UDK 304+36
socialno
delo
št. 1
Socialno delo - časopis za teorijo in prakso
Izdajajo :
Skupnost socialnega varstva Slovenije
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
Zveza društev socialnih delavcev Slovenije
Višja šola za socialne delavce v Ljubljani
Izdajateljski svet:
Marinka Hasenbichel (predsednica), Meta Meneej, Danica
Ošlaj, Pavla Rapoša-Tajnšek, Vlasta Rozman
Uredništvo :
Dr. Franci Brine, Marija Cigale, Franc Hočevar, Blaž Mesec,
Jože Valenčič
Glavni in odgovorni urednik:
Blaž Mesec
Lektorica:
Alenka Gložančev
Naslov uredništva in uprave:
Ljubljana, Saranovičeva 5, tel. 316-370, 311-250
časopis izhaja štirikrat letno, praviloma ob koncu
vsakega četrtletja v nakladi 600 izvodov
Naročnina:	za leto 1988	za leto 1989
za ustanove	50.000.-	100.000.-
za posameznike	25.000.-	50.000.-
za študente	10.000.-	20.000,-
Ti zneski veljajo, če so vplačani do 31. 7. 1989. Račun:
50100-603-40199 Višja šola za socialne delavce, Saranovičeva
5, 61000 Ljubljana (za Socialno delo)
Cena posuezne številke v prodaji 10.000.-	25.000.-
Tehnična izvedba:
STUDIO Ш Л ■
socialno
delo
Leto 28	Ljubljana 1989	St. 1
UDK 304 + 36	UDC 304 + 36
VSEBINA
ČLANKI
-	Srečo Dragoš
Socialno delo v razmerju do ideologije	7
-	Ciril Klajnšček
Kriza in racionalnost tinskega dela	25
-	Marija Ovsenik
Problem planiranja kadrov in izobraževanja v novi
luSi kot problem kulturno-vrednotnega izobraževanja	35
-	Blaž Mesec in Nino Rode
Poučenost rednih Studentov socialnega dela in
specializantov o aidsu	42
POROČILA
-	Studijsko potovanje predstavnic višje Sole za socialne
delavce na oddelek za socialno delo Fachhochschule
Dortmund (Andreja Kavar-Vidmar)	70
-	Novi svet Socialnega dela je sprejel programske
zasnove naSega časopisa (Blaž Mesec)
-	Kako so socialni delavci-specializanti poučeni o
epilepsiji (Marija Zdešar)	71
NOVE KNJIGE
-	Prvi slovenski učbenik socialnega dela
(Vida MiloSevič, Socialno delo, Samozaložba,
Ljubljana 1989)
Andreja Kavar-Vidmar	80
-	Učbenik socialnega prava
Jelčič, Socijalno pravo u SFRJ, Knjiga prva:
y^^^cr^lno osiguranje, Informator, Zagreb 1988)
j^reTà Kavar-Vidmar	81
S ♦
-	Polemika? OdliCno!
(Jože Ramovš, Socialni delavec in alkoholizem: metodo-
logija za delo strokovnih in vodstvenih služb v delov-
ni organizaciji. Knjižnica Sindikati 94, Delavska
enotnost, Ljubljana 1988)
Milko Poštrak	83
IZ TUJEGA TISKA
-	Izčrpanost osebja v domovih za stare (Blaž Mesec)	84
DOKUMENTACIJA
-	Signalne informacije o tuji strokovni periodiki	87
sporočila
uredništva
Spoštovani naročniki in bralci!
Kadar vas kdo takole prijazno nagovori, že kar veste, da
gre za denar. A tokrat ne gre le za povišanje naročnine,
ampak Je ogrožen vsaj dosedanji obseg, morda pa tudi obstoj
našega časopisa. Do sedaj smo večji del stroškov krili z
dotacijo Skupnosti socialnega varstva SR Slovenije. Letos pa
so stroški izdajanja narasli mnogo bolj, kot Je dovoljena
stopnja rasti sredstev, ki nam Jih namenja ta skupnost
v svojem finančnem načrtu, S temi sredstvi bi lahko v tem
trenutku krili izdajo ene številke in pol in nikakor ne
štirih številk letno. Naše Socialno delo ne more biti
oblikovno še skromnejše, kot Je sedaj. V zadnjih letih smo s
precej prizadevnosti dosegli, da Je ohranilo svojo notranjo
razporeditev in obseg, da smo ohranili, če že ne izboljšali,
doseženo vsebinsko raven, da Je redno izhajalo in da so
izšle štiri številke letno. Ko smo ravno upali, da nam bo
morda uspelo nekoliko povečati format in celo izboljšati
grafično izvedbo, pa smo se morali soočiti z omenjenimi
nenaklonjenimi okoliščinami.
Da bi letos vendarle nekako zvozili, bomo storili
naslednje :
1.	Uredništvo si bo skupaj z Višjo šolo za socialne
delavce kot soizdajateljem in izvajalcem del v zvezi z
izdajanjem časopisa prizadevalo pridobiti sredstva in druge
vrste pomoč od drugih izdajateljev časopisa, ki do sedaj
niso kaj dosti konkretnega storili za "svoj" časopis. Poleg
tega si bomo prizadevali dobiti še druga sredstva, predvsem
za izdajo ene tematske številke.
2.	Pridobili bomo nove naročnike tako med socialnimi
delavci kot med študenti. Tudi društva socialnih delavcev bi
lahko veliko prispevala z razširjanjem časopisa med svojimi
člani, prav tako tudi posamezni bralci. Tu Je še precej
rezerv, a učinkov si seveda ne moremo obetati takoj.
6	Sporočila	Soc Del 28, 1989, 1
3.	Se naprej si bomo prizadevali, da bi bil časopis
zanimiv in privlačen; da bi v nJem našli koristne usmeritve
za svoje strokovno delo in življenje. Zato vas tudi ob tej
priliki pozivamo k sodelovanju: pišite nam, sporočajte nam
svoje težave in izkušnje !
4.	Tudi vas, spoštovani naročniki, prosimo, da prevza-
mete del tega bremena. Povišati moramo naročnino in izterja-
ti zaostalo naročnino za leto 1988. Zneske navajamo spodaj.
Socialni delavci in drugi strokovnjaki, ki delamo na
področju socialnega varstva, in ki nam Je do tega, da bi
razvili teorijo in prakso socialnega dela, nimamo drugega
glasila kot to naše skromno Socialno delo. Ne pustimo, da bi
v teh neprijaznih časih usahnilo, kajti težko ga bo, tudi v
prijaznejših, obnoviti.
Lepo vas pozdravljamo in računamo na vašo pomoč.
Za uredništvo
Blaž Mesec, urednik
NAROČNINA NA SOCIALNO DELO ZNASA: za leto 1988 za leto 1989
-	za ustanove in del. organizacije	50.000.-	100.000.-
-	za posameznike	25.000.-	50.000,-
-	za študente	10.000,-	20,000,-
-	posamezna številka v prodaji	10.000,-	25.000,-
TI ZNESKI VELJAJO, CE SO VPLAČANI DO 31. 7. 1989. PO TEM
DATUMU BOMO NAROČNINO REVALORIZIRALI. NAROČNINO NAKAŽITE NA
RACUN:
50 100 - 603 - 40 199
Višja šola za socialne delavce, Saranovičeva 5, 61000
Ljubljana (ZA SOCIALNO DELO)
članki
SOCIALNO DELO V RAZMERJU DO IDEOLOGIJE
SRECO DRAGOS
Povzetek
Protislovje eed strokovno proklaairanÍHÍ cilji in dejanskiai razmerji
družbene »oCi zahteva, da Borajo socialni delavci delovati hkrati pri-
stransko (angažirano) in objektivno (strokovno), če hočemo, da socialno
delo ne bo zgolj instrument prilagoditve in da bo učinkovito. Pogoj za
to je avtonomija socialnega dela, ki pa je odvisna od avtonomije social-
ne politike in avtonomije prostovoljnega dela. Ovira za prvo je v družbi
s socialistično ideologijo teorija socialnega avtomatizma, ovira za
drugo pa bojazen pred samoorganizacijo občanov mimo dirigiranih oblik
političnega združevanja. Podružbljanje socialnega dela predpostavlja
osamosvajanje (individueu:ijo) posameznikov, ter njihovo povezovanje z
drugimi kot pogoj razvoja vseh. Zgolj v takem kontekstu je možno prese-
gfinje nasprotja med stroko in ideologijo.
SumB(U7
The contradiction between professionaly proclaimed goals and actual
power-relationships in society demands of social workers to be partial
(engaged) and objective (professional) at the same time. This is the
only way for them not to become an instrument of adaptation and be
effective nevertheless. The prerequisite for the stance is autonomy of
social work, which in turn depends on autonomy of social policy and
autonomy of voluntary work. In a society with socialist ideology the
obstacle for the first one is the theory of social automatism, the
obstacle for the second one is fear of self-organization of citizens
outside the directed forms of social and political assotiations.
Socialization of social work presupposes the individuation of indivi-
duals and their linking-up with others as the precondition for the
development of everybody. It is in this context only that there is
possible to overcome the contradiction between profession and ideology.
VpraSanje socialnega dela v odnosu do ideologije je za soci-
alno delo tembolj aktualno, čimbolj se ta dejavnost profesi-
onalizira. Za to sta dva razloga:
10	s. Dragog	Soc Delo 28, 1989, 1
-	Profesionalizacija socialnega dela je bila potrebna v
ionrekstu kapitalizma, v katerem je vrednota Človeka izena-
čena z vrednostjo delovne sile.
-	S profesionalizacijo se v postopkih in odločitvah na
p>odročju socialnih dejavnosti ustvarja določena avtonomija,
se pravi avtonomija njenih nosilcev.
Tako se izostri protislovje med tistimi odnosi, v katerih
Je človek v službi kapitala in so stroški zanj produktivni
zgolj, v kolikor služijo teau smotru, in med odnosi, ki jih
razvija socialno delo, katerega namen je "pospešiti ali ob-
noviti vzajemno koristne odnose med posamezniki in družbo,
zato da se izboljša kvaliteta življenja za vsakogar"^(podč.
S.D. ) .
Ti dve težnji sta se že v samih začetkih socialnega dela
skuSali uskladiti z institucionalizacijo, ki s svojim opre-
deljevanjem najracionalnejših modelov ravnanja izključuje
vse drug(ačn)e možne načine ter s tem opravlja nadzor nad
človekovim vedenjem, in pa z ideologizacijo, ki jo v zvezi s
socialnim delom lahko razumemo (v Bergerjevem in Luckmanno-
vem smislu) kot početje, v katerem "se posebna definicija
realnosti pritrdi na konkretni interes moči."^ Rezultat tega
so radikalni očitki socialnemu delu na zahodu, ki da je
zgolj agentura reprodukcije delovne sile kot blaga, da zgolj
reproducira norme in vrednote obstoječe družbe (agentura
socializacije), da na individualnem nivoju blaži posledice
kolektivno povzročenih protislovij sistema (agentura kom-
penzacije), da zgolj prilagaja svoje kliente obstoječi dru-
žbeni strukturi (agentura disciplinizacije) itd.^ Po tej lo-
giki je rešitev protislovij v družbi in v socialnem delu mo-
žna le na globalni ravni in z radikalnimi sredstvi, pri če-
mer lahko iniciativa za to pride od žrtev socialnega dela,
ne pa od njegovih nosilcev; socialni delavci pa se morajo
pri tem le uvrstiti na pravo stran.
Pri nas smo naredili prav to, rezultati pa kažejo, da smo
daleč od tistega, kar imajo tam, kjer tega niso naredili.
Tudi (ali pa zlasti) zato je v našem socialnem delu Se vedno
Soc Delo 28, 1989, 1	S. Dragoš	9
nerazCiSCeno vpraSanJe odnosa stroke do ideologije (ideolo-
gije, miSlJene v zgoraj navedenem smislu^). Mislim, da
protislovje med Cisto strokovno proklamiranimi cilji in
dejanskimi razmerji družbene moči (iz česar se socialno delo
ni in ne bo moglo izkopati) zahteva takSno držo socialnih
delavcev, ki se brezkompromisno zavzema za svojo strokovnost
kljub ideološkim ali pa čisto osebnim vrednotam, ki večkrat
niso skladne s tem ciljem. Na taki podlagi pa se socialni
delavec angažira za takSna družbena razmerja, ki gredo v
prid tistim, katerim Je njegovo delo namenjeno, kar pomeni,
da izvajalci socialnega dela, ki se strokovno ukvarjajo s
pomočjo ljudem, morajo delovati pristransko (angažirano
zlasti ko posegajo v skupnost) in hkrati objektivno
(strokovno)5. Ce se zanemari prvo, (p)ostane socialno delo
zgolj instrument .prilagoditve ("agentura" itd.), če se zane-
mari drugo, se zmanjša njegova učinkovitost.
I.
Pogoj za zgoraj opisano delovanje socialnega dela Je
njegova avtonomnost, brez katere ni ne profesionalizacije
socialnega dela ne delovanja njegovih izvajalcev v prej
omenjenem smislu.
Prvo vprašanje v zvezi s tem Je, ali etika socialnega de-
la, kot Je normirana pri nas, omogoča angažirano in objekti-
vno ravnanje socialnih delavcev. Etično izhodišče vsake
stroke, ki se neposredno ukvarja s pomočjo ljudem. Je gotovo
stara Hipokratova prisega, ki (v zvezi s pristranskostjo in
objektivnostjo) navaja pod 8. točko naslednjo zapoved:
"...da bom v sleherno hiSo, kamor me bodo klicali, stopil
samo zaradi koristi bolnikov ter da se bom vzdržal kakršne-
koli zavestne ali pogubne krivice."
Ta misel izraža dvoje:
-	da je edini razlog delovanja strokovnega delavca (v tem
primeru zdravnika) ter njegovega vstopa v intimnost(klienta)
zgolj korist bolnikov;
-	da je vsak drugačen motiv, s katerim bi poklicani sto-
10	s. Dragog	Soc Delo 28, 1989, 1
pil v hiSo in ki se ne pokriva povsem s koristjo bolnika,
zloraba tega (po)klica, "zavestna ali pogubna krivica".
Tu ni poudarek zgolj na bolnikovi koristi, раб pa je po-
vedano tudi, kaj je njen kriterij in od kod poziv: kriterij
je (o)zdrav(1Jje(nost) bolnika, zdravnikova pozvanost pa
pride od bolnika samega (iz njegove hiSe), ne pa od nekoga,
ki je izven njega oziroma nad njim. Konkretizacija tega je
npr. ženevska deklaracija iz leta 1948: "...ne bom dovolil,
da bi verski, narodnostni, rasni, strankarski ali socialni
motivi razdvajali moje dolžnosti do mojih bolnikov... niti
pod pritiskom ne bom uporabil svojega medicinskega znanja
proti CloveSkim postavam." Med motivi, ki niso združljivi z
bolnikovo koristjo, so torej tudi politični (strankarski)
motivi; "CloveSke postave", proti katerim je zaprisežencu
celo "pod pritiskom" prepovedano delovati torej niso isto
kot npr. sistemske, sploSnodružbene, politične postave. Sele
na tej podlagi je možno delovanje zdravnika npr. tudi na
fronti, kjer nudi pomoč ranjenim ne glede na to, kateri od
sprtih strani pripadata tako ranjenec kot zdravnik. In če je
tako dejanje za zdravnika samoumevno, zakaj ne bi bilo tudi
za socialnega delavca? Obema je neposredna skrb zgolj bolni-
kovo stanje. Sele v zvezi s tem pa sta oba tudi proti vojni
(proti krivičnim odnosom itn.), vendar zato, ker se zavzema-
ta za "človeSke postave", ne pa za politično ideoloSke pro-
grame. Zato tudi ni nepomembno, da se je zdravnik Hipokrato-
vega časa zaprisegel "na Apolona Zdravnika in Asklepi ja. . . **
(začetek besedila Hipokratove prisege), torej na bogove
zdravniške stroke, medtem ko je v dobi krSčanstva začetek te
prisege spremenjen in se začne z besedami: "Hvaljen bodi
Bog, oče Gospoda naSega Jezusa Kristusa, ki je blagoslovljen
za zmeraj"®. Tu zdravnik ni več odgovoren najprej in edino
svojim bogovom (idealom lastne stroke), pač pa tistemu bogu,
ki je nad tem, čeprav je ta Se vedno vzdignjen tudi nad
družbeno različnost tega sveta. Ko se družbeni sistemi pred
dvesto leti ločijo tudi od tega boga, stopijo na njegovo me-
sto ti ali oni, čisto zemeljski "bogovi", in strokovni
Soc Delo 28, 1989, 1	S. Dragoš	11
delavci zdaj раб prisegajo njim.
Tudi to je verjetno razlog, da se etični kodeks socialnih
delavcev pri nas začne z naslednjim besedilom: "Kodeks
poklicne etike socialnih delavcev Jugoslavije temelji na
temeljnih normah socialistične etike in morale, ustreznih
ustavnih načelih in idejnih opredelitvah Zveze komunistov
Jugoslavije." (podč. S.D.)
To Je podlaga, na kateri Je pri nas utemeljena družbena
angažiranost socialnega delavca, iz česar so izvedena tudi
določila kot na primer:
-	"Socialni delavec kot strokovni in družbeno politično
aktiven delavec sodeluje pri izpopolnjevanju in razvijanju
socialističnih samoupravnih odnosov in družbenem razvoju".
-	Socialni delavec Je "Zvest načelom socialističnega hu-
manizma. . . "
-	Socialni delavec "... si prizadeva za uveljavljanje so-
cialističnega načela dela".
-	"Socialni delavec se stalno strokovno izpopolnjuje, se
idejno marksistično izobražuje" itd.
Načela, kjer se zahteva strokovna objektivnost in (z njo
v zvezi) vrednotna nevtralnost, pa se glasijo:
-	"Socialni delavec nudi storitve vsem enako, ne glede na
raso, spol, narodnost, vero, družbeni in ekonomski položaj
ter svoj osebni odnos do posameznika in njegove družine".
-	"Socialni delavec dela predvsem v interesu človeka, ki
potrebuje pomoč".
-	"Ce ob poklicnem delu ugotovi kršitev zakonitosti, mora
na to opozoriti tako, da se oseba zave svojega postopka in
možnih posledic vendar ni dolžan, da to prijavi pristojnemu
organu".
-	"Ob neposrednem stiku socialni delavec ne sme obsojati
osebe, lahko pa Jo opozori na neprimernost njenih dejanj".
-	"Socialni delavec Je neodvisen pri izbiri načina in
sredstev strokovnega delovanja ter je samostojen".
-	"Socialni delavec pri poklicnem delu ne uporablja pri-
12	s. Dragog	Soc Delo 28, 1989, 1
sile".
Svoje poklicne obveznosti "opravlja tudi, kadar je
Morebiti ogrožena njegova integriteta".
Ze zgolj iz teh določil strokovne etike lahko slutimo mo-
žne zadrege, zlasti v zvezi z družbeno angažiranostjo soci-
alnega delavca. Kako naj se angažira tisti socialni delavec,
ki se npr. kakorkoli distancira od marksistične ideologije,
medtem ko njegova poklicna etika temelji na "idejnih oprede-
litvah Zveze komunistov"? Ali na primer zvestoba socialnih
delavcev "načelom socialističnega humanizma" pomeni tudi
zvestobo tisti Marxovi misli, po kateri je humanizem izena-
čen z ateizmom in odpravo privatne lastnine®? Ali je s
"socialističnim humanizmom" mišljena tudi zvestoba npr. Le-
ninovemu pojmovanju socializma kot vsesplošnega "popisa in
nadzorstva"?® Kako razumeti zahtevo po socialno-strokovnem
in idejnomarksističnem izobraževanju hkrati - ali ima pred-
nost prvo ali drugo ali pa je to kar eno in isto? Ali je z
zahtevo, da "socialni delavec nudi storitve vsem enako",
mišljena tudi enakost ne glede na idejno-politično mišljenje
oziroma partijsko (strankarsko) pripadnost, kljub temu, da
to ni posebej navedeno, ali pa je v izjemnih primerih možna
drugačna interpretacija tega določila? In če je, kako spet
to uskladiti z zahtevo po nuđenju pomoči, ki je "predvsem v
interesu človeka" itd.
Ne glede na ta in podobna vprašanja, ki so za marsikoga
obrobnega pomena (ker so pač v sedanji fazi socialnega dela
pomembnejše druge stvari), sem hotel poudariti dvoje:
da problem razmerja med stroko in ideologijo tudi v
našem socialnem delu še obstaja (in)
- da tudi takšen etični kodeks, kakršnega imamo socialni
delavci, omogoča in zahteva strokovno (nevtralno) ter hkrati
angažirano (vrednotno) delovanje.
II.
Kot ni učinkovitega strokovnega dela brez lastnega etič-
Soc Delo 28, 1989, 1	S. Dragoš	13
nega kodeksa, tako ni učinkovite strokovne etike brez avto-
nomne stroke. Ker je naše socialno delo po splošno veljavni
opredelitvi tudi del aktivnosti za uresničevanje socialne
politike, kot tako pa ga sestavlja poleg poklicnega tudi ne-
poklicno socialno delo, je zato njegova avtonomnost odvisna
tudi od:
1.	avtonomnosti socialne politike,
2.	avtonomnosti prostovoljnega socialnega dela.
Glede socialne politike raziskave kažejo, da gre pri nas
še vedno za socrealistiCni koncept, v katerem se socialni
cilji poskušajo reševati z ekonomijo, ekonomija pa s politi-
ko. Tako prihaja namesto vse večje diferenciacije med soci-
alno in ekonomsko politiko ter politično ideologijo (namesto
njihove sektorske avtonomizacije) do vse večjega prekrivanja
socialne politike z ekonomsko in do prežetosti obeh s poli-
tično ideologijo.Tudi npr. glede prevladujočih treh stra-
tegij v družbenih dejavnostih, tj. racionalizacije (v smislu
redukcij in restrikcij ) , komercializacije (večje participa-
cije, trg) in eksternalizacije (prenos storitev izven insti-
tucij), je bilo ugotovljeno, da je (neustrezno) rangiranje/
uveljavljanje teh strategij v skladu "z družbeno vlogo, ki
je 'dodeljena' posameznim subjektom v okviru našega družbe-
nopolitičnega sistema".Ob tem pa je v razmerju moči pre-
moč "brez dvoma na strani političnega subsistema."i^
Glede prostovoljnega dela je podobno. V našem povojnem
obdobju zasledimo dve paradoksalni prepričanji, ki sta blo-
kirali razvoj prostovoljnih socialnih dejavnosti v tolikšni
meri, da smo danes kljub dvajsetletnim poskusom afirmacije
prostovoljstva še vedno na njegovih začetkih.Gre za dvoje
ideoloških blokad, in sicer:
a)	Prepričanje, da bo s povojno socialistično izgradnjo
prišlo tudi do samodejnega reševanja socialnih problemov,
zaradi česar je znanstveni in strokovni pristop k socialnemu
delu nepotreben in odvečen.
b)	K socialnim problemom (in primerom) je treba pristo-
piti na strokoven način, kar lahko zagotovimo le z uvelja-
14	s. Dragog	Soc Delo 28, 1989, 1
vitvijo socialnega dela kot stroke, ki se bo s svojo profe-
sionalnostjo (javno) distancirala od vseh laičnih oblik
socialnega dela, katerih koren je klasiCna dobrodelnost
kapitalističnih družb.
Prvi paradoks, da пашгеС v socialistični družbi, katere
temeljna vrednota je človek, ne potrebujemo strokovne obrav-
nave njegovih socialnih težav, Je temeljil na t.im. teoriji
socialnega avtomatizma, ki vidi v intenzivnih materialnih
vlaganjih v družbeno bazo (predvsem v primarni sektor) samo-
dejno reSitev vseh socialnih problemov. Slednji so bili mi-
šljeni zgolj kot posledica minule vojne oziroma razrednih
nasprotij preJSnJe družbe, medtem ko so bile ignorirane vse
socialne težave, ki Jih s sabo prinaša družbeni razvoj (z
industrializacijo, deagrarizacijo, urbanizacijo, migracija-
mi...). Z vidika prostovoljnega dela so bile negativne
posledice v tem, da ogromni človeški potencial obstoječih
prostovoljnih delavcev na najrazličnejših področjih (razni
aktivisti, mladinske delovne akcije itd.) ni bil optimalno
izkoriščen. Realsocialistična inačica kolektivizma je namreč
po eni strani težila k nivelizaciji vsega družbenega, kar je
vzpostavljalo potrebo po vseobvladljivosti (nadzorovanju,
dirigiranju) - od tod stanje, ki bi ga lahko imenovali mono-
poliziranje prostovoljnih socialnih dejavnosti po državi in
partiji^'. Po drugi strani pa Je temeljno nezaupanje do
vsakršnih različnosti (na individualni kot na družbeni rav-
ni) bilo precej neugodno za spoSčanJe iniciativ za vznikanje
avtonomnih oblik medsebojnega povezovanja in drugačnih, mi-
moinstitucionalnih načinov delovanja. V takSnih razmerah se
je ogromen številčni in potencial in potencial navdušenja
prostovoljcev precej hitro izčrpal, Se zlasti, ko so bili v
prvih letih socialistične izgradnje odpravljeni najaktual-
nejši eksistenčni problemi. Z relativno stabilizacijo druž-
benih razmer, s postopnim izboljševanjem družbenega in oseb-
nega standarda ter z opuščanjem najrigidneJše oblike eta-
tizma pa je z razvojem prihajalo do drugačnih potreb ljudi,
torej tudi do drugačnih potreb po prostovoljnem delu (v tem
Soc Delo 28, 1989, 1	S. Dragoš	15
6asu so npr. mladinske delovne akcije zašle v prvo veCjo
krizo). Razvijajoča družba, ki se diferencira, zaCuti potre-
bo po bolj diferenciranem pristopu k reševanju njenih pro-
blemov - in tu je prviC dana možnost socialnemu delu kot
stroki; začnejo se ustanavljati razni raziskovalni centri,
socialna politika se konstituira kot znanost, v vseh repub-
likah se ustanovijo šole za socialno delo itd.
