Letnik36 1 1992 GEO TS ST I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Joumal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 YU ISSN 0351- 0271 Letnik 36, št. 1, str. 1-87, Ljubljana, april 1992 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Joža Lakavič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in skupnosti je 20 000 slt. Individualna naročnina je 500 slt. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklado: 1100 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211 /92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Letnik36 1 1992 UVODNIK ZNANOSTI STROKE FROM SCJENCE AND PROFESSION 1 Sandi Parkelj: FOTOGRAMETRIČNI ANALITIČNI SISTEM ZA IZVREDNOTENJE ENEGA POSNETKA 7 Sandi Parkelj: PHOTOGRAMMETRIC ANAL YTICAL MONOREST!TUTION SYSTEM 11 Krešimir ČOlic: ASTROGEODETSKA DELA V SLOVENIJI ASTROGEODETIC WORKS IN SLOVEN!A 15 Krešimir ČOlic: PRIKAZ IZVEDENE l. FAZE ASTROGEODETSKIH DEL V SLOVENUI (1988-1992) REVIEW OFTHE 1st PHASE OF ASTROGEODETIC WORKS IN SLOVENIA Q~~~~ n Vasja Bric: KORK-DIGITALNI KARTIRNI SISTEM KORK-DIGITALMAPPING SYSTEM 28 Branko Korošec: O VALVASORJEVIH VEDUTAH MESTA LJUBLJANE V AL VASOR'S VEDUT AS OF THE LJUBLJANA CITY 30 AKTUALNOSTI CURRENT AFFAJRS Božo Demšar: KRATEK PREGLED DELA REPUBLIŠKE GEODETSKE UPRAVE NA TEMELJNIH GEODETSKIH MREŽAH SHORT SURVEY OF WORKS OF THE REPUBLICAN SURVEYING AND MAPPING ADMINISTRATION ON BASIC SURVEYING NETS Miran Kuhar: MOŽNOSTI UPORABE GPS-JA V SLOVENIJI GPS APPLICATION POSSIBILITIES IN SLOVENJA 40 Božo Demšar: DIGITALIZACIJA ZEMLJIŠKO KATASTRSKIH NAČRTOV LANO CADASTRE MAP DIGITALIZATION 42 Iztok Požavko: SS0l - RAČUNALNIŠKO PODPRTI SPISOVNI SEZNAM SS0l - COMPUTER AIDED DOCUMENT PROCESSING SYSTEM 47 Božo Demšar: ODPRTA VPRAŠANJA OB VZPOSTAVITVI KATASTRA ZGRADB UNSOLVED QUESTIONS AT THE CADASTRE OF BU!LD!NGS SET UP 49 Stanko Majcen: IZVEDBA PROGRAMA GEODETSKIH DEL ZA LETO 1991 REALIZATON OF THE PROGRAM OF SURVEYING WORKS FOR 1991 52 Vesna Ježovnik: PREDLOG IZDELAVE TERMINOLOGUE S PODROČJA PROSTORSKE INFORMATIKE SPATIAL INFORMATION TERMINOLOGY ELABORATION PROPOSAL 55 Janez Lapajne: UTRINKI STROKOVNEGA PISANJA PROFESSIONAL WRITING APHOR!SMS 57 TEHNOLOŠKI DOSEŽKI TECHNOLOGJCAL ACHIEVEMENTS MatthewH. McDermott: STANDARDI ZA PRENOS PROSTORSKIH PODATKOV SPATIALDATA TRANSFER STANDARDS 60 Iztok Slatinšek: DRŽAVNI SISTEM MERJENJA PROMETNIC S POMOČJO GPS SISTEMOV V DRŽA VI OHIO STATE MEASUREMENT SYSTEM OF ROADS BY MEANS OF GPS SYSTEMS IN OHIO 63 Iztok Slatinšek: POJMOV ANJE GIS/LIS V ZDA CONCEPTION OFTHE GIS/LIS IN THE USA 64 Janez Goršič: STROŠKI IN KONVERZUA PODATKOV COST AND DATA CONVERSlON 65 Joe Triglav: DOBRO JE VEDETI, KOLIKO JE 1 + 1 ONE SHOULD KNOW, HOW MUCH 1 + 1 MAKE UP 67 TISK TECHNJCAL LITERATURE 72 DRUŠTVENE IN OSTALE NOVICE SOCJETY'S AND NEWS 75 Veliko dogodkov se je nanizalo v zadnjem času, če pa želiš obeležiti kaj posebno pomembnega, ostaneš brez pravih zamisli. Morda so jo še najbolje odnesli tisti, ki so pohiteli z odhodom v pokoj in najslabše tisti, ki se uvajajo v geodetske skrivnosti in zakonitosti na srednji šoli in fakulteti. Vsi drugi iščemo možnosti za najmanj naporno in preživetja spodobno strokovno delo, ki pa že, vsaj nekatere, vedno manj navdušuje in privlači. Sredi marca 1992 je dolenjskim geodetom uspelo povabiti v njihovo sredino resornega ministra g. Miho Jazbinška na izobraževalni dan v Zg. Hotič. G. minister je številnemu avditoriju predstavil poglede na geodetsko stroko in njen razvoj ter odgovarjal na zastavljena vpraianja. Pri občinstvu je naredil dober vtis, kar je bilo po preteklih peripetijah tudi pričakovati. Pred tem je g. minister po že utrujajočem prerekanju oz. dogovarjanju pustil na krmilu Republiške geodetske uprave g. Boža Demš4rja za časovno nedogovorjeno obdobje. Slutiti je, da zgodba še vedno ni končana, zato čakamo na nove poteze in kombinacije. Ker še niso povsem jasne relacije, pristojnosti in odgovornosti v omenjenih vrhovih, potekajo tudi druge proceduralne geodetske aktivnosti nekoliko po svoje. G. minister je, med drugim, optimistično obljubil novi geodetski zakon v štirih mesecih. Velja počakati. Če se že z našim zakonom ne dogaja nič konstruktivnega, sta trenutno v obravnavi dva druga, za geodete tudi pomembna zakona: osnutek Zakona o zbornici inženirjev in arhitektov Slovenije in osnutek Zakona o pooblaščenih inženirjih in arhitektih. Zakoni veljajo, novi se bodo pripravljali in sprejemali. Ministri in direktorji vladajo, isti ali drugi bodo na pozicijah tudi v prihodnje. Večina geodetskih strokovnjakov še deluje v starih okoljih, ni pa znano, kako dolgo bodo še voljni vzdržati. Dobrih geodetov je, pravijo, bolj malo. Politika, ki so jo v zadnjem letu vodili v nekaterih sredinah, prispeva k zmanjševanju geodetskih ustvarjalnežev. Konca procesa ni videti, pa tudi ne kreatorjev, ki bi se bili pripravljeni razdajati za skupno ter posamično lepšo in pravičnejšo bodočnost. Vsi si želimo veliko, slabo pa smo ocenili, kaj znamo in zmoremo ter na kakšne načine bi to lahko dosegli. Želeli bi biti drugačni, a sprememb noče in ne more narediti nihče namesto nas. mag. Božena Lipej IZ ZNANOSTI IN STROKE v FOTOGRAMETRICNI ANALITIČNI SISTEM ZA IZVREDNOTENJE ENEGA POSNETKA Sandi Parkelj Srednja gradbena in ekonomska šola, Ljubljana Prispelo za objavo: 26.2.1992 Izvleček V prispevku je opisan analitični sistem za monoizvrednotenje (AMS), namenjen topografskim aplikacijam. Dandanes z enoslikovnimi postopki že uspešno zamenjujemo dvoslikovne postopke povsod tam, kjer je dopustna manjša natančnost. Ključne besede: analitični enoslikovni sistem, digitalni model terena (DMR), projekt ORTO, stereoizvrednotenje, 1. UVOD UDK528.72.12:681.3.06 V letu 1990 je dala Republiška geodetska uprava (RGU) pobudo za izdelavo metodologije za operativno izvedbo geodetskih del in nalog pri projektu z naslovom Vrednotenje proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč (Biotehniška fakulteta - agronomija). V okviru te naloge je nastal razvojni projekt ORTO, ki naj bi dal odgovor na zastavljeno nalogo. Nosilca projekta sta bila Inštitut GZ RS in FAGG - Oddelek za geodezijo. Osnovni namen projekta ORTO je bila izdelava ustreznega sistema za zajemanje prostorskih informacij, ki bi zadovoljil predpisano natančnost izvrednotenja. Poleg tega bi moral biti sistem povezljiv tudi z drugimi sistemi (npr. GIS-i). Glede na dane zahteve smo izdelali programski paket AMS, katerega zasnova in izdelava sta bili predmet moje diplomske naloge (mentor prof.dr. P. Šivic, somentor Z. Fras). AMS spada med analitične enoslikovne sisteme, kjer predstavlja osnovno delovno enoto en sam posnetek. Z enoslikovnimi postopki ne dosegamo natančnosti, ki jih nudijo postopki stereoizvrednotenja, kar pa za mnoge negeodetske stroke, ki se ukvarjajo s prostorom, niti ni tako pomembno, saj se le-te mnogokrat zadovoljijo že z decimetrsko ali celo metrsko položajno natančnostjo prostorskih informacij. Tovrstni postopki so zanimivi predvsem za stroke, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizem in krajinarstvo, arheologija, ipd. Pri stereoizvrednotenju določimo poljubno prostorsko točko s presekom ustreznega para prostorskih žarkov (homologni žarki), medtem pa pri enoslikovnem izvrednotenju to ni mogoče, saj posamezno prostorsko točko opredeljuje le po en prostorski žarek Zato potrebujemo še dodatno informacijo o terenu in sicer višinski prikaz terena (DMR). Za delovanje AMS-ja smo uporabili obstoječo republiško bazo podatkov o digitalnem modelu reliefa s 100-metrskimi gridnimi celicami. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 snovni nalogi, ki ju rešujemo s programskim paketom AMS-ja, sta: • orientacija posnetka v prostoru • transformacija vsebine posnetka v odgovarjajočo obliko za kartiranje ali za vzdrževanje položajnih in opisnih baz podatkov. 2. ZGRADBA AMS-JA na od lastnosti AMS-ja je modularna zgradba. Programski paket je sestavljen iz treh samostojnih programskih delov (DMRbase, Orient, AMS), ki vsebujejo enega ali več sistemskih modulov (Slika 1). DMRbase Modul za pripravo podatkov DRM-ja Orient Modul za r.npravo orientac,jskih parametrov posnetka Modul za zajemanje podatkov Slika 1 3. DELOVANJE AMS-JA AMS Analitični monorestitucijski sistem AMS Modul za transformacijo in razpačevanje Modul za opremljanje in izris Modu] za konverzijo operativno delo z AMS-jem zahteva naslednje kadre: • geodetskega strokovnjaka • strokovnjaka iz negeodetske stroke (uporabnika AMS-ja) in • operaterja. adar orientiramo posnetek, na katerem nimamo signaliziranih oslonilnih točk, oramo podatke za orientacijo določiti s pomočjo karte ali načrta (npr. TTN 5) območja, ki je prikazan na posnetku. To pa je velikokrat zelo negotovo, saj smo neposredno odvisni od natančnosti, s katero je bila karta oz. načrt izdelan. Glavni vir kasnejših netočnosti v rezultatih izvrednotenja je treba iskati ravno v fazi orientacije posnetka. Zaradi zahtevnosti faze orientacije posnetka to delo opravlja geodetski strokovnjak. Tu je treba omeniti hitro razvijajočo se tehnologijo GPS-ja (Global Positioning System), ki nam bo v bližnji prihodnosti omogočil enostavno in dovolj Geodetski vestnik 36 (1992) 1 natančno določitev orientacijskih elementov snemalne aerokamere v trenutku ekspozicije posnetka. Eden takšnih sistemov je NAVSTAR GPS (Navigation System with Time and Ranging Global Positioning System), ki so ga razvili na Inštitutu za fotogrametrijo v Stuttgartu (Friess 1987). Toko bo odpravljena tudi potreba po določevanju oslonilnih točk na terenu. opravljeni fazi orientacije posnetka preidemo na drugo glavno nalogo AMS-ja, je transformacijo prostorskih informacij iz koordinatnega sistema posnetka v referenčni koordinatni sistem (npr. Gauss-Kruegerjev). Za izvedbo prostorske transformacije moramo imeti zbrane podatke: • o orientaciji posnetka • o višinski predstavi terena (DMR) • slikovne koordinate točkvsebine posnetka. a prostorsko transformacijo iz slikovnih v terenske koordinate smo uporabili metodo, ki so jo razvili na ITC-ju, Nizozemska (Makarovič 1986) (Slika 2), ter jo dopolnili s postopkom za iskanje preseka prostorskega žarka z DMR-jem. · PC w, 1 1 wrl ~ ...... 1 w, w,_ :N 4. TESTIRANJE AMS-JA DRM refoi.enčna ravnina u,v2 u,v. Slika 2 stiranje sistema smo razdelili v dva dela. V prvem delu testiranja smo preverjali natančnost in zanesljivost numeričnih algoritmov za orientacijo posnetkov in razpačevanje vsebine posnetkov; v drugem delu pa uporabnost sistema (operativnost). Testirali smo: • vpliv načina izbora, števila in razporeditve oslonilnih točk na posnetku • vpliv ločljivosti digitalnika (komparatorja) Geodetski vestnik 36 (1992) 1 • vpliv sprememb v orientacijskih elementih posnetka na rezultat izvrednotenja • vpliv natančnosti obstoječe baze DMR-ja in • vpliv velikosti gridne celice DMR-ja. 5. ZAKWUČEK MS se je izkazal primeren predvsem za negeodetske stroke, ki upravljajo s rostorom, same pa ne razvijajo postopkov, kako bi svoje informacije vezale na prostor oz. prostorski koordinatni sistem. S testiranjem smo pokazali, da je natančnost in zanesljivost sistema odvisna predvsem od podatkov DMR-ja in natančnosti izdelave temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5 000 (TIN 5). Oba izvora podatkov sta obremenjena s slučajnimi napakami, ki so ponekod tudi večmetrske, kar močno zmanjšuje možnost uporabe AMS-ja za geodetske namene. Z izdelavo AMS-ja nismo imeli namena, da bi nadomestili dvoslikovne fotogrametrične postopke. Uporabniku smo ponudili operativno, enostavno in cenovno sprejemljivo programsko orodje. Posredna namena, ki smo ju želeli doseči z uveljavitvijo AMS-ja, sta bila popularizacija uporabe DMR-ja in povečanje zanimanja za uporabo aeroposnetkov. Viri: Friess, P., 1987, The N avstral Global Positioning System f or Areal Triangulation, 41. fotogrametrični teden v Stuttgartu, referatl 33-45. Kosmatin-Fras, M, 1988, Numerična monorestitucija, Raziskovalna naloga za Republiško geodetsko upravo Dejanska raba prostora, Inštitut GZ RS, Ljubljana. Makarovič, B., 