljubljano, kjer je stvar pripovedovala ljudem, ki so na to Mau-ringov zločin ovadili državnemu pravd-ništvu, ki je proti župniku že uvedlo kazensko preiskavo. O dogodku je slišal tudi škof Anton Bonaventura. Dal je poklicati k sebi Mančinega očeta ter ga skušal pregovoriti, naj bi o Mauringovem dejanju molčal, češ, da bo njegovo ime vsak dan vpletel v svojo mašo Ker se mož ni dal pregovoriti, ga je nemilostno odpustil. K sebi je poklical tudi župnika dr. Mauringa ter mu bral strahovite levite. A kaj je baje storil Mauring? Utajil je baje vse in pripeljal baje sabo celo nekega hlapca, ki je proti dobremu plačilu podpisal izjavo, da je on imel grešno razmerje z Manco, čemur pa ta ogorčeno ugovarja. — Na Igu se že tedne ne govori o ničemer drugem kakor o tej župnikovi najnovejši aferi. A dr. Mauring je še vedno župnik in opravlja nekrvavo daritev. Vse je ogorčeno, vse se pohujšuje, samo škofu Antonu Bonaventuri je prav, da imamo na Igu takšnega župnika. Potem pa se čudijo, da vera peša! d »Sokol« v Krškem priredi dne 10. januarja 1910 plesni venček z vojaško godbo. Druga društva naj se blagovolijo ozirati na to prireditev. d Umrl je v ponedeljek ponoči po daljšem bolehanju sodni svetnik Rajmund Doležalek v Trebnjem v starosti 55 let. Pokojnik je bil preje dolga leta sodnik v Kostanjevici. d Komisija za revizijo belokranjske terase je zopet sklicana in pojde v nekaj dneh na lice mesta. Zdi se, da ima vlada poseben dar, da stori vse, kar je najmanj praktično. Že prvo komisijo 1. 1908. je sklicala v takem času, ko ni bilo nič videti, ko je bilo torej komisijskim članom izpolnjevanje njihove naloge silno otež-kočeno. In letos je vlada zopet tako modro ukrenila, da je sklicala komisijo v zimi, v času, ko se nič ne vidi in je silno težko premotriti krajevne razmere in teren, če potem še uvažujemo, da je od razpisa ko-misijonelnega ogleda pa do ogleda samega komaj kakih 10 dni časa, in da se v tako kratkem času komisijski člani pač le težko o vseh razmerah do dobra informirajo, potem pač zasluži deželna vlada, da se ji čestita na njenem izdatnem pomanjkanju smisla in razuma za praktične potrebe. d lz Lokvice na Belokranjskem nam pišejo: Dne 5. decembra zvečer je bilo zbo- rovanje cerkvene soseske lokviške, na katerem se je baje mislilo, kakor je to v navadi, postaviti nove cerkvene ključarje za prihodnje leto. Shod je bil dobro obiskan, a žalibog, sklenilo se ni ničesar, ker to niso bili možje, če prav hlače nosijo, ampak babe, ki vedno svojo naprej trobijo. Manjkalo je pač naprednjakov, ki bi jih bili gotovo v red spravili, da bi bili izvolili nove ključarje, da bi ne bila ostala vsa soseska na sramoti, kakor je. Pač se vidi, da manjka zavednih in resnih mož pri nas. Tudi slepec mora videti, da res niso ti klerikalni zaslepljenci za drugo nego svojim sosedom v sramoto in nečast. Spozna se pač, da nimajo drugega v rokah nego »Domoljuba«, ki jim je že vsem zmešal možgane. d Nakup plemenskih kobil v Št. Jerneju. C. kr. ministrstvo za domobrambo želi leta 1910 v mesecu aprilu v Št. Jerneju zopet nakupiti približno 35 vročekrvnih plemenskih kobil v starosti 4 do 7 let po kupni ceni 700 do 800 K ter jih oddati v oskrbo prodajalcem samim. Imenovano ministrstvo želi tudi vedeti imena posestnikov takih kobil. Posestniki sposobnih plemenskih kobil naj kar najhitreje naznanijo konjerejskeniu odseku e. kr. kmetijske družbe v Ljubljani koliko kobil in v kateri starosti imajo na prodaj; tudi morajo v dotičnem naznanilu pripomniti ali imajo že v oskrbi kako vojaško ali od konjerejskega odseka prejeto kobilo, kakor tudi, če so pripravljeni, kobilo, ako jo domobransko ministrstvo kupi, nazaj v oskrbo vzeti ali ne. d Čigar je čoln? Dne 1. t. m. je priplaval v Savo pet metrov dolg, že obrabljen čoln s črkama »J. P.«. Lastnik ga dobi nazaj pri posestniku Franu Klandru v Dolskem št. 13. Gorenjski novlčar. Joviče iz Št. Vida nad £jubljano. g K preinovanju ovaduhov nam piše somišljenik iz Št. Vida: Prav iz srca me je veselila zadnja novica v »Slov. Domu«, da ste se odločili premovati naše tukajšnje slavnoznane ovaduhe. Premovanje se je kakor pri kmetijstvu tako pri vseh stvareh pokazalo kot izvrsten pripomoček k napredku. Bike, žrebce, mrjasce in druge živali vidimo žive pred seboj in si jih lahko od blizu ogledamo. Oprostite mojemu okornemu kmetskemu peresu, ven-der se mi zdi, da bo imelo premovanje šentvidskih ovaduhov isti uspeh, namreč: dana bo nam in vsemu slovenskemu svetu priložnost si vsakega posameznega ovaduha brez krinke na obrazu podrobno pogledati in jih po zasluženju oceniti. Ljudstvo 1)0 govorilo! Omenim naj samo, da so nekateri tički že zdavnaj zreli za pre-movanje. Tako n. pr. Klan far. Gospod Žirovnik ni bil ne prvi ne zadnji, ki ga je »na svoj način« spravil iz Št. Vida. V vsakem slučaju, ko mu kak značajen človek noče plesati kakor mu on zagode, leta od urada do urada, ga slika kot človeka najslabših lastnosti, obrekuje in grdi toliko časa, da kaj izda. Oblasti si pa mislijo: Prestavimo ga, da ne bo vedno tu stal Klanfar! In se zgodi tako. Možje šent-vidski: Ali ni sramota za našo občino, imeti takega človeka za župana? Bojimo se, da se bodo spodobni ljudje ogibali naše občine kot kraja, kjer gospodari par strupenih mogotcev s pečatom ovaduštva na čelu. — Natečaj. Pri premovanju šent-vidskili ovaduhov razpisujejo se sledeča častna darila: 1.) 2 (dve) zlati kolajni s slikama hudiča in belcebuba z napisom na eni strani: za ovaduštvo, na drugi: Ljubi svojega bližnjika kakor samega sebe. — 2.) 1 (ena) s r e h r n a kolajna za ovaduha izobraženejše vrste. — 3.) 5 (pet) bronastih in 5 (pet) b a k r e n i h za ovaduhe navadne vrste, bodisi da nimajo samostojnih zaslug, bodisi, da so bili kot »uradne osebe« prisiljeni k ovaduštvu. Opazka: Za zlato kolajno sme se pogajati le tak ovaduh, ki se je že opetovano v ovaduštvu odlikoval ozir. se more izkazati z uspehi. — Od premovalne komisije za šentvidsko ovaduštvo! g Čuki ključ dobili tralala, popili vino hopsasa! V Št. Vidu je bila pred 14 dnevi nova maša, po maši pa običajna gostija v Cebavovem hlevu. Po končani gostiji je novomašnikova mati. prodala ostalo vino krčmarju, ki ima Cebavovo gostilno v najumu; krčmar je seveda vino zaklenil. Čez teden dni pa je zapazil, da mu je nekdo vzel iz zaklenjene kleti celih 30 litrov vina. K sreči je bil mož prav kmalu tatovom na sledu. Premislite vendar, kdo je bil: Klanfarjev vajenec, pristen čuk, je naredil več vitrihov, ki jih je izročil čukom. čukom potem ni bilo težko priti ponoči do vina in ga popiti. Krčmar sedaj ni hotel drugače vina prevzeti, da je novo-mašnikova mati doplačala vsega, kar so ga čuki popili. Smilila se nam je uboga ženica, ko je jokaje tarnala proti več osebam: »O ti prokleti čuki, v kako škodo so me pripravili!« Sedaj ima vso stvar že orožništvo v 1'okah in natančneje podatke priobčimo prihodnjič. — K tej notici ni treba komentarja. Pač pa nam hodijo na misel besede, ki jih je izgovoril ne davno neki mož poštenjak: »Če bodo čuki v svoji podivjanosti tako napredovali kot do sedaj, ne bo več dolgo, da bodo začeli kar na cesti napadati ljudi.