Tukaj nastopi drugi paradoks. Socialno delo kot reševanje
socialnih težav ljudi se profesionalizira, se pravi, se
vzpostavlja kot stroka, da bi bilo z uporabo znanstvenih
spoznanj in strokovnih tehnik bolj učinkovito, hkrati pa se
ignorira in celo izrinja iz socialne sfere prostovoljno
delo, ker pač ni profesionalno. Kot gre v procesu sociali-
stične graditve za utopično vero v vsemogočnost institucio-
nalnih spremeb, tako je socialno delo kot stroka verjelo v
vsemogočnost profesionalizacije, ki naj bi povsem nadome-
stila nestrokovno (od institucij avtonomno) dejavnost na
socialnem področju. Videti je celo, da je to edini način, s
katerim se je lahko začel proces profesionalizacije social-
nega dela v razmerah, ko teorija socialnega avtomatizma še
ni bila povsem opuščena.
Tako je bila zamujena enkratna priložnost, da bi izkori-
stili tradicijo oziroma kulturo prostovoljnih dejavnosti,
ki bi jo štirideset let lahko oplajali z alternativnimi pri-
stopi k prostovoljstvu predvsem v smislu saBoorganiziranja.
To pa je s političnega vidika še danes delikatno početje. V
tem smislu npr. RK SZDL Slovenija trdno stoji na stališču,
da je sicer "v SZDL Se vse preveč neživijenjskih sestankov,
preveč ozkega, forumskega dela" itd., vendar pa "so vse bolj
glasne teorije o spontanosti - neformalnem združevanju,
samoorganiziranju, samoiniciativi kot alternativi našega na-
daljnjega družbenega razvoja. Verjeti v spontanost ali avto-
matizem, da se bodo ljudje sami izbirali, odločali za
najboljše, je iluzija".^' Taka skepsa do zmožnosti ljudi, da
se sami odločijo za najboljSe, je verjetno dosledna izpelja-
va tiste Kardeljeve misli, ki v zvezi s solidarnostjo pouda-
16
s. Dragog
Soc Delo 28, 1989, 1
SLIKA 1.
RAZVITOST PROSTOVOLJNEGA SOCIALNEGA DELA V ETAPAH
PROFESIONALIZACIJE SOCIALNEGA DELA
rja "nujnost, da subjektivni faktorji socializma vplivajo na
zavest naSih ljudi", in sicer tudi zato, "da bi se izognili
določenim zlorabam na tem področju. Ob tem dodaja (ko govori
o skrbi za starejSe): "Mogoče bi morali nekaj spremeniti v
zakonu, poostriti to odgovornost".^ '
Danes vidimo, da ima moč zakonske regulative in nadzora
nad ljudmi zelo omejeno področje učinkovitosti in razvijanje
solidarnosti na taki podlagi gotovo ni v skladu s tistim,
kar naj bi pomenilo podružbljanje. Zato je za razliko od
tovrstnega podružbljanja potrebno takšno razumevanje tega
pojma, ki vodi v večjo učinkovitost socialnega dela, so-
cialne politike in prostovoljstva, ne pa v njihovo politično
instrumental izacijo.
III.
Vsako podružbljanje namreč predpostavlja dvoje: osamosva-
janje (individualizacijo) posameznikov (skupin, družbenih
Soc Delo 28, 1989, 1	S. Dragoš	17
podsistemov oz. enot znotraj neke celote) ter njihovo pove-
zovanje z drugimi (posamezniki, enotami, strukturnimi deli),
kar pomeni njihovo socializacijo.^^ Pogoji tega so trije:
-	možnost samoopredelitve,
-	možnost nevmeSavanJa,
-	možnost samouresniCevanJa.
Sele z možnostjo saaoopredelitve Je sploh mogoča selek-
cija med različnimi alternativami, ki Jih nudi okolje, s tem
pa transakcija med posameznikom in okoljem. To predpostavlja
nevmeSavanJe v posameznikovo odločanje (=avtonomnost), kar
omogoča, da se posameznikovi potenciali na podlagi lastne
pobude selektivno vključijo v družbeno transakcijo in se v
polni meri razvijejo. S tem pa pride do samouresničevanja
("samoaktualizacije", Maslow) oziroma osebnostne rasti pri
posamezniku (v skupnosti pa do vzpostavljanja etnične, naro-
dne, nacionalne, profesionalne, razredne itd. identitete).
Ce isti proces gledamo s SirSega družbenega vidika. Je to
socializacija (podružbljanje). Bistvo socializacije je torej
proces individuadje, kot je bistvo individuacije prav pove-
zovanje, tj. na-vezovanje z drugimi individuumi (=socializa-
cija). Vendar pa to ne gre samo od sebe. Ce absolutiziramo
individuacijo v (enostranskem) smislu kot zgolj fakt različ-
nosti, prepuščene same sebi, dobimo klasični liberalistični
koncept, katerega praktična družbena konsenvenca Je anarhi-
zem; če absolutiziramo socializacijo v smislu kolektivizma
(posameznik je zgolj del celote in šele kot tak dobi vred-
nost), pa dobimo faSizem, nacizem ali stalinizem. Zato bi
kot idealni model individuacije in socializacije lahko vrsli
tisti mehanizem, ki ga označujemo s pojmom trg, saj omogcC^a
naslednje :
-	Ponudbo obstoječih različnosti in povpraševanje po
njih.
-	S tem se spodbuja povezovanje med različnostmi, kar vo-
di v njihov nadaljnji razvoj.
-	Kot je za individuacijo posameznika važno, da ima mož-
nost selektivnega pristopa do alternativ, ki mu jih omogoča
18	s. Dragog	Soc Delo 28, 1989, 1
okolje, tako je za družbo važno, da ima preko tega selektiv-
ni pristop do potencialov, ki so v posameznih subjektih. Za
tržiSCe so namreč zanimivi le tisti potenciali, ki so zani-
mivi za druge posameznike, torej za družbo (družba namreč ni
nič drugega kot posamezniki v medsebojnih interakcijah in
kot taka ni nekaj, kar bi "viselo" nad njimi in izven njih -
o tem je pisal že Marx v znani polemiki s Prou-dhonom).
-	Selektivnost je torej pogoj mnogovrstnosti: kupca vedno
zanima le določen produkt, lastnost ali aktivnost posamezni-
ka, ki to ponuja, ne pa celotna posameznikova osebnost. Zato
posameznik v neki transakciji, v katero vstopa preko trga,ni
zajet v celoti (za razliko od prvobitnih skupnosti, kjer je
komunikacija takorekoč totalna in diferenciranosti ni), pač
pa svoje preostale potenciale uveljavlja v drugih transakci-
jah z drugimi subjekti. V tem smislu je svoboden, ker se la-
hko uveljavlja/razvija preko različnih alternativ in v nobe-
ni ni zajet v celoti. Od tod njegova možnost izbire in nje-
gova svoboda, kot je tudi družba svobodna in humana v toli-
ko, v kolikor omogoča to izbiro in s tem različnost. Sele to
je pogoj njene razvitosti kot tudi razvitosti vsakega posa-
meznika.
-	Raznovrstnost subjektov in odnosov, ki omogoča izbiro,
je tudi pogoj preprečevanja monopolov. Posameznik, ki je le
delno vključen v neko transakcijo, je z njo tudi le delno u-
jet. Zato mnogovrstnost transakcij in izbira med njimi pre-
prečuje razvoj družbene neenakosti.
Kot je socializem problematičen zato, ker v projektu od-
prave družbene neenakosti najprej odpravi trg, kar pomeni,
da vzpostavi nad njim državni monopol in s tem povzroči Se
večjo neenakost, prav tako je problematična tudi takSna so-
cializacija, ki ne vidi, da je njena vloga zgolj v onemogo-
čanju monopolov nad družbenimi transakcijami. Realsociali-
stična socializacija (kolektivizacija, nacionalizacija itd.)
zato vedno pripelje do monopoliziranja (koncentracije)
družbene moči, katere drugi pol je atomizadja (nepoveza-
nost) subjektov, ki so ji podvrženi. Prav to isto zakonitost
Soc Delo 28, 1989, 1	S. Dragoš	19
lepo opiše na primer že Marx v pismu Veri Zasuličevi (v
prvem osnutku pisma), v katerem govori o privatnolastninskih
tendencah ruskih kmetijskih občin. Tam pravi, da "privatna
hiša, razdrobljeno obdelovanje orne zemlje in privatno
prilaščanje plodov pogojujejo razvoj osebnosti, neraz-
družljiv z razmerami bolj primitivnih skupnosti" (podč.
S.D.).
Sele privatna lastnina je torej pogoj podružbljanja, ne
pa ovira (kot tudi ne zgolj nujna taktika socializma, da se
izvije iz socialno-ekonomskih škripcev). Marx namreč na
istem mestu poudari, da je bil šele takrat, ko so zemljo
razdelili med individualne proizvajalce, ko je bila torej
"razdeljena med pripadnike poljedelske občine, tako da vsak
kmetovalec zase obdeluje polje, ki mu je dodeljeno, in si
individualno prilašča plodove", narejen odločilen korak na-
prej iz nerazvitosti ter k individuacij i subjektov, za raz-
liko od starejših egalitarnih skupnosti, kjer je bila "pro-
dukcija skupna in so delili samo produkte. Ta prvotna oblika
kolektivne ali zadružne produkcije je bila seveda posledica
nemoči izoliranega individua, ne pa posledica podružbljenja
produkcijskih sredstev".^o
Socializacija (podružbljanje) torej ne temelji na kolek-
tivni produkciji, v kateri so producenti nediferencirani med
sabo in kot taki individualno zgolj konsumirajo, pač pa ob-
ratno - socializacija temelji na individualni produkciji,
katere sadovi so konsumirani kolektivno, se pravi, da so do-
stopni celotni družbi, v kateri nima nihče monopola nad nji-
mi (seveda ob predpostavki visokorazvitih produkcijskih in
komunikacijskih sredstev). Ko pa se hoče to uresničiti, se
seveda pojavijo problemi, in sicer z distribucijo družbene
moči, ki omogoča monopole. Torej gre teoretično za dva kon-
cepta podružblJanja:^^
a) osamosvajanja in povezovanje enega dela družbe, ki gre
v škodo drugim, ker povzroča pri drugih subjektih podreje-
nost in atomizacijo (svoboda nekaterih je v obratnem soraz-
merju s svobodo drugih) - razredni princip;
20	s. Dragog	Soc Delo 28, 1989, 1
b) osanosvajanje in povezovanje enih kot pogoj razvoja
vseh (svoboda vsakega posameznika je pogoj svobode vseh)
- princip brezrazredne družbe.
V tem smislu bi lahko socializem nasploh opredelili kot
uveljavljanje drugega tipa (b) podružbljanja na račun prvega
tipa (a):
S = a < b
Sele s taksnim razumevanjem podružbljanja je možna učin-
kovitost socialnega dela, ko posreduje med posameznikom in
družbo v primerih "kratkega stika" med njima. Sele v teh po-
gojih bo lahko socialno delo vsakomur namenjena dejavnost,
ne pa dejavnost, namenjena osvobajanju enih na račun drugih
(kot "agentura"). Zgolj v takšnem kontekstu je možno prese-
ganje nasprotja med stroko in (politično) ideologijo - ozi-
roma med tistim, kar je npr. pri Maxu Webru mišljeno kot
etika čiste volje in etika odgovornosti:
"Tisti, ki veruje v etiko čiste volje, se čuti odgovor-
nega samo za to, da ne ugasne plamen čistega namena..."
Vendar pa "nobena etika na svetu ne more zaobiti dejstva,
da je v mnogih primerih doseganje dobrih ciljev združeno
z uporabo etično sumljivih ali vsaj nevarnih sredstev,
kot tudi z možnostjo ali verjetnostjo slabih spremljajo-
čih posledic. In nobena etika na svetu ne more povedati
kdaj in v katerem obsegu etično dober cilj opravičuje e-
tično nevarna sredstva in spremljajoče posledice. Nasilje
je najvažnejše sredstvo politike.
S tem v zvezi M. Weber pravi, da zato specifičnost vseh
(etičnih) problemov v politiki pogojuje dejstvo, da "se v
rokah družbenih skupin nahaja specifično sredstvo legitim-
Soc Delo 28, 1989, 1	S. Dragoš	21
nega nasilja.
Vsak, ki paktira s tem sredstvom zaradi doseganja kakr-
šnihkoli ciljev - to pa počne vsak politik - Je izpostavljen
specifičnim posledicam. To zlasti velja za borca za vero, ne
glede na to, ali Je to religiozen človek ali revolucionar.^
Takih dilem socialno-strokovna etika ne more in ne sme
prevzeti, ker potem ni več socialna, Se manj strokovna. V
razmerah, ko stroka še vedno ni dosledno razmejena od
politike, pa se s to dilemo ("etike čiste volje") Se vedno
srečujemo v sami stroki, včasih prav z zahtevo po njeni
družbenopolitični angažiranosti. Zato je tudi v tem primeru
res, da ima družba takSno socialno delo, kakršnega si pač
zasluži.
OPOMBE
1.	Donald Brieland, Lela B. Costin, Charles R. Atherton,
Contemporary Social Work (An Introduction to Social Work and
Social Welfare), McGraw-Hill, New York 1985, str. 4
2.	Peter L. Berger, Thomas Luckmann: Družbena konstruk-
cija realnosti, Cankarjeva založba, LJubljana 1988, str.114.
3.	Walter Hollstein, Marianne Meinhold: Socialni rad u
kapitalističkim produkcionim uslovima. Viša škola za so-
cialne radnike Beograd idr., Beograd 1980 (zlasti)
str. 139-141.
4.	V tem smislu npr. krščanska ideologija ni ideologija
zato, ker vsebuje krščanske vrednote in krSčansko doktrino
spreminjanja družbe, pač pa "ker je buržoazija izrabila
krSčansko tradicijo v boju zoper novi, se pravi delavski
razred, za katerega v večini evropskih držav ni ve5 veljala
trditev, da 'prebiva' v krščanskem svetu"; zato npr. v sred-
njem veku, ko "prebivajo" v krščanskem svetu tako tlačani
kot fevdalci, (Se) ni razloga za krščanstvo kot ideologijo.
Ideologija nastane šele, ko jo neka skupnost potrebuje
"zaradi specifičnih teoretskih prvin, ki ji koristijo z vi-
dika njenih interesov" (gl. Družbena konstrukcija realno-
22	s. Dragog	Soc Delo 28, 1989, 1
sti... str. 114-115).
5.	Zakaj mislim, da ti dve zahtevi nista izkljuCujoCi
(nemogoCi), paC pa imperativ vsakega strokovnjaka, sem po-
skusil pojasniti v: Problem *samoraziskave' in prave ak-
cijske raziskave z Gillijevega vidika**. Socialno delo,
27, 2/1988, str. 103-113; in pa v članku "Kako razumeti
zahtevo po vrednotno nevtralni znanosti?" (ciklostirano,
neobjavljeno, 14 str.).
6.	Vse cit. po: Peter Borisov: Zgodovina medicine. Can-
karjeva založba, Ljubljana 1985, str. 65, 67.
7.	Vse cit. po: Kodeks poklicne etike socialnih delavcev
Jugoslavije, v: Vida MiloSevič: Uvod v socialno delo. ViSJa
Sola za socialne delavce, Ljubljana, februar 1987, str. 177-
181.
8.	Marx v Kritiki Heglove dialektike pravi: "... nasta-
janje praktičnega humanizma ali ateizem Je z odpravo reli-
gije posredovani humanizem, komunizem (pa) z odpravo pri-
vatne lastnine s seboj posredovani humanizem. Sele z odpravo
tega posredovanja - ki pa Je nujna predpostavka - nastaja
pozitivno od samega sebe začenjajoči se pozitivni hvuaani-
zem." {MEID, Cankarjeva založba, LJubljana, 1979, str. 390-
391).
9.	**Popis in nadzorstvo, ako Ju izvajajo sovjeti delav-
cev, voJaSkih in kmetijskih odposlancev kot vrhovna državna
oblast ali pa po navodilih, po pooblastilu le-te oblasti...
v tem Je bistvo socialistične preobrazbe, kakor hitro Je
ustvarjena in zavarovana oblast proletariate." (V. I. Lenin:
Velika pobuda. Cankarjeva založba, Ljubjana, 1945, str.59).
10.	Glej npr. Barbara Verlič-Dekleva: Učinki socialne po-
litike na socialno strukturo. Teorija in praksa, let. XXV,
St. 7-8/1988, str. 1109-1122.
11.	Zinka Kolarič, Ivan Svetilk: Jugoslovanski sistem
blaginje v pogojih ekonomske krize. IB - revija za plani-
ranje, St. 8/1097, str. 27.
12.	Ibid. str.29
13.	Prva sistematična predstavitev potrebe po prostovolj-
Soc Delo 28, 1989, 1	S. Dragoš	23
nem delu je bila v Vestniku socialnega varstva SRS, let.
VIIL, St.3-4, 5/1969. Na (doslej) zadnjem posvetu o prosto-
voljnem del u (oktobra 1987 na VSSD, Lj.) pa se je Se vedno
govorilo o nerazvitosti in krizi prostovoljstva.
14.	Ve6 o tem gl.: Dr. DuSan Lakićević: Uvod u socijalnu
politiku. Savremena administracija, Beograd 1987, str.319-
325.
15.	Nazoren primer tega so mladinske delovne akcije,
vzrasle Ze med NOB kot izraz solidarnosti (do borcev) in kot
eksistenčna nujnost ljudi. Politiziranje akcij (zlasti po
vojni) pa je iz te enkratne oblike solidarnosti naredilo
sredstvo političnega povzpetniStva, v veC primerih prisilno
obliko izkoriščanja in takSno vzduSje na deloviSčih, ki je
spominjalo na taboriSča oziroma vojaSnice.
16.	Tilka Blaha (članica Predsedstva RK SZDL Slovenije):
Vloga SZDL pri razvijanju prostovoljnega dela in spodbujanje
iniciativ občanov (Referat na posvetovanju o prostovoljnem
delu) Ljubljana, Cankarjev dom, 26.-27.XI.1985, ciklosti-
rano, str. 7-8.
17.	Intervju E. Kardelja "Borbi", 28.-30.XI.1976. Cit. po
izboru citatov iz del Edvarda Kardelja, pripravljenem za
jugoslovansko posvetovanje "Prostovoljno delo v socialnih
dejavnostih". Jugoslovanski center za teorijo in prakso sa-
moupravljanja Edvard Kardelj, 31.X.1985, ciklostirano,
str. 7-8.
18.	Ravno to protislovje med osamosvajanjem in povezova-
njem, ki ni možno eno brez drugega, velja za temeljno raz-
lagalno paradigmo družbenega razvoja; gl. npr. delo Zdravka
Mlinarja Protislovja družbenega razvoja. Delavska enotnost,
Ljubljana, 1986, zlasti str. 15-45.
19.	Jan Makarovič, Od drugačnosti k različnosti. Drugač-
nost otrok v naši Soli, Svetovalni center za otroke,
mladostnike in starše v Ljubljani, 1986, str.38-52. - Trg je
sicer po marksistični teoriji izvor družbene neenakosti
vendar pa ne smemo pozabiti, kot poudarja J. Makarovič, da
"izvor neenakosti ni v trgu kot takem, temveC v pomanjklji-
24	s. Dragog	Soc Delo 28, 1989, 1
vostih trga. Položaj kapitalista temelji na njegovem aono-
polnem položaju nasproti delavcu in to omejuje svobodno
delovanje tržnih odnosov." (Ibid , str. 48).
20.	Vse cit. po: Kari Marx, Prvi osnutek odgovora na
pismo Vere Zasuličeve. MEID, Cankarjeva založba, Ljubljana,
1979, str. 133.
21.	Več o tem: Zdravko Mlinar, Protislovja... str.27, 36-
45, 67-80.
22.	Cit. po: Mihailo Đurić, Sociologija Maksa Vebera,
Naprijed, Zagreb 1987, str. 212-213.
23.	Ibid. str. 217.
Srečo DragoS, soc. delavec, dipl. sociolog, ViSja Sola za
socialne delavce v Ljubljani, Ljubljana, Saranovičeva 5
KRIZA IN RACIONALNOST TIMSKEGA DELA
CIRJL KLAJNSCEK
PoTsetek
Na osnovi razlikovanja proizvodnega in storitvenega dela se v Članku
problematizira racionalnost timskega dela v družbi, kjer je pod vplivom
institucionaliziranega samoupravljanja priSlo do шпо21бпе nedoletnosti,
kot odsotnosti poguma za samostojno uporabo lastnega uma in kot tihega
odpora do vladajoCega reda; kjer vlada teologija dela in kjer se storit-
veno delo podreja kriterije* industrijsko-tehniCne racionalnosti. Timsko
delo bi moralo potekati v skladu s skupnim'konceptom dela, v skladu s
sprejetimi pravili igre in z vodjem, ki suvereno skrbi za spoštovanje
tega koncepta in teh pravil. Bistvena komponenta racionalnega vedenja je
odgovorno in zavestno vodeno in sistematsko organizirano miSljenje/go-
vor.
Зошагу
On the basis of distinction between work in production and work in ser-
vices the paper discusses the rationality of team-work in a society
where a mciss unmaturity is the consequence of the institutionalized
self-goveniement; unmaturity as an absence of courage for independent
use of one's own mind and as a silent resistence to the established
order; where the theology of work is the governing ideology and where
the work in social services is being submitted to the criteria of
technical rationality. The team-work should procede in accordance with a
common concept of work, with common rules of the game and with an
accepted leader, which should care for the respecting of the rules. The
basic component of the rational behavior is a responsible, consciously
led and systematicaly organized thinking/discourse.
V pričujočem prispevku želim na osnovi razločevanja proiz-
vodnega dela problematizirati racionalnost (umnost) timskega
dela oziroma sodelovanja, pri čemer tim pojmujem izključno
kot organizirano obliko skupnega dela. Pri tem pa se opiraa
na vedno bolj aktualen pojem razsvetljenstva, ki označuje
izhod iz nedoletnosti, ki je je ljudstvo krivo samo. Moja
izhodiščna teza namreč je, da je pod vplivom na družbeni
lastnini razvitega, integralnega samoupravljanja priSlo do
množičnega pojava nedoletnosti, ki jo označuje po eni strani
odsotnost poguma za samostojno uporabo lastnega uma, po
26	C. KlajnSCek Soc Delo 28, 1989, 1
drugi strani pa tihi odpor (distanca, neintegriranost) do
vladajočega reda oziroma zakona.
Človek je namreč razsvetljen (umen,odrasel) ravno toliko,
kolikor poseduje voljo, pogum in zmožnost, da misli z lastno
glavo, pri čemer pa mora biti zmožen toliko samodisciplini-
ranja, da njegova samostojna in javna uporaba lastnega uma
poteka znotraj okvirov nekih skupnih pravil igre (reda/zako-
na), ki niso nič drugega kot (samo)omejevanje neskončnih mo-
žnosti samo-volje.
Teologija dela ali delo kot bog
Delo kot proizvodnja uporabne dobrine (koristne stvari)
vsebuje naslednje sestavine: človeka kot delovno silo,
predmet dela (snov, material) in delovno sredstvo (stroj,
orodje). Kot dejavnost pa pomeni spreminjanje oblike pred-
meta dela v skladu z vnaprejSnJo predstavo oziroma smotrom.
Je, skratka, smotrna dejavnost. V skladu z grškim izrazom za
smoter (teleos) ga potemtakem lahko imenujemo teleo-logična
dejavnost.
V kolikor ta smotrnostni (teleoloSki) princip dela prene-
semo oziroma preslikamo na družbo oziroma na medčloveška
razmerja, dobi delo nadnaravne (meta-fizične) lastnosti.
Postane nekaj božanskega oziroma teo-logičnega (teos Je
grško bog). Rezultat revolucionarno smotrnostnega (teleo-
logičnega) delovanja, ki smo mu priča v povojni Jugoslaviji,
Je namreč pretvorba dela v nadnaravni (božanski) princip, v
skladu s katerim smo postali družba teologije dela.
Delo je pri nas sistemsko operacionalizirano kot prava
božja substanca. Je namreč tisto, iz katerega vse izhaja in
vanj tudi vse ponika oziroma se vrača. To velja tako za in-
validsko varstvo kot za nas običajne smrtnike. Po eni strani
invalidi izhajajo (se rekrutirajo) iz dela (delovnih organi-
zacij), iz dela je proizveden pojem invalida, delavci so
(smo) temeljni nosilci invalidskega varstva, družbena skrb
za invalide se opravlja na način dela in končni smoter
rehabilitacije (kot oblike dela) je vračanje invalidov kot
Soc Delo 28, 1989, 1 C. KlajnSček	27
defektne delovne sile (variabilnega dela kapitala) v svet
dela. Po drugi strani pa je človek kot delavec pri nas si-
stemsko načelno dobil vlogo boga, to je najviSje bivajočega.
Geslo "Delu čast in oblast" je dobilo svojo uresničitev v
partijsko-ideolo3kem projektu samoupravne preobrazbe družbe.