1986, Analitical Monoplotting System Jntegrated, ISPRS, Working group II-1, 1-17. Recenzija: Miroslav Črnivec Mojca Glinšek Geodetski vestnik 36 (1992) 1 UDC 528.72.12:681.3.06 PHOTOGRAMMETRIC ANALYTICAL MONORESTITUTION SYSTEM Sandi Parkelj Srednja gradbena in elwnomska šola, Ljubljana Received for publication: Febr. 26, 1992 Abstract The paper describes analitical monorestitution system (AMS) to be used for topographic applications. Nowadays, stereorestitution procedures are efficiently replaced by monorestitution ones in all cases with allowed minor accuracy. Keywords: analitical monorestitution system, digi,tal terrain model (DMR), project ORTO, stereorestitution 1. INTRODUCTION In 1990, the Republican Surveying and Mapping Administration (RGU) suggested an elaboration of a methodology for operative realization of surveying tasks within the project entitled Production capability evaluation of agricultural land (Biotechnical Faculty-Agriculture). Within the frame of this project the ORTO research project was to supply the required answers. The project holders were the Inštitut GZ RS and the FAGG - Department for Geodesy. The basic aim of the ORTO project was to elaborate an appropriate system for spatial collection on condition thai: the regulation restitution accuracy be satisfied. In addition, this system had to be connectable with other systems (e.g. GIS). According to given requirements the AMS software package was made; its conception and elaboration were the subject of my graduation thesis (mentor prof.dr. P. Sivic, co-mentor Z. Fras). A MS belongs to analytical monorestitution systems, where the basic working unit _J--\js represented by only one aereal photograph. Monorestitution systems fail to achieve the accuracy of stereorestitution procedures. Yet for many nonsurveying branches dealing with space this minor accuracy is of no great importance. A decimetre or even metre position accuracy of spatial information is quite satisfactory. So procedures of this kind are interesting above all for branches like agriculture, forestry, urban planning and landscape-gardening, archeology, etc. In a stereorestitution procedure any spatial point can be defined with a resection of an adequate pair of spatial rays (homolog rays), but this is impossible in a monorestitution procedure, where an individual spatial point is defined by only one spatial ray. So additional information about the terrain is needed - DMR. Por the AMS application the already established republic database about DMR with 100 m grid cells was used. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 asic tasks the AMS software package is to solve are as follows: • aerial photograph space orientation • aerial photograph content's transformation into corresponding shape for plotting or for position and descriptive database rnaintenance. 2. AMS STRUCTURE structure is one of the AMS's characteristics. The software package of three independent software segments (DMRbase, Orient, AMS), which contain one or more system modules (FIG. 1). DMRbase DMR Dala Preparation Module Orient Aerial Photograph O rientation Parameters Preparation Module Dala Collection Module FJG.1 3. AMS IN OPERATION AMS Analytical Monorestitution Module AMS Transformation & Distribution Module Equipment & Stereplot Modul Conversion Module following personnel is needed for AMS to opera te: a surveying expert • an expert from a nonsurveying branch (AMS user), and • an operator. hen orienting an aerial photograph on which there are no control points, data for orientation have to be defined by a map or a plan (e.g. TIN 5) of the area, shown on the aerial photograph. In many cases this tums out to be very uncertain as one directly depends on accuracy with which the map or plan was made. The main source of la ter restitution results inaccuracy originates in the phase of aerial photograph orientation. Due to the importance of aerial photograph orientation this work is done by a surveying expert. Here I would like to say a word about a rapidly Geodetski vestnik 36 (1992) 1 developing GPS (Globa! Positioning System) technology, which wiU enable, in near future, simple and accurate enough definition of oriented elements of air survey camera in the moment of air photograph exposition. One of such systems is the NAVSTAR GPS (Navigation System with Tirne Ranging Globa! Positioning System), developed by the Institute of Photogrammetry in Stuttgart, Germany (Friess 1987). In this way the need to define control points on termin becomes redundant. phase of aerial photograph orientation accomplished, the second main task of AMS foHows, e.g. the transformation of spatial information from aerial photograph coordinate system into reference coordinate system (e.g. Gauss-Krueger). For the realization of the spatial transformation foUowing data have to be collected: • aerial photograph orientation data o DMR • picture points' coordinates of aerial photogtaph contents. spatial transformation from picture to ground coordinates a method developed ITC, the.Netherlands has been used (Makarovič1986) (FIG. 2). We contributed a procedure for spatial ray resection retrieval from DMR. PC w. w, :N u,v,u.v. FIG.2 4. TESTING AMS Reference Plans u,v, u,v, system testing was divided into two parts. The first part of testing was to check accuracy rel.iability of numerical algorithms for aerial photograph orientation and aerial photograph contents' dispatch; in the second part the applicability of the system was tested. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Tested items: • effect of the method of choice, number and reclassification of control points on aerial photographs • effect of digitizer (comparator) resolving power • effect of changes in aerial photograph orienting elements on restitution result • effect of accuracy of the existing DMR database • effect of size of DMR grid cell. 5.SUMMARY The AMS system proved appropriate especially for nonsurveying branches dealing with space management but not developing their own procedures with which to connect their information to space e.g. to space coordinate system. Tusts proved that system accuracy and reliability mostly depend on DMR data and on the accuracyofmap elaboration 1:5 000 (TIN 5). Both data sources areaccidental errors burdened, errors reaching in some cases a few metres, thus highly reducing AMS application possibilities for surveying purposes. The intent of the AMS elaboration was by no means the replacement ofstereorestitution photogrammetric procedures. The offer to users was an operative, simple and pricely acceptable software tool. Indirect aims to be achieved by AMS were to popularize the use ofDMR and to spur interest in aerial photographs. References: Friess, P., 1987, The N avstral Globa! Positioning System far Areal Triangulation, 41. Photogrammetric Week in Stuttgart, Proceedings, 33-45. Kosmatin-Fras, M, 1988, Numerična monorestitucija, Research work far Republican Surveying and MappingAdministration, Dejanska raba prostora, Inštitut GZ RS, Ljubljana. Makarovič, B., 1986, Analitical Monoplotting System Jntegrated, ISPRS, Working group II-1, 1-17. Review: Miroslav Črnivec Mojca Glinšek Geodetski vestnik 36 (1992) 1 AST SL OGEODETS NIJI profdr. Krešimir Čolic Zavod za višu geodeziju, Geodetski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb (za objavo priredil Dušan Miškovic, Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana) Prispelo za objavo: 27.3.1992 Izvleček Republiška geodetska uprava Slovenije (RGU) izvaja s pomočjo prof.dr. Krešimirja Čolica in njegove ekipe določevanje geoida za trigonometrične točke I. reda. Projekt je razdeljen v tri faze. Cilj naloge je določitev polja sile teže, predvsem odklona navpičnice in najbolj pomembne ploskve težnostnega polja - ploskve geoida na območju Slovenije. Ključne besede: astrogeodetska mreža, geoid, odklon navpičnice, Slovenija Abstract Republican Surveying and Mapping Administration of Slovenia with the aid of prof.dr. Čolic and his team works on the execution of geoid definition for trigonometric points of 1st order. The project is divided into 3 phases. The aim of the task is to define field weight, above all deflection of the vertical and the most important gravity field surfaces - surfaces of the geoid in Slovenia. Keywords: astrogeodetic net, geoid, Slovenia, deflection of the vertic al IZHODIŠČA UDK (UDC) 528.331 (497.12):528.28 528.21 (497.12) ELAV Samo Republika Slovenija ima od vseh republik nekdanje Jugoslavije vse pogoje, da obstoječe osnovne geodetske mreže povzdigne na sodobno evropsko raven ter postavi geodetsko dejavnost na trdne temelje. Po končanem delu v Sloveniji bo lahko uresničila ta cilj tudi Republika Hrvatska, ki je prostorsko navezana na Slovenijo. v prispevku je obravnavano naslednje: o osnovna položajna mreža, ki jo imenujemo triangulacija I. reda ali pa v novejšem času astro(nomsko)geodetska mreža • osnovna višinska mreža, ki jo imenujemo nivelman visoke natančnosti - NVN (v Evropi uporabljajo termin precizni nivelman) o gravimetrična mreža I. reda skupaj s tako imenovano osnovno gravimetrično mrežo. o današnjega dne nismo uspeli povezati omenjenih treh osnovnih geodetskih mrež nekdanje Jugoslavije s sodobnimi evropskimi mrežami. Povezave nismo Geodetski vestnik 36 (1992) 1 izvedli v času, ko bi to morali storiti -v obdobju nastanka teh mrež v Vzhodni in Zahodni Evropi, zaradi preživetih vojaških razlogov. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo geodetom praktično ni dovoljeval mednarodnega sodelovanja na področju osnovnih geodetskih del. Prepoved se je nanašala celo na izmenjavo podatkov. Posledice takega ravnanja so prazna polja (bele lise) na grafičnih predstavah omenjenih evropskih mrež (prikazi RETRIG, REUN in datoteke sile teže -v obliki tako imenovanih gravitacijskih anomalij prostega zraka). epublika Slovenija meji z Italijo, Avstrijo in z manjšim delom tudi z Madžarsko, ki so se pravočasno vključile v evropske geodetske mreže. To dejstvo odpira možnost tudi Republiki Hrvatski, da se prek urejenih geodetskih mrež v Sloveniji vključi v geodetske mreže Evrope. Posodabljanje gravimetričnih mrež poteka na osnovi zgostitve mreže točk, na katerih so izvedene relativne meritve pospeška sile teže z gravimetri in absolutna merjenja pospeška sile teže in njihovega povezovanja z istovrstnimi meritvami na območju sosednjih držav v Evropi in svetu. Tu dela čakajo pri nas boljše čase zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in inštrumentarija. Vseeno smo uspeli urediti in obdelati osnovno višinsko mrežo, tako imenovano NVN-2 za celotno območje Hrvatske in Slovenije. Pričakujemo, da bomo nivelman v vsakdanji praksi lahko sčasoma popolnoma opustili zaradi določevanja nadmorskih (ortometričnih) višin točk na terenu na osnovi modemih satelitskih GPS meritev in preciznega, tako imenovanega „cm-model" - geoida. To zahteva še ogromno dela. Ob taki analizi stanja lahko ugotovimo, da so samo v Sloveniji od celotnega območja nekdanje Jugoslavije ustrezno ukrepali za konsolidacijo in zagotovitev zadovoljivega stanja osnovne položajne-astro geodetske mreže. Nedvomno je to zasluga direktorja RGU-ja, Boža Demšarja. OSNOVNA POLOŽAJNA MREŽA SLOVENUE, ODKLONI NAVPIČNICE IN PLOSKEV GEOIDA Pri osnovni položajni mreži - osnovni trigonometrični mreži so izvedena poleg prejšnjih kotnih opazovanj (natančneje: opazovanj smeri) tudi opazovanja dolžin stranic (oddaljenosti) z elektrooptičnimi razdaljemeri. Opazovanja dolžin so natančnejša, izvedena pa so med večjim številom trigonometričnih točk I. reda. Poleg tega so izvedene poskusne numerične obdelave vseh teh meritev na računalniku. Izvedena je bila kontrolna izravnava slovenskega dela osnovne položajne mreže na ploskvi sprejetega Besselovega referenčnega elip~oida (rotacijskega), ki je zaenkrat zelo netočno prostorsko orientiran. Na ta način je dokazano (Jenko), da so vsa opazovanja (kotov in dolžin) na območju Slovenije izvedena z zadovoljivo