« Kakor kaže, je mož resnico govoril. Radovedni smo, kaj bo rekel na ta junaški čin svojih duševnih sinov župnik Zabret.Dvojejeod njega mogoče: Ali bo trdovratno molčal, ali pa bo dejal: »O saj tega. niso naredili čuki, ampak »Sokoli«. g Zabretova skrb kot predsednika krajnega šolskega sveta za blagor davkoplačevalcev. Od dobro poučene strani vemo, da je Vovk ponujal svoje posestvo, iz- govorivši si samo živo in mrtvo pritiklino, kot stavbni prostor za nameravano novo šolo za svoto 18.000 K. Zabret, kot predsednik krajnega šolskega sveta, je pa z Vovkom sklenil pogodbo za nič manj ko 18.000 K in vrhu tega še dovolil Vovku vzeti ves les in streho, ki je s slamo krita. Ves les in slama pa je vredno okx-oglih 1000 K. Torej g. župnik, ali ste morda za to za Vovka sklenili tako ugodno kupčijo, ker je njegov sin od »Sokolov« k čukim pristopil? — S stališča skrbnega, previdnega in vestnega gospodarstva je to dejstvo obsojati. Pa kaj briga to Zabreta, kar bodo »gobci« govorili o zgradbi nove šole?! Tako lepo se je nekoč sam izrazil. Odločno in z ogorčenostjo protestujemo proti tako dragi kupčiji, kakoršno je sklenil naš župnik z Vovkom za stavbišče nove šole. Tine, m ari nimamo že zadosti dolga pri cerkvi? Ali novo pokopališče ne bo nič stalo? Veliko je hiš, ki jim gre trda za vsakdanji kruh, pa nima župnik za nje srca. Ovca se navadno res preveč ne brani, če se ji volno striže, ali ko pa pridejo škarje do kože, pa vse moči porabi, da bi se obranila. Ali res mislite, da Vam bomo za pretirano stvar živio klicali? Moj bog, daj nam Šentvidčanom že enkrat pravih, vestnih, za blagor ljudstva delavnih mož na krmilo občine, sicer se prav lahko pripeti, da bode v Št. Vidu sam »puf« na dnevnem redu. j> Pobožnost Zabretovih podrepnic. Navedemo samo par slučajev: Vneko letošnjo pravdo je bila zapletena neka, po Zabretovem receptu prav pobožna in bogaboječa vdova, tretjerednica, članica umrle »Bogomile«. Zoper to obtoženo vdovo je bilo šest prič. Ena izmed prič ji je rekla to-le: »Sramota za Tebe, ki si v tretjem redu in veljaš za tercijalko, pa tako grdo lažeš.« Vsa razkačena se je na to ženica jela priduševati, da ni v tretji red vpisana. — Neka druga gospodinja, ki pri Zabretu velja za popolnoma neomadeže-vano prve vrste tercijalko, ki je tudi tretjerednica, prav rada hodi v cerkev, celo še po letu, ko je največ kmetijskega delo. Znano pa je vsem vaščanom prav dobro, da ta ženska samo za to hodi v cerkev, da se ga nazajgrede po gostilnah na-srka in sicer tako, da so jo že parkrat morali izvleči iz takoimenovane železniške jame, kjer je do nezavesti sladko ginjena obležala. Pri tej reševalni akciji sodeloval je baje tudi Krulovic. Tako svete in pobožne žene pa je zmožen vzgojiti edino le takšen duhovnik, ki je bolj politik kakor služabnik božji. Tine, ali ni rekel gospod: »Na njih sadovih jih boste spoznali.« In na drugem mestu: »Dvema gospodoma ne more nihče služiti.« Torej Tine, pusti politiko in živi le svojemu poklicu! g V Dravljah se mrači! Iz Dravelj nam pišejo: Preteklo nedeljo se je draveljsko »razobraževalno« klerikalno društvo splašilo in napravilo »velikansko« gledališko predstavo v gostilni pri Bežjaku. Nastopil je tudi slavnoznani mešani pevski zbor, ki je bil res popolnoma zmešan! Peli so Draveljčani, Šentvidčani in Viž-niarci, taktiral pa je zaljubljeni revček Andrejček, organist Tinetovih orgel, ter oboževatelj bogate in na novih mašah v zlatu bleščeče se Cirile, šentviške primadone. Ko sem gledal tega boščka, zasmilil se mi je v dno moje liberalne duše in gotovo bi mu bil rad pomagal iz teh oklepov, ko bi se to dalo mahoma napraviti! Vem, da ni ustvarjen za hinavščino, in vendar ga drži demonska moč Tinetova v svoji pasti! — Zunaj je lilo kakor iz škafa. Bogu samemu se je zdelo, da ta veselica ni ustvarjena v to, da bi zamogla poveličevati od njegove dobrotne roke ustvarjene umetnosti glasbe in igre! čutil je z menoj vred, da je to profanacija, zasmeh čiste in krasne umetnosti. — In lilo je dalje! — V prvi vrsti, tik pred odrom so sedeli trije možje. Dva izmed njih sta bila črna bav-bava šentviška, prav vmes med njima pa se je bleščala, kakor svitel mesečni ščip izza temnih oblakov, ljubka glavich Pod-lesnikova! Ti trije so predstavljali draveljsko inteligenco. Ko se je dvignil sunkoma zastor,'zapel je na odru stoječi zbor, ki se je zdel kakor v Bernatovičevi trgovini razpostavljene figure. — Revček Andrejček je dirigiral vehementno in zdelo se mi je, da udari za vsako sekirico po počenem piskru. Ko se je po končani jere-mijadi dirigent priklonil občinstvu s tako naglico, da mu je zaškripalo v hrbtišču, je inteligenca ploskala in se zmagonosno ozirala po dolgih obrazih. V zahvalo za velikodušno ploskanje, je zapel zbor še dve pesmi in dvakrat smo videli še Ber-natovičevo izložbo. Nato je predaval Ven-cajz o zavarovanju duše pred peklom in zatem je bila spočeta prva igra tega preslavnega društva! O igri ne povemo nič, priporočamo pa, da si to umetnost vsak sam ogleda pri prihodnji taki veselici! Krono tej prireditvi je posadila na glavo neko dekle, ki je hotela deklamovati, a ji je sredi deklamacije zmanjkalo besed! Vse ji je pomagalo in sufliralo, a vse zaman! Valovi obupa so jo pograbili in zapustila je 'omahujoča svetovni draveljski oder! Konec dober, vse dobro, konec za nič, oh, vse za nič! Tine, Tine, polomil si ga, in nisi si zbral pravo izvoljenko, ki hi ti bila ustvarila končni efekt. — Iz samih oblakov pa je deževalo brez odmora in skozi lino nebeških vrat je nevoljno kukal sv. Peter na tri črne postave, ki so gazeč blato, rile proti Št. Vidu. Najbolj nevoljno pa se je namrdnil sveti obraz, ko je zagledal Podlesnika v tej družbi, ko je bil vendar nekdaj najhujši socialni demokrat, zatem goreč liberalec in sedaj iz dobičkaželjnosti hinavski klerikalec. — Zaloputnil je lino in zabliskalo se je po črnem nebu. g Za kratek čas. Mina: Čuj Špela, sedaj nam je pa Zabret že vrnil članarino od »Bogomile«! Špela: Jej, ali res? To- Stran 6. S, L O V E N S K I DOM. 22. štev. da, ljuba Mina, jaz pa le še nisem dobila kronice nazaj. Mina : Tudi jaz ne, sploh nobena ne. Veš, to je tako: Zabret ima res očetovsko skrb za nas. Sedaj se boji, da bi katera izmed nas kronice ne izgubila, ako bi jo vsaki posebej dal, za to je pa kar vse skupaj spravil in zaklenil v tisto lepo in veliko omaro, ki nam jo je pri zadnji seji obljubil »Pagatelj«. g Novi okrajni glavar v Kranju. Provizorični okrajni glavar Franc Schitnilc v Postojni je pomaknjen v VII. čin. razred ter pride kot vodja okrajnega glavarstva v Kranj. g Napredno bralno društvo v Železnikih. V selški dolini se je začelo zadnji čas živahno protiklerikalno gibanje. Ljudje so siti farske komande in kmetje in obrtniki se začenjajo zavedati samega sebe. Eno naj živahnejših društev v tej dolini pa je vsekalco napredno »Bralno društvo« v Železnikih, ki zbira okoli sebe pb večini same mlade in navdušene in nadarjene naprednjake. V sredo je to društvo priredilo lep poučnozabaven večer. Tajnik »Zveze slovenskih izobraževalnih društev« v Ljubljani g.Adolf Ribnikar je v predavanju razkladal pomen ljudske izobrazbe in bodril Železnikarje, da naj se vsi zbero pod zastavo vzglednega »Bralnega društva«. Po predavanju so domači igrali »Dva brata«. Po zahvalnih besedah Matevža Klobčiča, duše tamošnje organizacije, se je razvila živahna domača zabava. Med udeležnci, ki jih je bilo nad 100, smo opazili veliko žensk. g Umrla je dne 5. t. m. v Kropi na Gorenjskem v 78. letu svoje starosti gospa Jedert Jele n c, roj. Urh, c. kr. poštarja vdova. Bodi ji ohranjen blag spomin! g Podružnica sv. Cirila in Metoda na Brdu je imela dne 5. t. m. svoj letni občni zbor v