Družba, v kateri živimo, namreč ni mišljena kot navadna dru-
žba, ki naj bi obstajala, zato da obstaja in se razvija v
skladu s svojo lastno notranjo logiko, marveč je revolucio-
narno smotrnostno usmerjena v komunizem. Ta cilj naj bi do-
segla skozi procese zavestno izvršenih notranjih preobrazb.
Način teh "preobrazb" je sistemsko operacionaliziran kot
samopodrejanje delovnih ljudi in državljanov monopolno vla-
dajoči vlogi partije.
Partijsko-ideološki projekt je (samou)pravno oziroma
sistemsko operacionaliziran tako, da se partija izteka v
državo, le ta pa "izumira" na način integralnega samouprav-
ljanja, ki je zamišljeno kot prava Moška, cela, idilično
uravnovešena skupnost, v kateri "smo" vsi gospodarji in
hlapci, v kateri "se" vsi bolj ali manj na vse spoznamo in
bolj ali manj o vsem "odločamo". Vse to se dogaja na način
vsakodnevnega samo-podrejanja te(le)ologiki predpostavlje-
nega sistema.
Posledica tega vsakodnevnega samo-upravnega samo-podre-
janja pa je današnja skorajda totalna atomizadja družbe,
naraščajoča deprofesionalizacija in pasivizacija v stilu
"Saj vem, ampak ne verjamem..." Na ravni kolektivne ali
množične psihologije se to kaže v vsesplošnem nezaupanju, v
naraščanju individualističnega - zgolj lastno rit reSujoSega
vedenja ter v čakanju na nekakšne od boga dano od-reSitev.
Proizvodno in storitveno delo
Medtem ko se tehnoloSko razviti svet razvija iz indu-
strijske v postindustrijsko - eni jo imenujejo uJfečo se,
drugi pa storitveno - družbo, ki ne čakajoč na nas gre svojo
pot, se mi vsi nahajamo v igri bolj ali manj neodgovornega
sokonstituiranja nekega zgodovinsko preseženega tipa
28	C. KlajnSCek Soc Delo 28, 1989, 1
družbenosti, ki se vse bolj sprevraCa v nevarno civiliza-
cijsko nazadovanje. Medtem ko v razvitem svetu v luči tega
prehoda prihaja do vse bolj očitnega spreminjanja oblike,
vsebine, pomena oziroma funkcije (vloge) proizvodnega dela
ter hitro naraščajoče intelektualizacije delovne sile ter s
tem povezanega diferenciranega pojmovanja in regulacije teh
dveh, očitno različnih (med seboj se razlikujočih) oblik
dela, se pri nas Se vedno vrtimo v začaranem krogu uporabe
istih principov regulacije (usmerjanja, upravljanja, poslo-
vanja) za proizvodno in storitveno delo.
Tisto, kar nenehno spregledujemo, pa je to, da storitveno
delo, kot je poučevanje, (pre)vzgajanje, načrtovanje, orga-
nizacija, posredovanje, upravljanje, svetovanje, rehabiliti-
ranje itd. zaradi svojih lastnih notranjih značilnosti ne
more biti podvrženo industrijsko tehničnemu tipu racional-
nosti, katerega kriteriji so rast, plan, realizacija, pro-
duktivnost, zaslužek. Neposredne konsekvence industriali-
zacije storitvenega delo so naslednje: rast administrativ-
nega aparata, brezosebni značaj storitev ter racionalizacija
proizvodnje le-teh na osnovi omejevanja rasti osebnih dohod-
kov družbenih dejavnosti, omejevanja amortizacije ter dvigo-
vanja normativov. Tovrstna racionalizacija pa ima za posle-
dico bolj ali manj prikrito opuščanje programov (zmanj-
ševanje deleža napotenih/vključenih v storitveni program,
zmanjševanje obsega storitev), odsotnost kakrSnihkoli dolgo-
ročnih razvojnih načrtov, s tera povezano nezmožnost skupnega
strateSko razvojnega (so)delovanja institucij znotraj iste
družbene dejavnosti ter negativno kadrovsko selekcijo (saj
si dobri in ambiciozni' strokovnjaki začnejo iskati službo
drugje - tam, kjer bo njihovo delo imelo večji učinek,
vpliv, funkcijo oziroma domet).
Ce sedaj na kratko rezimiram: V kolikor nočemo kontrapro-
duktivnih stranskih učinkov, storitveno delo ne sme biti
podvrženo kriterijem industrijsko-tehnične racionalnosti,
ker:
- njegov predmet ni naravna snov (surovina, polizdelek).
Soc Delo 28, 1989, 1 C. KlajnSček	29
marveč človek, njegovo vedenje in medčloveška razmerja;
-	ker njegovo delovno sredstvo niso orodja in stroji, mar-
več v vlogi "sredstev" nastopajo um, mišljenje, govor;
-	ker njegov (druZbeni) smoter ni v uporabni vrednosti,
marveč predvsem v produkciji reda, v obrambi pred tveganji
in odkloni od norme (zakonske, moralne, delovne) oziroma v
vdru2blJanju, normalizaciji in discipliniranju ljudi;
-	ker ga zaradi nehomogenosti, nekontinuiranosti, notranje
protislovnosti, nekonstantnosti oziroma negotovosti in delo-
ma tudi nepredvidljivosti vedenja ljudi, ni mogoče standar-
dizirati in normirati kot proizvodnjo stvari.
Zato pa je njegovo neprimernost za industrijsko tipiza-
cijo, standardizacijo, normiranje in reguliranje treba nado-
mestiti z lastnostmi, kot so interakcije kompetence, empati-
Ja, zavest (so)odgovornosti, kazuistično pridobljene izkuš-
nje, samorefleksija (samo-problematiziranje) ter znotraj
profesionalni kriteriji nadzora in učinkovitosti. Takšna je
pač pot oziroma smer civilizacijskega napredka (skratka di-
ferenciacija in skupnost v različnosti). Družba, ki se ne bo
notranje diferencirala in ki ne bo šla v korak s temi tren-
di, je neizbežno obsojena na civilizacijsko nazadovanje.
Racionalnost timskega dela
Vsebina timskega dela v rehabilitaciji invalidov sestoji
iz skupne opredelitve oziroma definicije problema ter iz
prav tako skupnega iskanja oziroma izbiranja najboljše izmed
alternativ (smeri, ciljev, metod in tehnik) za njegovo raz-
rešitev. Takšno delo pa zahteva izpolnitev naslednjih treh
nujnih pogojev:
-	da skupno delo (sodelovanje) poteka v skladu s skupnim
konceptom dela, ki temu delu daje teoretsko konsistenco;
-	da to delo(vanje) poteka v skladu z nekim občim zakonom
oziroma pravili igre (vedenja), ki so Jim člani tima podre-
jeni (s tem namreč omejujejo neskončno variabilnost intere-
sov, hotenj in samovolje sebe kot posameznikov);
-	da obstaja vodja, ki suvereno skrbi za to, da (so)delo-
30	C. KlajnSCek Soc Delo 28, 1989, 1
vanje članov tiaa poteka v skladu z zakonom in konceptom de-
la, ki ga zakon formalno zagotavlja.
Ce katerikoli izmed navedenih pogojev ni izpolnjen, potem
sploh ne moremo govoriti o zaresnem timskem delu. To, da so
izpolnjeni ti pogoji, pa Se ne pomeni ali bolje ne zagotav-
lja, da timsko delo poteka tudi 2e racionalno v smislu ome-
njene industrijske racionalnosti storitvenega dela. Ali z
drugimi besedami, to delo je racionalno, če so izpolnjeni
nekateri osnovni pogoji uporabe razuma (ratia) v miSljenju,
govoru oziroma medsebojnem komuniciranju članov tima.
Ena bistvenih komponent racionalnega vedenja je namreč
vztrajanje pri odgovornem in zavestno vodenem in sistematsko
organiziranem miSljenju/govoru, takSno vztrajanje pa pred-
postavlja tako sposobnost kot voljo oziroma pripravljenost
ljudi. Andrej Ule razlaga navedene komponente tovrstne
uporabe uma na naslednji način:
a)	Odgovornost racionalnega aiSljenja/govora pomeni poleg
vsebinskih zadolžitev tudi to, da se vseskozi držimo osnov-
nih logičnih načel in da ne varamo drugih in sebe s psevdo-
razlogi, da se ne bojimo konsekvenc tega, kar trdimo, verja-
memo in mislimo in da iskanja pravih razlogov ne blokiramo s
slepo vero v avtoritete, dogme, nesporne trditve, fantastič-
ne in ad hoc domneve itd.
b)	Zavestna vodenost aiSljenja/govora pomeni, da ne sle-
dimo zgolj asociacijam, nezavednim povezavam misli, psevdo-
avtomatizmom v mislih in govoru, marveč se tem pritiskom u-
piramo prav z zavestnim vztrajanjem pri odgovornem miSlje-
nju/govoru.
c)	Sistematska organizacija miSlJenja/govora pa pomeni, da
skuSamo urediti govor v argumentacijo, pri kateri se ločijo
premise od argumentiranih zaključkov.
Ne glede na to da v tako idealni obliki ne more govoriti
oziroma razmišljati noben posameznik, pa je vztrajanje pri
temu vsaj približno podobni formi/načinu miSlJenja oziroma
govora nujno, kajti to je način, kako se ustvarja LOGICEN
PROSTOR za dejansko srečevanje različnih idej, misli oziroma
Soc Delo 28, 1989, 1 C. KlajnSček	31
izjav v jezikovni komunikaciji. To je prostor, ki omogoča
svobodno, enakopravno in demokratično komuniciranje in raz-
pravljanje in v katerem je mogoče tudi utemeljeno reči ne
ter terjati izvedbo, izpeljavo oziroma realizacijo idej v
praksi. Oziroma, če zadevo obrnemo: v kolikor pri članih
tima ni pripravljenosti za takšno vrsto mišljenja/govora,
imamo opravka z večjo ali manjšo razpršenostjo logičnega
prostora, s sobivanjem ali zgolj kopičenjem različnih miš-
ljenj/izjav, s popolno razdrobljenostjo univerzuma pomenov
in smislov ter z avtokratskim, dogmatskim, brezobzirnim,
nedemokratičnim načinom komuniciranja.
Kot lahko vidimo, razum kot sposobnost za racionalno
vedenje ni preprosta naravna lastnost človeka, ki bi jo le-
ta lahko le mirno uporabil, marveč je v veliki meri inter-
akcijski pojav. To pomeni, da sposobnost in volja za navede-
no uporabo uma Se nista dovoljšni garant, marveč je za nje-
govo vladavino (razuma) prav tako pomembno tudi socialno
okolje oziroma družbena klima. In v skladu s tem se zastav-
lja osnovno vprašanje: Koliko je namreč znotraj obstoječega
družbenega stanja, v katerem delujejo iracionalizmi vseh
vrst, sploh mogoče diskutirati in delovati racionalno?
Odgovorov na to vprašanje je seveda več, odvisno pač od
zornega kota oziroma pozicije, s katere motrimo obstoječe
dogajanje in sebe v njem. Defetist bo obupaval, moralist bo
vztrajal pri apelih na moralo in pritiskal na vest ljudi,
anarhist se bo zadovoljil s popolno odsotnostjo kakršnekoli
prisile, avtokrat bo zahteval brezpogojno podreditev redu/
zakonu (ki ga ni), konzervativec si bo prizadeval za dobre
stare čase, politični revolucionar bo brezobzirno kritiziral
obstoječe in zahteval od ljudi nemogoče, priden delavec (ta
večni ideal gospodarjev vseh vrst) bo v svoji pasivno spre-
jemajoči drži ubogljivo čakal na besedo gospodarja, skeptik
bo z nedoločno kretnjo glave izustil svoj znani "Hmmm...",
optimista pa ne omenjam, ker ga že dolgo preprosto ni(sem)
več (videl).
Obstaja pa Se neka povsem druga (možna) pozicija oziroma
32	C. KlajnSCek Soc Delo 28, 1989, 1
zorni kot gledanja. To je tisti, ki se ga poslužuje REALIST.
Le-ta se je odpovedal tako iluzijam o lastni omnipotentnosti
kot iluzijam o rajski, harmonično uravnovešeni skupnosti
(kolektivu), v kateri naj bi se počutil blaženo, mirno in
varno kot ob nekoč davno izgubljeni mamini dojki.
Ker realist ve, da ni skupine in družbe kot nekakSne nad-
individualne (izven ali iznad posameznikov, po sebi obstoje-
če stvari), da ljudje nismo zgolj produkt okoliSčin, marveč
te okoliščine (tako ali drugače) tudi sami (so)ustvarjamo,
se zaveda tudi svoje dvojne - determinirane in determini-
rajoče vloge.
On ni manični uničevalec drugih in drugačnih in tudi ne
apostolski spreminjevalec sveta.
Ker ve, da moč kot potencialna zmožnost vplivanja na ob-
stoječe dogajanje ni nekaj, kar izhaja iz človeka kot take-
ga, marveč je razmerje - torej strukturni (relacijski) pojem
/pojav, se v svojem vsakodnevnem življenju obnaSa struktura-
listično (struktura = razločevalna razmerja), opirajoč se
pri tem na lastne moči. Kar pomeni, da ne pozna pasivno
čakajoče drže ne pozicije nevtralne vednosti, marveč se v
vsakodnevnem življenju nenehno opredeljuje do problemov na
način lastnega razmerja do drugih ljudi (sodelavcev). Pri
tem pa vztrajno osvetljuje (reflektira, problematizira) tako
lastno doživljanje, početje in njegove učinke kot tudi
dogajanje oziroma situacijo, v kateri se nahaja in deluje.
Kot tak je izvržen iz sveta majhnih navajenosti in infanti-
liziranega uživanja znotraj zadušijivega gospostva nerazum-
nosti in iracionalizmov vseh vrst.
Ker je zaprl za seboj vrata svojega otroštva, on nenehno
živi ves sredi sedanjosti. Včeraj je zanj izkustvena šola,
.jutri pa smer oziroma pot.
Kot živ, odrasel, na lastnih nogah pokončno stoječ in
organizmično (psiho-fizično) sredi sedanjosti živeč posamez-
nik, je "obsojen na svobodo", ki ni nič drugega kot zmožnost
izbora, odločitve in sprejemanje odgovornosti zanje.
Izvržen iz carstva suženjske zavesti, katere bistvo je po
35	C. KlajnSCek Soc Delo 28, 1989, 1
Heglu v tem, da ljubi življenje bolj kot svobodo, se realist
noče poceni izmuzniti skozi življenje na način majhnih
kreposti in mimikrije (prikrivanja) vseh vrst.
Kot odrasel realist tudi ni enkrat za vselej izoblikovan
"šraufič" sistemskega mehanizma, ne molčeče orodje institu-
cij kot zamrznjenih odnosov. Kajti opore za svojo vsako-
dnevno bivanje in delovanje nima, oziroma ne išče v ljudeh,
skupinah in institucijah izven sebe, pa tudi ne v duhu časa,
ideologijah in religijah vseh vrst. Tako kot tudi ne išče
gotovosti za vse večne čase. Bogu preprosto prepuSča tisto,
kar je božjega, kralju, kar je kraljevskega, sam pa kot
enkraten, končen, ranljiv in neponovljiv individuum s svo-
jimi očmi ostaja nenehno uprt v to, kar se pred njegovimi
očmi dogaja, analizira protislovnost in konfliktnost tega
dogajanja ter išče in utira poti oziroma možnosti drugačnega
stanja stvari, ali na kratko: umnejšega in s tem tudi za vse
znosnejšega, kvalitetnejšega skupnega bivanja in delovanja.
Na vprašanje, kaj pomeni oziroma kako izgleda pozicija,
hotenje oziroma delovanje realista v odnosu do (oziroma
znotraj) timskega dela, si lahko odgovori vsakdo sam - v
skladu s svojim izkustvom, svojim hotenjem, voljo in lastno
močjo (znanjem). Kar pa se tiče siceršnje racionalnosti
timskega dela v naši vsakodnevni rehabilitacijski praksi, je
za začetek dovolj, če se zave(da)mo, da je le-ta odvisna v
prvi vrsti od "odraslosti" ljudi, ki naj bi timsko (skupno)
delali. Kajti vsakokratna kvaliteta tega dela je namreč
preizkus, kriterij oziroma mera le-te.
Torej je vse, kar nam preostane, zgolj izbor med nasled-
njima dvema alternativama: da zbeZimo pred lastnim pogledom
ali pa da delujemo v skladu s tistim, kar bomo ugledali
oziroma kar vidimo!
LITERATURA:
Hribar Tine.iJoveA^ kot postava dela, Teorija in praksa,
Soc Delo 28, 1989, 1 C. KlajnSček	36
St. 10-11/1987
Kaj Je razsvetljenstvo, Vestnik SAZU St. 1/1987
KlajnSCek Ciril, Uvod v timsko delo, UZRI Ljubljana 1984
KlajnSCek Ciril, Avtonomnost subjekta v in-
stitucionaliziranem svetu dela kot oseb(nostn)o prizade-
vanje za prehod od opore v sistemu k opiranju na lastne
moči. Referat na poletni Soli druStva psihologov Slove-
nije, avgust 1987
Kos Marko, Intelektualizacija delovne sile, Teorija in
praksa, St. 10-11/1987
Možnosti razvoja profesionalne rehabilitacije v kriznih
družbenih razmerah. Zbornik referatov s simpozija. Univerzi-
tetni zavod za rehabilitacijo invalidov, Ljubljana 1987
Ciril KlajnSCek, dipl. sociolog. Zavod SRS za druZbeno
planiranje, Ljubljana, GregorCiCeva 25
PROBLEM PLANIRANJA KADROV IN EOBRAŽEVAf^A V NOVI LUCi
KOT PROBLEM RULTURNO-VREDWTNEGA IZ0BRA2EVANJA
MARIJA OVSENIK
PoTsetek
Na teaelju kritike kartezijanske paradigme, posebno razmerja med vzrokom
in posledico, se analiza ukvarja z konceptom planiranja kadrov. Spre-
memba paradigme od vzorovanja po stroja na vzorovanje po Sivem organizmu
prinaSa s seboj tudi premik izobraženosti kadrov od dosedanjega načela
disciplinarne fragmentiranosti in egoistične oprtosti vase k načelu ce-
lovitosti (holizma) in uprtosti v človeSko, družbeno in naravno okolje.
Ta premik izpostavlja tudi pomen kultumo-vrednotnega izobraževanja. To
naj bi usposabljalo za zaznavanje socialnih problemov in prispevalo
vrednote človečnosti. S tem naj bi se socialno delovanje razSirilo tako,
da bi bil vanj vključen vsak človek.
Summary
On the basis of the critic of cartesian paradigm, especially of the
cause-consequence relationship, the analysis deals with the concept of
personnel planing. The pariuligmatic change from the machine model toward
the organismic model brings with itself a move in education of personnel
from the principle of disciplinary fragmentation and egotistic orienta-
tion toward the holistic principle and orientation in human, social and
natural environment. This move stresses the importance of cultural-value
education. The education should enable people for the perception of
social problems and contribute to the humanistic values. Through it the
social-humanitarian activity should be broadened in principle so as to
include every human, worker and employee.
Ce pogledamo problematiko planiranja kadrov skozi prizmo
kritike oziroma tudi konceptualne krize kartezijanske para-
digme, se nam nujno odpre nekaj slejkoprej ne nepomembnih
vprašanj. Prvič: Ni težko opaziti dejstva, da Ze sama zami-
sel "planiranja" (bodočega razvoja dogodkov katerekoli
vrste) v bistvu temelji na logiki deterministične in linear-
ne povezave med "vzrokom" (kot prvim dogodkom) in "posledi-
co" (kot drugim dogodkom, ki zagotovo/determinirajoče sledi
iz prvega, oziroma obratno, da ima vsaka "posledica" (kot
drugi dogodek) nedvomno en sam "vzrok" (kot prejšnji do-
godek), ki da ga je (šele) treba odkriti. Po tej logiki nek
znani dogodek/stanje določa in zagotavlja, da bo (zagotovo,
36	M. Ovsenik	Soc Del 28, 1989, 1
determinirajoče) prišlo tudi do nekega vnaprej znanega dru-
gega dogodka, ki bo "posledica" poprejšnjega. Obstaja torej
domneva (verjetje) v deterministično in linearno (enoznačno)
povezanost/odvisnost med raznimi dogodki/stanji, po kateri
vsak dani/znani/izbrani dogodek/stanje izvira iz enega same-
ga poprejšnjega dogodka/stanja, ki ga je - če je Se neznan -
mogoče odkriti. Prav tako velja domneva/verjetje, da je
mogoče s sproženjem/ustvaritvijo nekega izbranega dogod-
ka/stanja pripeljati do nekega drugega - kategorično že
znane vrste - dogodka/stanja. Po tej logiki namreč se smatra
/domneva/verjame/sklepa na zaporedje dogodkov, ki da si sle-
dijo med seboj v eni črti (linearno) drug za drugim, verižno
v shemi "(en) vzrok vodi v (eno) posledico" ter obratno
"(vsak) dogodek/stanje je posledica (enega samega) vzroka".
Smisel "planiranja" temelji le na takšne vrste domnevi/ver-
jet ju/sklepanju , saj v nasprotnem primeru - torej, če ne bi
verjeli v linearno (enočrtno) zvezo med "vzrokom in posledi-
co" - ne bi mogli z gotovostjo predvidevati/načrtovati/pri-
čakovati, da bo iz nekega (enega) dogodka/stanja sploh pri-
šlo do nekega drugega (enega) dogodka/stanja. Na takšen
(kategoričen) pomislek ob "planiranju" nas navaja vsakdanja
izkušnja, ki nam znova in znova dopoveduje, da se "plani le
redkokdaj tudi uresničijo", ter da se zato vsiljuje misel/
domneva/sklep, da je, na primer, natančna (100X-na) uresni-
čitev plana verjetno prej rezultat (neke neznane) slučajno-
sti kot pa (znane) zakonitosti. Prav kritika kartezijanske
paradigme pa trdi prav to, da je zveza med nekim (določenim/
izbranim/znanim) enim dogodkom (ki ga utegnemo obravnavati
kot "vzrok") in nekim drugim (izbranim/predvidenim/želenim)
dogodkom/stanjem (katerega utegnemo obravnavati kot "posle-
dico") v samem temelju verjetnostna ne pa deterministična.
Nova paradigma - po F. Capri (1981, 1986) imenovana "organ-
ska, holistična, ekološka" - namreč trdi, da v svetu (razu-
mljenem kot živ organizem, ne pa kot kartezijansko-newtonov-
ski stroj z logiko linearnih zvez) kot "kozmično nedeljivo
in dinamično celoto delov, ki jih je treba razumeti le kot
Soc Del 28, 1989, 1	M. Ovsenik	37
obrazce kozmičnega procesa" (Capra 1986-99) velja "nelinear-
na (neenoCrtna) medsebojna povezanost" (Capra, ib. 311). To
spoznanje kategoriCno seveda ne zanika smisla in pomena
"planiranja" kot takSnega, vendar pa ga relativizira v toli-
ko, v kolikor je linearnost (enoCrtnost) le ena v nepreStev-
ni množici nelinearnosti (neenoCrtnosti, mnogočrtnosti ) med-
sebojnih zvez med različnimi dogodki/stanji. Iz tega pa sle-
di, da je - analogno - deterministiCno-linearna (doloöno-
enoCrtna) zveza med dogodki/stanji že zaobsežena z nedeter-
ministično - nelinearnostjo (nedoločno-neenoCrtnostjo, mno-
goCrtnostjo) zvez med dogodki. S tem seveda "planiranje" kot
takSno ne izgubi svojega smisla in pomena za prakso, pove
pa, da je vse v njem smiselno in priporočljivo sprejemati z
določeno stopnjo rezerve, ki namesto absolutnega zaupanja
vnaSa relativno v razumevanje njegovih sestavin.
Kritika večstol^tne kartezijanske paradigme v znanstveni
misli pa nam v zvezi s sintagmo "planiranje kadrov" ponuja
kritičen vpogled tudi na pojem "kadri". Znanstvena misel se
je namreč več sto let doslej (Descartesovo delo "Razprava o
metodi" je izSlo leta 1637) zgledovala po Kartezijevem pri-
poročilu, da je treba "vsak problem razstaviti na najmanjSe
dele in Sele le-te obravnavati posamično in metodično". V
skladu s tem se je vsa zadnja stoletja novoveSka znanost
razvijala v tematsko ozko opredeljenih akademskih discipli-
nah, ki pa jih je bilo sčasoma oziroma z razvojem vse večje
Število. Da bi se mogla najti v kompleksni "veliki knjigi
sveta" (Descartes, 1937; Ljubijana,1957/38) v iskanju (znan-
stvene) "resnice" v izogib "dvomom in zmotam" (Descartes,iò,
str. 34 in 46), se je znanost razvijala v okviru vse Šte-
vilnejših akademskih disciplin oziroma strok. Skupna značil-
nost vseh akademskih disciplin oziroma strok pa je v tem, da
vsaka izmed njih teži k čim bolj jasno opredeljenemu in od
drugih disciplin/strok ločenemu in različnemu predmetu/vse-
bini interesnega zanimanja ter temu ustrezno izgraditvi svo-
jega lastnega področja oziroma vidika sveta/narave. Zna-
čilno je, da vsako znanstveno/strokovno področje izoblikuje
38	M. Ovsenik	Soc Del 28, 1989, 1
tudi svojo lastno terminologijo, ustrezno specifičnostim
spoznanj tako o vrsti pojavov kot tudi zakonitosti na posa-
meznih področjih (disciplinah oziroma strokah). Tako izobli-
kovana oziroma disciplinarno organizirana znanstvena misel
temelji na brezpogojnem konsenzu znotraj vsake izmed disci-
plin/strok, zapostavlja pa možnost sporazumevanja med raz-
ličnimi disciplinami/strokami. Med disciplinami/strokami je
enotna le splošna metoda znanstvenega raziskovanja - v teme-
lju jo je sankcioniral R. Descartes (1937), ki pa je v vsaki
izmed disciplin/strok prilagojena, seveda, vsebini oziroma
predmetu raziskovanaj in artikuliranja (znanstvene) "resni-
ce" , razpoznane iz zornega kota vsake izmed posameznih dis-
ciplin, oziroma strok.