natančnostjo. Dokazano je tudi, da je možno na osnovi teh opazovanj, seveda s predhodno izračunanimi redukcijami (korekcijami) opazovanj izračunati geodetske koordinate B, L za vse trigonometrične točke, vključene v položajno mrežo najvišjega I. reda z znanimi numeričnimi metodami. To je dejstvo, za kar se moramo zahvaliti prizadevanjem RGU-ja. Vsi omenjeni cilji bodo uresničeni samo, če bodo določeni za točke I. reda položajne mreže dodatni parametri, ki so neizogibni predvsem na hribovitem območju, kot je Slovenija. Gre za parametre, ki morajo povezati geometrični model Zemlje, v katerem geodeti računamo koordinate točk državne mreže - privzeti Geodetski vestnik 35 (1991) 4 elipsoid - s fizikalno realnostjo, oziroma stvarnim stanjem na površini Zemlje, na kateri dejansko izvajamo meritve. A - lilpi@ce@V@ t©©I:@ 'I) - .tore geoldne točke II Hrwbl:@j l:ll - 11- ~!!11111 ~ 11 Hrvatakoj e - - ~idrn@ ~" II SlwM!lji Geodetski fakultet Sveučilišta u Zagrebu Slika 1: Skica stanja mreže Povezujoče količine, o katerih govorimo, lahko imenujemo osnovni fizikalni parametri v geodeziji. To so: • Odklon navpičnice - kot (prostorski) med fizikalno podano smerjo svinčnice oziroma naravne smeri vektorja sile teže ali vertikale in izključno geometrično pogojene smeri normale na referenčni elipsoid, ki je odvisen samo od . dimenzij in nameščanja, lociranja tega elipsoida v telesu Zemlje. o Undulacije (višine) geoida, ki ponazarjajo dviganje in spuščanje nepravilne ploskve geoida glede na veliko bolj umirjeno ploskev elipsoida. o sta dve najbolj pomembni karakteristični količini polja sile teže Zemlje, tretjo pa predstavljajo anomalije polja sile teže. Geoid, kot najpomembnejša nivo-ploskev v polju sile teže Zemlje (gravitacije), ki se nahaja približno na višini Geodetski vestnik 36 (1992) 1 srednjega nivoja morja, ima to lastnost, da je v vsaki točki pravokoten(a) na smer navpičnice, ki se spreminja od točke do točke. Zaradi te lastnosti in dejstva, da nosi ploskev geoida veliko število informacij o razporeditvi in zgradbi mase zemeljske skorje, je jasno, da imajo navedeni osnovni fizikalni parametri v geodeziji velik pomen tudi za druge geo-dejavnosti. Posebno to velja za dejavnosti, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem rudnih bogastev ter dejavnostmi, ki se ukvarjajo z geološko- geofizikalnimi raziskavami rudnih ležišč, posebej ogljikovimi hidrati in zemeljskim plinom. V Sloveniji in Hrvatski so odkrili veliko število rudnih nahajališč na osnovi obdelave gravimetričnih opazovanj in računanja anomalij sile teže. Pri določanju lokacije rudnih najdišč so praviloma uporabili samo eno komponento vektorja sile teže - njegovo velikost (intenziteto). Sigurno bi lahko dosegli več, če bi uporabili tudi spremembe smeri vektorja naravnega polja sile teže v stojiščih na enem območju, ki jih ponazarjajo komponente t 'YJ odklona navpičnice. Komponente odklona navpičnice se najbolj nat~nčno določijo na osnovi astronomskih in geodetskih opazovanj. Zaradi definicije geodezije, ki pravi, da je osnovna naloga geodezije določitev oblike Zemlje in velikosti njenega težnostnega polja in širokega razpona delovanja geodetov, lahko rečemo, da so geodetski strokovnjaki povezovalni člen med inženirsko-tehničnimi, geoznanstvenimi in informacijskimi dejavnostmi (geoinformatika in podobno). N : --~=----. . . !b . . . . . . : a -------------------+-------------------- geoid Slika 2: Ponazoritev odnosa geoida in elipsoida Slika 3: Oblika_geoida _s poudarjenimi neprav1lnostm1 Odklone navpičnice običajno razložimo kot vektorske količine na dve med seboj pravokotni komponenti (nasprotno od anomalij sile teže, ki so skalarji). Omenjeni komponenti sta: ~ - komponenta (projekcija) v ravnini meridiana (sever-jug, N-S) rJ - komponenta (projekcija) v ravnini prvega vertikala (E-W). NUJNOST DOLOČANJA GEOIDNIH TOČK Od vseh možnih postopkov določanja odklona navpičnice in geoidnih undulacij (oziroma anomalij višin pri uporabi kvazigeoida) ima izrazito prednost astrogeodetska metoda. Tu metoda ne zahteva merskih podatkov sosednjih držav, zahteva pa terenska astronomska opazovanja na velikem številu točk. To so občutljiva in težavna nočna opazovanja, ki zahtevajo relativno veliko časa. Druga ugotovitev je, Geodetski vestnik 35 (1991) 4 da so po uspešni uporabi te metode v ZR Nemčiji in Švici metodo zelo uspešno uporabili tudi v Avstriji. Tumkajšni kolegi so izvedli nova astronomska opazovanja v nekaj letih (zaključno do leta 1986) na skoraj šeststo stalnih geodetskih točkah. Opazovanja so izvedli z originalnim tovarniškim kompletom Zeiss Ni-2 astrolaba brez kakršnihkoli razširitev in izboljšav, ob izredno težkih nočnih pogojih in pretežno v goratem svetu. S tem delom so sedaj na svetu prvi v določevanju karakterističnih parametrov polja sile teže, predvsem pa pri določevanju odklona navpičnice in ploskve geoida. Pri delu so uporabili klasični astrogeodetski nivelman in sodobno metodo kolokacije po metodi najmanjših kvadratov. Geodeti v Avstriji so imeli veliko prednost pred nami, saj so imeli astronomske koordinate (A, -;.~).:-~-m:~~ .......... . ::-~~r;;-. p,. pitalt r a. as t avs sf:,:pnc.i.scane/Thor b.Vicethwnhq.rn.bt j-2, 7 t.Carlste/:teiwJhor ,;:bas'Aathha.u.s u.1Jio?thurnb'Jlr-9r dTeutsch :l-laus ,.,. w..1Jas'Teuts: dzthor e. ',.;/JhumbKirc.henS Nr.co ~ ~: o. ->c-Wasserthor f JU;Soc.'Je.su CoUe!]uan .. ,.--,,,_ . _-;J;f~~= . anc1Sc.aner ClostGr .lorW,YL ~'Die'Jranbnh.lJn -Cra.Kau a, ~ ,{;,·,3r;f }'.}~ Slika 1: Janez Vajkard Valvasor: Mala panoramska veduta Ljubljane, iz Topografije Kranjske 1679 Faksimilna izdaja Cankarjeva založba Ljubl;ana avedene projekcijske pomanjkljivosti ne zmanjšujejo siceršnje grafične in dokumentarne vrednosti te vedute. Risarsko-grafično je enakovredna Merianovim, Hufnaglovim in Lessacherjevim vedutam mest tedanje avstrijske monarhije ter risarsko bolj uspela od nasploh okornejših Vischerjevih vedut Vendar nas tu bolj kot merodajna umetnostno-zgodovinska ocena zanimata topografska in predvsem prostorska projekcijska spretnost in kakovost Valvasorjevih vedut. Oporečni sta že pri prvi, mali veduti Ljubljane iz 1679, vendar ti hibi glede na ostale kakovosti vedute avtorju in bakrorezcu še lahko spregledamo. Pri najizrazitejši slikovni prilogi Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz 1689, raztezljivi panoramski veduti mesta Ljubljane, pa je izmaličenost osnovne projekcije mestnega prostora v rahli kavaljerski perspektivi tolikšna, da je tudi spretna, realnemu stanju mestnih značilnih objektov dosledna risba ne more zakriti. Umetnostni zgodovinar dr. Stele (Stele 1928) in zgodovinar dr. Reisp (Reisp 1983) imata o tej veliki veduti Ljubljane le pozitivno mnenje: po Steletovem je ta veduta, ki „nam nudi zmerno nad normalno stališče dvignjen pogled na mes.to najvažnejša slika bredbaročne Ljubljane sploh", po Reispovem pa je „ta podoba Ljubljane zaradi dosežene dokumentaristične vrednosti in skrbne izdelave vse do najmanjših detajlov enkraten slikovni okvir, ki je po kvaliteti enak najboljšim primerkom svojega časa v evropskem merilu. Že s to panoramo Ljubljane se je Valvasor trajno zapisal v zgodovino našega mesta". Ti mnenji ostajata vseskozi neovrgljivi -vendar ne eden ne drugi ne omenjata projekcijske hibe te vedute, ki je opazna vsakomur, ki si jo podrobneje ogleda: je brez prave perspektivične globine, razpotegnjena ter pretirano skrčena tam, kjer bi morala biti najbolj pregledna, ob srednji vitalni mestni osi Poljanska vrata-Stolnica-Magistrat-Mestni trg-Tranča-Stari trg. V primerjavi z malo veduto ima ta manj prečnih planov-profilov, ki pa so skoraj vsi perspektivično nepravilno začrtani v perspektivično zmaličenem umišljenem mestnem tlorisu. Iste nepravilnosti plitve projekcije panoramskih mestnih vedut so pogoste tudi pri drugih vedutistih srednjeevropskega zgodnjebaročnega obdobja, značilna plitva panoramska veduta Meriana pa je nedvomno tisti vzor(ec), ki mu je zvesto sledil tudi Valvasor. a perspektivičnem tlorisu mesta osnovana mestna panoramska podoba v ptičji perspektivi se je v evropski kartografiji in vedutah uveljavila že v zgodnjem 17. stoletju. Vzpodbuda zanjo izhaja iz italijanske renesančne umetnosti, ki je perspektivo prostora dodobra obvladala. Spretni holandski, francoski in nemški vedutisti so jo bolj ali manj uspešno povzeli. Toko tudi Merian, ki je bil Valvasorjev vzornik. Na svojem dvakratnem potovanju po evropskih deželah je imel Valvasor vsekakor dovolj priložnosti spoznati to risarsko metodo vedutistov in si jo vtisniti v spomin. Njegova nedokončana perspektivična veduta Ljubljane iz ptičje perspektive, ki jo Stele datira v bližino leta 1660 in je po njegovem mnenju nenadomestljiv likovni dokument mesta (Stele 1928), je pravzaprav odsev tega vtisa in prizadevanja slediti času in novi maniri upodabljanja mestnih vedut v nazornejši, perspektivični projekciji. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Slika 2: Janez Vajkard Valvasor: Velika veduta Ljubljane Slava vojvodine Kranjske, 1689 Slika 3: Janez Vajkard Valvasor: Nedokončana perspektivična veduta Ljubljane, segment 338: Mestni trg Metropolitanska knjižnjica Zagreb Opozarjam na risbo Mestnega in Starega trga v levem spodnjem delu vedute: sicer perspektivično pravilno narisana pročelja hiš na prigrajski strani obeh trgov uhajajo iz osnovne linije trgov, zgradbe so nagnetene skupaj, tako da je situacija zazidave ob Iranči povsem nejasna - prelepljene korekturne risbe (Reber, grad) so neskladje povečale, tako da vedute v tej perspektivi ni bilo mogoče dokončati. a nazorni, v stavbni substanci dosledni naris mesta z neposredno krajinsko štafažo ptičji perspektivi vedutistu ni zadostovalo le ostro oko, spretna roka in vizirni okvir s četvernim nitnim križem, temveč je moral imeti tudi dober talni načrt mesta. Na najoddaljenejši vidni točki primerno dvignjen (celo 75°) proti vedutistu je omogočal perspektivični naris mesta in značilnih zgradb v njem tako, da je ostal tloris mesta še viden, ulice in trgi v vseh smereh odprti ali vsaj zaznavni, mestne znamenitosti pa dosledno perspektivično izrisane. Izrazit primer pravilne perspektivične mestne vedute kaže primer za Dunaj. ejstvo, da v Valvasorjevem času ljubljanske mestne oblasti niso imele mestnega načrta, je znano. Zadnji mestni tloris pred njim je izdelal fortifikacijski inženir Martin. Stier leta 1654 in je služil obrambni utrditvi Ljubljane ter ni bil dostopen vsakomur. Sprašujemo se, če ga je Valvasor sploh poznal - ali lahko uporabil. Obstaja namreč dejstvo, da Valvasor ni izdelal svojega - novega mestnega tlorisa, ki bi bil lahko prava osnova za perspektivični načrt Ljubljane iz ptičje perspektive. Vse kaže, da se je Valvasor zadovoljil z Merianovimi vzorci vedut mest v ravnini, ne da bi pri perspektivični projekciji Ljubljane dovolj upošteval višinsko razgibanost in prelome mestnega prostora, nepravilno razvrščeni prečni plan-profili v globino vedute pa mu Geodetski vestnik 36 (1992) 1 širinsko skrajšajo prostor za dosleden vris mestnega stavbnega tkiva tako zelo, da mu ob navpični grajski osi, ki je obenem osrednja os perspektive, praktično zmanjka prostora za pravilno projekcijo, vris reprezentančnih mestnih stavb med Škofijo in staro Ilančo tako v vznožju Grajskega hriba kot ob Ljubljanici v celotnem osrednjem segmentu vedute. Ohranjeni Valvasorjev „grafični list 338" je dokaz, da osnovna perspektivična risba posameznih segmentov mesta ni pravilna ali skladna z realnim tlorisom mesta, ki je kulisa Grajskega hriba v liniji stika s stavbnim tkivom mesta med Poljanskimi vrati in Florijansko cerkvijo prekratka, oziroma nepravilno skrčena ter da se detajlirana perspektivična risba niza zgradb na Mestnem trgu ne i;i:teče pravilno. Oba skrajna predela mesta, Poljane in Zabjak, ki oklepata Grajski hrib, sta zaradi prenizke centralne točke prostorske perspektive pretirano razpotegnjena, primestni segment Grajskega hriba pa je preozek, zato je kulisa brez perspektivičnih razsežnosti in skrajšav. Posledica teh nedoslednosti je, da