Lukovici pri »Slaparju«. Zborovalci so soglasno izvolili stari odbor, v katerem so: c. kr. notar Janko Rahne kot prvo-sednik, nadučitelj Jakob Slapar kot blagajnik, njega namestnica gdč. učiteljica Minka Gantarjeva in sodni oficijal Ivan Hrast kot tajnik. Izvoljeni so seveda izvolitev z veseljem prevzeli in obljubili, da bodo še pridneje delovali kot prejšnje leto. Tudi kaka veselica bi se lahko priredila prihodnje leto! g Iz Oselice se nam piše: Dne 21. novembra se je vršila seja občinskega odbora, ki je bila izredno živahna. Razpravljalo se je v tej seji med drugim tudi o licenciranju Inkov. Župan je povdarjal, da je imela občina nepotrebne stroške, morala je namreč dvakrat plačati komisijo, ker posestniki niso prignali na licenciranje svojih bikov. Odbornik Janez Eržen je pripomnil, da. razume, zakaj posestniki nečejo prignati bikov na licenciranje. Vedo pač, da živinozdravniki ne marajo domače živine. Odbornik Lovro Telban, ki je znan kot izkušen in izurjen gospodar, je naglašal, da bi bilo potreba delovati na to, da se spremeni dosedanja postava glede licencevanja bikov, ki je kmetu bolj v lcvar kakor pa zajec in še sesedaj veljavna lovska postava. »Imel sem finega bika,« je rekel, »domače bohinjske pasme. Prignal sem ga k liceuce-ranju v nadi, da se ga bo gotovo potrdilo, toda gospod živinozdravnik ga je komaj pogledal. Vsiljuje se nam tuja pincgavska pasma, ki pa pri nas ne vspeva, preganja pa sc staro domače pleme iz naše dežele, človeka kar veselje mine do živinoreje, ako se mu zavrne živino, ki v naših krajevnih razmerah najbolje uspeva.« Odborniki so pritrdili Telbanovemu mnenju. Prosimo merodajne faktorje: deželni zbor in odbor, da deluje na to, da se spremeni kvarljiva določba glede pincgavske pasme. Iz proračunske seje omenimo še toliko, da je sklenila 57% naklada na vse direktne davke, izvzeinši še osebno dohodnino, in 20% naklada na vino in meso. Sklenila se je pa tudi naklada na pivo, toda iz zadnje moke bi kmalu ne bilo kruha... Ker se pa le redkokedaj oglasi-simo, se nam bode že oprostilo, če smo danes malo bolj gostobesedni. Povedali bi še radi širši javnosti, da se je začelo tudi v naših hribih daniti. Ustanovili smo namreč 7. novembra prvo društvo v naših krajih z naslovom: »Kmetijsko izobraževalno društvo« v Povodnju. Predsednik tega društva je g. Matija Šifrar. Opozarjamo pa društveni odbor, naj se zaveda svoje dolžnosti, zakaj od delovanja društvenega odbora je odvisen napredek in procvit društva. Ne strašite se vsake malenkosti, ampak pogumno naprej, krepko dvignite svojo zastavo in svoj bojni prapor in lahko boste mirno zrli v boljšo bodočnost. g Priporočljiv gonjač. Leta 1893. v Gorenji Stranici pri Karlovcu rojeni Tomaž Calovič je bil za gonjača pri živinskemu trgovcu Nikolaju Dolinarju. Ko sta nekoč pogrešila v Šiški tri kravice (buše), je Drlinar naročil Caloviču, da naj jih poišče, sam pa je živino gnal v Kranj, kamor je pozneje dospel tudi Calovič, a brez izgubljenih kravic. Dognalo se je pa, da je Calovič eno kravico našel in prodal nekemu mesarju v Šiški, na kar je bil aretovan in deželnemu sodišču izročen. g Umor na Iiegunšici, o katerem smo v zadnji številki obširno poročali, še vedno ni pojasnen, toliko pa je gotovo, da je zločin izvršil lovec barona Friderika Borna, Eisenpass. Daši mož priznava, da je dvakrat streljal na Jakoba Rožiča, vendar skušajo Bornovi ljudje v nemških listih stvar zasukati tako, kakor da bi bil Eisenpass popolnoma nedolžen, Rožiča pa bi bila ustrelila njegova tovariša Šink in Klemenčič, o katerih pa je dokazano, da niti pušk nista imela. Ker je stvar vendarle predebela, pripominjajo nemški listi na koncu prav skiomno, češ, da ni izključeno, da bi se ne bil Jakob Božič sam pone- srečil. Seveda je ta bosa. Značilno je to pisanje nemških listov o umoru na Be-gunšici, ker izpričuje, da se Nemci zavzemajo za vsakega svojega rojaka in naj je tudi o njem dokazano, da je ničvreden hudodelec! Hotronjslil novlčar. n Vodstvo okrajnega glavarstva v Postojni se je poverilo deželnovladnemu tajniku dr. Antonu Pilshoferju. n Združenje samostojnih obrtnikov v Idriji je priredilo preteklo nedeljo popoldne v salonu gospe Strausove predavanje za svoje člane, in sicer je govoril deželni poslanec g. E. G a n g 1 o narodnem gospodarstvu. Govornik je razpravljal predvsem o važnosti obrtnega stanu ter ob splošni pozornosti in ob splošnem odobravanju zaključil uvod h glavnemu predmetu, ki bo o njem razpravljal na prihodnjem zborovanju. Predavanja se je udeležilo 50 obrtnikov iz Idrije, nekaj jih je prišlo tudi iz Spodnje Idrije. Upamo, da bo tudi prihodnje predavanje tako —- ali pa še bolj — mnogobrojno obiskano. Gospodu poslancu pa bodi hvala za zanimivo predavanje! n Velik lov na Vrhniki so imeli pretekli teden. Kot gost gospoda župana Ivana Hribarja se je lova. udeležil tudi lirvat-ski državni poslanec dr. Tresic - Pavičič, odličen hrvatski pisatelj. Dr. Tresič je imel srečo, da je ustrelil kapitalnega srnjaka. n Z Unca se nam piše: »Domoljub« št. 27 je prinesel tako lažnjiv dopis iz naše občine, da so bili ljudje po vsi pravici ogorčeni. Umazanemu in lažnjivemu do-pisunu sem bil odgovoril že v 4. štev. »Slovenskega Doma« ter ga pozval, naj pride na dan s svojim podpisom, da se spoznamo. To se sicer ni zgodilo, vendar smo kljub temu spoznali na klerikalnem shodu »resnicoljubnega« »Domoljubovega« dopisnika. To ni nihče drugi, kakor sam prečastiti filozof Puntar p. d. Štacnarjev Pepe, ki je na shodu obžaloval svoje laži v »Domoljubu«. Toliko poguma pa mož vendar nima, da bi javne laži tudi javno preklical. Ali ker se zopet v »Domoljubu« št. 47 premleva stara laž, naj še enkrat, in sicer bolj točno odgovorim »Domoljubovemu« lažniku. V 4. št. »Slovenskega Doma« sem pisal, da je 40 poslopij popravljenih v osemletnem mojem bivanju na Uncu in da se je postavilo 8 novih hiš. Dotič-ni svoj dopis moram v toliko popraviti, da je bilo v tem času 89 poslopij prenovljenih, in sicer 23 popolnoma novih. Torej dragi čitatelji, primerjajte »Domoljubove« laži z resnico in potem premislite, če je lepo, da katoliški list tako grdo laže. Kar se tiče izobrazbe, sem pa že pisal v »Slovenskem Domu« in sem tudi povedal na shodu na Uncu, da sem za to, da se širi med ljudstvom izobrazba. Ali dokler gospod Pepe ne prekliče v »Domoljubu« in ne opere madeža laži, do tedaj ne bode ni-eden naveden linčan ali Sli vi jan vstopil v njegovo družbo. Po svetu, ps Vseslovanska razstava v Odesi se priredi, kakor smo že poročali, prihodnje leto. Otvori se meseca maja in bo trajala do oktobra. Pripravljalni odbor se je obrnil na vse slovanske narode z vabilom, naj se te razstave udeleže. Prvi med Slovani so se izrekli Poljaki, da se udeleže razstave. Kakor poročajo iz Varšave, so poljski trgovci in industrijalci poslali v Odeso inženirja Boguslawskega z nalogo, da na licu mesta študira vprašanje, da-ii bi Poljakom kazalo udeležiti se te razstave. Bogu-siawski se je na to vrnil v Varšavo, kjer so potem na njegov predlog sklenili, da se udeleže odeške razstave. Kakor zatrjujejo, je k temu sklepu največ pripomogel knez (Jeslav Svjatopolk-Mirski. l>o Krščanski socijalizem. Na Ogrskem tudi ne vleče klerikalna politika nič več, čeprav jo ponujajo pod nasiovom»Ka-toiiška stranka«. Zato mislijo nastaviti ljudstvu vado, pod novo firmo krščanskega socijalizma. Socijalizem pomeni ono javno delovanje, ki stremi za tem, da