Znano je, da akademske discipline znanstvene misli v zad-
njih stoletjih oblikujejo tudi njihove poznavalce/izobražen-
ce/strokovnjake in da disciplinarna organiziranost znan-
stvene misli določa tudi profile strokovnih "kadrov" (izraz
"kader" izvira iz besede "quader", iz kakršnih so sestav-
ljene tudi staroegiptovske piramide). Iz tega logično sledi,
da se peza akademske znanstvene disciplinarnosti in s tem
zazrtosti "kadrov" vseh "strokovnih" profilov več ali manj
neposredno prenaša tudi v vsakdanjo delovno-organizacijsko
prakso: vsakdo poudarja svojo stroko in svoja strokovna
spoznanja ter se izraža z jezikom (terminologijo) svoje
disciplinarne stroke, poudarja svoj vidik poznavanja prakse,
ne opazi pa, da vso resnico konkretne prakse poznajo šele
vsi skupaj, vsakdo izmed njih pa le en del celote, ki pa je
praviloma vselej kompleksen.
Iz tega sledi, da je "planiranje kadrov" z namenom
ustvarjati celoto iz specialistov slejkoprej potrebno, ko-
ristno in nepogrešljivo. Toda, če "kadre" gledamo nekriti-
čno, češ da za vsakdanjo prakso zadošča takšna ali drugačna
"struktura ozkih specialistov", ki naj bi "pokrila" mnogo-
vrstno strokovno-problemska področja, se nam utegne (zaradi
ozkosti zazrtja v "svojo" stroko ter omalovaževanje neizo-
gibnosti vsesmernega med-strokovnega dinamičnega konsenza)
Soc Del 28, 1989, 1	M. Ovsenik	39
zgolj "planiranje kadrov" izkazati za nezadostno in s tem za
vprašljivo. KlasiCna oziroma veCstoletno-tradicionalna kar-
tezijanska paradigma je namreC vse izmed njih oblikovala
prvenstveno kot disciplinarne oziroma svoji stroki oziroma
discipini zveste ("disciplina" kot zvestoba/pokornost svoji
stroki oziroma pravilom igre svojega akademskega področja),
ni jih pa poučevala in vzgajala v pojmovanju, da je svet,
četudi zapleten in kompleksen z možnostjo členjenja na dele/
stroke, vendarle en sam in kot tak pač tudi celota.
Kot že Marx pred stoletjem in pol, tako se tudi danes
epistemološka znanstvena misel ozira po uveljavitvi koncepta
o eni oziroma enotni znanosti (A, Kirn, 1978 str. 32,
Bertalanffy, 1968, str. 86), ki naj bi v kartezijanske frag-
mentarno razparceliranost vnesel tudi poudarek na tistem,
kar vse akademske discipline/stroke med seboj veže. V zad-
njih desetletjih pa prihaja do spoznanj o omejenosti karte-
zijanske paradigme ter njeni zamenjavi oziroma raziširitvi
na novo znanstveno paradigmo, ki jo nekateri imenujejo
"organsko, holistična, ekološka" (F. Capra, 1981 in 1986).
Prehod vzorovanja od stroja na živ organizem, od fragmentar-
ne razparceliranosti na celovitost (holizem) ter od egoi-
stične uprtosti vase v človeško, druZbeno, naravno okolje pa
bo nedvomno vnesel v znanstveno in strokovno misel tudi novo
zavest o kozmični vsesmerni medsebojni povezanosti, odvisno-
sti in s tem tudi odgovornosti. To pa pomeni, da lahko
pričakujemo pomembne in globoko v človeško zavest segajoče
spremembe. Problem planiranja ozko specializiranih kadrov,
ki jim kartezijanska vzgoja in izbraZevanje nista vgrajevala
omenjene zavesti o lastnostih celote Živega organizma, se bo
zelo verjetno premaknil bliže problemu kulturno-vrednostnega
izobraževanja in seveda tudi vzgoje kadrov vseh vrst strok
in ravni izobraženosti.
Tako izoblikovani "kadri" bodo sposobni pravočasno zazna-
vati tudi nastajanje "socialnih problemov" katerekoli kate-
gorije in/ali življenjskega obdobja, saj bodo v svojem
vsesmernem holizmu sposobni in pripravljeni nastopati kom-
40	M. Ovsenik	Soc Del 28, 1989, 1
plementarno situacijam, v katerih bodo posamezni Slani
družbenih okolij prikrajšani v dopustni stopnji katere izmed
na primer po E. Frommu (1976) in drugih opredeljenih treh
kategorij človekovih potreb, in ki so:
a)	potreba po "imeti" (materialni in neosebni viri),
b)	potreba po "ljubiti" (ljubezen, tovarištvo, solidarnost)
c)	potreba po "biti" (možnost samoaktualizacije in vključe-
vanja v nasprotju odtujevanja) (K. Boh, 1987, ZDKDS- Por-
torož, str.197).
Novi kadri, ki bodo izšli iz vzgojno-izobraževalnega
procesa s poznavanjem in priznavanjem takšnih povsem člo-
veških potreb vsakomur izmed sebe, pa bodo že v samem svojem
načinu obravnavanja sočloveka v manj občasnih .ali stalnih
relativno manj prijetnih življenjskih situacijah s svojo
"človečnostjo" učinkovali tako, da bodo omenjene tri vrste
temeljnih človekovih potreb vselej in povsod zadovoljevane v
maksimalni možni meri. Tedaj bo v bistvu vsak človek/delavec
/kader v primernem trenutku igral tudi vlogo socialnega
delavca. Takšnemu kulturno-vrednostnemu oblikovanju člo-
veka/strokovnjaka/kadra bo neizbežno treba primerno rekon-
ceptualizirati tudi doseganje doktrine oziroma paradigm ne
le vzgoje in izobraževanja profila "socialnega delavca",
temveč tudi vseh drugih najrazličnejših profilov strokovnih
ter drugih kadrov.
LITERATURA
Capra Fritjof, Vrijeme preokreta: znanost, društvo i nastu-
pajuča kultura, Novi svijet. Globus Zagreb 1986
Descartes Rene, Razprava o metodi, Slovenska matica, Ljub-
ljana 1957
Fromm Erich, Zdravo društvo, Rad, Beograd 1980
Soc Del 28, 1989, 1	M. Ovsenik	41
Fromm Erich, Imati ili biti, Naprijed, Zagreb 1989
Hribar Tine, Kopernikanski obrat. Slovenska matica, Ljub-
ljana 1984
Informatika v kadrovski dejavnosti, I. del zbornika gradiv
Studijskih dni kadrovskih delavcev Slovenije, Zveza druStev
kadrovskih delavcev, Portorož 1987. Bilten Zveze društev
kadrovskih delavcev. St. 10, 1988
Informatika v kadrovski dejavnosti, II. del zbornika gradiv
študijskih dni kadrovskih delavcev Slovenije, Zveza društev
kadrovskih delavcev, Portorož 1987. Bilten Zveze društev
kadrovskih delavcev, št. 11, 1988
Kirn Andrej, Marxovo razumevanje znanosti in tehnike.
Mladinska knjiga, Ljubljana 1978
mag. Marija Ovsenik, dipl. organizator dela, Višja šola za
socialne delavce, SaranoviCeva 5, 61000 Ljubljana
POUČENOST REDNIH STUDENTOV SOCIALNEGA DELA
IN SPECIALEANTOV O AIDSU
BLA2 mesec in nino rode
I4>Txetek
Preverjanje poučenosti o aidsu aed rednimi Studenti socialnega dela in
specialisanti (ni = 131 = 80X populacije rednih Studentov; пг= 34 speci-
alisantov; 85 Z oz. 88 X žensk) je pokazalo sorazmerno dobro poučenost o
osnovnih dejstvih. Od 64 možnih pravilnih odgovorov na preskusu znanja
(metriCne karakteristike niso proučene) so v povprečju pravilno odgovo-
rili na 43.6 postavk. Skoraj celotna distribucija se nahaja v zgornji
polovici možnega razpona točk. NajboljSa je poučenost o načinih okužbe,
sledi poučenost o odpornosti povzročitelja, o začetnih znakih bolezni in
o razširjenosti bolezni. Med rednimi Studenti in specializanti ni pomem-
bnih razlik T poučenosti. Analiza variance je pokazala, da poučenost o
aidsu ni v tej populaciji močneje neposredno odvisna od socialnodemo-
grafskih variabel.
Sumaary
How well are full-time students of social work and students of
specialisation courses informed 8ÜX)ut aids? A survey aaong the students
of Ljubljana school of social work (ni = 131 = 80X of the population of
1st and 2nd year students; П2= 34 specializants; 85X resp. 88X women)
shows that they are relatively well informed. Average of correct
responses on a test of knowledge with unknown metrical characteristcs is
43.6 items of 64 possible. Almost the whole distribution is on the upper
half of the continuum. They are best informed about the ways of
contagion, then about the behavior of the virus, initial symptoms and
epidemiology respectively. There are no significant differences among
the full-time students and specializants. The analysis of variance shows
almost no significant relationship between knowledge about aids and
sociodeaographical variables (sex, father's education, residency; slight
relationship with religion).
Ob eksperiaentalnih vajah iz Raziskovanja na ViSji Soli za
socialne delavce aarca 1988 sta dve skupini Studentov posve-
tili ves teden raziskovanju staliSč Studentov do probleaati-
ke, ki je povezana z aidsom. Vaje so imele več namenov: prvi
je bil preizkusiti teoretično znanje iz metodologije razi-
skovanja in se spoznati z nekaterimi metodami in tehnikami
ob konkretnem raziskovalnem problemu; drugi je bil spoznati
nekaj značilnosti odnosa Studentov do vprašanj, ki se zasta-
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	43
vljajo ob tej bolezni; in tretji пашеп je bil izpopolniti
znanje o naravi bolezni in njenih epidemioloških značilno-
stih ter se pouCiti o nalogah socialnega dela ob tej bolezni
in o Človeškem in strokovnem odnosu do zapletenih strokovnih
in etiCnih vprašanj, pred katere nas postavlja. Da bi vaje
primerno strukturirali, smo sestavili vprašalnik, s katerim
naj bi študentje obeh skupin, ki sta se posvetili temu
vprašanju, anketirali vse redne študente, ki bi se udeležili
vaj (dolžni so se jih udeležiti redni študentje obeh letni-
kov V obeh raziskovalnih skupinah pa smo delo organizira-
li tako, da bi lahko preverili, ali se je pouCenost študen-
tov teh skupin kaj poveCala pod vplivom programa seznanjanja
s to problematiko in njihovega lastnega raziskovalnega dela.
Nekoliko kasneje smo z istim vprašalnikom anketirali Se
slušatelje specialističnega teCaja na VSSD, da bi ugotovili,
ali se pouCenost ip stališCa obeh teh populacij kaj razliku-
jeta in kakšne so razlike.
Do ideje o raziskavi je torej prišlo bolj zaradi potreb
vzgojnoizobraževalnega procesa; raziskava ni bila predvidena
in tudi ne naCrtovana po vseh pravilih. Njena pomanjkljivost
je predvsem ta, da ne temelji na izCrpnem pregledu podobnih
raziskav v svetu (ker v kratkem Času, ki nam je bil na voljo
za pripravo, nismo mogli priti do relevantne literature).
TEORETIČNI MODEL
Zaradi prej omenjene pomanjkljivosti smo izhajali iz zelo
grobe in poenostavljene zamisli teoretiCnega modela ter na
tej osnovi sestavili vprašalnik. Ko je bil vprašalnik že se-
stavljen, smo skušali eksplicirati Se nekatere spremenljivke
in njihove možne odnose, ki so bili implicirani v vprašalni-
"To je prvi del poroCila o raziskavi PouCenost in staliSCa v
zvezi z aidsom (nosilec Blaž Mesec, sodelavca dr. Andreja
Kavar-Vidmar in Nino Rode), ki je bila izvedena na Višji
šoli za socialne delavce v Ljubljani v letu 1988.
44	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
ki. Kot odvisne variable se pojavljajo naslednje značilnosti
reagiranja na problem: v prvi skupini so PERCEPCIJA OGROŽE-
NOSTI, to je sodba posameznika o tem, kolikšna je pri njem
osebno verjetnost, da se okuži; PERCEPCIJA KONTROLE, to je
predstava o tem, koliko se lahko vsakdo sam, s svojim vede-
njem obvaruje bolezni; temu podobna je PERCEPCIJA REAKCIJE
na problem pri sebi in pri drugih, to je zaznava sprememb v
vedenju drugih in svojem vedenju, do katerih je prišlo
zaradi ogroženosti. V drugi skupini je SAMOZAŠČITNO VEDENJE
oziroma njegovo nasprotje TVEGANO VEDENJE. Merimo lahko
stopnjo ali ustreznost samozaščitnega vedenja in stopnjo
tveganja zaradi določenih vedenj. Posebna odvisna spre-
menljivka je STALIŠČE DO JAVNE ZASCITE, to so vsa stališča,
ki se nanašajo na ukrepe oblasti in ustanov, kot so stališče
do testiranja, do osamitve bolnikov ipd. Četrta odvisna
spremenljivka je OSEBNI ODNOS DO OKUŽENIH IN BOLNIKOV, ki ga
lahko merimo kot možno SOCIALNO DISTANCO/BLIZINO do okužene-
ga ali bolnika, ki bi jo človek še toleriral, kakor tudi
PRIPRAVLJENOST POMAGATI. Zadnjo skupino odvisnih spremen-
ljivk sestavlja VEDENJE V POKLICNI VLOGI (socialnega de-
lavca), to so predvidena ali dejanska ravnanja v določenih
problemskih situacijah strokovne narave. Vse te značilnosti
so povezane med seboj, a narav teh zvez ni v središču naše
pozornosti v tej raziskavi.
Te variable so po domnevi odvisne od VREDNOT (npr. VERNO-
STI ali pa KONZERVATIVNOSTI/LIBERALNOSTI, TRADICIONALIZ-
MA/MODERNIZMA ipd.) na eni strani ter POUČENOSTI (informira-
nosti) na drugi. Vrednote in poučenost pa so odvisne od so-
cialnodemografskih variabel, kot so SPOL, STAROST, IZOBRAZBA
ter SOCIALNO POREKLO. Poleg tega nas je zanimala razlika med
rednimi študenti in specializanti, pri kateri gre za kom-
pleksno variable, ki vključuje starostno razliko in razliko
v POKLICNEM POLOŽAJU.
Hipotetične odnose med temi variablami prikazuje slika na
naslednji strani.
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode
45
Slika 1. TEORETIČNI MODEL
46	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
PROBLEM
V tem poročilu bomo omejili naSo pozornost na tisti del raz-
iskave, v katerem smo obravnavali poučenost o aidsu. Ugoto-
viti smo želeli:
-	koliko so redni študentje socialnega dela in speciali-
zanti poučeni o značilnostih aidsa kot bolezni, tj. o naravi
te bolezni, povzročitelju, znakih, načinih prenašanja in o-
kužbe in razširjenosti;
-	ali je kaka zveza med poučenostjo ter socialnodemograf-
skimi značilnostmi in vrednostno usmerjenostjo.
Specifične hipoteze o teh zvezah bomo navedli v poglavju o
rezultatih, slede pa odnosom, prikazanim na teoretičnemu mo-
delu na sliki 1.
METODOLOGIJA
1. Spremenljivke. V tem delu raziskave bomo upoštevali le
tisti del spremenljivk, ki se nanaša na poučenost. Poučenost
bomo obravnavali kot odvisno spremenljivko, vrednote kot
posredniške ter socialnodemografske značilnosti pa kot neod-
visne .
Neodvisne:
-	SPOL: vprašanje 64 (v prilogi)
-	STAROST: zadnje dopolnjeno leto, vpr. 65
-	IZOBRAZBA: zadnja zaključena šola; ker se je
pokazalo, da je populacija zelo homogena glede na izobrazbo,
smo to variable izključili iz obdelave.
-	SOCIALNO POREKLO:
-	IZOBRAZBA OCETA, tj.zadnja končana šola (če ni
očeta, izobrazba matere), vpr. 66
-	REZIDENCIALNI STATUs: velikost in pomen kraja
stalnega bivališča, vpr. 67
Posredniška:
-	VERNOST: subjektivna opredelitev po vpr. 68
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	47
- POUCENOST
-	SPLOŠNA: osnovni podatki o različnih vidikih
bolezni, vpr. 1-15, indeks splošne poučenosti;
-	O RAZŠIRJENOSTI (EPIDEM. STATISTIKA): pouče-
nost o številu okuženih in umrlih v različnih deželah (kon-
tinentih), skupinah prebivalstva - prepoznavanje pravilnih
števil med drugimi števili, vpr. 16 - 23; indeks poučenosti
o razširjenosti: število pravilnih odgovorov;
-	O ZAČETNIH ZNAKIH BOLEZNI: prepoznavanje zna-
čilnih začetnih znakov med drugimi znaki, vpr. 24; indeks:
število pravilnih odgovorov;
-	O POVZROČITELJU: prepoznavanje pravilnih
trditev o naravi in vedenju povzročitelja, njegovi obstojno-
sti in odpornosti v različnih sredstvih, vpr. 25; indeks:
število pravilnih odgovorov;
-	O NAČINIH OKUŽBE: prepoznavanje pravilnih
trditev o načinih okužbe in poteh prenašanja, vpr. 25;
indeks: število pravilnih odgovorov;
-	SUBJEKTIVNA OCENA POUČENOSTI: mnenje o la-
stni poučenosti, vpr. 29;
-	UPORABA VIROV OBVEŠČANJA: poznavanje knjige
o aidsu (vpr. 27) in branje informacij o aidsu v časnikih
(vpr. 28); indeks uporabe virov obveščanja: število časopi-
sov, v katerih je bral informacije o aidsu.
Indekse poučenosti smo oblikovali na tri načine: 1) eno-
stavni indeks je seštevek vseh pravilnih odgovorov na dolo-
čeno skupino vprašanj; 2) tehtani indeks je seštevek točk
pri posameznih odgovorih, pri čemer je število točk, ki jih
je določena oseba dobila pri določenem odgovoru, enako
odstotku oseb, ki na to vprašanje niso odgovorile pravilno;
3) relativni tehtani indeks je tehtani indeks pri določenem
odgovoru, izražen kot odstotek od vsote tehtanih indeksov.
2. Merski instrument. V časniku Delo je decembra 1987
izhajal podlistek Dragice Bošnjak in Djordja Gajiča Aids,
48	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
bolezen telesa in duše. Ta podlistek je bil osnovni vir
podatkov, na osnovi katerih smo sestavili vprašalnik, ki naj
bi meril informiranost o aidsu. V okviru že omenjenih ekspe-
rimentalnih vaj je potem, ko je študentom predavala o aidsu,
vprašalnik, ko je bil že sestavljen, pregledala in komenti-
rala dr. Alenka Kraigher, epidemiologinja Univerzitetnega
zavoda za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani. Pri-
pombe, ki jih je imela k posameznim vprašanjem, so navedene
pod črto vprašalnika, ki je v prilogi tega Članka. Noben po-
datek, upoštevan v vprašalniku, ni bil napačen (razen manjše
napake pri vpr. 15, ki smo jo povzeli po omenjenem podlist-
ku, gl. opombo 3). Pri nekaterih vprašanjih pa vendarle ni
popolnoma jasno, kaj je pravilen odgovor. Tako npr. je po
podatkih največ okuženih z aidsom v Severni Ameriki, vendar
mnogi domnevajo, da jih je več v Afriki, čeprav o tem ni
zanesljivih podatkov. V takih primerih smo upoštevali uradne
podatke in pri zgornjem vprašanju šteli kot pravilen odgovor
"v Severni Ameriki". Take dvoumnosti bi se dalo preprečiti z
drugačno formulacijo vprašanj (npr. "Po uradnih podatkih je
največ okuženih v..."), kar lahko popravijo naši nasledniki
pri tem delu. Kljub nekaterim takim in podobnim pomanjklji-
vostim vendarle nismo nobenega vprašanja izločili iz obdela-
ve. Celoten vprašalnik je vseboval 69 zaprtih vprašanj
različnih tipov. Del vprašalnika, ki se nanaša na poučenost,
in katerega rezultate analiziramo v tem prispevku, pa je
vseboval 27 vprašanj o poučenosti, dve vprašanji o uporabi
virov informacij in pet vprašanj o socialnodemografskih
značilnostih. Poučenost smo preverjali s 23 vpraSanji, pri
katerih so morali vprašanci prepoznati pravilen odgovor med
3-7 (v glavnem med 5) vnaprej navedenimi odgovori, in s
tremi vprašanji, sestavljenimi iz več postavk (trditev), pri
katerih so morali vprašanci pri vsaki postavki (trditvi)
označiti, ali je pravilna ali napačna. Vseh postavk skupaj
je bilo 64. Vsak pravilen odgovor smo točkovali z eno točko.
Kdor bi pravilno odgovoril na vsa vprašanja, bi torej lahko
zbral 64 točk. Vprašanja so bila formulirana v ženski
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	49
obliki, ker so bila namenjena pretežno ženski populaciji in
ker sodimo, da so morale ženske predolgo prenaSati moSke
formulacije njim namenjenih besedil. Nismo opazili, da bi
moSki zato negodovali.
Vprašalnik predhodno ni bil preizkušen. Metrične značilno-
sti posameznih vprašanj in lestvic še niso raziskane. (Gra-
divo je na voljo vsakomur, ki bi se želel spopasti s tem
problemom.)
3.	Populacija. Populacijo so sestavljali: (1) redni
študentje prvega in drugega letnika VSSD, vpisani v šolskem
letu 1987/88. Ta populacija je štela 160 enot. Vprašalnik je
izpolnilo 131 študentov, ki so se udeležili eksperimentalnih
vaj. Niso ga izpolnili študentje ene od skupin zaradi dru-
gačnega urnika, nekateri zaradi terenske prakse ter tisti,
ki se niso udeležili vaj zaradi bolezni ali drugih razlogov.
Domnevamo, da približno 20 odstoten osip ni posledica kakega
sistematičnega faktorja in da lahko odgovore posplošimo na
celotno populacijo rednih študentov VSSD. (2) Drugo popula-
cijo so sestavljali socialni delavci in nekaj strokovnjakov
drugih strok, ki so bili vsi slušatelji specialističnega
tečaja na VSSD v šolskem letu 1987/88. Ta populacija je
štela 36 enot, vprašalnik pa je izpolnilo 34 oseb. Populaci-
jo rednih študentov je sestavljalo 85 odstotkov, populacijo
specializantov pa 88 odstotkov žensk. Med rednimi študenti
jih je bilo 49 odstotkov iz 1. letnika, 39 odstotkov iz
drugega, 16 odstotkov pa ni navedlo letnika.
4.	Izvedba anketiranja. Anketa je bila anonimna. Rédni
študentje so izpolnjevali vprašalnike sami v manjših skupi-
nah med eksperimentalnimi vajami v šolskih prostorih, speci-
alizanti pa po predavanju. Studentom se je zdela anketa za-
nimiva in so jo radi izpolnili. Vprašalnike so redni štu-
dentje oddali učiteljem-vodjem skupin, ti pa raziskovalcem.
Ker so bile skupine majhne in torej pregledne, ni izključena
možnost, da so nekateri študentje podvomili v popolno ano-
50	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
nimnost, Čeprav je bila v resnici strogo spoštovana. Zaupa-
nja v anonimnost postopka nismo preverjali.
5. Obdelava. Anketa je bila obdelana po programu SPSS na
računalniku Računalniškega centra Univerze E. Kardelja v
Ljubljani. Podatke smo uredili v glavnem v dvodimenzionalne
tabele s frekvencami in odstotki (vrstiCni, stolpiCni, kot-
ni), indekse pa smo uredili v frekvenCne distribucije. Izra-
čunali smo razliCne mere korelacije in asociacije ter testi-
rali statistično pomembnost razlik in zvez. Uporabljene mere
in testi so navedeni pri rezultatih.
REZULTATI
Kako dobro so študentje pouCeni o aidsu?
Tabela 1 prikazuje aritmetiCne sredine indeksov pouCeno-
sti, in sicer za skupni indeks in za indekse po posameznih
komponentah pouCenosti. Vseh postavk, pri katerih je bilo
moZno odgovoriti pravilno ali napaCno, je bilo 64. Najvišji
moZni rezultat je bil torej 64 toCk. Iz tabele 1 je razvid-
no, da so redni študentje dosegli povpreCno 43,65 toCke,
specializanti pa nekaj desetink veC, tj. 44 toCk (razlika
seveda ni statistično pomembna). To pomeni, da so študentje
v povprečju zbrali nekaj malega veC kot dve tretjini možnih
toCk. To ni slab rezultat. Skoraj vsi, razen dveh, so zbrali
veC kot polovico možnih toCk. Najvišji doseženi rezultat je
57 toCk, najnižji pa 24 toCk. Standardna deviacija pri
distribuciji rednih študentov je 5,07. To pomeni, da sta dve
tretjini rednih študentov dosegli rezultat med 38.58 in
48.72 toCkami in se torej nahajata v Četrti petini možnega
razpona toCk. Vendar pa pouCenost o razliCnih vidikih bole-
zni ni enako dobra. Najbolje so pouCeni o naCinih okužbe
(pri rednih študentih je aritmetiCna sredina na 86X možnega
razpona, pri specializantih na 85X). To pomeni, da so v
povprečju pravilno odgovorili na skoraj devet desetin po
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode
51
Tabela 1.