je osrednji del mestnega jedra z Magistratom ostal na ved.uti neizdelan ter risarsko nepopravljiv. Zaradi iste napake sicer perspektivično dobro projicirani predel med Rebrijo in Florijansko ulico (ki ji prav tako manjka prava globinska perspektiva) prisiljeno lebdi na nepravilno narisanem Grajskem hribu, ki je tu vse do grajskega poslopja izbrisan iz risbe, risba gradu pa v prostor Grajskega hriba vlepljena na silo približno tja, kjer bi morala biti vrisana Grajska ploščad. Toko je ta veduta ponesrečena in skvarjena v risbi prav v tistem delu (centru), ki je tujemu gledalcu vedute najpomembnejši, situacija Grajskega hriba v mestu, grad na njem in historično mestno središče z Magistratom pod njim. Ker tega ni bilo mogoče popraviti niti s prelepljanjem novih perspektivično pravilnejših detajlnih risb, je veduta ostala nedokončana" Ponovno je Valvasor ni nikoli narisal. Vsebinsko - kulturno in umetnostnozgodovinsko - je to Valvas01jevo nedokončano perspektivično veduto Ljubljane doslej najbolje opisal (in ocenil) doyen slovenske umetnostne zgodovine dL Stele (Stele 1928). Iz ohranjenih segmentov (LXVII 335 do 340) različnih velikosti je razbrati podobo Ljubljane oziroma njenih karakterističnih objektov in predelov, kakršni so bili v sedemdesetih letih 17. stoletja, v obdobju prvega vala barokizacije Ljubljane, in kakršne je vestni Valvasor dosledno vnesel v risbo svoje vedute. Prav ta Valvasorjeva doslednost v podrobni risbi takratnega stanja in slogovne podobe mestnih cerkva, samostanov, palač in dvorcev, meščanskih hiš, mostov ter mestnega obzidja je neovrgljiva vrednost te vedute. V pravilnost oziroma problematičnost perspektivičnosti ter v projekcijske napake, ki so vzrok, da veduta ni dokončana, Stele ni posegal. Nihče od njegovih geografskih kolegov tudi kasneje ni izrazil pomislekov ali celo kritike vedute tako pomembnega in zaslužnega polihistorja, kar avtor Topografij in nepresegljive Slave vojvodine Kranjske nedvomno je. Vendar čas polagoma izostruje poglede, odkriva dobro in slabo, združuje različnost pogledov in kjer je potrebno, tudi spreminja ocene. Danes si občudovalci Valvasorja z zadostno odgovornostjo dovoljujemo izreči tudi besedo (ki pa ni nujno tudi že kritika) o slabostih, hibah in napakah, ki so se mu ob vsem ogromnem delu primerile, torej tudi o njegovi kartografski in perspektivično-projekcijski nespretnosti. Kljub hibam, ki jih kartograf lahko razbere iz njegovih topografskih (korografskih) kart in vseh treh vedut Ljubljane, ostaja neovrgljivo dejstvo, da mu gre vse priznanje kot prvemu kartografu Kranjske in vedutistu Ljubljane, torej - ponovljeno v Sitarjevem zanosnem slogu: ,,očetu slovenske kartografije" nasploh. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Slika 4: Matthaeus Merian: Dunaj Topographia Austriae 1649 - izrez Primerjava prave ptičje perspektivične vedute z Valvasorjevima vedutama Ljubljane: pri Merianu gre za t,l sttmo ali ptičjo perspektivo, ki dvigne tloris mesta proti gledalcu za okoli 60° ali več: Perspektiva je ostra, vidne so vse mestne ulice. Pri Valvasorjevih vedutah Ljubljane velja, da so izdelane v kavaljerski perspektivi z zelo nizldm obzorjem, tloris mesta je le za malenkost dvignjen proti gledalcu, prečne ulice niso vidne, perspektiva je preplitva. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Viri: Merian, M., Zeiller, TopographiaAustriae, Frankfurt am Main; tudi: Austria picta, Oesterreichische National Bibliothek &Adeva, 1989 Dunaj. Reisp, B., 1989, Dosedanje raziskave o Valvasorju in nekatera odprta vprašanja, Valvasorjev zbornik, Ljubljana. Reisp, 1983, Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Mladinska knjiga Ljubljana. Rojc, 1989, Kartografsko delo Janeza Vajkarda Valvasorja, Valvasorjev zbornik, Referati simpozija v Ljubljani, SAZU, 164-180. Rupel, 1951, 1953, Valvasorjevo berilo, Mladinska knjiga Ljubljana. Sitar, S., 1989, Sto velikih mož, Prešernova družba, Ljubljana. Stele, F., 1928, Valvasorjev krog in njegovo grafično delo, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo (IX), 5-50. Stele, F., 1928, Valvasorjeva Ljubljana, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, 70-98. Vischer, G.M,1672, TopographiaArchiducatus Austriae inferious descriptio, Graz. Opomba avtorja: Prispevek je povzetek dela poglavja Valvasor kot kartograf in vedutist v obsežnejši študiji Pogledi na starejšo slovensko kartografijo, ki v ljubljanskih založbah ni . našla pripravljenosti za natis v knjižni obli.rt. Recenzija: Darko Marušič Peter Svetik Geodetski vestnik 36 (1992) 1 AKTUALNOSTI ratek pregled dela Republiške geodetske uprave na temeljnih geodetskih mrežah Republiška geodetska uprava (RGU) je, zavedajoč se nezadostne natančnosti in velikega števila neuporabnih točk temeljne geodetske mreže (položajne, višinske in gravimetrijske) iskala možnosti za obnovo. V letih 1985-1989 je bila izvršena izmera mejnih odsekov nivelmanske mreže - povezava z Avstrijo in zgostitev mreže I. reda na najnujnejših odsekih. Z velikimi prizadevanji je bil za Slovenijo izdelan dokončni izračun za vse točke nivelmana visoke natančnosti v štirih različnih sistemih, izmerjenega v letih 1960-1970. Čeprav je bilo med izmero in izračunom uničenih že 35% točk, je to velik uspeh, posebno še v zadnjem času glede na osamosvojitev Slovenije. Opravljena je bila matematična sanacija položajnih točk višjih redov, fizično je bilo saniranih 16 točk višjih redov, določena nova bazna točka ter v letih 1986-1991 določenih 2 617 novih navezovalnih točk in obnovljenih 938 točk nižjih redov. V povezavi z Geodetsko fakulteto v Zagrebu, Geodetskim zavodom Slovenije in FAGG-jem v Ljubljani je RGU zagotavljal potrebno usposabljanje za merjenja GPS-ja. Z minimalnimi stroški je RGU uspel pridobiti tudi gravimetrične karte Fayeovih anomalij zemeljske težnosti v merilu 1:200 000, nepogrešljivih za vse precizne izračune v temeljni geodetski mreži. Dela so bila opravljena v težkem času za geodetsko službo ob nerazumevanju družbene politike in stroke. Začeta dela je treba nadaljevati, če ne želimo ostati na področju temeljnih geodetskih del bel otok na zemljevidu Evrope. Pri iskanju sodelavcev za obnovo temeljnih mrež se je RGU leta 1988 povezal z Geodetsko fakulteto v Zagrebu, ki je nato v sodelovanju z Geodetskim .zavodom Slovenije določila točke I. reda trigonometrične položajne mreže kot geoidne. Pomen in opis projekta je opisan v člankih, ki jih je za objavo v Geodetskem vestniku priredil sodelavec pri projektu g. Dušan Miškovic. Vodstvo projekta je prevzel prof. dr. Krešimir Colic, predstojnik Zavoda za višjo geodezijo Geodetske fakultete v Zagrebu. Njegovi sodelavci pri projektu so še dr. Bašic, ki je doktoriral pri prof.dr. W. Turgnu v Hannovru ter na tej tematiki opravil tudi postdoktorski študij v ZDA pri prof.dr. Rappu; dr. Petrovič, ki je na tem področju doktoriral pri prof.dr. Moritzu v Gradcu, ki je avtor metode kolokacije po metodi najmanjših kvadratov in dr.Petrovic, ki sodeluje pri raziskavah mednarodnega raziskovalnega tirna na tem področju v Gradcu. Ob objavi članka je priložnost, da vas seznanimo še z visokim priznanjem, ki ga je prejel prof.dr. Krešimir Čolic. To je spominska medalja J.J. BAEYER, ki mu jo je podelil Centralni inštitut za fiziko Zemlje v Potsdamu za njegovo mednarodno priznano raziskoval~o delo n·a področju matematično-fizikalne geodezije in geofizike. čestitamo prof. dr. Colicu z željo, da bomo še naprej uspešno sodelovali. Božo Demšar Prispelo za objavo: 20.3.1992 Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Možnosti uporabe GPS-ja v Sloveniji 1. UVOD Letos mineva že eno desetletje, odkar se je GPS tehnika začela uporabljati v geodetskih nalogah. Pionirji na tem področju so seveda Američani in Kanadčani. Kmalu so jim sledili Nemci in ostale razvite dežele Evrope. žal smo pri nas tudi na tem področju zaostali. Razvoju sistema, njegovim lastnostim in uporabi v geodeziji sledimo že več let s prebiranjem tuje literature, z udeležbo na mednarodnih posvetovanjih in z osebnimi stiki z geodeti onstran naših meja. Spomladi leta 1991 se je Katedra za geodezijo pri FAGG-ju z nakupom dveh sprejemnikov tudi praktično začela ukvarjati z GPS meritvami. 2. PRVE GPS MERITVE V SLOVENUI Lani smo opravili meritve v mikromreži Dobravica, navezovalni mreži Rovte in se udeležili dveh mednarodnih GPS izmer: GPS Prečnica Alp in Tyrgeonet. 2.1. Mreža Dobravka 1ri mikromreže na območju Ljubljane so bile zasnovane za spremljanje tektonskih premikov. Poleg južne mreže Dobravica sta projektirani in stabilizirani še osrednja mreža Ljubljana in severna mreža Gameljne. Lani so bile, po programu spremljanja premikov, opravljene meritve (na klasičen način) v mrežah Dobravica in Gameljne. Zato smo se odločili, da istočasno opravimo tudi GPS opazovanja. žal smo le-ta opravili samo v severni mreži, saj so točke v mreži Gameljne postavljene na mestih (v samem gozdu oz. v neposredni bližini), ki nikakor ne ustrezajo zahtevam za stabilizacijo GPS točk. 1renutno je sistem satelitov še nepopoln (lani je bil v sistem vključen samo en nov satelit), tako da je sedaj uporabnih 16 satelitov, kar omogoča pet do šest ur opazovanj na dan s štirimi oziroma največ petimi sateliti. Sateliti pokrivajo celi horizont, tako da vsaka večja ovira v bližini točke zmanjšuje število vidnih satelitov in s tem kvaliteto opazovanja, včasih pa ga povsem onemogoča. Mreža je bila klasično izmerjena z elektronskim teodolitom Kern E2 in razdaljemerom Kern Mekometer ME 5000 z najvišjo možno natančnostjo; srednji pogrešek smeri merjenj v šestih girusih je Mu = ± o,4°' in srednji pogrešek dolžin, merjenih tja in nazaj Md = ± 0,4 mm. Z izravnavo dobimo položajne pogreške točk med ± 0,6 mm in ± 1 mm. GPS rezultati seveda niso tako natančni. Pogreški tridimenzionalnega določanja točk so v vseh smereh ± 5,1 mm. Pri tem moramo upoštevati, da je mreža relativno majhna, s povprečno dolžino stranic do 1,5 km. Absolutna natančnost GPS meritev je enaka na razdaljah 30 km, kar pa pomeni precej višjo relativno natančnost. GPS meritve se glede na to ponujajo kot edina možnost spremljanja tektonskih premikov na širšem območju Slovenije, ki velja za dokaj potresno območje. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 2.2. Mreži GPS prečnica Alp in lyrgeonet GPS prečnica in 'Iyrgeonet sta mednarodna geološko-geodetska projekta, namenjena merjenju in raziskavam v različnih deformacijskih modelih skozi daljše časovno obdobje na seizmično aktivnem območju Alp in Apeninskega polotoka ter Tirenskega morja. Projekt GPS prečnica Alp je del tudi že začetih globalnih raziskav, namenjenih vzpostavitvi terestričnega, referenčnega koordinatnega sistema in ugotovitvi parametrov rotacije Zemlje. Obe mreži vsebujeta tudi točke, katerih položaj je zelo natančno znan v svetovnem geocentričnem sistemu WGS 84 (določene s pomočjo VLBI in SLR). Znanstveniki pričakujejo, da bodo vse točke v mrežah določene z milimetrsko relativno natančnostjo, kar pomeni absolutno geocentrično natančnost od 1 do2m. Katedra za geodezijo FAGG se je vključila v oba projekta v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije ter postavila štiri točke v osrednjem delu Slovenije kot del Alpske prečnice in uporabila že obstoječo točko na stavbi FAGG v mreži 'Iyrgeonet. Na ta način smo dobili možnost, da bodo naša opazovanja obdelana skupaj z ostalimi, kar omogoča pridobitev zelo natančnih absolutnih koordinat naših točk. Tu točke lahko uporabimo kot izhodišče za nadaljnje GPS meritve v Sloveniji oz. kot osnovo za novi globalni geocentrični koordinatni sistem. 