bi se čim več ljudem na svetu dobro godilo. Zato so slabi socijaiisti tisti stanovi, ki se jim že sedaj dobro godi na — stroške drugega. Med madžarskimi krščanskimi socijaiisti so sami grofje in cerkveni dostojanstveniki: škofje, nadškof je itd. Kako izgleda ta socijalizem v praksi, vidimo iz teh številk: Knez primas v Ostrogonu ima 95.983 oralov zemlje in razen tega 1.050.000 kron gotovega denarja; jagerski nadškof ima 42.397 oralov in premoženja 2.300.000 K; nadškof v Kaloči ima 87.433 oralov in 2,400.000 v gotovini K; bistriški škof ima 28.824 oralov zendje; čanadski škof 12.293 oralov in en četrt milijona kron gotovine; velikovaradinski škof ima 187.393 oralov in 4 milijone kron denarja. Vsi škofje, kanoniki in opatje na Ogrskem imajo 2,300.000 oralov zemlje (pri nas en kmet povprečno po — 40 oralov) in velike milijone letnih dohodkov. Sin človekov (Kristus) pa ni imel toliko, kamo bi bil položil svojo trudno glavo. Ti bogati duhovniki ljudstvo uče samo potrpežljivosti in pokornosti ter mu obljubljajo plačilo na — onem svetu, sami se imajo pa dobro — na tem svetu. Ce -so res socijaiisti, naj judstvu ne dajo svojih — žegnov — razdajo naj svoja — ogromna posestva in mnoge milijone. po Boj proti pijančevanju. Tudi države začenjajo spoznavati velikansko škodo, ki jo povzroča neizmerno vživanje opojnih pijač. Na Rumunskem so proti pijančevanju izdali ostre zakone! Posledice niso izostale. V enem samem letu je poraba alkoholnih pijač padla od 19,295.493 na 12,886.725 litrov. Število krčem se je zmanjšalo od 14.030 na 5332. Kar je država izgubila na davkih za pijačo, toliko pridobi vsled treznosti ljudstva. po Madžarska agrarna banka v Bosni je hotela dobiti na milost in nemilost v svoje kremplje bosanskega kmeta. Kmet je v Bosni še v nekaki podložnosti. Ta-inošnjim veleposestnikom (begom) daje od pridelka ponekod eno tretjino, ponekod pa kar polovico. Madžari so hoteli dati svoji banki pravico kmeta od tega odkupiti. Kmet bi bil prišel iz dežja pod kap, ker banki bi moral plačevati take velike obresti, da bi prišli izpod podložnoštva na boben. Banka je imela n. pr. med drugim v pravilih, da bi uradi morali po preteku za izplačitev dolga določenega roka na ukaz banke kmeta, ki bi ne plačal, dati na boben brez vsakoršnega posredovanja pri sodišču. Proti takim načrtom je nastal v našem državnem zboru tak odpor, da cesar do sedaj še ni mogel potrditi teh pravil. Banka za to med tem ni mogla drugega delati, kot pečati se z navadnimi bančnimi kupčijami. Toda napravila je žalostno skušnjo. V Bosni ni bilo človeka, ki bi hotel stopiti s to ljubeznjivo banko v kupčijsko zvezo. Izbruhnil je proti nji splošen bojkot! Oe pojde tako naprej, bo banka morala pobrati šila in kopita. Slovani v Bosni so torej proti tujcem dobili v roke orožje, ki je hujše in ostrejše kot bajonet, orožje gospodarskega bojkota. ps »Slovanski Dom« v Sarajevu. »Češka beseda« v Sarajevu je razposlala na vsa sarajevska hrvatska in srbska društva spomenico, v kateri jih poziva na skupni in složni odpor proti navalu tujih elementov. Spomenica pravi med drugim: »Nemci si hočejo zgraditi »Das deutsche Haus«, zato je treba nam Slovanom, da si kot odgovor na to sezidamo svoj »Slovanski Dom«. Dasi smo mi sami tu slabi, vendar imamo za sabo silne brate. Cehi nas bodo duševno in gmotno podpirali, a tudi simpatije naših prekosavskih bratov so nam zagotovljene.« — Vsa društva so se odzvala pozivu. Po raznih posvetovanjih se je sklenilo, da se z združenimi močmi čimnajpreje prične z zgradbo »Slovanskega Doma«; ako bi Nemci v Sarajevu hote- li ustanoviti stalno nemško gledališče, bodo se tudi Slovani pobrigali, da se osnuje stalno slovansko gledališče. — Zdi se, da se je tudi v Bosni pričelo krepkejše narodno gibanje. Amerlšbe novice. a Poroke. Poročil se je Alojzij K a -s t e 1 i c iz Št. Vida na Dolenjskem z Marijo H r e n, Ivan Rajkovič iz Metlike z Alojzijo M i k u 1 i č iz Sodražice in Ivan Peruš iz Vesenice z Ivanko N e 1 i c iz Loža. a Smrtna kosa. V Cumberlandu Wyo je umrl Janez Hriberšek, doma v Poljanah, občina Rečica na Štajerskem. — V bolnici v Jolietu Ul. je umrl na opeklinah, ki jih je dobil pri delu v jeklarnici, Janez Hren. Bil je član nemškega podpornega društva. — V Evelethu Minn. je umrla žena prvega urednika »Amerikan-skega Slovenca«, ga. Antonija Murnik. a Ponesrečeni Slovenci v premogoko-pu Cherry. Slovencev, ponesrečenih v jami je 19. Rešen ni bil nihče. Iz jame vzetih pet, vsi mrtvi: Josip Rebsel, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem, zapušča v Cherry ženo in eno dete. Ivan Kenig, doma z Vrhnike. Ko so ga prinesli iz jame, je še kazal znamenja življenja, truplo mu je bilo gorko, njegova žepna ura je še šla, a za pol ure je bil mrtev. Zapušča ženo na Kranjskem. Bil je član društva sv. Družine K. S. K. Jednote, ki mu je priredilo lep pogreb v sredo 24. novembra v La Salle Ul. Martin Rebsel, doma iz Št. Jerneja, zapušča v Cherry ženo in dva otroka, dva pa živita še na Kranjskem. Josip Er-makora, doma iz vasi Zagorica, župnija Dobrepolje. Oženjen. Matija Gril iz Straže pri Toplicah. Zapušča v Cherry ženo in tri otroke. V jami je še 14 Slovencev, ki so najbrže vsi mrtvi. Njihova imena: Anton Pavlin iz Št. Jerneja, zapušča ženo in enega otroka. Jernej Lindič iz Dolenje vasi, župnija Šmarjeta, zapušča ženo in tri otroke. Martin Ovsek in njegov brat Danijel Ovsek iz Ptuja na Štajerskem, oba oženjena, zadnji zapušča i tri otroke. Franc Jakša iz Gorenjevasi, samec. Anton Čermelj iz Zagorja ob Savi, samec. Jos. Pirh iz Šmarjete, oženjen. Anton Vesel iz Mra-šovnja, župnija Cerklje na Dolenjskem, zapušča ženo in dva otroka. Pran Retelj iz Cerkelj na Dolenjskem, zapušča ženo in dva otroka. Anton Kerva-nja iz Istre, samec. Josip Kervanja iz Istre, zapušča ženo in tri otroke. Pavel Zajc iz Št. Gotharda, zapušča ženo in dva otroka, ud društva sv. Družine v La Sol-le. Ivan Kavs iz Istre, zapušča ženo in 4 otroke. Peter Bregar iz Motnika pri Kamniku; njegova žena in 7 otrok živi na Vranskem. Dva slovenska ponesrečenca sta bila člana K. S. K. Jednote, štirinajst jih je pripadalo k Narodni Jednoti in eden je bil član društva sv. Barbare v Forest City. Samo trije niso bili pri nobenem društvu. Hrvatov je ostalo v jami deset. Slovakov okoli trideset. a Ameriški Slovenci za našo šolsko družbo. Naši rojaki v Ameriki so jeli živahno delovati za družbo sv. Cirila in Metoda. Ustanavljajo po raznih slovenskih naselbinah društva, katera imenujejo »podružnice sv. Cirila in Metoda.