POVPREČJA INDEKSOV POUČENOSTI O AIDSU PRI REDNIH
ŠTUDENTIH IN SPECIALIZANTIH
Skupni indeks	0-64	43,65	44,00	5,07 3,88	0,37	p > 0,10
Splošna poučen.	0-15	8,24	7,73	1,78 1,71	1,55	p > 0,10
Razširjenost	O- 8	2,67	2,42	1,24 0,90	1,14	p > 0,10
Simptomi	0-13	9,83	9,97	1,73 1,32	0,64	p > 0,10
Povzročitelj	0-14	10,85	11,85	1,76 1,54	3,03	»p < 0,01
Okužba	0-14 11,97 11,91	1,50 1,50	0,20	p > 0,10
Časopisi	0-12 3,81	3,32 1,48 1,36	1,75	p < 0,10
52
B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
stavk ali 12 od 14. Specializanti so enako dobro poučeni
tudi o naravi povzročitelja, redni Študentje malce slabSe, a
Se vedno so v povprečju pravilno odgovorili na dobre tri
četrtine (78 X) vpraSanj. Tudi pri vpraSanjih o začetnih
znakih bolezni so v povprečju pravilno odgovorili na več kot
tri četrtine postavk (redni 76X, specializanti 77X vpra-
šanj). Najslabše je poznavanje podatkov o razširjenosti bo-
lezni, to je o Številu okuženih, bolnih in umrlih. Tu so
rešili le tretjino vprašanj (redni 33X, specializanti 30X).
Med prvimi 15 vprašanji v "testu" so bila vprašanja iz
različnih področij, med njimi tudi nekaj vprašanj o
razširjenosti bolezni in nekaj bolj formalnih (npr. kaj
pomenita kratici AIDS in ARC ipd.).
Tabela 2. RELATIVNI TEHTANI INDEKSI POUČENOSTI O AIDSU
To pomeni, da študentje dobro poznajo osnovna dejstva o
aidsu, ki jih je treba poznati, da bi se lahko zavarovali
pred okužbo. Več kot 90 odstotkov rednih študentov ve:
-	da je aids neozdravljiva, smrtna bolezen (99,2X),
-	da se lahko okužiš, če imaš homoseksualni spolni odnos
z okuženim moškim (99,2X),
-	da se lahko okužiš, če ti vzamejo kri z okuženo iglo
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	53
(99,2),
-	da bo zelo verjetno okužen otrok, бе se med nosečnostjo
okuži mati (98,5),
-	da se lahko okužiš, če imaS spolni odnos z okuženo ose-
bo nasprotnega spola (97,7X),
-	da se lahko okužiš, če si vbrizgaš mamilo z okuženo
iglo (96,9X),
-	da jo povzroča nek virus (96,2X),
-	da je med začetnimi znaki bolezni hujšanje (94,7),
-	da je v Sloveniji pri odvzemu krvi v okviru krvodajal-
stva zagotovljena varnost pred okužbo (94,7),
da se povzročitelj aidsa prenaša s krvjo in spermo
(93,9X).
Manj kot 30 odstotkov rednih študentov pa ve:
-	da je bilo med ljudmi z bivališčem v Sloveniji do konca
leta 1987 okuženih-25 oseb (ve 8,4X),
-	da je do konca leta 1987 v Jugoslaviji umrlo zaradi
aidsa 14 bolnikov (ve 12,2X),
-	da bo v naslednjih petih letih zbolelo za aidsom 50
tisoč do 300 tisoč ljudi (ve 17,6X),
da so prvič postavili diagnozo "aids" leta 1981 (ve
22,1 X),
-	da jih je med tistimi bolniki v ZDA, ki so se okužili
pred letom 1982, do danes umrlo 90 odstotkov (ve 24,4X),
-	da je na svetu okuženih z aidsom 5 do 10 milijonov lju-
di (ve 26,4X).
-	da je do konca leta 1987 v Jugoslaviji zbolelo za
aidsom 21 do 25 oseb (ve 27,5 X).
Iz primerjave teh dveh seznamov se jasno vidi narava pou-
čenosti in nepoučenosti. Ljudje bolje vedo stvari, ki so
pomembne za njihovo osebno varnost, kot podatke, ki kažejo
na širjenje bolezni in ki so torej povezani z javno varnost-
jo.	Tabela 1 tudi kaže, da med rednimi študenti in
specializanti v splošnem ni razlik v poučenosti. Tabela
prikazuje razlike med indeksi poučenosti, to je med sestav-
ljenimi merami, dobljenimi s seštevanjem pravilnih odgovorov
54	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
na več vprašanj skupaj. Te razlike so malenkostne, njihova
smer ni stalna in so statistično nepomembne vse razen ene,
pri indeksu poučenosti o obstojnosti in odpornosti povzro-
čitelja, kjer so specializanti pokazali v povprečju za točko
boljšo poučenost. Statistično pomembnost smo preverili dvo-
stransko, ker nismo imeli argumentov za enostransko hipote-
zo. Po eni strani bi namreč lahko pričakovali boljšo pouče-
nost pri specializantih, ker so starejši in strokovno bolj
izkušeni ter domnevno tudi bolj razgledani v vpraSanjih, ki
zadevajo stroko, po drugi strani pa bi lahko pričakovali
boljSo poučenost pri rednih Študentih, ker so bolj izpostav-
ljeni novi nevarnosti in ker je aids zanje, ki si Se iSčejo
partnerja, večji problem. Prav mogoče je, da v resnici
delujeta oba ta dejavnika, zaradi česar sta obe skupini
enako dobro poučeni, čeprav iz nekoliko drugačnih vzrokov.
Dve tretjini rednih študentov (69,5X) in le malo manj
specializantov (64,71) ocenjuje svojo obveščenost kot po-
manjkljivo. Ostali redni študentje se enakomerno razporede
na oceni "dobro" in "slabo". Specializanti imajo nekoliko
boljše mnenje o svoji poučenosti, saj jih približno petina
ocenjuje svojo poučenost kot dobro, kar je več kot pri
rednih študentih. Vzporedna primerjava distribucije samoocen
z distribucijo objektivnih ocen (indeksov poučenosti) pri
rednih študentih in pri specializantih kaže precejSnjo skla-
dnost obeh distribucij, tako da lahko rečemo, da so v pov-
prečju njihove samoocene skladne z objektivnimi ocenami; med
rednimi študenti jih je več kot med specializanti, ki podce-
njujejo svojo poučenost. Anketirani so v povprečju navedli
tri časopise, v katerih so brali članke o aidsu. Povprečje
pri rednih študentih je nekoliko višje kot pri specializan-
tih, a razlika ne doseže nivoja pomembnosti 0,05. Značilno
pa je, da so študentje kot vir obveSčanja precej pogosteje
obkrožali Mladino, specializanti pa Delo. Tudi Jano so štu-
dentke pogosteje navedle kot vir, pa seveda Anteno. Spisek
časopisov ni bil najbolj reprezentativen in je bil nekoliko
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	55
pristransko sestavljen v korist mladih, od tod verjetno
omenjena razlika. Zanimivo je, da je le 5 odstotkov študen-
tov prebralo knjigo o aidsu, socialni delavec-specializant
pa nobeden.
Od бева je odvisna pouCenost (zveza med poučenostjo in
socialnodemografskimi variablami ter vernostjo)
Z analizo variance smo preizkusili odvisnost pouCenosti
od socialnodemografskih variabel in vernosti. Od socialnode-
mografskih variabel smo upoštevali SPOL, IZOBRAZBO OCETA in
VELIKOST KRAJA. Poleg tega smo preskusili tudi zvezo med
VERNOSTJO in POUČENOSTJO. Analiza variance temelji na na-
slednji logiki, ki jo posredujemo nekoliko poenostavljeno:
Ce se npr. pouCenost Žensk razlikuje od pouCenosti moških,
bodo povpreCne razlike v pouCenosti med posamezniki znotraj
skupine Žensk (in znotraj skupine moških) manjše kot pov-
preCne razlike med skupino moških in skupino žensk. Ce ni
razlike med moškimi in ženskami v pouCenosti, se bodo ženske
med sabo (in moški med sabo) razlikovali v pouCenosti prav
toliko kot moški in ženske v medsebojni primerjavi.
Tabela 3 prikazuje rezultate te analize. Rezultati kažejo,
da so razen v enem primeru razlike med skupinami v primerja-
vi z razlikami znotraj skupin premajhne, da bi bile stati-
stično pomembne. V veliki veČini primerov so daleč pod kon-
vencionalnimi stopnjami pomembnosti. To pomeni, da nobena od
upoštevanih socialnodemografskih variabel ne pojasnjuje raz-
lik med poučenostjo posameznikov. Edina izjema je v епеж
primeru spol. Ženske očitno bolje poznajo začetne simptome
bolezni kot moški. V drugem primeru se razlika približa kon-
vencionalni stopnji pomembnosti. Moški nekoliko bolje pozna-
jo načine okužbe. Ker gre za izolirana dejstva, ki poleg te-
ga kažejo malenkost boljšo poučenost sedaj tega spola, dru-
gič drugega, se ne kaže preveč ukvarjati s poskusom razlage.
Se ena zveza je, kjer je verjetnost, da gre za naključne
razlike, sorazmerno majhna, čeprav ne doseZe konvencionalnih
56	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
stopenj pomembnosti. To je zveza med VERNOSTJO in SKUPNIM
INDEKSOM POUČENOSTI. Kaže, da so bolj verni Študentje bolje
poučeni o aidsu. Te razlike zaradi zanimivosti lahko navede-
mo. Študentje, ki so rekli, da niso verni, so dosegli pov-
prečno 42,4 točk; Študentje, ki so "netradicionalno verni"
(kar pomeni bodisi, da se ne prištevajo k najbolj razširje-
nim veroizpovedim pri nas bodisi da ne verujejo v vse dogme
in ne izvajajo vseh obredov), so dosegli 43,8 točk; tradici-
onalno verni pa so dosegli 45,3 točk. Ce bi v tem primeru
zavrnili hipotezo, da ni razlike med vernimi in nevernimi,
in trdili, da so razlike, bi bila s to odločitvijo zvezana
14-odstotna verjetnost, da v resnici ni razlik, kar je po
dogovoru previâoko tveganje.
Omenimo naj Se, da so študentje prvega letnika označili
pomembno več časopisov kot vir informacij o aidsu kot štu-
dentje drugega letnika. V številu navedenih časopisov so po-
membne razlike med študenti tudi glede na izobrazbo očeta,
vendar smer teh razlik ni linearna.
Čeprav na prvi stopnji analize nismo mogli odkriti skoraj
nobenih zvez med upoštevanimi socialnodemografskimi variab-
lami in poučenostjo o aidsu, to ne pomeni, da teh zvez ni.
Po našem mnenju so k temu, da smo morali ostati pri ničelnih
hipotezah, prispevali nalednji dejavniki: 1) sorazmerno maj-
hen numerus, 2) sorazmerno majhna variabilnost indeksov. 3)
Ta splošna ugotovitev morda ne velja za razlike pri posamez-
nih vpraSanjih, kjer je lahko variabilnost večja.
Zato smo gradivo ponovno analizirali. Tokrat smo združili
obe populaciji, redne študente in specializante, saj smo u-
gotovili, da med njimi ni pomembnih razlik v poučenosti in
jih glede na dimenzije poučenosti lahko obravnavamo kot eno
populacijo. Poleg tega pravilnih odgovorov nismo točkovali s
po eno točko, ampak smo pravilne odgovore pri težjih vpraSa-
njih, to je pri tistih, kjer je bil večji odstotek ne-
pravilnih odgovorov, točkovali več, pri lažjih vpraSanjih pa
manj. Anketiranec je za vsak pravilni odgovor dobil toliko
točk, kolikršen delež drugih je odgovoril napačno. Ce je na
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	57
kako vpraSanje 90 odstotkov anketiranih odgovorilo napačno,
so tisti, ki so odgovorili pravilno, dobili po 90 točk. Na
ta način seo skuäali poudariti razlike med posamezniki, to
je bolje izraziti resnično variabilnost. Dodali smo §e dve
variabli, tj. SAMOOCENO POUCENOSTI in INDEKS VREDNOSTNE U-
SMERJENOSTI (TRADICIONALIZMA). (To spremenljivko bomo po-
drobneje opredelili v drugem delu poročila.) Nato smo ponov-
no analizirali varianco. Rezultate kaže tabela 4. (Zaradi
tehničnih razlogov rezultatov za SAMOOCENO nismo mogli pri-
kazati v tabeli in jih navajamo med tekstom. )
Lahko rečemo, da izpopolnjeni postopek ni dodal česa bi-
stveno novega, nekaj razlik pa je le poudaril. Z majhno mož-
nostjo tveganja lahko zavrnemo ničelno hipotezo o odvisnosti
poučenosti od rezidencialnega statusa študentov. Študentje
iz regionalnih središč so nekoliko bolje poučeni od študen-
tov iz manjših naselij. Povprečni relativni tehtani indeksi
si sledijo takole: manjše naselje 51.3, večje naselje 54.9,
središče občine 56.4, središče regije 58.8. Toda študentje
iz Ljubljane in Maribora, šteti kot zadnja kategorija, so
dosegli najnižji rezultat 50.9. Kot pomembna se je pokazala
tudi razlika med moškimi in ženskami v poučenosti o povzro-
čitelju; ženske so bolje poučene. Tudi pri tem postopku so
ostale omembe vredne, čeprav ne statistično pomebne razlike
v poučenosti glede na vernost. Zabrisale pa so se razlike
med moškimi in ženskami glede na poučenost o simptomih. To
pomeni, da ženske sicer poznajo več simptomov, da pa moSki
poznajo tiste, ki jih pozna manjše število študentov.
Kot bi Ze lahko pričakovali na osnovi primerjave distribu-
cij objektivnih ocen in samoocen, je tudi analiza variance
pokazala visoko skladnost obeh vrst ocen poučenosti (F =
4.96, p < 0.01). To ne preseneča, kajti študentje so ocenili
svojo poučenost, potem ko so lahko svoje znanje preverili na
64 postavkah. Čeprav niso vedeli svojega objektivnega rezul-
tata, so lahko po zadregi, v katero so jih spravljala posa-
mezna vprašanja, presodili, koliko vedo o zadevi. VpraSanje
je, kakšne bi bile samoocene pred takim preskusom.
58
B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
Tabela 3. REZULTATI ANALIZE VARIANCE ODVISNOSTI INDEKSOV
POUCENOSTI OD SOCIALNODEMOGRAFSKIH VARIABEL
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	59
RAZPRAVA
Rezutati kažejo, da Je pouCenost Studentov in specializan-
tov o aidsu sorazmerno dobra in da skoraj vsi poznajo nekaj
najosnovnejših podatkov, ki so potrebni, da se zavarujemo
pred boleznijo. V tem delu poročila nismo analizirali podat-
kov o uporabi kondoma in drugih samozaščitnih ukrepih, ki bi
dopolnili sliko o poučenosti. Pač pa rezultati kažejo, da so
Študentje bolje seznanjeni s podatki, katerih poznavanje
prispeva k individualni varnosti, slabSe pa s podatki, ki
govore o ogroženosti celotne populacije. Čeprav je okužba
pri tej bolezni posledica individualnega dejanja, lahko z
javnimi ukrepi zmanjSamo ogroženost vseh in vsakogar. A kot
kaže, vsakdo pač misli najprej nase. To v tem primeru niti
ni nekaj slabega. Iz tega lahko sklepamo, da skušajo ljudje
obdržati nadzor nad tistim dogajanjem, ki ga lahko nadzoru-
jejo, to Je nad svojimi ravnanjem. S tega vidika lahko skle-
nemo, da študentje v glavnem vedo pomembne reči, slabše pa
poznajo za njihovo neposredno osebno varnost manj pomembne.
Dodamo lahko Se, da je kljub razmeroma dobri poučenosti Se
nekaj "rezerve" nepoučenosti. Zato ne bi bilo odveč usmerje-
no informiranje o natančno določenih podatkih, ki so bistve-
ni, in pri katerih bi morali stremeti k stoodstotni poučeno-
sti .
Raziskava je pokazala, da poučenost v tej populaciji v
glavnem ni močneje neposredno odvisna od socialnodemograf-
skih variabel, kot so spol in socialno poreklo, pa tudi ne
od vrednostne usmerjenosti. Te ugotovitve ne moremo posplo-
šiti na druge populacije, pa tudi pri obravnavani populaciji
bi morda pri posameznih vpraSanjih našli razlike, česar pa
nismo poskušali. Razlog za tak rezultat vidimo v tem, da je
populacija precej homogena glede na različne znake. Močno
prevladujejo ženske, tako da se morebitne razlike med spo-
loma, ki morda obstajajo v sploSni populaciji, tu niso mogle
prav izraziti. Populacija rednih študentov je starostno ho-
mogena, pa tudi razlike v socialnem poreklu niso velike:
60	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
skoraj dve tretjini Studentov ima očete z osnovno ali po-
klicno Solo. Kaže pa, da poučenost vendarle ni povsem neod-
visna od socialnih značilnosti. O tem priča signifikantna
razlika v skupni in sploSni poučenosti med Studenti iz
različno velikih krajev. V nekaterih preJSnJih raziskavah na
populaciji Studentov VSSD se Je rezidencialni status prav
tako pokazal kot variabla, ki dobro diferencira.
KakSne narave Je ta povezanost. Se ne vemo. Morda je v
primeru aidsa povezana s spolnimi navadami. Večja spro-
ščenost mladine v mestnem okolju Je povezana z večjim tvega-
njem, to pa z večjo zaskrbljenostjo in iskanjem informacij.
Ker pa povezanost ni linearna (študentje iz Ljubljane in
Maribora imajo najnižji rezultat), ta razlaga ni povsem
ustrezna. Protislovna je tudi z nakazanimi razlikami v
poučenosti glede na vernost. Tradicionalno vernih je več v
manjših krajih in vendar so se prav ti pokazali kot morda
nekoliko bolje poučeni.
Ce poučenost ni odvisna od socialnodemografskih značil-
nosti, od česa je tedaj odvisna? Kaže, da bomo morali v
teoretični model vstaviti bodisi vmesno variable, ki posre-
duje med demografskimi značilnostmi in poučenostjo, bodisi
Se kako neodvisno variable. Lahke si mislimo, da Je pouče-
nost o aidsu tesno povezana s stališčem do spolnosti in s
spolnimi navadami, ki pa niso pogojene le socialno, ampak
tudi biološko in psihološke, so torej sorazmerno neodvisne
od socialnih determinant. Domnevamo torej, da je poučenost o
aidsu odvisna od zanimanja za spolnost in od spolnih navad.
Kakšne so te in kako je s te domnevo, bomo videli v drugem
delu poročila.
LITERATURA
Bošnjak Dragica, Djerdje Gajić, Aids, bolezen telesa in
duše. Delo, decembra 1987
Klaus Irena idr., Aids: vzgoja šolskih otrok in mladine.
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	61
Zdravstvena kultura, 1988, 3. Zdravstveno varstvo, 27, 1988,
9-10, 249-264
Vidmar Ludvik, Peter Kobler, Viktor Себ, Aids v Sloveniji -
Situacija do novembra 1987, Zdravstveni obzornik, 22, 1988,
1-2, 71-77
Blaž Mesec, viSji predavatelj, Višja šola za socialne
delavce, Ljubljana, Saranovičeva 5
Nino Rode, absolvent sociologije. Novo Polje, 61 000
Ljubljana
62
B. Mesec, N. Rode 
Soc Delo 28, 1S89, 1
PRILOGA: ODGOVOBI NA PKVI DEL VPRAŠALNIKA O POUČENOSTI IN
STALIŠČIH DO AIDSA
A. POUČENOST
(Podatki so povzeti po feljtonu D. BoSnjak in Đ.	Gajića v Delu in
Telj&jo ck> konca leta 1987; z zvezdico so označeni	pravilni odgovori)
REDNI ! SPECIAL.
(N=131) (N=34)
X	X
1.	KAKO SE STSOCOVIiO 1МЕ1ШЈЕ BOLEZEN, KI JO
OZIACDJKIO S KRATICO AIDS?
1	- sindroM nalezljive spolne insuficience	13.0	2.9
♦2 - sindroe pridobljene imunske pomanjkljivosti	74.8	85.3
3	- stanje pretirane imunske reakcije	0.0	0.0
4	- sindrom nalezljive spolne infekcije	9.2	2.9
-	b.c.	3.1	8.8
2.	KAJ POVIBOCA TO BOLEZEN?
»1 - nek virus	96.2	94.1
2	- nek encim	2.3	2.9
3	- neka bakterija	1.5	2.9
4	- neka strupena snov	0.0	0.0
3.	KAJ JE HIT?
«1 - oaiiv povzročitelja aidsa	72.5	79.4
2	- drog naziv za aids	7.6	5.9
3	- naziv organizacije za pomoč žrtvam aid.	7.6	2.9
4	- naziv bolnice za infekcijske bolezni	3.1	0.0
5	- naziv za laZjo obliko aidsa	3.1	2.9
-	b.o.	6.1	8.8
4.	AIDS JE KH.EZEN, KI JE:
1	- ozdravljiva in ne pusti posledic	0.0	0.0
2	- ozdravljiva, a pusti trajne posledice	0.8	2.9
♦3 - neozdravljiva, smrtna	99.2	97.1
5.	ZDRAVllKI 90 PRViC POSTAVILI DIAGNOZO "AIDS" LETA
1	- 1977	7.6	14.7
2	- 1978	19.1	5.9
3	- 1979	10.7	11.8
4	- 1380	34.4	35.3
»5 - 1981	22.1	20.6
-	b.o.	6.1	11.8
Soc Delo 28, 1989, 1 
B. Mesec, N. Rode
63
REDNI !	SPECIAL.
(N=131)	(N=34)
%	X
6.	AIDS JE STANJE, ZA KATEBO JE BISTVENO
1	- vnetje in razkroj živCnega sistema	4.6	0.0
2	- zastrupitev krvi in vnetje limfnega sistema	16.0	14.7
3	- gnojno vnetje spolnih organov in žlez	0.0	0.0
♦4 - neodpornost za razliCne infekcije in bolezni 77.9	82.4
-	b.o.	1.5	2.9
7.	KAJ JE ABC?
1	- naziv za povzročitelja aidsa	4.6	5.9
2	- drug naziv za aids	2.3	2.9
3	- naziv organizacije za pomoč žrtvfim aidsa	7.6	14.7
*4 - naziv lažje oblike aidsa	30.5	11.8
5 - naziv preparata za testiranje krvi	41.2	20.6
-	b.o.	13.7	44.1
8.	Z AIDSOM SE LAŽJE OKUZIJO
1	- moSki	17.6	8.8
2	- ženske '	0.8	2.9
♦3 - oboji enako	81.7	85.3
9.	POVPREČNA INKUBACIJSKA DOBA (CAS OD OKUZBE DO POJAVE
BOLEZENSKIH ZNAKOV) JE PBI AIDSU
1	- do pet ur	0.8	0.0
2	- do pet dni	0.0	0.0
3	- do pet tednov	3.1	2.8
4	- do pet mesecev	9.9	8.8
»5 - do pet let	84.0	82.4
-	b.o.	2.3	5.9
10.	MED OBOLELIMI JE NA SVETU NAJVEČ
1	- oseb, ki pogosto menjajo spolne partnerje	24.4	55.9
2	- alkoholikov	0.0	0.0
3	- narkomanov	12.2	11.8
«4 - homoseksualcev	59.5	26.5
5	- zdravstvenih delavcev	0.0	0.0
6	- krvodajalcev	0.0	0.0
7	- hemofilikov	0.0	2.9
-	b.o.	3.8	2.9
11.	OCENJUJEJO, DA JE NA SVETU OKUŽENIH Z AIDSOM
1-5	tisoč do 10 tisoč ljudi	6.9	5.9
2-50	tisoč do 100 tisoč ljudi	20.6	23.5
3 - 500 tisoč do 1 milijon ljudi	37.4	29.4
*4 - 5 do 10 milijonov ljudi	26.4	20.6
5 - 50 do 100 milijonov ljudi	3.8	2.9
-	b.o.	4.9	17.6
64
B. Mesec, N. Rode 
Soc Delo 28, 1S89, 1
REDNI	! SPECIAL.