2.3. Navezovalna mreža Rovte Kot je že znano je „Osnovni namen mreže navezovalnih točk ta, da bo mogoče na območjih, kjer bo ta mreža določena, neposredno z razdaljemerom krajšega dosega za vsako točko terena določiti Gauss-Kruegerjeve koordinate" (Černe 1987). V projektu Rovte se nam je ponudila možnost, da prvič izmerimo navezovalno mrežo na dva načina: klasično in s pomočjo GPS-ja. GPS meritve so bile opravljene novembra lani (klasične meritve je v istem času opravil Geodetski zavod Slovenije), obdelava podatkov in raziskave pa bodo zaključene letos februarja. Kot prve predhodne rezultate naj omenim, da je predvideno natančnost navezovalnih mrež ± 6 cm položajno in ± 10 cm po višini možno doseči z dvajsetminutnimi GPS opazovanji. GPS tehnika z uporabo samo dveh sprejemnikov in problemom manjšega števila satelitov pa za sedaj še ne ogroža učinkovitosti klasičnih meritev. Povečanje operativnosti sistema in uporaba večjega števila sprejemnikov pa bo prednost klasičnih metod v popolnosti izničila oz. prekosila. 3. UPORABA GPS-ja V GEODEZUI Izhajajoč iz kratko prikazanih meritev je možno sklepati, da je GPS v Sloveniji v prvi fazi uporaben predvsem pri sanaciji državne mreže trigonometričnih točk ter vzpostavitvi navezavovalnih in kontrolnih mrež. Sanacija državne mreže bi poleg posodobitve in obnove zemljiškega katastra morala predstavljati eno od osrednjih nalog slovenske geodezije. Prostorsko povezovanje podatkov zemljiškega katastra s podatki nastajajočih prostorskih informacijskih sistemov je možno samo prek koordinat skupnih točk. Metodologija ustvarajanja GIS-ov in LIS-ov bi morala biti usmerjena k enotni, natančni geodetski mreži, na kateri so zasnovani geografski podatki. ,,Povezovanje zemljiškega katastra z ostalimi prostorskimi evidencami je možno opraviti na osnovi GK sistema, ki je uradno predpisan v geodetski službi" (Novšak et al. 1991). Iz dosedanjih raziskav je znano, da so bile naše položajne in Geodetski vestnik 36 (1992) 1 /' višinske mreže ustvarjene v klasičnem obciobju na pomanjkljivih osnovah in slabo ustrezajo zahtevam, še slabše pa standardom bližnje bodočnosti (Jenko 1987). Uskladitev natančnosti naših mrež (temeljnih mrež višjih redov ter navezovalnih) kot osnove oz. ogrodja za navezavo izmere je možno ustvariti samo s pomočjo GPS-ja. S tem bi rešili problem enotnih koordinat kot tudi uskladitev podatkov, izhajajočih iz različnih virov. čeprav so GPS točke določene v svetovnem geocentričnem koordinatnem sistemu WGS 84, je njihova transformacija v katerikoli drug koordinatni sistem, npr. GK, povsem enostavna. Uporaba GPS-ja v zemljiškem katastru zaenkrat še ni smiselna, verjetno pa bo nenadomestljiva v izmeri točk v hribovitih, alpskih nasploh, težje dostopnih območjih. Vsako mrežo za potrebe inženirske geodezije lahko določimo s pomočjo GPS-ja, kar je posebno primerno na velikih gradbiščih, kjer mehanizacija in drugi objekti ovirajo medsebojno vidnost točk. Na ta način določena osnovna mreža je odlična osnova za nadaljnje določanje novih točk s klasičnimi metodami. S tem dosežemo, da so vse točke vezane na isti sistem. Kasnejše meritve na takšnih objektih za potrebe spremljanja obnašanja objekta oz. ustvarjanja informacijskega sistema o objektu omogočajo hkratno navezavo na sistem koordinat GPS-ja. Vse svoje prednosti pa bo sistem pokazal, ko bo popoln (predvidoma čez dve leti). Istočasni razvoj računalniške in elektronske tehnologije pa bo omogočil izdelavo majhnih, natančnih in relativno poceni sprejemnikov. Upajmo, da se bomo do tedaj tudi mi bolj množično vključili v to novo geodetsko tehniko. Viri: Bilc, A., 1990, Uporaba GPS pri geodetskih meritvah, Referat s predstavitve GPS sistema ,,Ashtech ': FAGG, Ljubljana. . Černe, F., 1987, Navezovalne mreže v SR Sloveniji - razvoj in problematika, Zbornik del s posvetovanja: Osnovni geodetski radovi i oprema za njihovo izvodenje, Struga, 487-495. Henderson, E.T., 1988, Use of GPS derived coordinates in GJS environment, Journal of Surveying Engineering (114), štev. 4, 202-208. Jenko, M, 1987, Razvojna pot in aktualni problemi naših temeljnih geodetskih mrež, Geodetski vestnik (31), štev. 4, 315-319. Novšak, R. et a4 1991, Zemljiški kataster v celovitem, medsebojno povezanem sistemu informacij v sodobni državni upravi Slovenije, Geodetski vestnik (35), štev. 3, 220-234. mag. Miran Kuhar Prispelo za objavo: 5.2.1992 Digitalizacija ~emljiškokatastrskih načrtov Digitalizacija zemljiškokatastrskih načrtov (ZKN) in topografskih načrtov (TN) standardnih meril Republiške geodetske uprave (RGU) ter vzpostavitev ustreznih digitalnih baz za podporo informacijskemu sistemu prostora je postala atraktivna vsebina raziskav in ponudb v geodetski stroki in negeodetskih, večinoma računalniških podjetjih. Ponudba je široka in različna v vseh pogledih, tržno vsiljiva in pri geodetski Geodetski vestnik 36 (1992) 1 službi, ki strokovno in organizacijsko na novo tehnologijo še ni povsem pripravljena, tudi uspešna. Rezultati izvedenih digitalizacij ZKN-jev in TN-jev v Sloveniji niso znani. Ni znano število posameznih izvedb oziroma so informacije neuradne in pomanjkljive, toda kažejo na številne izvedbe in naročila. Po odgovorih posameznih naročnikov sklepamo, da z vsebinskimi rešitvami ali o standardih izvedb naročniki niso seznanjeni in jih ne zahtevajo. Pri naročnikih dosedaj še tudi nismo dobili odgovora ali imajo rešeno vzdrževanje podatkovnih baz. Dosedanja strokovna neperspektivnost zemljiškega katastra (ZK.at) je vzrok za pomanjkljivo znanje, nepoznavanje tehnologije izdelave in postopkov vzdrževanja grafičnih ZKN-jev oziroma ZK.at-ov. Zato ni presenečenje nekritičnost uporabnikov do izdelkov in obratno, tudi nepripravljenost izvajalcev pridobiti potrebno znanje o ZKat-u, ki ga avtoritativno obravnavajo z znanjem računalništva. O problematiki uporabe ZKN-ja v povezavi s topografskimi kartami in TN-jem, predvsem v urbanističnem načrtovanju, je bilo v preteklih letih objavljenih več člankov. Problematika je bila obravnavana na seminarjih in posvetih, večina gradiv pa je bilo pripravljenih v okviru aktivnosti RGU-ja. Vpraksi ni opaziti uspeha. Razlogov je več, ker pa sta si v osnovi problematiki zelo blizu, ju je treba omeniti. Glede na nepoznavanje in pogosto zanikanje dejstev v geodetski javnosti ni odveč ponoviti, da se je RGU že leta 1986 z nalogo Tohnične osnove za obnovo ZKN v Srednjeročnem programu geodetskih del 1986-1990 odločil za digitalizacijo ZKN-ja. Osnova koncepta naloge je bila modernizirati sedanje delo občinskih geodetskih uprav, vzdrževanje ZKN-ja in poslovanje uprav. Osnova naloge je bila dodatno izdelava ZKN v digitalni obliki in v enotnem koordinatnem sistemu za Slovenijo, ki naj bo osnova za vzpostavitev informacijskega sistema prostora. Pri tem,se je sklicevalo na to, da lahko le ZKat ter grafika s podatkovno bazo, ki jo sistematično vzdržuje organizirana geodetska služba, pokriva območje Slovenije. V času vse večje krize geodetske službe in stroke, ki je bila preveč navezana na službo, smo iskali novo funkcijo ZKat-a, ki bi bila vsebinsko zanimiva za širšo uporabo in hkrati dovolj atraktivna tudi za politike, ki odločajo o proračunu. Večji proračun naj bi omogočil, čeprav v senci informacijskih sistemov, tudi izvajanje potrebnih geodetskih del in nujen razvoj službe. V ta program smo šli z zavestjo, zaradi kritičnosti časa, brez izdelane tehnologije, toda v dogovoru z geodetskimi organizacijami in raziskovalci za podporo za čimprejšnjo uresničljivost naloge. Nepričakovano nasprotovanje nalogi s tezo, da je edino pravilna obnova ZKN-ja le nova izmera in podobno, ki sta ga doživela naloga in RGU ter prezaposlenost so vzrok za premajhno publiciranje problematike. Ob spremljanju dogajanja na tem področju zadnje leto, ob zanikanju osnovne funkcije in pravil ZKat-a in očitkov blokiranja zaradi vsebinskih pripomb na obravnavah pri sodelovanju razpisa kompjuterizacije geodetskih evidenc, ki pa jih delo in čas vse bolj potrjujeta, je treba obnoviti vsaj nekatera preprosta dejstva, za katera smo bili v zmoti, da so splošno znana in nesporna. Strokovni cilj digitalne oblike ZKN-ja je (bil) posodobiti vzdrževanje ZKN-ja in poslovanje uprave, torej ohraniti najmanj sedanjo kvaliteto oziroma natančnost, vključno s kontinuiteto vzdrževanja ob racionalizaciji poslovanja ter z zagotovitvijo enotnega koordinatnega sistema za Slovenijo vključiti Geodetski vestnik 36 (1992) l ZKat v informacijski sistem prostora za Slovenijo. Da dosežemo oba cilja, je treba analizirati tehnologijo izdelave in postopkov vzdrževanja obstoječega grafičnega ZKat-a, analizirati natančnost ter dobljene parametre obravnavati funkcionalno in glede na možnosti, ki jih ponuja računalniška tehnologija. ZKat je bil izdelan za pravičnejše obdavčenje, sorazmerno površini in vrednosti zemljišča (katastrski dohodek na m2) in je kasneje z vzpostavitvijo zemljiške knjige dobil funkcijo (tehnične) osnove za vpis lastništva v zemljiško knjigo in v mejah natančnosti načrtov tudi zaščito lege lastniške meje. Izmera zemljišč je bila za Slovenijo izvršena z mersko mizo grafično v letih 1808 do 1828, reambulacija te izmere pa po letu 1864. Osnova izmere je bila izračunana triangulacija za Slovenijo v treh nepovezanih sistemih z dolžino stranic pribi. 5 km. Tu je bila zgoščena grafično v okviru trikotnikov izračunanih točk v mrežo točk s stranicami pribi. 2 km. Na vsak list detajla izmere (merska miza) so prišle (oziroma so bile nanešene) tri trigonometrične točke, med katerimi so bile za detajlno izmero zgoščene točke v mrežo stojišč s stranicami pribi. 400 m. List detajla je bil razdeljen na območja po naravnih mejah (vodotoki, ceste), ki so označene v originalnih indikacijskih skicah. Po izmeri meja območij se je vršila izmera detajla v vsakem območju posebej. Lega objektov, stavb je bila določena z eno točko, zato je orientacija stavb slaba. Lege mejnih točk so bile določene s preseki linij vizur na mejne točke z dveh stojišč, torej z grafično natančnostjo merila. Neusklajenost detajla ugotovimo na mejah območij detajlne izmere in na robovih listov, ki so pogosto neravni zaradi izravnavanja nesoglasij skupnih triangulacijskih in veznih točk sosednjih listov, zaradi česar so tudi palčne razdelbe na robovih listov neenake. Na osnovi navedenega lahko zaključimo, da je absolutna točnost ZKN grafične izmere dejansko majhna, toda boljša, kot jo navajajo znane analize, ki obravnavajo točnost lege posameznih identičnih točk v grafičnih načrtih glede na lego točk v načrtih v predpisani G.K. projekciji. Pri tem je identičnost točk vprašljiva brez upoštevanja različnosti projekcij, ki za območje lista zagotovo ni zanemarljiva. Pri tem tudi ni bila dovolj upoštevana sprememba meja v naravi zaradi obdelave in drugih vzrokov ter zaradi časovno odmaknjene izmere (160 do 130 let) pri izbiri identičnih točk, ki so edina opora za primerjavo. Način in tehnologija izmere dajeta dobro relativno natančnost oblike in površin parcele v posameznem območju detajlne izmere in predvsem za območja kmetijskih obdelovalnih površin. Praksa in redke lokalne analize natančnosti grafičnih načrtov to ugotovitev potrjujejo. Tuj ugotovitvi je prilagojeno tudi vzdrževanje ZKN-ja, ki predpisuje vnos nove meje le v okviru obravnavane parcele (papirčkova metoda in za dolžinske objekte vnos po posameznih odsekih). Z upoštevanjem istega principa je zagotovljena tudi natančnost obnove meje na osnovi zarisa meje v ZKN. Tuhnologijo izdelave grafičnih ZKN-jev je treba upoštevati tudi pri odpravi deformacije listov po digitalizaciji. Na tej osnovi lahko sloni odprava deformacije listov le na vogalih okvirja listov in na s koordinatami nanešenih trigonometričnih točkah, ki so bile osnova za izmero. Koordinate so znane, težave so le z ugotovitvijo lokacije teh točk v načrtih, če po prenovitvi (reambulaciji) načrtov niso bile vnešene. Glede na že navedeno je tudi palčna razdelba na robovih listov le pogojno uporabna. V praksi upoštevamo navedeno tudi tako, da uporabimo za vnos nove meje le detajl obravnavane parcele in najbližje ugotovljene identične točke. Za vnos ne uporabljamo orientacije stavb, izbiramo meje, za katere sodimo, Geodetski vestnik 36 (1992) 1 da so glede na obdelavo in druge naravne značilnosti obstojnejše, ter ponovno kontroliramo vnos vseh kasneje vnešenih meja. žal je tako, da sta natančnost in zanesljivost ZKN grafične izmere problematična zaradi kasnejšega nestrokovnega vzdrževanja. Za ZKN grafične izmere lahko