« Prvi vspeh je zasvedočila nedavno poslana svota 400 kron, prodajajo pa družbi v korist smodke in svalčice in vžigalice širom Amerike. Za to lepo rodoljubje se moramo zahvaliti zavednim amerikanskim Slovencem, po- sebno še slovenskim časopisom: »Glas .Naroda« in »Uiusuiku« ter drugim, ki z vneto besedo vabijo naše rojake k obrambnemu delu stare slovenske domovine. List »Glasnik«, ki izhaja na (Jaiumetu, MicJu., prinaša ognjevit poziv izpod peresa slovenskega rodoljuba Josipa Češarka v Mo-lia\vku, iz katerega naj povzamemo nekatere misii. (i. Češarek piše: Težko je najti bolj hvaležnega uela za narodnost, kot ustanovitev gori omenjene podružnice (misii na »Družbo sv. Cirila in Metoda«). Vsaki biovenec, kojemu je le količkaj svoj dom pri srcu, vsaki, kateri se zaveda, da je sin našega naroda, bi moral pristopiti v to družbo. Slovenci! Sovražniki vednS bolj pritiskajo na našo zemljo, kmalu si bode osvojil ono grudo, kjer smo bili rojeni, kjer smo prvič slišali sladko materino besedo. Ali bodemo mi to pripustili i Ne, in stokrat nel To se ne sme zgoditi. Oe se je naš narod doslej obdržal, se mora tudi poslej. Kako pa je mogoče to storiti i Z ustanavljanjem šol. Zato pa se je tudi ustanovila družba sv. Cirila in Metoda. Ona lioče, da se slovenske šole v obmejnili krajili ustanove, to je tam, kjer bi morali sicer slovenski otroci hoditi v nemške šole in tako bi postali zagrizeni nemškutarji, ki so še hujši od samih Nemcev... Nemec melje počasi, toda sigurno kos za kosom naše lepe zemlje, mi pa to mlačno gledamo. Akoravno smo v Ameriki, vendar ne smemo pozabiti, kje smo bili rojeni, saj je že vsakemu človeku prirojena ljubezen do doma, da gre vsak v tujini živeči rojak po mnogih letih rad pogledat še enkrat svoj ljubljeni domači kraj. Sedaj pa Vas še nekrat vprašam, rojaki: ali ni vredno podpirati družbo, ki se poteguje za nas, ki nam hoče ohraniti oni košček zemlje, kateri nam je po mnogih bojih še ostal1? Da, gotovo! Ne odtegnite se pozivu, ampak pokažite dejansko, kako ljuba Vam je vaša zemlja. Vsi k žrtveniku za dom in očetnjavo!« Pridružujoč se rodoljubnim nasvetom plemenitega Slovenca Češarka, želimo, da se zgromade vsi v Ameriki živeči rojaki v močno obrambno vojno falango za našo ljubljeno zemljo slovensko in za narod, ki biva v njej. Dobrim Slovencem onostran morja Ciril-Metodove pozdrave. Mestna hranilnica UuMjanska. Kako so postale hranilnice. V prejšnjih stoletjih so imela patri-rnonijalna sodišča blagajnice, v katerih se je hranil sirotinski denar. Ta naprava se je imenovala kumulativne sirotinske blagajnice patrimonijalnih sodišč. Te sirotinske blagajnice so torej bile prve hranilnice v Avstriji. Bile pa to niso hranilnice v današnjem pomenu besede, vendar so bile hranilniena naprava, ker so se v njih varno in obrestonosno nalagali sirotinski denarji. Hranilnice torej segajo daleč v preteklost. Nastale so iz vsakdanje potrebe. Zanimivo je, da smo tudi na Slovenskem, in sicer v Ljubljani, imeli hranilnico. Na ljubljanskem magistratu bila je naprava, neka vrsta hranilnice, v katero so se nalagali sirotinski in cerkveni denarji. Mestni arhivar Anton Aškerc je našel listine iz leta 1735., ki to potrjujejo. Mestna blagajnica ljubljanska je namreč sprejemala denarje v obrestovanje, a mestni 1'unkcijonarji, župan, sodnik, oskrbnik in blagajnik so pismeno potrjevali prejemke. Mestna blagajnica se je zavezala s pismom, da bode vlagatelju ali prinescu pisma proti trimesečni odpovedi v gotovini izplačala svoto, dalje da bode obresti vsako leto o pravem času, dokler bode kapital naložen, tudi v gotovini plačevala. Mestna blagajnica je torej bila res hranilnica. Zanimivo je, da je obrestna mera za te vloge bila ustanovljena po 5%, potem po 4°/o in naposled po 3%. Na ljubljanskem magistratu imeli so torej naši predniki hranilnico že pred 174. leti. Bila je to mestna naprava, kakor je »Mestna hranilnica ljubljanska«, ki je pričela poslovati leta 1889., tudi naprava mestne občine ljubljanske. Sčasoma so spoznali ljudje, da so take denarne naprave zelo potrebne in koristne in da bi jih zato bilo treba snovati za širše sloje, osobito za nižje sloje. Osobito manj premožni ljudje naj bi obrestonosno nalagali svoje prihranke. Tako so že zgodaj nastale hranilnice na Angleškem, v Švici, na Francoskem in Nemškem. Kolikor vemo, bila je prva hranilnica na Nemškem osnovana v Hamburgu leta 1778. Pri nas v Avstriji so se začele snovati po Napoleonovi dobi. Prva hranilnica se je osnovala dne 4. oktobra 1. 1819. na Dunaju, ki nam je znana po imenu »Prva avstrijska hranilnica«. Zbralo se je nekaj odličnih mož, kateri so osnovali to hranilnico le za manj premožne ljudi. Vidimo to na tein, da je visokost vlog bila strogo določena. Ustanovitelji so imeli namen skrbeti za siromake, a to je človekoljuben namen. Prvo hranilnico v Avstriji so torej osnovali posamezni ljudje; zato je ta hranilnica društvena hranilnica. Položili so varstven zaklad 8000 goldinarjev. Zahtevala je to vlada in ta zaklad je bil za poroštvo vlog. Vidimo, da so prve hranilnice v Avstriji snovala društva. V drugih državah je bilo drugače. Na Francoskem n. pr. je snovala hranilnice država, zato so tam hranilnice državna naprava. Tako je tudi na Srbskem. V Avstriji imamo samo eno državno hranilnico, in to je c. kr. poštna hranilnica na Dunaju, ki se je osnovala leta .1883. Po vseli večjih mestih v Avstriji so se začele snovati hranilnice. Zbralo se je nekaj ljudi in osnovali so hranilnice. Te hranilnice pa so imele to napako, da se niso snovale po enakih pravilih in niso dajale vlagateljem varnosti. Vlagatelji pa so državljani in država je morala skrbeti, da je njih denar varno naložen. Zato je izdelala pravila, po katerih se naj snujejo hranilnice, in je ta pravila izdala z dvornim dekretom z dne 2(i. septembra 1844. Ta pravila so za vse hranilnice veljaven zakon. S tem zakonom so dobile hranilnice zdravo podlago. Od leta .1885. so začela snovati hranilnice mesta, od leta 1872. pa okraji, to so mestne ali občinske in okrajne hranilnice. To so tiste hranilnice, ki dajejo vlagateljem popolno varnost. Danes razlikujemo troje vrst hranilnic: društvene, občinske (mestne) in okrajne hranilnice. Kakšna razlika je med njimi'? Zelo velika. Vlagatelji imajo polno varnost le v mestnih in okrajnih hranilnicah. Za vse vloge, ki so naložene v mestni hranilnici, jamči dotična mestna občina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Za okrajne hranilnice jamčijo dotični okraji. To so torej popolnoma varne hranilnice in zato v te hranilnice nalagajo tudi sodišča denar nedoietnih otrok in varovancev. Za društvene hranilnice jamči le dotične hranilnice zaklad. »Kranjska hranilnica v Ljubljani« je na primer društvena hranilnica, ki jo je leta 1820. osnovalo nekaj Ljubljančanov, ki so že zdavnaj mrtvi. Za to »Kranjsko hranilnico« ne jamči poleg njenega zaklada nihče v državi, niti dežela, niti občina, niti kaka vas, niti eden človek na vsem Kranjskem. »Kranjska hranilnica« v Ljubljani ne daje torej popolnega poroštva, in to je vzrok, da se društvene hranilnice, kakoršna je »Kranjska hranilnica v Ljubljani«, ne smejo več snovati. A ko hočejo torej Slovenci imeti popolnoma varno naložen denar, naj ga nalagajo v svoje dobre mestne, občinske in okrajne hranilnice. A. T. Konservlranje lesu. Lojze L u š i n, tehnik. (Dalje.) Konserviranje lesa se mora ozko prilegati namenu, kateremu služi dotični les. V nekaterih slučajih zadostuje, ako je les dobro sušen, drugje pa je treba zopet drugih načinov, da je mogoče les varovati dalje časa pred škodljivimi spremenami. Na tem mestu je važno omeniti, da je vstrajnost lesa odvisna tudi od lesne vrste; pri določenih okolnostih podleže ena vrsta prej ko druga. Tako se drži med stavbnim lesom najdalje na prostem zraku hrast, njemu sledi bor in mecesen, dalje smreka, jesen, bukev, topol, jelša in breza. Na zraku, varno pred dežjem, pa je zopet prvi hrast, dalje sledi mecesen, bor, smreka, bukev, jelša, topol, breza. V vodi se je pokazala sledeča vrsta: hrast, jelša, bukev, mecesen, bor, smreka, topol in breza pa sta v vodi skrajno ne-trpežna. V žeihlji se ponaša z naj večjo vstraj-nostjo, kakor so pokazali poskusi, mecesen; za njim se vrste: hrast, bor, hoja. smreka, breza, brest, jesen, bukev, lipa, topol. Doba