(N=131) (N=34)
Z	Z
12.	NAJVEČ (ЖигЕН1Н Z AIDSON JE V
»1 - Severni Ameriki 41.2	35.3
2	- Južni Ameriki 7.6	8.8
3	- Afriki 48.9	52.9
4	- Evropi 0.0	0.0
5	- Avstraliji 0.0	0.0
-	b.o. 2.3	2.9
13.	V NASLEDNJIH PETIH LETIH BO NA SVETU VERJETNO
ZBOLELO ZA AIDSOM
1 - od petsto do tri tisoč ljudi 1.5	2.9
2 - od pet tisoč do 30 tisoč ljudi 6.1	2.9
♦3 - od 50 tisoč do 300 tisoč ljudi 17.6	14.7
4	- od 5oo tisoč do 3 milijone ljudi 51.1	35.3
5	- od pet milijonov do 30 milijonov 19.1	26.5
-	b.o. 4.6	17.6
14.	MED TISTIMI BOLNIKI (V ZDA), KI SO SE OKUZiLI FRED
LETOM 1982, JIH JE DO DANES UMRLO
1	- 100 odstotkov 14.5	11.8
»2 - 90 odstotkov 24.4	32.4
3-80	odstotkov 19.1	11.8
4-70	odstotkov 26.7	14.7
5-60	odstotkov 9.9	14.7
-	b.o. 5.3	14.7
15.	Y ZDA SO V NEKI RAZISKAVI TESTIRALI TRI TISOC
ZDRAVNIKOV IN №UGEGA ZDRAVSTVENEGA OSEBJA, KI JE
BILO DOLGO CASA V NEFO^^NEM STIKU Z BOLNIKI, KI
SO IMELI AIDS, IN S KUZNIM MATERIALOM. KOLIKO SE
JIH JE PRI TEM OKUŽILO Z А103(Ж?
»1 - nihčel 20,6	23,5
2	- do 1 odstotek 32,8	38,2
3	- do 2 odstotka 21,4	5,9
4	- do 3 odsotke 11,5	5,9
5	- do 4 odstotke 4,6	0,0
6	- več kot 4 odstotki 6,1	5,9
-	b.o. 3,1	20,6
1 Tak odgovor je v skladu s podatkom, ki je bil objavljen v	Delu, zato
smo ga tedaj šteli za pravilnega: "Ameriški strokovnjaki so	nedavno te-
stirali približno 3000 zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, ki je
bilo dlje časa v neposrednem stiku z bolniki, ki imajo aids,	in s kužnim
materialom. In kaj so odkrili? Med zdravstvenim osebjem ni za aidsom
zbolel nihče..." Po drugem podatku (ne vemo ali gre za isto	raziskavo),
ki ga je posredovala dr. A. Kraigher, je zbolelo 6 oseb od 2000, kar je
manj kot 1 odstotek (0,3 Z).
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	65
REDNI !	SPECIAL.
(N=131)	(N=34)
X	X
16.	DO KONCA SBPTBŒSA 1987. LETA JE V JUGOSLAVIJI
ZBOLELO ZA AIDSCH
1	- do 5 oseb	3.1	8.8
2	- 5 do 10 oseb	13.7	23.5
3	- 11 do 15 oseb	26.0	17.6
4	- 16 do 20 oseb	28.2	26.5
»5 - 21 do 25 oseb	27.5	14.7
-	b.o.	1.5	8.8
17.	DO KONCA LETA 1987 JE V JUGOSLAVIJI UMRLO ZARADI
AIDSA
1 - 6 bolnikov	47.3	44.1
2-9	bolnikov	30.5	41.2
»3 - 14 bolnikov ,	12.2	11.8
4-21	bolnikov	3.8	0.0
5-37	bolnikov	0.8	0.0
-	b.o. ,	5.3	2.9
18.	UGOTOVILI SO, DA JE BILO MED LJUDMI Z BIVALIŠČEM
V SLOVENIJI DO KONCA LETA 1987 OKUŽENIH
1	- do 5 oseb	63.4	38.2
2	- do 15 oseb	21.4	26.5
«3 - 25 oseb	8.4	8.8
4-35	oseb	1.5	2.9
5-45	oseb	1.6	2.9
-	b.o.	3.8	20.6
19.	DO KONCA LETA 1987 JE V SLOVENIJI UMRLO ZA AIDSON
1 - ena oseba	27.5	17.6
«2-2 osebi	43.5	44.1
3-3	osebe	13.0	8.8
4-4	osebe	9.9	8.8
5-5	oseb	1.5	0.0
-	b.o.	4.6	20.6
20.	MED OSEBAMI, KI SO SE V SLOVENIJI DO SEDAJ OKUZlLE
Z AIĐSON, JE NAJVEČ
1	- biseksualcev	20.6	17.6
2	- prostitutk	0.0	0.0
3	- narkoeanov	17.6	23.5
4	- hoBOseksualcev	36.6	23.5
»5 - hesofilikov	19.1	14.7
-	b.o.	6.1	20.6
66
B. Mesec, N. Rode 
Soc Delo 28, 1S89, 1
REDNI !	SPECIAL.
(N=131)	(N=34)
X	X
21.	MED BOLNIKI V SLOVENIJI SO
1	- saao ženske	0.0	0.0
2	- več žensk kot soških	0.8	0.0
3	- obojih enako	17.6	14.7
*4 - več BoSkih kot žensk	64.9	67.6
5 - sa») BoSki	11.5	5.9
-	b.o.	5.3	11.8
22.	FSKDEM JE BILA BOLEZEN (AIDS) ZNANA, JE BILO V
SLOVENIJI NAJVEČ OKUZB S TO BOLEZNIJO ZARADI
1 - hoBOseksualnih odnosov	32.8	17.6
«2 - uvožene krvi	28.2	11.8
3	- intravenskega dzijeinja drog	16.8	14.7
4	- pogostega penjavanja partnerjev	16.0	26.5
-	b.o.	6.1	29.4
23.	STROKOVNJAKI PREDVIDEVAJO, DA BO DO LETA 1991 V
SLOVENIJI (CE SE BO SEDANJI TREND NADALJEVAL)
PRIBLIŽNO DO
1-10 bolnikov	4.6	0.0
»2 - 100 bolnikov	48.1	70.6
3 - 1000 bolnikov	35.1	14.7
4-10 000 bolnikov	5.3	2.9
5	- 100 000 bolnikov	0.8	0.0
-	b.o.	6.1	11.8
24.	ZAČETNI ZNAKI AIDSA SO:
*- driska	74.0	67.6
hujSanje	94.7	100.0
-	zaspanost	33.6	38.2
*- otekle bezgavke	71.0	79.4
-	povečan spolni nagon	1.5	0.0
-	poslabšan vid	16.0	14.7
»- kaSljanje	46.6	41.2
-	gnojni izcedek na spolovilu	17.6	5.9
-	srbečica okoli spolovil	12.2	2.9
-	težko dihanje	35.9	38.2
*- vročina	86.3	79.4
*- glavobol	62.6	47.1
»- potenje	75.6	76.5
Soc Delo 28, 1989, 1 
B. Mesec, N. Rode
67
BEDNI ! SPECIAL.
(N=131) (N=34)
Z	X
25.	PRI VSAKI OD NASLEDNJIH TRDITEV OZNACI,
ALI JE BESNICNA ALI NE:
(Število odgovorov "resniCno")
-	Povzročitelj aidsa je tudi zunaj telesa zelo
obstojen	8.4 11.8
-	Aids je dedna bolezen	22.1 17.6
Ce se sati med nosečnostjo okuSi, bo zelo
verjetno okužen tudi otrok, ki ga rodi	98.5 100.0
-	Pri človeku, ki je okužen, se najkasneje
v treh tednih pokažejo prva znamenja bolezni	9.2 0.0
-	Telesno neodporen človek se lažje okuži kot
telesno odporen	29.0 38.2
-	Ce človek nima bolezenskih znakov, to pomeni,
da ni okužen	8.4 0.0
*- Povzročitelj aidsa se prenaSa s krvjo in spermo	93.9 97.1
*- V Sloveniji je pri odvzemu krvi v okviru
krvodajalstva zagotovljena varnost pred okužbo	94.7 94.1
*- Ocenjujejo, da je običajno vsaj desetkrat več
okuženih kot očitno bolnih	87.0 97.1
*- Povzročitelj aidsa ostane do konca življenja
v telesu okužene osebe, tudi če se pri njej ne
pojavijo bolezenski znaki	87.0 97.1
-	Povzročitelj aidsa je odporen na dezinfekcijska
sredstva in detergente	41.2 32.4
-	Vsakdo, ki se okuži z aidsom, slejkoprej zboli	45.8 35.3
»- Povzročitelj aidsa zunaj telesa kmalu propade	74.8 67.6
*- Povzročit, aidsa so našli tudi v slini in solzah	88.8 67.6
26.	PRI VSAKI OD NASLEDNJIH POSTAVK OZNACI, ALI SE
LAHKO OKUZIS Z AIDSm ALI PA SE NE HOBES OKUZITI:
(Navedeno je število odg. "se zelo verjetno okužiš")
68	B. Mesec, N. Rode Soc Delo 28, 1S89, 1
REDNI !	SPECIAL.
(N=131)	(N=34)
Z	X
27.	ALI SI BBALA KNJIGO "JACQUES LEIBOffITZ, AIDS",
KI JO JE IZDALA CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBUANI?
1	- da	5.3	0.0
2	- ne	94.7	100.0
28.	ALI SI BRALA ČLANKE O AIDSU V SLOVENSKIH ČASOPISIH
IN REVIJAH? (Ce da) V KATERIH?
-	Delo	52.7	76.5
-	Večer	7.6	8.8
-	Teleks	25.2	29.4
-	Jana	68.7	50.0
-	Zdravje	45.0	47.1
-	Naša 2ena	22.1	26.5
-	Nedeljski dnevnik	46.6	44.1
-	Antena	27.5	2.9
-	7 dni	6.9	0.0
-	Mladina	59.5	38.2
-	Življenje in tehnika	5.3	0.0
-	drugo	11.5	8.8
29.	ALI MENIS, DA SI DOBRO POUCENA O OSNOVNIH DEJSTVIH
V ZVEZI Z AIDSOM?
1	- dobro	14.5	20.6
2	- pomanjkljivo	69.5	64.7
3	- slabo	15.3	11.8
- b.o.	0.8	2.9
D. DESfOOIAFSKI Р(И}АТК1
64.	SPOL:
1	- ženski	84.7	88.2
2	- moSki	15.3	11.8
65.	STAROST:
-	18 - 22	90.0	0.0
-	23 - 27	6.9	17.6
-	28 - 32	0.8	38.2
-	33 - 37	0.0	14.7
-	38 - 42	0.0	17.6
-	43 - 47	0.0	2.9
-	b.o.	2.3	8.8
Soc Delo 28, 1989, 1 B. Mesec, N. Rode	69
REDNI ! SPECIAL.
(N=131)	(N=34)
Z	Z
66.	IZOBRAZBA OCETA (CE NI OCETA, IZOBRAZBA
MATERE):
1	- nedokončana osnovna Sola	3.1	11.8
2	- osnovna Sola	15.3	23.5
3	- poklicna Sola	41.2	41.2
4	- srednja Sola	18.3	11.8
5	- viSja, visoka Sola	21.4	11.8
-	b.o.	0.8	0.0
67.	KRAJ STALNEGA BIVALIŠČA:
1	- manjše naselje v- občini	27.5	14.7
2	- večje naselje v občini	19.1	20.6
3	- središče občine	19.1	35.3
4	- središče regije	9.9	0.0
5	- Ljubljana, Maribor, glavna mesta rep.	24.4	29.4
68.	ALI BI ZASE REKLA, DA SI:
1	- brez vere	20.6	35.3
2	- sem verna v netradicionalnem smislu	62.6	58.8
3	- sem verna v tradicionalnem smislu
(verujem v boga, posmrtno življenje)	15.3	5.9
-	b.o.	1.5	0.0
poročila
STXmiJSKO POTOVANJE PREDSTAVNIC VISJE SOLE ZA SOCIALNE
DELAVCE V LJUBLJANI NA ODDELEK ZA SOCIALNO DELO
FACHHOCHSCHULE DORTMUND
Na podlagi sporazuma o dolgoročnem sodelovanju med Višjo
šolo za socialne delavce v Ljubljani in Fachhochschule
Dortmund je skupina dveh visokošolskih učiteljic, ene mlade
raziskovalke in šestih študentk VSSD v času od 20. do 26.
novembra 1988 v Dortmundu proučevala tamkajšnje posebne
dejavnosti na socialnem področju, namenjene ženskam. Ženski
sestav skupine je bil potreben zato, ker dostop v nekatere
institucije, ki smo jih obiskale, moškim ni dovoljen.
Značilnost koncepta gostiteljic, prof. dr. Ute Ruhl in
strokovne sodelavke Marie Pooth, ki sta pripravili program,
je izhodišče, da imajo ženske nekatere posebne potrebe, ki
jih mora socialno delo upoštevati. Teza, da so ženski pro-
blemi družbeni problemi, po njunem mnenju ne omogoča učinko-
vitega obravnavanja takih vprašanj, kot so npr. nasilje nad
ženskami (posebno v družini), enakopravnost pri zaposlova-
nju, povezovanje materinske in poklicne vloge, slabše mate-
rialne razmere žensk, manjše možnosti za izobraževanje in
podobno.
Program je obsegal predstavitev dejavnosti ženskega semi-
narja na oddelku za socialno delo ter obiske, razgovore in
informacije o institucijah ter prostovoljnih organizacijah,
katerih delovanje je namenjeno predvsem ali celo izključno
ženskam, kot so: delo referentke za enakopravnost žensk v
mestni upravi; zavetišče za ženske, ki se morajo umakniti
pred nasiljem v družini; center za družinsko svetovanje;
izobraževalni programi za ženske, ki se po obdobju, ko so
ostale doma, želijo vključiti v družbeno življenje in se
zaposliti; materinski center; "Wildwasser" - društvo za
pomoč spolno zlorabljenim deklicam in ženskam; FOPA
združenje planerk in arhitektk, ki se zavzema za humanizaci-
jo mesta po "ženskem principu"; KOBER - združenje, ki pomaga
prostitutkam; ter ženska knjigarna, ki ima poleg knjig, ki
so jih napisale ženske, in knjig o ženskah široko ponudbo
kulturnih dejavnosti. Dobile smo tudi precej pisnega gradiva
in zanimiv video o prevenciji spolnega zlorabljanja otrok.
Ves čas študijskega bivanja v Dortmundu so nas poleg
pedagoških delavk spremljale študentke oddelka za socialno
delo, od katerih mnoge sodelujejo v prostovoljnih organiza-
cijah za pomoč ženskam. Strokovna izmenjava na študentski
ravni je posebno dragocen element Studijskega potovanja, ker
Soc Delo 28, 1989, 1	Poročila	71
je študentkam omogočila primerjalni vpogled v problematiko,
teoretična izhodišča in metode socialnega dela.
Program in spremljajoče strokovne razprave so pokazale,
da imajo posamezne skupine prebivalstva posebne probleme, ki
jih splošno orientirano socialno delo kot takih ne zazna in
ostajajo ob robu praktičnega socialnega dela in družbene za-
vesti .
Nekatere informacije, ki smo jih dobile na študijskem
potovanju, smo že posredovale v izobraževalnem programu na
VSSD pri eksperimentalnih blok vajah.
Sodelovanje s Fachhochschule Dortmund se bo nadaljevalo z
obiskom skupine s tamkajšnjega oddelka za socialno delo na
Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani, meseca maja
1989. Takrat bo ljubljanska stran prikazala teoretične kon-
cepte in praktično obravnavanje položaja žensk v socialnem
delu pri nas.
dr. Andreja Kavar-Vidmar
NOVI SVET SOCIALNEGA DELA JE SPREJEL PROGRAMSKE ZASNOVE
NAŠEGA ČASOPISA
Na skupnem sestanku uredništva in delegatov izdajateljev, v
četrtek 23. marca 1989, so člani sveta, ki so jih na ta po-
ložaj imenovali izdajatelji za štiri leta, izvolili za pred-
sednico časopisnega sveta Marinko Hasenbichel. Svet je nato
obravnaval poročilo o delu uredništva v preteklem letu,
programsko zasnovo časopisa in poročilo o finančnem poslo-
vanju ter finančni načrt.
Dosedanja zasnova časopisa naj bi se tudi v prihodnje ne
spreminjala bistveno. Socialno delo naj ostane strokovni ča-
sopis - ali kakor je to rečeno v programski zasnovi: "Soci-
alno delo je slovenski časopis za teoretična in praktična
vprašanja strokovnega socialnega dela, socialnega varstva in
socialne politike ter sorodnih strokovnih področij in ved,
kolikor obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za socialno
delo, socialno varstvo in socialno politiko. Njegov smoter
je prispevati k razvoju socialnega dela kot stroke in vede,
k oblikovanju in uveljavljanju razumne socialne politike in
k razvijanju in delovanju ustreznega sistema socialnega
varstva. Časopis naj prispeva k povezovanju strokovnih in
družbenopolitičnih prizadevanj na področju socialnega varsit-
va; k razvoju kulture strokovnega mišljenja in občevanja; k
razvoju empiričnega raziskovanja; k povezovanju med strokov-
nimi delavci, njihovimi organizacijami in ustanovami doma in
v svetu.
časopis je odprt za prispevke različnih teoretičnih,
svetovnonazorskih in političnih usmeritev. Odraža raven teo-
retične misli in empiričnega raziskovanja ter praktične
veščine na področju socialnega varstva v Socialistični repu-
bliki Sloveniji in v širšem slovenskem kulturnem prostoru,
odprt pa je tudi za prispevke iz drugih delov Jugoslavije in
iz tujine. Objavlja teoretične razprave z omenjenih strokov-
nih področij, poročila o empiričnih raziskavah, metodične
napotke in poročila o praktičnih izkušnjah domačih in tujih
strokovnjakov, omogoča izmenjavo različnih nazorov o posame-
znih vprašanjih, objavlja prikaze in recenzije domače in
tuje strokovne literature in obvešča o dogajanjih v stroki."
Svet je pozitivno ocenil dosedanje urejanje časopisa in
sprejel programsko zasnovo. Manj spodbudna je bila obravnava
finančnega položaja, saj so se stroški tiska in papirja
kljub skromni tehniki našega glasila povečali mnogo bolj kot
dotacija Skupnosti socialnega varstva SRS in dohodki od
naročnine, tako da je zazijala občutna "luknja" v predraču-
nu. O praktičnih posledicah tega dejstva ste se že lahko
poučili v Sporočilih uredništva.
Blaž Mesec
KAKO SO SOCIALNI DELAVCI-SPECIALIZANTI POUCENI O EPILEPSIJI
V okviru obsežnejše raziskave^, ki jo izvaja Univerzitetna
pediatrična klinika v Ljubljani in ki je zajela sedem raz-
ličnih populacij, so bili anketirani tudi specializanti
socialnega dela letnika 1987/88 (n = 25)2. cilj tega dela
raziskave je bil ugotoviti, koliko ta populacija socialnih
delavce%- pozna epilepsijo pri otrocih in pri odraslih in
kakšno je njihovo mnenje in osebno stališče do bolezni same
in do vseh, ki so z njo neposredno obremenjeni, ter do nji-
hove vključenosti v normalno življenje in v družbo njihovih
vrstnikov in sodel avcev. Poučenost o tej bolezni in o živ-
ljenju z njo namreč vpliva na odnos socialnega delavca do
bolnikov na eni strani ter na odnos bolnikov do socialnega
delavca, na njihovo zaupanje v iskrenost njegovih prizade-
vanj na drugi strani.
Izkušnje z epilepsijo. Vsi specializanti razen enega so
že slišali za epilepsijo. Kot vir informacij najpogosteje
navajajo knjige (21)' in predavanja na višji šoli (14),
razmeroma pogosto še tudi televizijo (9), zdravnika (9) in
znance (7). Podatek, da skoraj vsi poznajo človeka, ki ima
epilepsijo (24), kaže na to, da ta bolezen sploh ni tako
redek in skrit pojav, kot bi kdo mislil. Epileptični napad
je videla komaj dobra polovica anketiranih (14), verjetno
zato, ker je mogoče napade preprečiti z rednim jemanjem
zdravil, tako da je bolezen za okolico neraoteča in neopazna.
72	Poročila	Soc Delo 28, 1989, 1
Soc Delo 28, 1989, 1	Poročila	73
Podatki tudi kažejo, da se ljudje srečujejo z epileptiCnimi
napadi v zelo razliCnih okoljih; nobeno okolje posebej ne
izstopa.
Poznavanje osnovnih znaCilnosti epilepsije. Da se
epilepsija pojavlja pogosteje pri otrocih kot pri odraslih,
ve manj kot tretjina anketiranih (7). V splošnem podcenju-
jejo pogostost pojavljanja te bolezni v populacij i,saj je le
eden zadel pravilni odgovor, ki je med 0,5 in 1 odstotkom
populacije (1 na 100 ali 1 na 200 prebivalcev). Petina je
odkrito priznala, da ne na prvo ne na drugo vprašanje ne ve
odgovora. Približno polovica vprašanih ve, da je vzrok te
bolezni organski (12); da se bolezen pojavlja v razliCnih
oblikah, vedo štiri petine vprašanih (19). Vprašanje o
ozdravijivosti je bilo nekoliko premalo natančno. V približ-
no 60-70 odstotkih primerov je mogoče manifestacije bolezni
z jemanjem zdravil preprečiti oziroma bolezen "zazdraviti",
v nekaterih primerih pa izgine celo "sama od sebe".^ Tako so
imeli prav oboj i:•večina, ki sodi, da bolezen ni ozdravljiva
(15) in manjšina (8), ki sodi, da je ozdravljiva. Malce
začudi in zaboli ne tako redko mnenje (9), da gre za posebno
bolezen, čeprav večina sodi, da je epilepsija bolezen kot
vse druge (14). Je to ostanek nenaklonjenega in nerazumeva-
jočega odnosa zdravih ljudi do ljudi z epilepsijo, ostanek
njihovih nepreverjenih in privzgojenih predstav o tej bole-
zni? Možno je, da jo imajo nekateri za nenavadno bolezen,ker
jo spremljajo napadi. Pokazalo se je, da skoraj vsi anketi-
rani v mislih povezujejo to bolezen z napadi (22) in precej-
šnje število tudi z nevarnostjo (13). Prav tako štiri petine
vprašanih socialnih delavcev sodi, da se ljudje z epilepsijo
razlikujejo od ostalih po tem, da imajo več čustvenih težav
in pogostejše nihanje razpoloženja, kar približno ustreza
resnici.
Vprašani sodijo, da človek z epilepsijo lahko opravlja
katerikoli poklic, kar je preveč optimistično prepričanje,
saj v resnici lahko opravljajo ljudje z epilepsijo veliko
poklicev, vendar ne vseh. Pač pa imajo vprašani socialni
delavci pravilno predstavo o tem, koliko ljudje z epilepsijo
izostajajo z dela in koliko nesreč povzročijo. Velja namreč,
da izostajajo enako kot drugi (19) in so enako pogosto med
povzročitelji nesreč kot drugi ljudje (17).
Prav tako večina pravilno sodi, da so otroci z epilepsijo
enako uspešni v šoli kot vrstniki (18), pač pa imajo veC
čustvenih težav (19). Večina (14) napačno meni, da je ver-
jetnost, da se epilepsija pojavi pri otroku epileptičnega
roditelja, precejšnja, velika ali zelo velika. V resnici
sicer ni mogoče reči, da ni nič večja kot pri drugih, vendar
nasploh velja, da je majhna, le pri nekaterih vrstah epile-
psije je precejšnja. Ker ljudje tako precenjujejo možnost
podedovanja te bolezni, se ljudje z epilepsijo težje odlo-
čajo za poroko in za otroke. Ta možnost je le nekoliko večja
kot pri zdravih roditeljih. Nujno pa je, da se pri odločanju
za ustanovitev druZine objektivno presodi položaj pri vsakem
74	Poročila	Soc Delo 28, 1989, 1
posamezniku posebej in upošteva težavnost napadov oziroma
poteka bolezni. Razveseljivo pa je, da skoraj vsi anketirani
pravilno sodijo, da gre otrok, ki ima epilepsijo, lahko v
šolo (25) ali vrtec (23) tako kot drugi otroci, pa celo v
kolonijo (21).
Stališča do epilepsije. Med enajstimi hudimi boleznimi in
prizadetostmi, kot so rak, paraliza, slepota, duševne bo-
lezni, tuberkuloza in podobne, so anketirani pripisali epi-
lepsiji v povprečju 7. mesto, vendar ob precejšnjih med-
sebojnih razlikah (od 2. do 11. mesta). Stališča anketiranih
socialnih delavcev so po pričakovanju pozitivna in razume-
vajoča. Dokaj enoglasni so v oceni, da veliko ljudi epile-
psije ne razume in se je boji (23); da ljudje z epilepsijo
koristijo družbi prav tako kot ostali (21); so proti poseb-
nim zaščitnim domovom za ljudi z epilepsijo (24); proti
temu, da bi jim odsvetovali poroko (20). Sodijo tudi, da
imajo lahko normalno družinsko življenje (21). Najbolj nego-
tovi so glede vprašanja, ali naj se ljudje z epilepsijo
izogibajo napornega telesnega in duševnega dela; precej
negotovosti pa je tudi ob trditvi, da ni pametno, da bi
ljudje z epilepsijo imeli otroke; in ob trditivi, da so
možnosti za zaposlovanje omejene.
Na vprašanje "Ali bi vas motilo, če bi vaš otrok hodil v
šolo ali se igral z otrokom, ki ima včasih epileptične
napade", so skoraj vsi odgovorili, da ne (23). To so takole
pojasnili :
-	Tudi ti otroci morajo živeti karseda nemoteno (normal-
no).
-	Otrok, ki ima epilepsijo, ni sicer nič drugačen od
drugih otrok, v primeru napada pa mu je potrebno nuditi
ustrezno pomoč.
-	Otrok (z epilepsijo) ne sme živeti izolirano; spoznati
mora različne ljudi (bolne, invalide...) in skupaj z njimi
ž iveti.
-	Menim, da bi morala svojega otroka poučiti o epile-
psiji, da bi "pojav" razumel in pridobil do takšnega otroka
ustrezen odnos, da ga kot osebnost ne bi obravnaval drugače
kot normalnega otroka.