torej ugotovimo dobro relativno natančnost oblike in površine parcel, tako da so ti načrti povsem zadovoljili namen izdelave. Postopkovno in tehnično sistemsko in normativno enotno izdelani načrti in urejeno vzdrževanje sprememb, za katere je zadolžena organizirana služba, daje ZKat-u in podatkom uradno verodostojnost in uporabo, katere pomena pri presoji rešitev ne smemo zanemariti ali celo ne upoštevati. Za dober rezultat transformacije ZKN-jev pa je potrebna absolutna točnost lege posameznih identičnih točk. Za upravno evidenčno funkcijo ZKat-a je torej treba ohraniti notranje relativne odnose detajla in sedanje površine parcel ali drugače rečeno, original. Tudi vzdrževanje sprememb v detajlu, površin parcel, izvedba sprememb drugih podatkov in poslovanje se brez večjih težav in celo racionalneje organizirajo z uporabo digitalne baze podatkov. Nedvomno je možno tudi z digitalno tehnologijo obdržati dosedanje funkcije ZKat-a, jih izboljšati in razširiti. Vključitev ZKat-a v informacijski sistem prostora za Slovenijo pa zahteva (če želimo omogočiti povezovanje z drugimi evidencami) enoten koordinatni sistem za Slovenijo in za vse uporabnike. Ker so za Slovenijo ZKN-ji izdelani v treh matematično nepovezanih sistemih z otoki naselij v G.K. koordinatnem sistemu, je transformacija treh sistemov v enega brez deformacij vsebine detajla neizvedljiva. S transformacijo ZKN-ja v G.K. koordinatni sistem izgubimo originalnost (izvornost) načrtov in uradni značaj podatkov in evidence. Tohnično gledano je uporaba ZKN-ja v enotnem G.K. koordinatnem sistemu za celo območje Slovenije izredno vabljiva. Pri izvedbi transformacije grafičnih ZKN-jev v G.K. sistem popravljajo izvajalci „napake" grafične izmere na robovih listov in druga neskladja v vsebini, kot jih imenujejo ter od upravne službe agresivno zahtevajo tudi popravo površin parcel na „pravilno" izračunane površine iz novih podatkov po transformaciji. Toko popravljene ZKN-je naj bi nato pogumno, kot to celo objavljajo, z Zakonom proglasili za uradno zemljiškokatastrsko evidenco. če bo taka odločitev sprejeta, kar je glede na potek razprav celo verjetno, bodo ZKN-ji degradirani v pregledne načrte s sicer nazivnim povprečnim merilom, dejansko pa zaradi nekontroliranih deformacij in zaradi transformacije metrično popolnoma neuporabni ter podatkovno na ravni informacije. Natančnost digitalizirarnih grafičnih ZKN-jev, transformiranih v G.K. sistem z uskladitvijo nesoglasij na robovih listov in uskladitvijo drugih nesoglasij, povsem ustreza grafični osnovi za vzpostavitev informacijskega sistema prostora. Za zadovoljitev obeh ciljev, modernizirano vzdrževanje ZKN-jev in vzpostavitev informacijskega sistema za prostor je dana predlagana rešitev v poročilu skupine RGU za standardizacijo ZKat-a (Novšak et al. 1991). Prednost predlagane rešitve je ohranitev izvornosti oblike in površine parcel na evidenčni ravni in v celoti ohranitev dosedanje uradne funkcije, ker omogoča vzdrževanje originalih podatkov po predpisani tehnologiji in upravnem postopku. Z ustreznim tehničnim standardiziranim izhodom omogoča ta rešitev v vsakem trenutku prehod iz lokalnega Geodetski vestnik 36 (1992) 1 sistema v enotno formirano digitalno bazo informacijskega sistema. Naslednja prednost je omogočen postopen prehod v standardiziran G.K. koordinatni sistem z vključevanjem vseh izmer in z vsako novo izmerjeno točko kot osnovo za izvedbo transformacije. Zato je rezultat transformacije vse skladnejši in ko je neizmerjen detajl sorazmerno redek, se lahko odloči za dokončno vljučitev območja v G.K. sistem z novo izmero za še neizmerjeno območje. Pred definiranjem navedene rešitve je bila v obravnavi tudi enostavnejša rešitev. Tu rešitev predvideva transformacijo ZKN-ja v G.K. sistem na osnovi danih identičnih točk in enako postopen prehod v G.K. sistem za celoten list oz. območje ali katastrsko občino. Digitalna baza točk v G.K. sistemu s pravimi in transformiranimi grafičnimi koordinatami naj bi se uporabljala tudi za vzdrževanje. Površine parcel naj bi ostale dosedanje ter se spremenijo le po predpisanem postopku na osnovi izmere. Grafične transformirane točke naj bi se od pravih ločile tudi vidno v izrisu načrta. Uradnost ZKN-jev je torej ohranjena za vsebino načrta s pravimi G.K. koordinatami s pravilno obliko in površino parcel, izračunano na osnovi izmere. Izvornost podatkov zadržijo tudi površine grafično transformiranih parcel. V primeru zahtev za obnovo meja, kjer še niso na razpolago podatki izmere, bi se pri tej rešitvi morali uporabiti podatki originalnih grafičnih ZKN-jev. Tu rešitev je kompromis, ki v celoti zadovolji informacijsko raven uporabe in le delno ohrani uradnost podatkov in šele sčasoma ter postopno zadovolji zahtevano uradno evidenčno raven uporabe. Zato je s stališča geodetske službe veliko manj ustrezna od predlagane. TI-etja rešitev, s prvima dvema konfrontiranima rešitvama, predlaga enkratno transformacijo grafičnih ZKN-jev na osnovi le nekaj izbranih identičnih točk za določeno območje ali posamezno katastrsko občino. Poleg za drugo rešitev opisanih posledic nastopi v tem primeru tudi problem vnosa novo izmerjenih točk oziroma parcel. To pa vodi, zaradi z vnosi vse bolj neusklajenega stanja lokalnega grafičnega detajla, celo do primerov, ko bi bili neizvedljivi. Zaradi deformacije s transformacijo dobljenega detajla bodo uničeni medsebojni odnosi, oblika in površina parcel pa bo nesistematično spremenjena. Tudi geodet v upravni službi, ki je sicer v osnovi tehnik, razume, da ima računalniška tehnologija svoja pravila. Razumljivo mora biti tudi, da je računalniška tehnologija v očeh stroke (geodetske službe) le orodje, ki omogoča hitrejše, boljše in racionalnejše poslovanje oz. delo. Zato pričakujemo, da bodo računalniške rešitve izdelane v skladu z osnovnimi zakonitostmi informatike. To pomeni, da so računalniške rešitve podrejene vsebinskim zahtevam in ne smejo spreminjati originalnih informacij, nastalih po predpisanih postopkih ter ne smejo ovirati izvajanja postopkov, ki izhajajo iz zahtev in sistema družbe. V informatiki je običajno, da se postavijo najprej metodološko-vsebinske definicije sistema in na tej osnovi izdelajo računalniške rešitve. µikakor pa ne obratno. Zelo kratkoročno bi bilo odločanje v prid „lepši" računalniški izvedbi, temu podrediti projekt in ga zato vsebinsko ohromiti. K<1t že rečeno, imamo možnost izbrati katerokoli rešitev, navedene ali morda neko četrto, toda sklicevanje na pogum in podobno je neresno. Kakorkoli se bomo odločili, naj bo odločitev pretehtana in strokovno odgovorna. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Viri: Čuček, l., Črnivec, M, 1977, Transformacije načrtov zemljiškega katastra 1:2880 v načrte nove izmere, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana. Jnštrukcija za izmero zemljiškega katastra z mersko mizo, 1907. Novšak, R. et al, 1991, Zemljiški kataster v celovitem, medsebojno povezanem sistemu informacij v sodobni državni upravi Slovenije, Geodetski vestnik (35), štev. 3, 220-234. Božo Demšar Prispelo za objavo: 27.2.1992 SSOl - Računalniško podprti • • sp1sovn1 seznam Na Geodetski upravi občin Maribor, Pesnica, Ruše in Lenart smo leta 1990 skupaj z Zavodom za informatiko Maribor razvili aplikacijo SS01 (spisovni seznam 1). Namenjena je interaktivnemu knjiženju in zasledovanju vlog za izvedbo sprememb v izvornih podatkih zemljiškokatastrskega operata (klasifikacijsko področje 453). Rešitev se že dve leti uporablja na Geodetski upravi Maribor. Ideja za izdelavo je nastala z željo, da se vzpostavi čim smotrnejše sprejemanje, zasledovanje, nadzor, statistične obdelave ter upravno tehnično poročanje o zadevah, povezanih z zemljiškokatastrskimi pravili. Zadnja smo v grobem členili na: sprejem vloge, izvedbo terenske izmere, obdelavo podatkov terenske izmere, potrditev pravilnosti postopka, izpeljavo v operatu. Z SS0l podpiramo sprejem vloge ter zasledujemo njeno pravno uveljavitev. Najzahtevnejše je bilo opredeljevanje vsebine v zvezi s sprejemom vloge. V tem smislu smo razvili tri lastne sisteme šifriranja, in ~icer: o šifrant vrste del: vsebuje 20 šifriranih standardnih opravil s področja tehničnih sprememb v zemljiškem katastru o šifrant načina rešitve vloge: vsebuje 26 šifriranih načinov pravne uveljavitve, t.j. rešitve vloge o šifrant načina rešitve pritožbe: vsebuje 4 šifrirane načine rešitve pritožb. Večina opravil poteka na „ekranu" SSE002, ki je razdeljen v tri vsebinske celote. o Prvi del vsebuje obvezne podatke o vlogi. Thko ob sprejemu vloge sistem določi številko vloge, dopiše se datum sprejema, zunanjo številko ter podatke o naročniku (priimek, ime, EMŠO, naslov) in vlogi (občina, katastrska občina, vrsta dela, rešitev, takse in morebitne pritožbe). Thko opremljena vloga se takoj izpiše, stranka jo tudi podpiše. Vsi navedeni podatki, razen o rešitvi in pritožbi, so trajno povezani z določeno vlogo. o Drugi del ekranskega prikaza vloge je namenjen spremljanju vloge. V ta namen smo predvideli osem opravil, kamor elaborat z vlogo med reševanjem tudi potuje. Thko zaenkrat imensko in datumsko beležimo izvajalce naslednjih opravil: terensko izmero s pisarniško obdelavo meritve, vris TIN 5, grafične kontrole, numerične kontrole, potrditev pravilnosti postopka, odpravo Geodetski vestnik 36 (1992) l odločbe lastniku in naročniku, odpravo odločbe zemljiški knjigi, izvedbo v zemljiškokatastrskem opera tu. • Zadnji del ekranskega prikaza vloge prikazuje in omogoča prehode v različne načine obdelav, izpisov in iskanj. Pod načini obdelav vloge obravnavamo dodajanje, spreminjanje, brisanje ali listanje (to je dejansko iskanje po notranji ali zunanji številki kot tudi priimku naročnika). Za izpise vlog smo predvideli maske, povezane z vrsto dela. Ob tem je treba za potrebe izpisa prijave ali zahteve obvezno dodati še podatke, ki jih določena vrsta dela tudi zahteva. Iskanje vloge je možno z listanjem, dodatno še po katastrski občini, datumu prejema, vrsti dela, vrsti rešitve, vrsti pritožbe ali priimku izvajalca terenske izmere. SSE002 *** VNOS VLOGE *** , LETO:90 ZAP.ŠTEVILKA: 0008 DATUM PREJEMA: 90.01.06 ŠTGZ:P/8-MD90 NAROČNIK : VLOGA: : PRIIMEK : ŠLAMBERGER POL.OBČINA: 64 MARIBOR IME :ALOJZ KATOBČINA : 0682 ZRKOVCI E.MATŠ. : °VRSTA DELA : 023 SP.V.R-OBJEKT PO URD. NASELJE : ZRKOVCI REŠITEV : 010 VLOGI UGODENO ULICA : ZRKOVCI PRITOŽBA : DNE: mš.šr : 049 DODATEK:01 TAKSAŠrl : 0,00 ŠrJ: 0,00 DATUM IZVAJALEC OPRAVILO DATUM IZVAJALEC OPRAVILO 90.01.06 ŠARIČ TERE,PIS. 90.01.18 GRIL ODLOČ.NAR 90.01.06 VWOD J/RIS TTN/5 90.02.02 GRIL ODLOČ.Z.KN. 90.01.06 ZOREC KONTRGRAF 90.02.02 ŠAFARIČ OD.IZVEDE. 90.01.10 ŠAFARIČ KONTR.NUME 90.01.17 POŽAUKO POTRDITEV OPOMBA: MIŠO ZIM ====> C PF5 PF6 PF9 PFl0 PFll ADOD C SPREM LLJST PRI1 ZAHT. BR.EKR. ISKV. IZB.EKR. VTIPKAJ AKCIJO IN ZAHTEVANE PODATKE, PRITISNI ENTER Vsemu temu smo dodali še nekaj „batch" obdelav. To so zaenkrat v glavnem statistične obdelave na osnovi vsebine vnesenih podatkov, in sicer: • kvartalna statistika: namenjena je poročanju o odločanju na I. stopnji (obrazci za poročanje 1.A, 1.B, 3) • letna statistika: namenjena je upravno tehničnemu poročanju kot tudi zasledovanju dinamike in obsega vlog. V aplikaciji smo predvideli mrežni prikaz toka vloge in obračunavanja storitev, kar pa še ni izdelano. Toko postavljeno podatkovno bazo bi bilo smiselno uporabiti še za izdelavo programov za preglede vplačil, ugotavljanje spoštovanja rokov, uspešnost posameznih izvajalcev ... Zaščita je izvedena z gesli. S prvim ščitimo vnesene podatke, z drugim pa vnos podatkov. Sama podatkovna zaščita se izvaja z dnevnim izpisom vlog ter s tedenskimi tračnimi varovanji. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 SSE006 .. ,. ISKANJE VLOGE ,. .. STR.5 LETO:90 IZVAJALEC TEREN: VISOČNIK TŠ ZAPŠ DAT.TEREN KO PRIIMEK IME ZAD.DAT: ZAD.IZV. VRD REŠ 1 1876 25.10.90 0681 KUJAVEC FRANC • 11.01.91 ŠAFARIČ 022 010 2 1893 24.10.90 0677 BOŽIČ PETER 25.01.91 ŠAFARIČ 022 010 3 1895 22.10.90 0681 GERŠAK JOŽE 11.01.91 ŠAFARIČ 022 010 4 1897 22.10.90 0656 VUDLER NADA 18.12.90 ŠAFARIČ 022 010 5 1977 13.11.90 0678 BR.f,ZNIK ERIKA 05.01.91 ŠAFARIČ 023 010 6 1979 11.02.91 0622 DOBAJ IVAN 21.03.91 ŠAFARIČ 020 010 7 1980 21.11.90 0647 DERKO FRANC 20.03.91 ŠAFARIČ 022 010 8 1981 13.11.90 0721 PERNAT TEREZIJA 05.01.91 ŠAFARIČ 022 010 9 1983 03.12.90 0679 ČERNEJ MIHAEL 19.02.91 ŠAFARIČ 022 fJlO 10 2017 13.03.91 0520 KETIŠ MARIJA 02.08.91 ŠAFARIČ 022 010 11 2032 10.11.90 0680 JELEN EDI 15.12.90 ŠAFARIČ 022 010 12 2034 21.11.90 0614 SIMERL SMILJAN 17.12.90 ŠAFARIČ 020 010 13 2186 11.10.90 0608 KOREN SW[JSLAl/,4. 25.01.91 ŠAFARIČ 022 010 14 2224 18.02.91 0577 PAJNIK OLGA 04.03.91 ŠAFARIČ 020 010 ZIM ===> PF7 PF8 PF9 PF12 AKCIJA LJST.NAZ. LIST.NAPR. PRVA S. ZADNJA S. *** PRITISNI ENTER ZA KONEC LISTANJA "'** Podobno rešitev kot v SS01 je možno uporabiti še v druge namene. Na Geodetski upravi Maribor smo jo uporabili še v aplikaciji SS21. Uporablja se za tekoče nastavljanje povezovalne evidenčne baze med hišnimi in parcelnimi številkami kakor tudi za izpis potrdil iz te evidence. Iztok Požauko Prispelo za objavo: 31.1.1992 Odprta vprašanja ob vzpostavitvi katastra zgradb Gradivo za pripravo predloga Zakona o geodetski službi in dva članka, objavljena v Geodetskem vestniku v letih 1990-1991, so v definiciji zajeli namen, osnovno vsebino in idejno rešitev vzpostavitve in vzdrževanja katastra zgradb, k?likor je bilo nujno potrebno za pripravo določil zakona. V člankih so že izpostavljena nekatera vprašanja in dileme ter opozarjanja na nujnost sodelovanja z drugimi strokami. V tem času smo spoznali stanje in koncept katastra zgradb v Italiji, kar je potrdilo pravilnost našega koncepta; drugega uporabnega gradiva ni bilo. Strokovno zanimiva tema ni vzbudila zanimanja, čeprav obeta v kratkem času geodetom novo delovno področje in zaposlitev. Večina je v razpravah izražala dvom v realnost izvedbe in celo potrebo take evidence. Podoben je bil odziv Skupine za pripravo Zakona o geodetski službi, ki je v Geodetski vestnik 36 (1992) l pripombah na kataster zgradb imela le pomisleke. Vendar avtor teh pripomb pol leta kasneje v Geodetskem vestniku že piše o katastru stavb (torej o vsebini tako imenovane enotne evidence nepremičnin bivše Jugoslavije) in delno poyzema objavljene usmeritve. Strokovnjaki negeodeti pa vzpostavitev katastra zgradb ves čas (po letu 1988) podpirajo. Vse aktivnosti Republiške geodetske uprave (RGU) so bile v drugi polovici leta 1991 le priprava in izvedba razpisa o računalniškem vodenju geodetskih evidenc, zato je bilo prekinjeno tudi delo na vsebini katastra zgradb. Za to področje so bile 11. decembra 1991 sklenjene pogodbe Priprava metodološko-tehničnih rešitev za vzpostavitev digitalne baze katastra zgradb. V dokumentaciji za razpis je bilo uporabljeno navedeno gradivo, kar so izvajalci celo poudarjali. To ne bi bilo pomembno, če ne bi bila ta gradiva, kot tudi gradiva, ki jih je pripravila Skupina RGU-ja za zemljiški kataster, v celoti zavrnjena. Pri delu Komisije za izbiro ponudb na razpis so člani komisije poudarjali pomanjkljivost dokumentacije k razpisu, ki ni definirala namena, vsebine in postopkov vzpostavitve in vzdrževanja evidenc. Le-to so opozarjali v razgovorih tudi ponudniki na razpis in nato pogodbeni izvajalci. Pripombe in dopolnitve v razpravah komisije so bile sprejete opozicionalno in destruktivno, čeprav so bile kasneje v večini upoštevane. želja in ambicija tega članka je, da pravočasno seznani geodetsko strokovno javnost z bistveno problematiko vzpostavitve katastra zgradb, za katerega odgovarja tudi stroka. Še pred objavo razpisa je bilo opozorjeno na prezrto delno dvojnost vzpostavitve bodočega katastra zgradb v projektu 1.4. Model digitalne baze katastra zgradb in projektu 4.1. Priprava metodološko tehničnih rešitev vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze stavb z evidenco hišnih številk (EHIŠ). Pripomba ni bila sprejeta, vendar sta bila projekta nato v pogodbi za računalniško vodenje združena, toda brez konkretnih medsebojnih vsebinskih opredelitev. V tem trenutku se OJ?erativno združujeta oziroma se pri vzpostavitvi katastra zgradb uporablja EHIS in razmišlja o prehodu EHIŠ-a v kataster zgradb. Podobno se razmišlja o registru zgradb. Register zgradb naj bi bil osnova za vzpostavitev katastra zgradb in naj bi imel funkcijo katastra zgradb, to je zaščite lastnine in naj bi bil evidenca (upravnopravna) nepremičnin. Po tej logiki naj bi bil tudi osnova za vpis v zemljiško knjigo. V razpravah lahko ugotovimo, da razpravljalci termina vsebinsko ne razločujejo. Posamezne evidence bi bilo nujno že v pripravi projekta vsebinsko opredeliti, opredeliti postopek vzdrževanja podatkov glede na funkcijo evidence in ugotoviti vse možne ter optimalne povezave v funkciji informacijskega sistema prostora. In končno ali naj bo rezultat razpisa RGU-ja vzpostavitev digitalne baze katastra zgradb (in zemljiškega katastra) v osnovni funkciji katastra zgradb (ki je znana) in s primerno organizacijo podpira funkcijo katastra zgradb v informacijskem sistemu prostora ali bo le izkoristil obstoječe podatkovne baze za vzpostavitev informacijskega sistema v funkciji urejanja prostora. Katastru zgradb je nesporno predvidena osnovna funkcija in sicer tehnična osnova za vpis lastništva v zemljiški knjigi. Ambicija geodetske službe je seveda širša. Toda glede na osnovno funkcijo se bodo podatki v katastru zgradb vzpostavili in vzdrževali v predpisanem upravnem postopku in na osnovi pravnoveljavnih dokumentov. Kataster zgradb oziroma zgradba in deli zgradbe so z Geodetski vestnik 36 (1992) l lego zgradbe na zemljišču in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem vsebinsko in pravno povezani z zemljiškim katastrom. Zgradbe ni mogoče obravnavati ločeno od pripadajoče gradbene parcele (termin v Zakonu o urejanju naselij), ne glede na to ali je zgradba izpod ali iznad zemljišča in dejansko nima funkcionalnega zemljišča v smislu veljavnih predpisov. Lega zgradbe mora biti identificirana v sistemu zemljiškega katastra in v grafiki povezljiva z zemljiškim katastrom. To je pomembno opozoriti zaradi različnih nepovezljivih koordinatnih sistemov zemljiškokatastrskih načrtov v Sloveniji in tudi zato, ker vemo, da je EHIŠ digitaliziran na TIN-5 in TIN-10 s problematično natančnostjo lege stavb. Le-te so bile zadnja leta nesistemsko vzdrževane po metodi tekočega vzdrževanja in te vsebine na načrtih ne razločujemo od ostale, strokovno natančno vnešene vsebine. Katastra zgradb ni mogoče vzpostaviti brez predhodne ureditve postopkov (v predpisih), usklajenih z Zakonom o zemljiški knjigi (predlog zakona je v programu za leto 1992), pri čemer je treba upoštevati, da bo zemljiška knjiga še dolgo vodena ročno. EHIŠ je uradna evidenca podeljevanja hišnih številk s koordinatama hišne številke, odčitane grafično v TIN. EHIŠ s koordinatama oziroma centroidom locira v prostoru stavbe (stanovanjske in poslovne) in podatke, ki jih zbira statistika na stavbo oziroma stanovanje. Zaradi narave teh podatkov jih seveda ni mogoče uporabiti pri vzpostavitvi katastra zgradb. Lahko so pa uporabna informacija za npr. načrtno in hitro vzpostavitev katastra zgradb. Obratno bi bilo nesmotrno, če podatkov bodočega katastra zgradb ne bi uporabili (s podatkom o izvoru?) kot podatke, ki bi zamenjali nezanesljive podatke, pridobljene s popisom v podatkovni bazi informacijskega sistema prostora. Namen vzpostavitve EHIŠ-a in katastra zgradb je različen. Izhajata iz različnih osnov, njuna funkcija je različna, zato bi bilo nesmotrno razmišljati o potrebi oziroma črtanju prvega ali drugega, temveč je treba obe evidenci medsebojno vsebinsko in organizacijsko opredeliti ter pri tem razmišljati tudi o registru zgradb, ki v tem sestavku ni posebej obravnavan. Pri vzpostavitvi katastra zgradb je navzoča tudi problematika zatečenega neurejenega lastniškega stanja in urbanistične dokumentacije na tem področju, ki je sicer ne bo reševala geodezija, je pa ne bo možno spregledati. Ali se teh težav, ki bodo onemogočile vzpostavitev katastra zgradb zavedamo? Ali bo Zakon o zemljiški knjigi sprejet brez vključitve katastra zgradb za vpis lastništva na delih zgradb in zgradbah z opisom dela zgradbe in vpisom solastništva na zgradbi? Resnično težko pa je razumeti predloge, da naj bi bil za vzdrževanje katastra zgradb zadolžen upravni organ za urejanje prostora, ker bo predvsem ta upravni organ uporabnik. Thza ima napačna izhodišča in je bila verjetno postavljena v času operativnega iskanja povezav •~ pri izvedbi kompjuterizacije baz po pogodbi in brez predhodne analize izpostavljenih vsebinskih vprašanj v uvodnem delu članka. Božo Demšar Prispelo za objavo: 17.2.1992 Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Izvedba programa geodetskih del za leto 1991 UVOD Ker za to srednjeročno obdobje ni bil sprejet srednjeročni republiški program geodetskih del, je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na podlagi določil zakonov o temeljni geodetski izmeri in zemljiškem katastru sprejel Odlok o programu geodetskih del, pomembnih za Republiko Slovenijo za leto 1991. Zaradi problemov v zvezi z vsebino programa geodetskih del je bil po usklajevanju z Ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora sprejet odlok na republiškem izvršnem svetu šele v mesecu juniju (Uradni list RS, št. 25/91). Z odlokom so opredeljeni vrsta in obseg posameznih nalog ter potrebna republiška sredstva. Konkretno lokacijo posameznih del pa je v skladu s pooblastilom v odloku določila Republiška geodetska uprava (RGU), in sicer na osnovi predlogov občin oziroma njihovih geodetskih upravnih organov. Glede na dosedanje programe geodetskih del je program geodetskih del za leto 1991 značilen iz dveh razlogov. Prva značilnost je ta, da je dobri 2/3 sredstev predvidenih za modernizacijo - ,,kompjuterizacijo" evidenc geodetske službe. Toko naj bi bile v zvezi s kompjuterizacijo opravljene naslednje naloge: • izdelava metodološko-tehnoloških rešitev vzpostavitve in vzdrževanja informacijskih plasti v treh stopnjah natančnosti in podrobnosti (osnovna, srednja in manjša podrobnost in natančnost); • izdelava metodologije vzdrževanja topografskih in preglednih kart iz satelitskih snemanj digitalnih kart; o izvedba določenih operativnih del, ki bi temeljila na metodološko-tehnoloških rešitvah iz prejšnjih alinej. Toko je bila predvidena vzpostavitev digitalnih zemljiškokatastrskih načrtov (za 5 961 ha iz obstoječih načrtov po postopku skaniranja in vektorizacije ter za 709 ha na podlagi nove izmere); vzpostavitev in vzdrževanje temeljnih topografskih načrtov 1:5,000 in 1:10 000 (izdelava digitalnih rastrskih zapisov obstoječih načrtov za 200 listov, reambulacija digitalnih načrtov za 150 listov, vzpostavitev digitalnega modela terena 1:10 000 za 18 listov Kočevske); izdelava topografskih in preglednih kart Republike Slovenije (izdelava digitalnih rastrskih zapisov vseh obstoječih listov topografske karte 1:25 000 ter izdelava v digitalni obliki preglednih kart merill:250 000 in 1:2 000 000) in vzpostavitev registra prostorskih enot kot informacijske plasti. Preostala tretjina sredstev pa je bila namenjena za izvedbo naslednjih geodetskih del: • obnovo in vzdrževanje temeljne geodetske mreže, • postavitev točk navezovalne mreže (520 točk), • zagotovitev topografske karte 1:25 000 (5 listov) in 1:50 000 (1 list) območja Kočevske, izdelava združenih kopij topografske karte 1:25 000 (83 listov) ter tisk tematik v preglednih kartah, Geodetski vestnik 36 (1992) l • izvedbo cikličnega aerosnemanja za 1/3 območja Republike Slovenije in delovanje službe za fotointerpretacijo. Druga značilnost programa geodetskih del za preteklo leto pa je opustitev dosedanjega načina dogovarjanja z izvajalci - geodetskimi delovnimi oganizacijami. Toko je z odlokom določeno, da se večina geodetskih del oddaja izvajalcem na osnovi zbiranja ponudb. Za tista dela, za katera tržno ni mogoče dobiti več ponudb, pa je določeno, da se oddajo v izvedbo neposredno določenemu izvajalcu v skladu s