trpežnosti pa je zopet različna ako je les v glinasti, ilovčasti, peščeni ali apneni zemlji; in sicer radi spremene toplote in vlažnosti, radi kemičnih učinkov in prisotnosti organizmov, ki povzročajo razrušitev. — Glinasta in ilovčasta zemlja sta lesu najmanj nevarni, ker v takih zemljah ni velike menjave v toploti, kakor ne v vlažnosti in tudi zrak nima lahkega dohoda. Nasprotno pa napreduje razpad lesa hitro v suhem pesku in apneni zemlji; vzrok je hitra premena toplote in vlažnosti, večji kemični učinek in močnejši dostop zraka. Kakor vemo, je voda ono sredstvo, ki povspešuje razpad lesa, torej skrbeti moramo najprej, da odstranimo iz lesa vodo; pri svežem lesu pa stanični sok, ki je pravo zavetje činiteljev gnjilobe in drugih lesnih bolezni. Les, ki je v dotiki z vlažnostjo ali vodo, pa je konservirati na način, da napojimo les s snovmi, ki zamašijo trdno luknjice, da ne more voda vanj; ob enem ga utrdijo pred napadi mikroorganizmov in vsem, kar povzročuje razpad. Konserviranje lesa se po Heinzerlingu razdeli na štiri načine in sicer: 1. Konserviranje lesa s sušenjem: a) v sušilnicah, h) parjenje lesa, c) poogljenje lesa. IT. Konerviranje s tem, da zabranimo zraku pristop do lesa, in sicer: a) da ga prevlečemo z neprodorno plastjo, b) da ga napojimo s tekočinami, ki zamašijo luknjice. III. Impregniranje, napojenje lesa s snovmi, ki učinkujejo protignilobno (antiseptično): a) impregniranje s kovinskimi solmi, b) impregniranje ' z degetom (smolnja-kom in podobnimi produkti. Gospodarstvo. gd Novi vinski davek. Velika nevarnost preti našim vinogradom; finančni minister je vrgel svoj pogled na vinarstvo in hoče iz vinskega pridelka iztisniti novi davek, ker ima v državni blagajni sušo. Slovenski vinogradnik se bori s točo, spomladnimi mrazi, peronospero in vsemi takimi sovražniki vinske trte; premagal je z delom trtno uš; vsako nevarnost, ki je pretila vinogradom, je četudi z velikimi napori, zmogel. Splošni vinski davek, ki ga hoče država vpeljati, je pa taka nevarnost, katere ne premaga nobeno delo, nobeno sredstvo; novi vinski davek bi bil večja nesreča za vinograde, kakor trtna uš. Sploh bi ne bilo več misliti na vinorejo; lepi slovenski grički bi kmalo bili goli, saj že zdaj govorijo kmetovalci, da bodo morali trte izsekati, ako bi res bil vpeljan splošni vinski davek. Sedaj bi morali nastopiti kmečki poslanci na Dunaju — ali ti poslanci so tudi ena tistih šil), s katerimi tepe Bog slovenske vinogradnike. Iz vrst plerikalnili poslancev se širi novi nauk abstinence, ki veleva, da se vina sploh naj ne pije več; tem bode le prav, ako s Slovenskega izgine zadnja trta. Skrajni čas je pa že, da se v korist vinoreje proti grozeči nevarnosti kaj stori. V prihodnji številki tega lista bodemo razpravljali podrobneje o novem splošnem vinskem davku ter nasvetovali pripomoček, katerega se naj vinogradniki poslužujejo proti nameravanemu novemu davku. Svarimo pa že zdaj pred vsakim prenagljenim korakom, pred vsakim nepremišljenim dejanjem, — ravno v času največjega razburjenja je potrebna mirna kri. LISTEK. Pobožno Katarino. Greli bi imel, pa še prav velik greh, pravim, kdor bi se drznil trditi, da Katarina, devica petdesetih let, ni zares angelsko pobožna duša. Bila je dekla in obenem gospodinja staremu, pol gluhemu pol slepemu kaj-žarju in vdovcu Marku. Vsako jutro je peljala mleko v Ljubljano. Mlekarice so sicer na glasu, da so precej poredne, toda pri Katarini je bila izjema. Z eno roko je držala za voziček, v drugi pa rožni venec in molila. Da je šla v Ljubljano tako zgodaj, da je ujela še mašo — to se samo ob sebi razume. Govorila je rada, a le o pobožnih stvareh. Vse je vedela, kdaj bo n. pr. tu ali tam kaka nova maša, kje bo drugi mesec birma, v kateri cerkvi se bodo delili odpustki itd. Sveto jezo pa je izlivala nad onimi, ki so se ji zdeli premalo pobožni. Da, pred nekim dekletom, ki je bila tako hudobna, da se je nekoč v gostilni parkrat veselo zavrtela, je še celo pljunila. Kdor pa je našel milost v njenih očeh — a teh je bilo malo — ga je pozdravila s krščanskim pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« O, Katarina je bila pobožna, zares pobožna duša. Žal, da jo je izprijena mladina vse premalo cenila. Mnogi so se ji rogali v obraz, delali vsakovrstne opazke o njenem posinjelem nosu ter govorili, da Katarina včasih še celo zadiši malo po žganju. Oj ti hudobni svet! Marko pa jo je imel rad, ter ji bil hvaležen za vse. Prav bojim se za Katarino r— dejal je včasih proti svojemu sosedu, ako bi me zapustila ona, kaj naj počnem onemogel starec? Kje naj iščem potem kakega zanesljivega človeka, ko je danes tako malo poštenjakov na svetu? O Katarini pa vsaj vem, da je poštena, bogaboječa in vsega že vajena, zato se vsaj brez skrbi na njo zaneseni. Nekega večera, ko je ravno Katarina kuhala večerjo, je vstopil v kuhinjo Marko ter ji jel praviti: »Včeraj me je vprašal sosed Mrak, če bi mu prodal pa)- Žakljev krompirja in nekaj ovsa. Obljubil sem mu ter šel danes v klet gledat, kje bi začeli krompir nabirati. Toda — kar ustrašil sem se. Saj je bila vendar polna klet krompirja pred par meseci, a sedaj ga je notri komaj še polovica. Potem sem pa pogledal še v žitno shrambo in zdi se mi, da se je tudi žito čudovito hitro posedlo. Joj Katarina, kaj je vendar temu vzrok?« »Oj ti ljubi naš odrešenik,« je vzkliknila Katarina in sklenila roki. — »Čudno se ti zdi, kaj ne!« — »O Marko, saj pravim, vi moški še ne veste, koliko se porabi. Glej, krompir jemo vsak dan, za prašiče ga skuham vsak dan, pa še kravam ga večkrat po nekoliko narežem, da bolje pomolzejo; z žitom pa je ravno tako. Vsakih štirinajst dni je treba v mlin peljati, poleg tega moram pa tudi ljubim putkam kaj dati. Brez jedi ne morejo živeti.« »Vse je res, kar px-aviš, ljuba Katarina,« je pripomnil Marko. »Toda toliko se pa vendar le ni porabilo od vsega. Veš, jaz nekaj drugega mislim.« »Za boga križanega, kaj pa misliš, Marko? Le kar brž povej,« je hitela Katarina vsa preplašena. »Veš, Katarina, jaz mislim, da hodi k nam nekdo — krast. Ne vem sicer kdo, toda, to pa vem, da je dovolj malovrednih ljudi v vasi, katerim so naše shrambe dobro znane. In če kdo gre na to, že dobi ugodno priliko. Zato bo najbolje, da odslej klet in shrambo vse bolj skrbno zaklepava.« »Sveta Mati božja, prav praviš, Marko, prav. Zaklepati bo treba, skrbno zaklepati. Vse to je mogoče pri naših sosedih. Zlasti tu pri našem najbližjem sosedu nimajo nobene vere. Ako pa ni vere, tudi drugega dobrega ne more biti nič pri njih. Misliš, da se jim kaj zdi greh krasti? O vi vsi izvoljeni svetniki božji, o ti ljubi bog, zakaj si tako dober, da to dopusitš? Zakaj ga ne udariš?« »Zakaj ne okamni takoj tam na mestu, kjer krade?« Po teh besedah je vzdignila Katarina roke in oči kvišku ter stala kakor zamaknjena, dokler jo ni šumenje v peči opomnilo, da je močnik vskipel. Marko pa jo je gledal s svetim strahom. »Oh, zakaj niso vsi ljudje tako dobri in pošteni,« si je mislil. Drugi dan, ko sta se ravno pri živini mudila, je stopil v hlev sosed Mrak z Žaklji pod pazduho ter rekel: »No, ravno prav, da sta doma. Bomo pa kar hitro vreče napolnili. Kaj ne, Marko, oves mi boš tudi dal?« »Sosed moj, oprosti,« je rekel žalostno Marko, »prav nič ti ne morem prodati.« »Kako da ne?« »Zato, ker nimam!« »Oj, pojdi, pojdi, saj si mi obljubil. In pa praviš, da nimaš, če bi ne imel, bi ne dajal Katarini, da bi v Ljubljano vozila enkrat krompir, enkrat pšenico, enkrat pa kaj drugega.