-	Načelno mislim, da naj bi se zdravi otroci ne ločevali
od bolnih, razen v primeru nalezljivih bolezni.
-	Ce jemlje zdravila, je otrok z epilepsijo enak ostalim
otrokom.
-	Otroka bi poučila o bolezni (bi se dodatno izobrazila)
in o tem, kako pomagati - poklicati zdravniško pomoč; seveda
je DA oz. NE odvisen od starosti otroka (zrelost!).
-	Otrok z epilepsijo je enak otroku brez nje, ko nima
napada.
-	Zato, ker se mi ne zdi tako huda bolezen in če se redno
jemlje zdravila že od otroških let, niti ne veš, da ima tvoj
sosed epilepsijo.
-	Ker je enak drugemu otroku.
Soc Delo 28, 1989, 1	Poročila	75
Pri negativnem odgovoru pa je utemeljitev: "Nevarnost, da
ga napade."
Ko se sreCaS z osebo, ki ima epilepsijo, se ti vzbudijo
določeni občutki. Pri večini anketiranih oseba z epilepsijo
izzove razumevanje, pri mnogih pa skrb. To nekdo takole
pojasnjuje: "Skrb v primeru, da vem, da ne jemlje zdravil po
navodilu; sicer nič posebnega." Drugi pa: "Skrb zato, da se
mu ne bi kaj zgodilo." Kar precej jih meni, da ne občutijo
nič poseb-nega. Nekateri pa občutijo nemoč in sočutje.
Iz odgovorov v splošnem veje veliko razumevanja do ljudi
z epilepsijo in pripravljenosti, da bi jim pomagali, da bi
se kljub bolezni počutili enakovredne z drugimi. Poučenost o
epilepsiji sicer ni prav dobra (ne o zdravstvenem vidiku, ne
o razširjenosti); to sicer za odnos do teh bolnikov ni naj-
pomembnejše, vendar marsikaka bojazen ali neupravičena za-
skrbljenost izvira iz slabe poučenosti o naravi bolezni. Za
veliko večino ljudi z epilepsijo ta ni posebna ovira, treba
pa je vedeti, da so tudi hudo moteče in težke oblike napa-
dov, pri katerih je medicina še vedno brez moči. Za te ljudi
pomenijo ti napadi tudi veliko psihično trpljenje.
Kljub večinoma naklonjenemu mišljenju anketirancev je
treba opomiti, da v vsakdanjem življenju nismo tako razume-
vajoči, sicer bi bolniki ne skrivali svoje bolezni in šte-
vilnih težav, ki jim jih prinaSa.
Prepričana sem, da bi boljše poznavanje epilepsije lahko
pomagalo, da bi se začela postopoma spreminjati zastarela
miselnost o tej bolezni in o bolnikih. To je edina pot, ki
vodi k postopnemu izboljšanju kvalitete življenja, k
vzpostavljanju takšnih medosebnih odnosov, da bodo ljudje z
epilepsijo lahko verjeli, da jih imajo drugi enako radi in
da jim želijo zagotoviti notranje bogatejše in srečnejše
življenje kljub bolezenskim težavam. To bo sreča tudi za
ostale !
OPOMBE
1.	Nosilec raziskave je nevropediater dr. Igor Ravnik,
vprašalnik pa je po virih sestavila klinična psihologinja
prof. Ljubica Vrba.
2.	Anketirani so bili skupinsko, ko so se udeležili preda-
vanja na Višji Soli za socialne delavce.
3.	Verjetno predvsem učbeniki na VSSD.
4.	Na našo prošnjo je pravilne odgovore pri vprašanjih o
poučenosti kasneje označil dr. I. Ravnik, ki je tudi
komentiral nekatere nejasnosti.
Marija Zdešar
76	Poročila	Soc Delo 28, 1989, 1
PRILOGA: ODGOVORI NA NEKATERA VPRAŠANJA
(n = 25; z zvezdico	* označeni odgovori so pravilni)
O EPILEPSIJI SEM ZE SLISAL
-	da	24
-	ne	1
-	b.o.
KAR VEM O EPILEPSIJI, SEM SE NAUCIL
-	od znancev	7
-	od starSev	1
-	v osnovni Soli	1
-	v srednji šoli	5
-	na viSji, visoki šoli	14
-	iz knjig	21
-	s TV	9
-	iz radia	4
-	od zdravnikov	9
-	v službi	1
-	drugje	5
-	ne уеш	1
ALI POZNATE KOGA, KI IMA EPILEPSIJO?
-	da	24
-	ne	1
ALI STE ZE VIDELI EPILEPTICNI NAPAD?
-	da	14
-	ne	11
PO VASEM MNENJU EPILEPSIJA POGOSTEJE NASTOPA
-	pri otrocih	7»
-	pogosteje pri odraslih	3
-	enako pogosto pri obojih	10
-	ne vea	5
KAKO POGOSTA JE PO VASEM MNENJU EPILEPSIJA? POJAVLJA SE:
-	1 na 50 prebivalcev
-	1 na 100 prebivalcev
-	1 na 200 prebivalcev	1»
-	1 na 500 prebivalcev	6
-	1 na 1000 prebivalcev	6
-	1 na 5000 prebivalcev	2
-	1 na 10000 prebivalcev	1
-	ne vem	9
Soc Delo 28, 1989, 1
Poročila
77
VZROK EPILEPSIJE JE raEDVSEM
-	organski	12»
-	psihičen	6
-	organski in psihičen	3
-	ne vea	4
ALI SE PO VASEM MNENJU LJUDJE Z EPILEPSIJO RAZLIKUJEJO
OD OSTALIH IN KARO?
Lastnost	Več Enako Manj b.o. Skupaj
-	čustvene težave	21«	3	-	1	25
-	nihanje razpoloženja*	20	3«	1	1	25
-	učinkovitost pri delu	-	17«	7	1	25
-	izostajanje z dela 3	20«	1	1	25
-	zanesljivost pri delu 1	18«	5	1	25
-	inteligentnost"* -	22	2	1	25
-	učljivosf* 2	12	9	1	25
-	ambicije 1«	15	7	1	25
-	nagnjenost k nasilju 6	16«	2	1	25
-	delavnost 2	21«	2	1	25
"V splošnem enako, razen pri določeni skupini,
"•v populaciji ljudi z epilepsijo je delež duševno manjrazvitih večji
kot v splošni populaciji.
••"Učne sposobnosti so večkrat okrnjene na račun kombinacije z drugimi
okvarami in zaradi sekundarnih dejavnikov.
Posebno pri dekletih se opaža sorazmerno dober učni uspeh.
ČLOVEK Z EPILEPSIJO LAHKO OPRAVLJA:
-	katerikoli poklic	22
-	veliko poklicev, vendar ne vseh	3«
-	malo poklicev
-	nobenega poklica
DELAVCI Z EPILEPSIJO IZOSTAJAJO Z DELA:
-	manj kot drugi	1
-	enako kot drugi	19»
-	več kot drugi	3
-	ne vem	2
DELAVCI Z EPILEPSIJO POVZROČIJO NA DELOVNEM MESTU:
-	manj nesreč kot drugi delavci	1
-	enako nesreč	17»
-	več nesreč	1
-	ne vem	6
PoroCila
Soc Delo 28, 1989, 1
ALISCA DO LJUDI Z EPILEPSIJO
DBZI/NE DRZI/NK VEM/SKUPAJ
Veliko ljudi epilepsije ne razume in ee
je boji	23 O 2 25
-	Ljudem z epilepsijo bi bilo bolje
svetovati naj se ne poročijo	2 20 3 25
-	Vsi pacienti z e. bi morali svojo
bolezen javiti upravi za prometno varnost 9 11	5 25
-	Ljudje z e. bi se morali izogibati
napornega fizičnega dela	10 8 7 25
-	Ljudje z e. bi se morali izogibati
napornega duSevnega dela	12 11	2 25
-	Čeprav govorijo drugače, delovne orga-
nizacije pri zaposlovanju ljudi z e.
izvajajo diskriminacijo	13 3 9 25
-	Ni ravno modro, da imajo ljudje z e.
otroke	5 11	9 25
-	Ljudje z e. težko dobijo prijatelje	4 15	6 25
-	Ljudje z e. koristijo družbi enako kot
ostali	21	3	1 25
-	NoSnosti za zaposlovanje so omejene	10	7	8 25
-	Ljudje z e. nimajo normalnega družinskega
Življenja	1 21 3 25
-	Ljudem z e., pri katerih z zdravili
napade ustavimo, bi morali zagotoviti
posebne zaSčitne domove v bližini delov-
nih mest	1 24	25
ALI BI VAS MOTILO, CE BI VAS OTROK HODIL V SOLO ALI SE
IGRAL Z OTROKOM, KI IMA VCASIH EPILEPTICNE NAPADE?
-	da	1
-	ne	23
-	ne vem	1
OTROCI Z EPILEPSIJAMI SO V SOLI
-	manj uspeSni od vrstnikov	5
-	enako uspeSni kot vrstniki 18»
■ Vot vrat^T^____
Soc Delo 28, 1989, 1	Poročila	79
OTROCI Z EPILEPSIJAMI IMAJO
-	aanj čustvenih teZav kot vrstniki
-	enako čustvenih težav kot vrstniki	5
-	več čustvenih težav kot vrstniki	19»
-	ne ven	1
VERJETNOST, DA SE EPILEPSIJA POJAVI PRI OTROKU
EPILEPTIČNEGA RODITEUA
-	je zelo velika	1
-	je velika	5
-	je precejšnja	8
-	je eajhna"	3»
-	nič večja kot pri drugih	4
-	ne vem	4
"Nasploh je majhna, pri nekaterih oblikah precejšnja.
OTROK Z EPILEPSIJO GRE LAHKO
-	v vrtec z drugimi otroki	23»
-	v Solo z drugimi otroki	25»
-	v kolonijo	21»
-	b.o.	3»
OTROCI Z EPILEPSIJAMI IMAJO
-	manj vedenjskih težav kot vrstniki
-	enako vedenjskih težav kot vrstniki	10
-	več vedenjskih težav	12»
-	ne vem	3
EPILEPSIJA
-	je ozdravljiva*	8
-	ni ozdravljiva	15»
-	b. o.	1
-	ne vem	2
"Dostikrat se ozdravi celo "sama od sebe". V splošnem (v 60- 70X) pa
se z zdravili prepreči pojavljanje n^adov oziroma se jo "zazdra-
vi". Bolezen v strogem pomenu besede ni popolnoma ozdravljiva v večini
primerov.
BOLNIK Z EPILEPSIJO MI (OSEBNO) POVZROČA ALI V MENI
IZZOVE
-	skrb	11
-	strah	1
-	razumevanje	12
-	sočutje	3
-	nemoč	4
-	nič posebnega	6
-	drugo
nove
knjige
PRVI SLOVENSKI UČBENIK SOCIALNEGA DELA
Vida Milosevic, Socialno delo. Samozaložba, Ljubljana 1989
KonCno smo tudi v Sloveniji dobili izviren uCbenik za
temeljni predmet stroke socialnega dela. To je knjiga Vide
MiloSevič Socialno delo, ki je pravkar izšla v samozaložbi.
Način izdaje je posledica nesrečne okoliščine, da prvotni
založnik, tj. Delavska enotnost, ne more več opraviti te na-
loge, in izraz materialnega položaja, v kakršnem sta danes
tako socialno delo kot izobraževanje zanj.
Ker gre za prvi učbenik socialnega dela v Sloveniji, je
tekst po strukturi, vsebini in slogu večnamenski. Uporaben
je kot učbenik za študente Višje šole za socialne delavce,
kot dopolnilno študijsko gradivo za socialne in druge stro-
kovne delavce, zaposlene na tem področju, kot strokovna
informacija o socialnem delu za širšo javnost in ne nazadnje
kot polemika z nekaterimi stališči o socialnem delu.
Vsebina je razdeljena na deset poglavij: 1. Viri social-
nega dela in njegove predpoklicne metode, 2. Profesionaliza-
cija socialnega dela, 3. Značilnosti socialnega dela v
svetu, 4. razvoj socialnega dela v Jugoslaviji do leta 1945,
5. Razvoj socialnega dela v novi Jugoslaviji, 6. Značilnosti
socialnega dela kot stroke, 7. Temeljne prvine socialnega
dela, 8. Metode socialnega dela, 9. Področja socialnega
dela, 10. Odprta vprašanja izobraževanja za socialno delo.
Ključna so poglavja o značilnostih, temeljnih prvinah in
metodah socialnega dela, v katerih avtorica prikazuje bistvo
socialnega dela kot stroke in znanosti. To stori tako, da
opiše različne teorije in potopke socialnega dela v kapita-
lizmu in ob njih navede stališča kritikov.
Za celotno besedilo je značilna težnja korektno predsta-
viti različne poglede na vlogo in vsebino socialnega dela.
Avtorica se zavzema za preseganje socialnega dela kot pred-
vsem nuđenja pomoči v socialnih težavah in poudarja prizade-
vanja za polno vključenost ljudi v družbeno življenje in
delo. Ob tem opozarja na protislovja in nejasnosti pri
opredeljevanju pojma in vloge socialnega dela. Zastavljanje
vprašanj zlasti o posebnostih socialnega dela v socialistič-
ni samoupravni družbi, je pomemben prispevek k razvoju
spoznanj o socialnem delu.
Knjiga je bogato dokumentirana in vzpodbuja k nadaljnje-
mu, bolj poglobljenemu študiju.
Soc Delo 28, 1989, 1 Nove knjige	81
Značilnosti teksta so razumljivost, preglednost in siste-
matičnost, kar bo Studentom olajSalo Studij in vstop v bodo-
če strokovno delo, diplomantom pa preverjanje in osvežitev
pridobljenega znanja. Posebna odlika besedila je skrb za lep
slovenski jezik, ki je lahko tak samo, če je tudi misel ja-
sna.
V danaSnji poplavi informacij je posamezna nova knjiga
manj opazna kot nekoč. Zato moramo poudariti, da prva "do-
mača" strokovna knjiga, ki je zrasla iz zbranih izkuSenj in
razmišljanj o socialnem delu v Sloveniji, vključenih v jugo-
slovanski in mednarodni okvir, predstavlja mejnik v razvoju
stroke in vede o socialnem delu.
Težavne ekonomske, politične in socialne razmere postav-
ljajo pred socialno delo nove, težke naloge, ob katerih bo
moralo "izmeriti daljo in nebeško stran." Temeljni učbenik,
ki daje sistematičen pregled nad tem, kar danes razumemo kot
socialno delo, bo lahko pomoč in startna točka za vse, ki se
ukvarjajo s tem zahtevnim področjem.
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je Socialno delo Vide
MiloSevič izhodišče za osmišljeno prakso in sistematično
teoretično obravnavanje socialnega dela v Sloveniji in po-
memben prispevek k razvoju te stroke v jugoslovanskem meri-
lu. Mimo knjige Vide MiloSevič ne bo mogel nihče, ki bo
bodoče pisal o socialnem delu pri nas.
Dr. Andreja Kavar-Vidmar
UČBENIK SOCIALNEGA PRAVA
Dr. Vera Jelčić, Socijalno pravo u SFRJ, Knjiga prva,
Socijalno osiguranje, Informator, Zagreb 1989
Knjiga, ki jo prikazujemo, je učbenik za Studente pravne
fakultete v Zagrebu. Predmet "radno i socijalno pravo", kate-
rega del obravnava, je obvezen tudi za študente oddelka za
socialno delo na tej fakulteti.
Avtorji, ki v Jugoslaviji obravnavajo socialno pravo, so-
cialno varnost ali socialno politiko, se morajo vedno najprej
spopasti s terminološkimi problemij. Dr. Vera Jelčić v uvod-
nem delu ugotavlja, da pisci za isto vsebino uporabljajo raz-
lične izraze ter postavlja v hrvatsko-srbskem jeziku "enačbo"
socijalno pravo = socijalna politika u užem smislu = soci-
jalna zaštita u širem smislu = socijalno obezbeđenje. Ce temu
dodamo slovensko izrazoslovje, ki izraz "zaštita" prevaja
kot "varstvo" ali kot "skrbstvo" in ki za "obezbeđenje" nima
prave besede (varstvo se lahko zamenja z zaStita, KrZišnikova
"preskrba" pa se v tem pomenu ne uporablja), je težavnost
82	Nove knjige	Soc Delo 28, 1989, 1
oziroma kar zmeda še večja. Pridružujemo se mnenju avtorice,
da bi bilo potrebno doseči dogovor med znanstveniki (tudi
politiki in praktiki! - op. A.K.V.), ki se ukvarjajo s tem in
sorodnimi področji, o pojmih in njihovih vsebinah.
Socialno pravo je po mnenju avtorice novejša znanstve-
no-pedagoSka disciplina, ki si še ni pridobila pravega mesta
in se običajno poučuje v okviru predmeta delovno pravo ali
delovno in socialno pravo. Osamosvajanje socialnega prava iz
delovnega prava naj bi bil novejši proces. Opozoriti moramo,
da sta na pravni fakulteti v Ljubljani (prav tako tudi na
Višji šoli za socialne delavce) delovno pravo in socialna
varnost ločena predmeta že vsaj 20 let. Menimo pa, da je kot
naziv pravne discipline ter predmeta v študijskem programu
bolj pravilno uporabljati izraz "socialno pravo" kakor
"socialna varnost". Socialna varnost je predmet socialnega
prava kot pravne discipline. Tako je tudi pojmovanje avtori-
ce, ki pravi: "Socialno pravo je skupek pravnih pravil, s
katerimi se urejajo pravice in obveznosti zavarovanih oseb,
kakor tudi celota ukrepov socialnega varstva (skrbstva?
sh: zaštita), ki pripadajo občanom zaradi zadovoljevanja so-
cialnih potreb. Socialno pravo obsega tudi določena načela,
institute in druga vprašanja, povezana s socialnim zavarova-
njem in socialnim varstvom."
Socialno pravo je torej sestavljeno iz socialnega zava-
rovanja, ki ga obravnava prikazano delo, in socialnega var-
stva, ki bo opisano v drugi knjigi.
Socialno zavarovanje avtorica delo na zdravstveno zavaro-
vanje ter pokojninsko-invalidsko zavarovanje. O pravicah za
primer brezposelnosti pravi, da sicer spadajo v socialno
pravo, a se na visokošolskih organizadjh obravnavajo v
okviru "čistega" delovnega prava. Ugotoviti moramo, da v
Sloveniji ni tako, ker se tukaj zavarovanje za primer brez-
poselnosti ves čas, odkar sta disciplini ločeni, vključuje v
socialno varnost. Za obravnavanje zavarovanja za primer
brezposelnosti v okviru socialnega zavarovanja govorita tudi
163. člen ustave SFRJ in konvencija MOD št. 102.
Izločitev zavarovanja za primer brezposelnosti iz sistema
socialnega zavarovanja smatramo za pomanjkljivost obravnava-
nega dela, ki ga sicer odlikujejo prav sistematičnost, pre-
glednost in jasnost.
Učbenik je razdeljen na 11 poglavij, ki bi jih lahko
združili v "splošni del", ki obsega uvod, splošna vprašanja
in pojme iz socialnega zavarovanja, nadalje razvoj, vire in
načela socialnega zavarovanja, organizacijo, planiranje in
financiranje socialnega zavarovanja ter matično evidenco.
"Posebni del" zajema zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in
invalidsko zavarovanje (najobširnejše poglavje), postopek in
varstvo pravic v socialnem zavarovanju, to je vojaških zava-
rovancev, samostojnih gostincev, obrtnikov, prevoznikov in
kmetov.
Soc Delo 28, 1989, 1 Nove knjige	83
Pomembno je, da knjiga vsebuje dokaj podroben pregled
domačih in mednarodnih virov socialnega zavarovanja, tako da
se bralec pouči o ureditvi v vseh republikah in pokrajinah.
Razumljivo je, da avtorica pri tem ni mogla zajeti vseh po-
drobnosti, saj je zakonodajna in samoupravna ureditev na tem
področju tako razdrobljena, da je težko imeti natančen pre-
gled celo nad ureditvijo v posamezni republiki. Vsekakor pa
je podana solidna podlaga za vpogled, podrobnejše pro-
učevanje in primerjavo (pod)sistemov socialnega zavarovanja
v Jugoslaviji.
Zal strokovna in teoretična literatura nista tako celovi-
to zajeti kot pravni viri, ampak je upoštevano samo srbohr-
vatsko jezikovno področje. Te pripombe ne navajamo zaradi
formalne enakopravnosti jezikov jugoslovanskih narodov, am-
pak zato, ker mora biti učbenik po našem mnenju ne samo
prikaz pravne ureditve, ampak prikaz pravne discipline, to-
rej tudi pomembnejših teoretičnih stališč. Kot smo navedli,
se v Sloveniji nekatera teoretična stališča in mesto social-
nega prava (ki ga sicer ne dovolj točno imenujemo socialna
varnost) v Studijskih programih pravne fakultete in drugih
visokošolskih organizacij, kjer ga poučujejo, razlikujejo od
splošnega modela, opisanega v obravnavanem učbeniku. V bi-
bliografiji najpomembnejša slovenska avtorja s tega področ-
ja, to je Kyovsky in Radovan, nista navedena.
Zelo dobra stran učbenika dr.Jelčićeve je didaktični pri-
stop. Obširno in razdrobljeno snov, ki jo dodatno zapletajo
terminološke nedoslednosti in neredko tudi nejasen koncept
pravodajalca, je uspela prikazati na dostopen in razviden
način.
Ne nazadnje želimo poudariti, da je bilo z učbenikom
"Socijalno pravo u SFRJ, Socijalno osiguranje", opravljeno
težaško delo. Napisati o tako razgibanem področju, kot je
socialno pravo tekst trajnejše veljave - kar prikazani učbe-
nik vsekakor je - je zelo zahtevna naloga, ki jo je avtorica
solidno opravila. Upamo, da bo prvi knjigi "Socijalno osigu-
ranje" kmalu sledila druga "Socijalna zaštita".
Dr. Andreja Kavar-Vidmar
POLEMIKA? ODLICNO!
Jože Ramovš, Socialni delavec in alkoholizem: metodologija
za delo strokovnih in vodstvenih služb v delovni
organizaciji. Knjižnica Sindikati 94, Delavska enostnost,
Ljubljana 1988
Pričujoči tekst je odgovor na prispevek tovarišice Branke
Knific (Socialno delo, 27, 1988, 4: 346-348), v katerem se
odziva na mojo recenzijo knjige dr. Jožeta Ramovša, Social-
84	Nove knjige	Soc Delo 28, 1989, 1
ni delavec in alkoholizem (bibliografski podatki v naslovu,
op. ured.). Začel bi s citatom tovarišice Knific: "Ko
razmišljam o možnih vzrokih za to, da se (M. Poštrak namreč,
op.pis.) dviguje nad knjigo in avtorja ter da ugotavlja, ka-
ko delo ni izvirno oziroma da "ne prinaša kaj bistveno 'no-
vega', vsaj ne s področja teorije", se mi vedno bolj utrjuje
ugotovitev, da Milko Poštrak s sodobno alkohologijo ni
seznanjen, vprašljivo pa je tudi njegovo poznavanje ostalih
knjig s tega področja, ki jih v zapisu sicer navaja." Seveda
nikjer nisem zapisal, "kako delo ni izvirno", o vsem osta-
lem pa v nadaljevanju...
Najprej: Nisem imel namena dvigovati se nad kogarkoli. To
pa po drugi strani ne pomeni, da se o delu kake osebe ne sme
izreči kritične besede, ne glede na to, koliko je ta oseba
zaslužna oziroma deluje kot avtoriteta. Dr. Jože Ramovš je
gotovo zaslužen (in tudi avtoriteta) tako za dosežke na
p>odročju alkohologije (to je menda ves čas jasno) kot tudi v
svojem (in seveda našem) boju za večje vrednotenje socialne-
ga dela kot stroke. To slednje počne na najboljši in
pravzaprav edini pravi način - z razvijanjem te stroke, to-
rej s kreativnimi prispevki, s katerimi poskuša širiti meje
in pomen spoznanj socialnega dela kot specifičnega teoret-
skega in praktičnega področja.
Moje (bolj ali manj utemeljene ter bolj ali manj kritične
opazke) v zvezi z Ramovševo knjigo je treba razumeti prav v
tem kontekstu. Torej v kontekstu "boja za našo stvar". V
kontekstu boja za VSSD kot sodobno, teoretično dobro pod-
kovano VISOKO šolo za socialne delavce, ki bo omogočala raz-
voj stroke, kvalitetno izobraževanje, raziskovalno delo in
vse kar sodi zraven. V kontekstu boja za priznanje našega
dela v družbi - saj vemo, kakšno mesto ima, tudi po naši
lastni krivdi. V kontekstu boja za čimbolj razvito publici-
stično dejavnost - tu je Ramovšev prispevek s tremi knjigami
seveda (kvantitativno) impozanten. No, če se z vsem tem
strinjamo, lahko mogoče končno preidem k stvari.
Tovarišica Branka Knific se ne strinja z mojo ugotovitvi-
jo, da Ramovševa knjiga kljub vsemu "ne prinaša kaj bistveno
novega, vsaj ne s področja teorije", in zato navaja tri toč-
ke novosti, ki jih po njenem mnenju le vsebuje. Tu pa je
videti, vsaj kar se resničnih novosti tiče (in teh je, vsaj
v zvezi z metodologijo dela, dovolj, jaz jih tudi ne zani-
kam), da gre na nek način za nesporazum. Novosti torej so,
zato je obravnavana knjiga tudi "nepogrešljiva v knjižnici
slehernega socialnega delavca", vendar to niso tiste novo-
sti, ki jih navaja tov. Knific. O tem več kasneje, zdaj le
še to, da sem s tistim "nič bistveno novega..." imel v
mislih predvsem (in mislim, da sem to le dovolj natančno
navedel tudi že v recenziji) tisto Ramovševo napoved o
"nekateri(h) globlji{h) antropološki(h) razmisleki(h), ki
jih v dosedanji alkohološki literaturi Se ni bilo..." (str.
11). Teh namreč v knjigi še vedno zares ne najdem. Ne trdim
a priori, da bi tam morali biti, vendar jih je Ramovš sam
Soc Delo 28, 1989, 1 Nove knjige	85
napovedal. Kot ilustracijo sera že takrat navedel, sedaj pa
ponavljam, da se Ramovš spet (Rugelj to navaja v knjigi
Dolga pot, str. 9) zadovolji s "samoumevno" postavko, da
namreč "brez alkohola ni alkoholizma". Gotovo, vendar: Kaj
smo s tem povedali o vzrokih alkoholizma in o antropoloških
spoznanjih o človeku itd.? Pa tudi nekoliko tavtološka je ta
trditev, kajne? Tisto napoved, da je "pretežni del (knjige,
op. pis.) zelo konkretna metodologija in tehnologija za delo
strokovnih in vodstvenih služb, seveda za delo na področju
alkoholizma" (str. 11), pa je - vsaj kolikor lahko jaz
precenim - Ramovš v celoti izpeljal in tega tudi nisem
nikoli zanikal. Nasprotno, to je - kot sem v recenziji že
poudaril - tudi osrednja kvaliteta knjige kot priročnika, ki
je nepogrešljiv za socialnega delavca na področju alkoholiz-
ma. Na nekem mestu pa sem tudi zapisal, da bi mnoge slabosti
(recimo nesistematičnost in s tem delno nepreglednost gradi-
va) Ramovš zlahka odpravil. O tem sem še vedno prepričan,
kot sem prepričan tudi o tem, da je na napake potrebno opo-
zoriti. Ce je Ramovševa knjiga ena preredkih knjig s področ-
ja socialnega dela in obenem delo avtorja, ki je socialni
delavec, pa to verjetno še ne pomeni, da jo moramo varovati
kot "punčico našega očesa". S tem ne bomo naredili usluge
niti Ramovšu, ki ,ne bo dobil kritične refleksije na svoje
delo, niti socialnemu delu, da bi se le-to razvijalo.
Pa se lotimo analize seznama "najpomembnejših novosti" v
Ramovševi knjigi, ki ga navaja tov. Knific v svojem tekstu:
1.	Pet vlog, ki so pomembne pri urejanju alkoholizma. To
gotovo ni bistvena novost, temveč - kot navaja že Ramovš sam
(str. 25) - izpeljava iz Bernejeve analize alkoholičnega
sožitnega sloga, čeprav je poudarjeno, da "gre za čisto
drugo področje". "Da se te vloge razlikujejo od Bernejevih
toliko, kolikor se zdravljeni alkoholik razlikuje od alkoho-
lika." To sicer drži, hkrati pa je tudi diskutabilno, vendar
zdajle nimamo prostora, da bi diskurz razvili. Dejstvo pač
je, da smo dela E. Berneja prebirali tudi že pred Ramovševo
knjigo.
2.	Citat, "da je diagnosticiranje alkoholikov v terapevt-
ske namene lahko le avtodiagnosticiranje alkoholika oz.
njegovega primarnega okolja", je vsebinsko enak navedku -
"brez alkoholikovega uvida ... je zdravljenje neuspešno"
itd., o čemer pa je govoril najmanj že Rugelj in to zagotovo
že v knjigi Dolga pot iz leta 1977 ter najmanj na straneh
196-197 in to tudi z naslednjimi besedami: "Do spoznanja
'alkoholik sem', se ni tako lahko dokopati. Povsem nekaj
drugega je, če alkoholik to "pod težo dokazov" prizna. S tem
nismo ničesar dosegli, morda smo mu celo hudo škodovali.
Človek, ki mora nekaj priznati, se počuti krivega, je prav-
zaprav obdolženec, ki se bo poskusil potem izmotati iz
stiske. Povsem drugače pa je, če alkoholik sam uvidi, kako
je z nj im."
3.	Seveda se popolnoma strinjam z ugotovitvijo tov. Kni-
86	Nove knjige	Soc Delo 28, 1989, 1
fie, da si "avtor knjige s svojim delom močno prizadeva dvi-
gniti raven in s tem tudi ugled stroke socialnega dela...",
vendar te samo po sebi ni noben argumant, da so v knjigi
kakšnenovosti. Na koncu koncev se strinjam - in to dobesedno
- tudi z naslednjim mnenjem tov. Knific: "V svojem delokrogu
je avtor skozi desetletje ustvarjal in razvijal metodologijo
dela na tem področju." Strinjam se tudi z ostalimi izpelja-
vami, ki jih tov. Knific navaja, zato še vedno ne vidim, kje
se ta stališča bodejo z mojimi.
In na koncu: tov. Knific dvomi o moji strokovnosti, tudi
e tem, če sem v tekstu citirane knjige sploh prebral. To se
nekoliko neprimerne opazke, kajne? Bralcev revije Socialne
delo te stvari verjetno ne zanimajo več, jaz pa tov. Knific
tudi nimam namena dokazovati svoje strokovnosti, niti ji na-
vajati seznama prebranih knjig, obiskanih seminarjev ali
delovnih izkušenj s tega področja. Prav tako tega ne zahte-
vam od nje. Prepričan sem, da ona z vso resnostjo pristopa k
svojemu delu, kot to počne dr. Ramovš in kot te, nenazadnje,
poskušam tudi jaz. Tudi s svoje recenzije.
Mislim pa, da ta "polemika" (zanimive, da prav ob eni
prvih "pravih" knjig s področja socialnega dela v Sloveniji)
odpira novo razsežnost revije Socialno dele. Namreč, da se
na straneh našega strokovnega glasila krešejo in spoprijema-
jo različna mnenja, stališCa, spoznanja, da se Socialno delo
zares BERE, da so torej teksti odmevni in seveda tudi
čimbolj kvalitetni. Takšno glasilo socialni delavci potrebu-
jemo in si ga verjetno tudi zaslužimo. Pravzaprav lahko
slednje potrdimo prav s svojimi lastnimi prispevki...
Milke Poštrak
iz tujega
tiska
IZČRPANOST OSEBJA V DOMOVIH ZA STARE
U. Balk, "Ausgebranntheit" der Pflegekräfte in der Alten-
hilfe, Theorie und Praxis der sozialen Arbeit, 1989, 2, 69-
73
Čeprav je izčrpanost od dela pojav, ki spremlja človeka od
nekdaj, se Sele zadnjih deset let sistematično ukvarjajo z
raziskovanjem tega pojava v poklicih, ki imajo opraviti z
ljudmi. Učitelji, vzgojiteljice, socialne delavke, medicin-
ske sestre, zdravniki in drugi se pogosto pritožujejo, da so
otopeli, izčrpani in naveličani dela z ljudmi. Raziskave
ugotavljajo, da so .določena stališča do dela lahko predispo-
zicija za izčrpanost. To naj bi veljalo predvsem za previso-
ka pričakovanja, pretirano vestnost in natančnost.
Kaj pravzaprav je izčrpanost? Ena izmed definicij pravi,
da je izčrpanost pri delavcih v "pomagajočih poklicih" ne-
sposobnost, da bi vzpostavili strokoven terapevtski odnos z
osebami, ki so jim zaupane. Pri delavcu zamrejo pozitivna
čustva simpatije in spoštovanja do strank ali pacientov.
Druga opredelitev pravi, da gre za ustaljeno psihološko
stanje, ki ga povzroče frustracije, povezane z delom in ka-
terega posledica sta zmanjšana storilnost v poklicu in
veselje do poklica.
Spet tretji definirajo izčrpanost kot utrujenost in fru-
striranost, do katerih pride zaradi tega, ker se je človek
preveč izključno po&vetil kakemu načrtu, življenjskemu na-
činu ali odnosu, ki ne vodi do pričakovane nagrade.
Vidimo, da so za nastanek izčrpanosti pomembna nereali-
stična pričakovanja in pretirana prizadevanja, ki imajo le
malo možnosti za uspeh. Prav s "pomagajočimi" poklici so
povezana številna taka idealizirana pričakovanja in poklicni
ideali. Varuhinja, negovalka ali sestra naj bi bile prijaz-
ne, optimistične, polne upanja; vir pomoči in dobrote, vedno
pripravljene pomagati, vedno s prijazno, bodrilno besedo,
sposobne rešiti vsak problem.
Izčrpanost je duševno, emocionalno in telesno stanje, na
katerega opozarjajo številna znamenja: ravnodušnost, negati-
vizem, sovražna čustva do starih ljudi in do službe, cini-
zem, zmanjšana motivacija, slaba delovna morala, pogosta
odstotnost z dela, slabša kvaliteta, manjša kvantiteta dela,
menjavanje služb, jemanje tablet, pitje, kajenje in težave v
zasebnem življenju. Za te simptome so značilna naslednja
88	Iz tujega tiska Soc Del 28, 1989, 1
stanja :
-	občutek, da nismo cenjeni;
-	občutek, da nas oskrbovanci ali stranke in sodelavci
neprestano izkoriščajo;
-	občutek, da nikoli zadosti ne narediš;
-	nesposobnost, da bi se smejal in veselil;
-	hitro se ujeziš;
-	telesne nelagodnosti in bolezni (glavoboli, bolečine
v križu, v trebuhu, napetost, visok krvni pritisk);
-	neprestana utrujenost in izčrpanost, tudi po izdatnem
počitku ponoči;
-	težave s spanjeni,
-	odpor do službe,
-	odlašanje dela,
-	odsotnost z dela,
-	negativna podoba o sebi,
-	čustvena odmaknjenost.
Prav čustvena odmaknjenost je zelo značilna. Kaže se kot
otopelost za trpljenje in potrebe starih ljudi, izogibanje
stiku z očmi, nesposobnost, da bi spregovorili nekaj prijaz-
nih in pomirjujočih besed, in nagnjenost k stereotipnemu
presojanju in etiketiranju. Ta čustvena odmaknjenost zelo
negativno vpliva na odnos med starimi ljudmi in negovalcem
in tudi na počutje oskrbovancev.
Med vzroki za izčrpanost navajajo na prvem mestu delovne
pogoje, v njihovem okviru pa preveliko število oskrbovancev
za dano število osebja. Prekomerno delo, nadurno delo,
dežurstva in podobno v največji meri prispevajo k izčrpano-
sti. Drugi dejavnik je togo in neobčutljivo vodenje in z
njim povezano nezdravo vzdušje v ustanovi. K dobremu vzdušju
prispevajo: priznanje za dobro opravljeno delo, le zmerna
obremenjenost z upravnim delom (s papirji), raznoliko delo,
ustaljena pravila in predpisi, dvosmerno komuniciranje,
soodločanje delavcev o delovnem mestu, o poklicni vlogi in o
normah in vrednotah ustanove. Koristne pa so tudi priložno-
sti, ob katerih osebje lahko "ventilira" negativna čustva.
Ne gre pa spregledati tudi vloge osebnostnih dejavnikov,
to je čustev in stališč do dela, ki prav tako prispevajo k
občutku izčrpanosti. Tak primer je novinec, ki si v začetni-
ški zagnanosti naloži preveč dela, ki ga nato ne zmore.
Mladostno navdušenje se namreč lepo ujame s potrebo starih
ljudi po pozornosti, ta medsebojno ojačujoč odnos pa se kon-
ča z izčrpanostjo negovalca. Drugi kandidat za izčrpanost je
"kompenzator", to je človek, ki praznino ali neizpolnjenost
v zasebnem življenju nadomešča s pretirano predanostjo po-
klicnemu delu. Preveč se naveže na oskrbovance, seveda
predvsem zato, da bi zadovoljil svoje nezavedne potrebe in
pri tem samo daje, premalo pa pazi nase. K temu sodi pri
nekaterih nekakšna poklicna deformiranost ljudi v socialnih
poklicih, da so bolj pozorni na potrebe drugih, kot na svoje
in da ne znajo sami prositi pomoči, kadar jo potrebujejo.
Soc Del 28, 1989, 1 Iz tujega tiska	89
Ljudje prav različno ravnajo, kadar so siti svojega po-
klicnega dela. Nekateri se preprosto vdajo. Opustijo poklic,
ki jih postavlja pred prehude zahteve in intenzivne odnose z
drugimi. Nekateri se skušajo zriniti do upravnih položajev,
drugi pa opuste poklic in se usmerijo povsem drugam.
V večini primerov ni treba, da bi popolnoma opustili po-
klic. IzkuSnje kažejo, da nikakor ni nujno, da bi poklicne
obremenitve imele take hude posledice. Izčrpanost je mogoče
obravnavati tako kot kako drugo moteče duševno stanje, ob
tem pa ne smemo pozabiti na spremembo objektivnih okoliščin,
zaradi katerih je prišlo do nje. V okviru kratkoročnih ukre-
pov je treba izčrpanemu sodelavcu omogočiti zmanjšan obseg
dela, tako da si lahko odpočije, ne da bi prekinil delo. Po-
leg tega pa mora spremeniti svoje delovne navade, ki ga
spravljajo v tako stanje. Gledano dolgoročno pa je treba
spremeniti okoliščine dela, tako da delavec ne bi bil več iz-
postavljen takim pritiskom in obremenitvam. Pri tem mora
delavec sodelovati,' kajti vsakdo drugače doživlja iste ob-
jektivne okoliščine. Delavec se mora vprašati, kaj posebno
neugodno vpliva nanj; kateri dejavniki v njegovem delovnem
okolju, v njegovem vrednotnem sistemu in stališčih do dela
prispevajo k izčrpanosti.
Blaž Mesec
dokumentacija
ARCHIV
für Wissenschaft und
Praxis der sozialen Arbeit
ArchsozArb
Vierteijahreshefte zur Förderung
von Sozial-, Jugend- und
Gesundheitshilfe
Begnündet von Professor Dr. Hans Achinger
Herausgegeben von Professor Dr. Teresa Bock
Rektoratsstrafle 46. 4060 Viersen 1
im Auftrag des Deutschen Vereins
für öffentliche und private Fürsorge
und des Instituts für Gemeinwohl GmbH
Ijeide in Frankfurt/Main.
Schriftleitung:
Walter Schellhom. Dr. Margarete Heinz
Am Stockbom 1-3, 6000 Frankfurt/Main
Frankfurt/Main • 20. Jahrgang • Nr. 1/1989
Inhalt	Seite
Vorwort	3
Wertwandel in seiner Auswirkung
auf familiäre und öffentliche
Erziehungsleitbilder
Professor Dr. Manfred Hermanns,
Buchholz/Noröheioe	5
Damit ihr werdet wie die Kinder...
Fortbildung für Krippenerzieherinnen
als psychosoziales Entlastungsangebot
DiDlom-Pädagogin Beate Irskens,
Frankfurt am Main	27
Berichte
Zur Problematik einer einheitlichen
Lern- und Verhaltenstheorie
Dr. Wolfgang Vollmoeller, Bochum	44
Buchtiesprechungen	50
O-e = -zwhette des Archivs erscheinen
viere'.ahncfi: Auslieferung ¡eweils in
Oer M -e oes Quartais.
Verag:
ETgerWtag eses Deutschen Vereins
fii cjrtemhcne und orwate Fürsorge.
Am StoOdxxn 1-3, 6000 Frankfurt/M. 50.
Teteion: оет/58031
Postgirowo.; Fran«furt/M. 100647-607
BamKOrrrs:
S-vacrsoarxasse FranKfurVM. 130708.
Dtuck; Hugo HaBrnulter
Be-«f Зпзве 12. 5000	56.
Die Auslieferung an NIchtmitglieder des Vereins
und an den Bucrihandei erfolgt durch den Verlag
W. Kohihammer GmbH. Heßbnjhlstraße 69.
7000 Stuttgart 30.
Der Bezugspreis beträgt 60 DM jährlich (inkl. Versand-
kosten und MwSt): für Mitglieder des Deutschen Ver-
eins 40 DM jährlich (zuzügl. Versandkosten und MwSt.);
Einzelheft 15 DM (inkl. Versandkosten und MwSt.);
für Mitglieder des Deutschen Vereins 10 DM (zuzügl.
Versandkosten und MwSt.).
Alle Rechte, auch das der Übersetzung,
sind vorbehalten.
The British Journal of Social Work
Volume 18 Number 6 December 1988
CONTENTS
D'.^td Dagnan and Robert Drewett: Community Based Care
for People with a Mental Handicap: A Family Placement
Sdieme in County Durham	54 3
Lv-s GiBBS and Jonatoan Bradshaw: Dependency and its
Relationship to the Assessment of Care Needs of Elderly People 577
Heíschel Prins: Dangerous Clients: Further Observations on
the Limitation of Mayhem	593
Craus Rojek and Stewart Coluns: Contract or Con Trick
Revisited: Comments on the Reply by Corden and Preston-
Shoot	611
John Corden and Michael Preston-Shoot: Contract or Con
Trick':' A Postscript	623
Andy Alaszewski and Larry Harrison: Literature Review:
Collaboration and Co-ordination between Welfare Agencies 635
Caioune Ball: Abstracts (Law)	649
Book Reviews	- 655
Books Recefved	671
Published by Oxford Umvenity Press
Prmted in Great Bntain at the Universuy Pnrum^ House. Oxford
Human Systems as Linguistic Systems: Preliminary and Evolving Ideas about
the Implications for Clinical Theory
Marlene Anderson and Harold A. Goolishian................................................ 371
The Return of the Question "Why": Advantages of Exploring Pre-existing
Explanations
Ben Furman and Tapani Ahola...................................................................... 395
The Transition to Parenthood: III. Incorporation of the Child into the Family
Jerry M. Lewis, Margaret Tresch Owen, and Martha J. Cox....................... 411
The Family Systems of Munchausen Syndrome by Proxy
James L. Griffith............................................................................................ 423
Emotionally Disturbed, Adopted Adolescents: Early Patterns of Family
Adaptation
Harold D. Grotevant, Ruth G. McRoy, and Vivian Y. Jenkins....................... 439
Joint Custody: Research, Theory, and Policy
David R. Coller............................................................................................... 459
Comparing Lesbian and Heterosexual Couples on the Circumplex Model: An
Initial Investigation
EllleZacks..................................................................................................... 471
Testing Clinical Hypotheses by Means of "Falsificationist Epistemology"
Cinzia Baffin................................................................................................... 485

Volume 70 Number 2 February 1989
Articles
67 Assessing Marital Change during the Transition to Parenthood
Roben A. Schuchts and Stanley L. Witkin
76 Normativ* and Child-Maltreating AFDC Mothers
Susan Zura-, in and Geoffrey L. Greif
85 Limits of Welfare Reform
. Richard K. Caputo
96 Foster Placement Evaluation Scale: Preliminary Findings
Jenny L. Doelling and James H. Johnson
101 Autonomy vs. Paternalistic Beneficence: Practice Strategies
Marcia Abramson
106 Engaging the Family of the Schizophrenic Qient
Joseph Walsh
114 News and Views
Female Adolescent Sex Offenders: A Neglected Treatment Group
Rebecca R. Scavo
118 Book Reviews
THE THERAPISTS OWN FAMILY: TOWARD THE DIFFERENTIATION OF SELF,
edited !>* Peer Tiieiman. Reviewed by Уапсу Ä. Vosler.
THE VHOMAN OJE-VT: PROVIDING HUMAN SERVICES IN A CHANGING WORLD,
edited bv Donoe S. Borden and Naomi Gonlieb. Reviewed by Linda Davies.
INCESTAS CHILD JiBUSE: RESEARCH AND APPLICATONS. by Brend» J. Vinder
.Mey aod Rceild L. N«»f. Renewed by Gwai-Yon^ Lie.
HEALING FROM THE WAR. by Arthur Egendorf. Reviewed bv Coleen ЗИшшт.
HANDBOOK OF APPUED GERONTOLOGY, ediied by Gan Lesiiolf4:araviglia.
Renewed by William £ Powell.
THE PSYCHOLOGY OF CHILD nRESETTING: DETECTION AND INTERVENTION,
by Jessica Gaynor and Chra Halcher. Reviewed hv Thomas M. Уошпц.
HAVE YOU SEEN THESE?
Articles
J Contracting with Adolescents: An Ego-Psychological Approach
Luis H. Zayas and Michael Katch
10 Education/Support Groups for AIDS Prevention with
At-Risk Clients
Stephen Magura, Janet L. Shapiro, Joel /. Grossman,
and Douglas S. Upton
~21 Home Visits: History and Functions
Betsy Ledbetter Hancock and Leroy H. Pelton
28 The Social Worker as Mediator in the Legal System
Margaret Gibelman and Harold W. Demone, Jr.
37 Screening for Pedophiles in Youth-Oriented Community Agencies
Arlene McCormack and Marialena Selvaggio
43 Reproductive Technology vs. the Stigma of Involuntary
Childlessness
Charlene E. Miall
51 News and Views
Working for Private Business: The Experience of
Eight Social Agencies
Robert S. Magill
57 Book Reviews
POOR SUPPORT; POVERTY IN THE A.MERICAN FAMILY, bv David T. Ellwood.
WITHIN OUR REACH: BREAKING THE CYCLE OF DISADVANTAGE, by Lisbeth B.
Schorr with Daniel Schon. THE TRL'LY DISADVANTAGED: THE INNER CITY. THE
UNDERCLASS. AND PUBLIC POUCY. by William Julius Wilson. Reviewed by George
T. Haskett.
LEARNING THROUGH HELD INSTRUCTION: A GUIDE FOR TEACHERS AND
STUDENTS, by Martha L. Urtanowski and Margaret .M. Dwyer. Reviewed by Alfred
Kadushin.
GRIEF AND THE LOSS OF AN ADULT CHILD, cdiied by Otto S. Margolis ei al.
Reviewed by Annette Glazer.
HAVE YOU SEEN THESE?
64 Personnel Vacancies
Volume 28	Ljubljana 1989	No. 1
UDK 304 + 36	UDC 304 + 36
CONTENTS
ARTICLES
-	Srečo DragoS
Social work in relationship to ideology	7
-	Ciril KlajnSček
Crisis and rationality of teaa-work	25
-	Marija Ovsenik
The problem of personnel planing and education in new
light as a problea of cultural-value education	35
-	Bla2 Mesec in Nino Rode
Informdness of full-time students of social work and
students of specialization courses about AIDS	42
REPORTS
-	A study visit of students and teachers of Ljubljana
school of social work to the Department of social
work of Dortmund Fachhochschule (Andreja Kavar-Vidmar) 70
-	The new council of Social work accepted the progreum
of the review (Blaž Mesec)	71
-	How well are social workers-specializants informed
about epilepsy (Marija ZdeSar)	72
NEW BOOKS
-	The first slovene textbook of social work
(Vida Milosevic, Socialno delo. Samozaložba,
Ljubljana 1989)
Andreja Kavar-Vidmar	80
-	A textbook of social law
(Vera JelCiC, Socijalno pravo u SFRJ, Knjiga prva:
Socijalno osiguranje, Informator, Zagreb 1988)
Andreja Kavar-Vidmar	81
-	Polemics? Excellent!
(Jože Ramovš, Socialni delavec in alkoholizem: metodo-
logija za delo strokovnih in vodstvenih služb v delov-
ni organizaciji. Knjižnica Sindikati 94, Delavska
enotnost, Ljubljana 1988)
Milko Poštrak	83
FROM FOREIGN PERIODICS
-	Burnout of personnel in the homes for the aged
(Blaž Mesec)	84
DOCUMENTATION
-	Signal informations about foreign periodics	87
NAVODILO SODELAVCEM
Sodelavce prosimo, naj svoje prispevke pošiljajo v dveh
izvodih na naslov Uredništvo Socialnega dela, ViSja Sola za
socialne delavce, SaranoviSeva 5, 61000 Ljubljana.
Obseg člankov, teoretičnih razprav in poročil o raziskavah
naj ne presega 15 tipkanih strani z dvojniai raznakom. Obseg
ostalih prispevkov, to je poročil, vesti, ocen, prikazov
idr. naj ne presega 5 tipkanih strani, če ni drugače
dogovorjeno. Člankom priložite povzetek do 15 vrstic.
Vsako besedilo naj bo napisano z dvojnim razmakom, to je 30
vrstic na stran, ker sicer ni mogoče besedila popravljati.
Opombe in navajanje virov: (1) V opombah podrobneje
pojasnjujemo besedilo ter navajamo vire. Opombe potekajo po
zaporednih Številkah, ki jih v besedilu piSemo za en razmik
nad besedo, na katero se nanaSajo (npr. pomoči). Vsebino
opomb navedemo na koncu besedila pred seznamom literature in
ne pod črto vsake strani. (2) Literaturo navajamo tako, da
med besedilom navedemo v oklepajih ime avtorja, letnico
izida dela, na katerega se sklicujemo ali iz katerega je
vzeta navedba, in stran (npr. Fromm, 1963, 21). Na koncu
besedila dodamo seznam uporabljene literature, urejen po
abecedi priimkov in imen avtorjev.
Besedilu priložite na posebnem listu svoje osebne podatke:
ime in priimek, strokovni in znanstveni naslov, ustanovo,
kjer ste zaposleni in funkcijo, natančen domači naslov z
navedbo občine, in Številko žiro računa.
UDC 304+36
social


VOL 28, 1989
No. 1
Slovenian review for theory and practice