« Pri teh zadnjih besedali nič hudo slutečega soseda, je pobledela Katarina kot zid. A le za hip, potem pa se je bliskoma zakadila proti njemu, da je ves prestrašen daleč odskočil. »Ti zlo .... oj ti Kristus Jcrižani, ti lažnjivec peklenski, ti grešna duša, prav satan govori iz tebe, obseden si, da prideš motit poštene ljudi in jih skušat. Marko, beživa!« Tako je tulila vsevprek in vlekla Marka za seboj. Marko pa je stal kakor okame-nel in široko je zijal. Sosed pa, ki se je ta čas zopet zavedel, je dejal mirno: »Katarina, ne bo nič s tvojimi ceremonijami. Moja dekla, ki tudi v Ljubljano vozi mleko, mi je pravila, ker te je videla, kaj si vse odvažala. Saj ravno ona mi je nasvetovala k vam. Ni pa vedela, kakor tudi jaz ne, da dela to Katarina brez gospodarjeve vednosti. Ha, ha, ha, Marko,, vsaj veš sedaj, kako izvrstno deklo imaš.« Vnovič se je zaničljivo zasmejal nato pa je hitro odšel. Kako sta se potem Marko in Katarina med seboj porazgovorila in pobotala, nam ni znano. Vemo pa, da sosed Mrak ni molčal, kajti malo dni pozneje vedela je že vsa vas o tem dogodku. Zvezda Katarinine slave je bledela bolj in bolj. Pored-neži so jo dražili z vsakojakimi osoljenimi v dovtipi. Katarina pa se je jezila in klicala vse svetnike na pomoč. Mogoče, da ji je jeza in žalost toliko škodovala, mogoče je pa tudi, da se je tako močno prehladila, resnica je, da je prilezla Katarina nekoč zelo bolna iz Ljubljane. Domov prišedša se je zakopala takoj v postelj ter stokala proti Marku: »Oj, Marko, ti ne veš, kako me mrazi. Pa kako neusmiljeno me bode tu - le pod rebri. Marko, stopi gori na izbo, poišči nekaj kamelic, lipovega cvetja in šent-janževih rož. Potem pa vse skupaj v pon- vi skuhaj in odlij. Morda me tak čaj nekoliko ogreje in pozdravi!« Marko je ubogal. V eni uri je bil čaj gotov. Katarina je hlastno pila, kajti že-jalo jo je neprestano. Minuli so trije dnevi, a Katarini se ni hotelo obrniti na bolje. Postajala je vedno slabša. »Marko,« je vzdihnila s slabim glasom —- »nocoj mi je tako čudno. Želela bi, da greš po gospoda!« In Marko je šel. Pol ure kasneje se je že glasil zvonček proti Markovi hiši. Precej dolgo se je pomudil župnik pri njej, a končno vendarle opravil vse potrebno za dolgo pot. V jutro naslednjega dne pa so zvono- vi v farni cerkvi milotožno oznanjali, da je potekla Katarini nit življenja. Ta novica je vaščane precej iznena-dila. Zmolili so glasno po stari navadi zanjo par očenašev ter ugibali: »Kaj ji je vendar bilo, da jo je tako hitro vzelo?« »Plučnico je imela, tisto hudo plačnico. Nič drugega ni bilo.« »Morda je pa še notranji prisad pritisnil, zato je bilo tako hitro po njej!« »Bog ji daj večni mir in pokoj!« Drugi dan so odnesli Katarino tja proti farni cerkvi . . . Na večer istega dne, ko so pokladali rajnico v »jamico tiho«, je prejel Marko dvoje terjatev iz Ljubljane. Ena je bila od nekega trgovca. Naštel je, koliko je Katarina vzela pri njem kave, sladkorja in drugih potrebščin, ne da bi plačala. On ji je rad dajal na upanje, ker je trdila, da bo vse plačal Marko. Drugo pismo pa je bilo poslano iz neke žganjarne, kamor se je hodila rajna Katarina v »življenja dneh« okrepčavat. Ubogi Marko je kar odrevenel, ter se prijel za glavo. Sešteval je in sešteval, ter končno s težavo seštel, da znaša obojni dolg še nekaj čez sto kron. »Niti vinarja ne plačam« — je zajavkal nesrečni starec. Dovolj je, da sem plačal ves pogreb iz svojega. Zakaj bi plačeval? Za vse, kar je trebalo pri hiši, dal sem ji vedno potrebni denar. Dvakrat ne bom plačal! Zakaj ji je pa dajal brez denarja. Sam naj gleda. In pa v žganjarni —, torej je bilo vendar res, kar so mi pripovedovali ljudje. O ti nesrečna ženska, bog ti daj mir v zemlji!« In pomilovanja vredni mož si je pokril z rokami obraz. Teden pozneje pa je bilo brati v nekem pobožnem listu: »Pretekli teden je umrla v K ... . Katarina P. Bila je zelo blaga in pobožna duša, ter skozi vse svoje življenje zgled dobre kristjanke. Kako je bila vneta za čast božjo, je razvidno najbolj iz tega, da je vkljub svojim bornim prihrankom zapustila petdeset kron farni cerkvi, petdeset kron pa škofovim zavodom. Svetila ji večna luč!« Manica Romanova. listnica uredništva. Gg. I. Levičarju in Ant. Kodru v Karmclju. — Radi Vama potrjujemo, da novic iz Karmelja v našem listu ne pišeta vidva in da nista z novicami v prav nobeni zvezi. Uredništvo. Izdajatelj in urednik Rasto Pustoslemšek. f-itateljc in naročnike našega lista prosimo, da se v vseh zadevah, kjer žele nasvetov in poduka, obračajo na uredništvo »Slovenskega Doma«, ki odpre poseben predal za vprašanja in odgovore. se je vrnil in zopet ordinira Wolfova ulica 12, I. Išče se kovač oženjen na deželo. Obenem mora voditi v svoji režiji tudi gostilno in malo prodajalno in trafiko. Prednost imajo oni z malo kavcijo. Oglasiti se je ustmeno ali pismeno do novega leta pri Bartolu Poliču veleposestniku in trgovcu v Karlovcu. (Hrvaško.) 69 2—1 Eng. Franchetti v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, nasproti kavarne ..Evropa" priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno brivnico in prodajo raznih dišav in kozmetističnih predmetov. Svoji k svojim! 20 52-22 Ustanovljena leta 1868. Absolutno pred ognjem in tatovi varne BLHGftJNE izvrstne kakovosti prodaja tovarna blagajn ji yidiersfiugei Dunaj, I., Franz Josefs-Kai št. 27. Založnik rajfajzen. zadrug itd. 43 24—21 V. H. ROHRMANN (prej Jože Strzelba) = LJUBLJANA = kupuje razne rastline, korenine, rožice, $ $ semena, lubje, divji kostanj, češmlnjev ® * sok. jabolka za mošt. kosti, parklje, loj itd., /f\ ima kot lastnik tvrdke 40 24 22 M. PAKIČ S vedno največjo zalogo škafov, raznih lesenin, košar, fine žime, morske trave itd. Irm cene v £jubljani od dne 4. decembra do 8. decembra 1909. Cena od do K h K h 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 14 1 40 1 — 1 20 1 HI- „ • • — 90 1 12 1 „ telečjega mesa 1 40 1 60 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 80 2 — 1 (prekajenega) 1 80 2 — 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 04 1 12 Prašiči na klavnici 1 20 1 40 1 kg masla 2 50 2 60 1 „ masla surovega 2 10 3 — 1 „ masti prašičje 2 — 2 20 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 72 1 96 1 „ slanine prekajene .... 1 80 2 — 1 „ sala 1 88 1 96 1 jajce — 9 — 11 1 l mleka — 20 — — 1 „ „ posnetega — 10 — — 1 „ smetane sladke 1 „ „ kisle — 80 — 90 1 kg medu 1 20 1 40 1 piščanec 1 40 1 80 1 golob — 45 — 50 1 raca 2 80 3 — 1 g°s 1 puran 5 80 8 50 100 kg pšenične moke št 0 . . 47 — — — 100 1 . . 46 50 — 100 2 . . 46 — 100 „ 3 . . 45 — 100 4 . . 44 — — 100 „ 5 . . 42 — — 100 „ „ „ „ 6 . . 39 50 — 100 „ 7 . . 33 — 100 „ 8 . . 16 — — 100 „ koruzne moke .... 21 — 100 „ ajdove moke .... I. 39 — 100 „ ajdove moke . . . .11. 35 — — — 100 . ržene moke — 1 / fižola 20 32 1 „ gralia — 1 „ feče 48 1 „ kaše 22 24 1 „ ričeta 20 22 100 kg pšenice 28 — — 100 „ rži 21 50 — 100 „ ječmena 18 — — 100 „ ovsa 17 40 19 — 100 „ ajde 19 — 20 — 100 „ prosa belega 18 — — — 100 „ „ navadnega . . . — — — — 100 „ koruze 15 — 18 — 10 „ krompirja 4 60 4 80 Lesni trg. Na trgu je bilo — voz in — čolnov z lesom Cena trdemu lesu od 10 K — h do 11 K 50 h za m3. Cena mehkemu lesu od 9 K — h do — K — h za m'\ Trg za seno, slamo in steljo. Na trgu je bilo — voz sena 10 — 10 /0 „ slame 8 — 10 40 - „ stelje Jtfestno tržno nadzorstvo v Cjubljani. r Naivečja zaloga navadnih do naifineiSiti otroških vozičkov 36 25—22 in navadne do najfinejše žime. M. Pakič v Ljubljani. Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. / ■mmaassB« lepo tiskanih, prav zastonj in franko po pošti dobi vsak, ki piše ponje od lekarnarja Trnkoczyja v Ljubljani, zraven rotovža. 33 25—22 ■■■i aJL dBiAa * franc krojaški mojster v Ljubljani Kongresni trg št. 5 (Zvezda). Priporočam se za izdelo.vajij.e oblek za gospode. Domače in inozemsko blago imam vedno v zalogi. Cene zmerne 1 Delo solidno 1 Postrežba točna! 26 25—22 Q o io CT) 00 OJ 00 CD O '*t' 00 (M CT> O O) XI E T3 O CT> co 00 CD cs CO CO CO CM O +-c C/D •S U J H Q CD CN C3 bd cd 29 14—13 Z imenom K se označujejo m O i iO i *» najboljši šivalni stroji sveta. Dobivajo se po vseh naših prodajalnicah. Singer Co. deln. dr. za šivalne stroje. Kočevje. Glavni trg štev. 79. Najkoristnejše božično darilo. m m š ■S, iS 4\ Priporoča se manufakturna trgovina v 1 JANKO ČESNIK (pri Cesniku) * i iimjjiimi ♦ 55 8-8 ljobljaha * Mm si. v. Zaloga ' modnega, svilnatega in volnenega blaga za ženske obleke in bluze, perilni barhent za obleke, bluze itd. Novosti volnenih, ženilastih, rut, šerp, velike rute suknene in pletnene. Zaloga modnega blaga za moške obleke, površnike in zimske suknje. Zaloga garnitur zastorjev in raznovrstnih preprog. Zaloga odej šivanih, volnenih in pavolnotih, kocev, plaht i. t. d. , Popolna oprema za neveste. Postrežba poštena. Gene najnižje. r. Splošno Mino društvo r. z. z o. z. v Gosposki ulici št. 7 1 8-8 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun in jih obrestuje s 1. julijem 1909 po 4:|/.1% brez odbitka rentnega davka; eskomptira menice in daje posojila na osebni kredit po 57.2% do 6‘/2%. Lastno premoženje znaša v deležih in zakladih ... K 179.765’55 Skupna aktiva............................................. 1,242.16677 Denarni promet v letu 1908 6,296.087'46 Ijnbljana ]()jjpj|][) HtMlIl ŽiaoYskt nl~ 7~ priporoča svojo bogato zalogo Vl • 1 v m, mm m mm t najnovejše oblike, zelo trpežne ter elegantne fasone, rjave in črne prave amerikanske čevlje 37 25-17 za gospode in gospe. Zunanja naročila, točno. nudiva slavnemu občinstvu v najinem najmoderneje urejenem zavodu z mlekom opitano, zaklano, opukano, iztrebljeno in na francoski način dresirano perotnino najfinejšega mesa in izbornega okusa, kakor: purane, gosi, race, kapune. pularde, kokoši za juho, piščance za peči in piščance za ocreti po najnižjih cenah. P. n. perotninorejce opozarjava na v najinem zavodu izrojeno kuretnino, jamčeno najčistejših pasem kakor: „Plym. Rocks,“ „Orpmgton,ls „Brahma,<( „Wyandottes,“ in „Meclielner,“ ter na jajca od teh plemenjakov, katera oddajava po najnižje mogočih cenah. Zaloga različnega perja za pernice, blazine itd. Iaor- Ogled zavoda je vsakemu interesentu proti zglasitvi v najini pisarni dovoljen. ”WI Z odličnim spoštovanjem KRAPŠ & DITBICH prvi in največji zavod za izrejo in opitanje perotnine na Kranjskem. Zgornja Šiška pri Ljubljani. £ =■==! e -ElOK^ G. SADEŽ it* Mestni trg št. 14 jfe S&f’ v polog Urbančevo manufakturne trgovine 13 12-7 Š?*'® ST“ o> priporoča klobuke in slamnike || tspiie. razno moško perilo. Kravate, ovratnike iti I31ago imam solidno, cene zmerne. ------------- Postrežem točno. -------- Izborno v latern se prodaja v prid družbe sv. Urita in letoda priporoča 40 24-21 jem piiiufii o c >o o •+-» tu a .5 .S a > c3 u o- O CL "O O "O -1 p < sr D 3 n T3 p | sr X a> o r>< 3 O Mjcenejše solni in dežni domačega izdelka priporoča 12 25-22 Josip Vidmar = v Ljubljani = Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernova ulica 4. (o> m m m m jjk ^ Del. glavnica K 3,000.000. Podružnica v Spljetu. Ljubljanska kreditna banka V Ljubljani $ $ $ & Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. 41/2°/o Poštne hranilnice št. 12.921. Ustanovljena leta 1896. linica i ta »ii registrovana zadruga z neomejeno zavezo = pisarna v hiši št. 1 (pri Tomanu) = sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po 4:,/4u/o 0(1 prvega dneva vlaganja sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga. Uradne ure so ob nedeljah od 1. do 5. ure ter vsako sredo od 4. do 6. ure popoldne. 22 25—22 Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemSi praznikov. S■ M U g S B |: M 3 2 aT c/k K M D ^ g*" fe. C 8> - a o T3 W tl n ~3* © 3 n S N 3 O &) 3 O D. ra < CT> co 3 I n L 3 lo rč a o o O: O o o o & Rezervni fond K 300.000. Podružnica v Trstu. Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. 52 52-15 fs 3*; So?) ol/o() O j) O Ji O O O II O I) o() oj) O (J o {ioijoj m & m * $ a? & & 0 * * m m Notranjska posojilnica v postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure dopoldne. Obrestuje hranilne vloge po 4:,/.,% od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. Daje posojila proti vknjižbi po 5'/2% in amortizaciji najmanj »/,%, na osobni kredit po 6u/0. 2 25-22 Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. & o O o O o o o O Stanje hranilnih vlog nad 36 milijonov kron: Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. m MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure popoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4'///p ter pripisuje ncvzdignjcne obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne I. in 16. vloženi denar sc obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. \ :“V'rl Mi Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 4s/*°/o na leto. Z obrestmi ob enem pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62*/a leta. Kdor plačuje 6°/0 izposojenega kapitala, poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Denar sc lahko pošilja tudi po pošti. Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi 3sred.itno društvo. ---------- Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3. 7 25-22 I»!I» m N 5^ N S« N M N N! N N N N N H N N N N ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ: AGRO-MERKUR osreinja nakupovalna in proiajalna zairnga v Qubljani ac. k o>. se. Ljubljana, Janez Terdinova ulica št. 8. Skladišče tudi v Trstu. Agro-Merkur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), modro galico, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in špecerijsko blago itd. Agro-Merkur prodaja pridejke in izdelke svojih članov. Agro-Merkur se posebno p za nakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dal- mat inskih in go riški h jatr.čeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke. Agro-Merkur ima jako n ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postreže. 2 54—22 nmn xmxnmximxixxixm §i m TX. Ustanovljena 1882. Pošt. hranllničnl račun št. 828.406. Telefon štev. 185. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, V Ljubljani je imela koncem leta 1908 denarnega prometa K 71,417.344-75 upravnega premoženja K 17,519.983-93. Obrestuje hranilne vloge po ny/o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Uradne ure vsak dan od 8.-12. in od 3.-4. v lastnem zadružnem domu. Sil Sprejema tudi vloge v tekočem .^9 l računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 kron 17,102.01127. Posojuje na zemljišča po 5'/i°/o z '/,% na amortizacijo ali pa po 5‘/«°/o brez amortizacije. Na menice pa po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan od 8—12. in od 3.-4. 6 25-22 Tisk Narodne tiskarne* v Ljubljani.