sporazumom, sklenjenim med izvajalcem in RGU-jem. Po posebnem sporazumu so bila neposredno dana v izvedbo naslednja dela: vzdrževanje mrež temeljnih geodetskih točk, izdelava topografskih in preglednih kart, ciklično aerosnemanje in vzdrževanje registra prostorskih enot ZAGOTOVJTEV FINANČNIII SREDSTEV Z Odlokom o programu geodetskih del je določeno, da bo Republika Slovenija zagotovila iz svojega proračuna nekaj manj kot 32 milijonov SLT, s tem da so bili stroški ocenjeni marca 1991. V zvezi z oceno stroškov je treba poudariti, da so stroški metodološko-tehnoloških rešitev oziroma tudi druga dela kompjuterizacije temeljili na približnih ocenah, ker do sedaj podobnih nalog, vsaj v tako velikem obsegu, nismo izvajali. Dejansko je bilo sicer zagotovljenih 47,9 milijona SLT iz republiških sredstev za izvedbo programa geodetskih del. Vendar pa zagotovljena sredstva zaradi visoke inflacije niso zadostovala za izvedbo celotnega programa. Če bi stroški načrtovanih del temeljili na konkretno izračunanih stroških, ne pa na približnih ocenah, bi bilo potrebno zagotoviti - upoštevajoč tekoče cene - okrog 67 milijonov SLT. Primanjkljaj torej znaša dobrih 19 milijonov SLT oziroma 40 %. S pogodbami o izvedbi del je bilo določeno, da se cene dvigujejo v skladu z dvigom cen na drobno. Kumulativno pa so se te cene od marca do konca leta dvignile za 163 % (indeks 263), zlasti močno so se dvignile cene v zadnjih štirih mesecih, ko je bil kumulativen dvig 95 %. Z vplačilom predujma si je sicer bilo možno zagotoviti nižjo ceno, vendar pa zaradi kasnitve sklepanja pogodb in zagotavljanja sredstev te ugodnosti ni bilo mogoče izkoristiti v večjem obsegu. IZVEDBA PROGRAMA Toko so se za izvedbo projekta kompjuterizacije evidenc geodetske službe zbirale ponudbe na podlagi javne objave, za izvedbo določenih drugih del pa smo dobili ponudbe neposredno od potencialnih izvajalcev. O izvajalcih projekta kompjuterizacije evidenc je odločala komisija, v kateri so poleg RGU-ja sodelovali še predstavniki drugih republiških upravnih organov ter občinskih geodetskih uprav. Poleg geodetskih podjetij (Geodetskega zavoda Slovenije, Geodetskega zavoda Celje, Geodetskega zavoda Maribor, Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo) so na podlagi ponudb izbrani kot izvajalci programa geodetskih del, in sicer projekta kompjuterizacije, še naslednji izvajalci: Mikrodata Maribor, Heureka Igea Ljubljana, Atrid Ljubljana, Metalka MDS Lju.bljana, Prometno tehnični inštitut FAGG Ljubljana ter Mikrohit Ljubljana. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Za izvedbo nalog kompjuterizacije evidenc geodetske službe je porabljenih 35,1 milijona SLT republiških sredstev, pri čemer so vrednost in vrsta ter obseg posameznih del naslednji: • metodološko-tehnoloških rešitev vzpostavitve in vzdrževanja digitalnih baz s testno vzpostavitvijo baz za: zemljiški kataster, kataster zgradb, relief, infrastrukturne objekte in naprave ter hidrografijo • izdelava digitalnih rastrskih zapisov obstoječih originalov za 134 listov TIN 1:5 000 • izdelava digitalnih baz za 21 listov TIN 000 Kočevske • vzpostavitev digitalnih zemljiško- katastrskih načrtov na podlagi nove izmere naselij za 489 ha o reambulacija TIN 1:5 000 založniških originalov za 142 listov • izdelava TIN 1:10 000 območja Kočevske za 21 listov o vzdrževanje registra prostorskih enot o izvedba raznih nalog (dodelava programskih orodij, dopolnitev digitalnega modela reliefa) 11,2 milijona SLT 0,7 ,, 3,3 ,, ,, 3,0 ,, 5,1 ,, ,, 8,9 ,, ,, 2,2 ,, 0,8 ,, Preostalih 12,7 milijona SLT republiških sredstev pa je bilo porabljenih za naslednja dela: · • dokončanje del iz programa geodetskih del za leto 1990 (postavitev točk navezovalne mreže, izdelava zemljiškega katastra, reambulacija TIN 1:5 000, izvedba razvojno programskih nalog) • obnova in vzdrževanje temeljnih geodetskih mrež o postavitev 453 točk navezovalne mreže o izdelava ter vzdrževanje topografskih in preglednih kart • izvedba cikličnega aerosnemanja in delovanje službe za fotointerpretacijo 3,4 milijona SLT 0,3 ,, ,, 6,4 ,, ,, 0,7 ,, ,, 1,9 ,, ,, Iz primerjave predloga programa geodetskih del za leto 1991 in dejansko opravljenih del je mogoče ugotoviti zlasti naslednje: • Celoten program je realiziran med 70 in 80%, kar je mogoče oceniti za ugodno, saj zagotovljena sredstva niso omogočala izvedbe programa v večjem Geodetski vestnik 36 (1992) 1 obsegu. Sploh pa je bilo mogoče tako izvedbo doseči s sklepanjem pogodb s končnimi cenami ter plačilom predujmov. • Vsa dela, za katera so sklenjene pogodbe in plačana sredstva, niso bila dokončana v letu 1991, ampak bo precejšnji del nalog dokončan v skladu s pogodbami v prvi polovici letošnjega leta. Osnovna razloga za to sta pozno sklepanje pogodb ter junijska vojna, prvi velja zlasti za kompjuterizacijo geodetskih evidenc, drugi pa za ciklično aerosnemanje in določitev geoidnih točk na meji z Republiko Hrvatsko. • Od v programu predvidenih del sploh niso bila začeta naslednja dela: izdelava metodologije vzdrževanja topografskih in preglednih kart iz satelitskih snemanj, nabava programske in komunikacijske ter strojne opreme, potrebne za kompjuterizacijo evidenc, vzpostavitev digitalnih zemljiškokatastrskih načrtov iz obstoječih grafičnih načrtov, izdelava digitalnih rastrskih zapisov originalov topografske karte 1:25 000 in preglednih kart, sanacija geodetskih točk višjih redov ter nabava 5 listov topografske karte 1:25 000 Kočevske. • Geodetska dela, ki so se konkretno izvajala, so oziroma bodo večinoma realizirana v predvidenem obsegu, pri posameznih delih pa je obseg celo večji (dokončanje del iz leta 1990). • Iz primerjave porabljenih in predvidenih sredstev posameznih del je razvidno, da je razlika tem večja, čim kasneje so bila porabljena sredstva in da so ti količniki v približno enakem odnosu kot znaša kumulativni dvig cen glede na cene iz marca 1991, na cenah iz marca namreč temeljijo cene programa. Do večjega odstopanja med cenami in dvigom cen prihaja le pri izvedbi metodolo:ško-tehnolo:ških rešitev kompjuterizacije evidenc geodetske službe, vrednost teh del je bila prenizko ocenjena. • Za dokončanje programa geodetskih del po že sklenjenih pogodbah bo potrebno po januarskih cenah letošnjega leta zagotoviti 12,6 milijona SLT republiških sredstev, in sicer za: dokončanje vzpostavitve zemljiškokatastrskih načrtov naselij na podlagi nove izmere, vzdrževanje TIN 1:5 000 ter za obnovo in vzdrževanje mreže temeljnih geodetskih točk. Stanko Majcen Prispelo za objavo: 4.3.1992 Predlog izdelave terminologije s področja prostorske informatike UVOD V sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je nastala naloga Predlog izdelave terminologije s področja prostorske informatike. Naloga je nastala v želji, da bi poenotili terminologijo na področju prostorske informatike. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Vse večji in hitrejši razvoj tako v svetu kot tudi pri nas in vse širša uporaba geodezije na raznih področjih človekove dejavnosti - posebno tehnične in uporabne - sta zelo razširila strokovno izrazoslovje geodetov. Ob hitrem razvoju merne tehnike v geodeziji, fotogrametriji, kartografiji, prostorskem planiranju in na drugih področjih se vedno pogosteje srečamo z novimi instrumenti, merskimi tehnikami in postopki, ki še nimajo v celoti slovenskih izrazov. Izrazi, ki jih uporabljamo, so dostikrat uporabljeni v tujem jeziku, zato prihaja zaradi nerazumevanja do nesporazumov pri tolmačenju pojmov in njihove vseebine. Sodelovanje na področju prostorske informatike je med mnogimi uporabniki izjemno široko in izmenjava informacij močna, zato upravičeno pričakujemo, da bo različno razumevanje povzročalo nove probleme. Da se bomo izognili nesporazumom in izboljšali sporazumevanje med posameznimi disciplinami, je treba oblikovati enotne pojme in terminologijo. CIW IN IZDElAVA NALOGE V Predlogu izdelave terminologije s področja prostorske informatike smo zbrali že obstoječe izraze, jih zapisali tako v originalnem jeziku kakor tudi v poslovenjenem pomenu, ki se je izoblikoval ob njihovi vsakdanji rabi. Definirali in pojasnili smo izbrane izraze ter izdelali predloge uporabnih terminov v slovenskem jeziku s področja prostorske informatike, ki se danes uporabljajo na področju geografskega informacijskega sistema. Naloga obsega kratke opredelitve pojmov, ki se pojavljajo pri delu na področju prostorske informatike. Posebna pozornost je bila posvečena izbiri ustreznih domačih izrazov. Nekateri izrazi so bili tvorjeni na novo, pri čemer pa ni šlo toliko za dobesedni prevod kot za željo, da bi domač izraz čim bolj ujel vsebino, ki jo predstavlja. Vsak pojem ali večbesedno geslo je napisano najprej v slovenskem jeziku, zraven pa še v angleškem in nemškem ali več izrazov v teh jezikih. Geslo je nato razloženo oziroma je definirano. V nekaterih primerih sta napisani dve definiciji, med katerima bo treba izoblikovati le eno, ki bo ustrezala širšemu številu uporabnikov, o čemer se bomo dogovorili. Na koncu definicije je v oklepaju navedena številka uporabljenega vira s seznama virov. Naloga je narejena v želji, da bi bili v prihodnosti posamezni pojmi označeni le z enim samim izrazom, kar bi bistveno zmanjšalo dosedanje težave pri sporazumevanju. Predlog izdelave terminologije obsega prek 180 pojmov. želimo, da bi ga pregledali in dopolnili tudi strokovnjaki, ki se s to tematiko veliko ukvarjajo, kar pa do sedaj zaradi prekratkega časovnega roka ni bilo mogoče. Vse, ki bi želeli prispevati svoje mnenje in predloge iz tega področja, prosim,.da mi predloge oziroma dopolnitve izrazov, za katere menijo, da niso dobro izraženi ali definirani, sporočijo. Kot primer dobro obdelanega termina navajam izraz: INFORMACIJA infonnation; infonnation tako obvestilo v danem znakovnem sistemu, ki je a) sintaktično pravilno, b) ima nedvoumno semantično vsebino (pomen), ki je zadostna slika pojava, na katerega se nanaša, in c) ima za upravljalca pragmatično vrednost, to je v upravljalnem procesu smiselno uporabno za izbiro smotrnega upravljalnega ukrepa in izvedbo učinkovite upravljalne akcije. Je posamezno namensko usmerjeno in na nekoga naslovljeno Geodetski vestnik 36 (1992) 1 sporočilo, ki mu olajšuje sprejem odločitev ter je rezultat predelave nevtralnih podatkov. In nekaj terminov, za katere menim, da niso zadovoljivo obdelani, ali pa, da njihov izraz še nima pravega pomena. Pri izrazu poligon sta navedeni dve definiciji, ki ju bo treba v dogovoru uskladiti in napisati le eno. POLIGON polygon je 2-dimenzionalen element, ki predstavlja ploskovni objekt v naravi. Omejen je s segmenti, zahteva pa je, da ima celotna ploskev iste lastnosti. je 2-dimenzionalen osnovni geotopološki element, katerega meja je sklenjena poligonska črta v ravnini, ki ne seka same sebe. BAZ4PARCEL Parcela je entiteta, ki predstavlja temeljno enoto, za katero se vodijo podatki o zemljišču v katastrskem opera tu. Parcela je prostorsko opredeljen del zemljišča, ki ima enake zemljiškoknjižne pravice na enem zemljiškoknjižnem vložku in je najmanjša enota v prometu zemljišč. Prostorsko je določena s parcelnimi mejami v zemljiškem katastru. Parcelna meja je določena z enim ali več zaključenimi poligoni, za katere ni nujno, da se stikajo. SKANIRANJE ali SKENIRANJE je postopek, ko z digitalnimi „očmi" prenesemo neko informacijo iz analogne oblike direktno v digitalni zapis. Za nekaj terminov, kot npr. VEKTORIZACJJA, OBJEKTNO ORIENTIRANE BAZE PODATKOV, RELACIJSKO ORIENTIRANE BAZE PODATKOV definicije še niso pripravljene. Vir: Ježovnik, v.; 1991, Predlog izdelave tenninologije s področja prostorske informatike, FAGG, Ljubljana. mag. Vesna Ježovnik Prispelo za objavo: 24.1.1992 Utrinki strokovnega pisanja Pred dobrimi tremi leti sem v Obzorniku za matematiko in fiziko objavil kratek sestavek o nekaterih zadregah strokovnega pisanja (Lapajne 1988). Ob prebiranju Geodetskega vestnika sem pomislil, da morda tudi bralcem te revije ne bi bilo odveč / nekaj kratkočasnih utrinkov strokovnega pisanja, ki očitno (še) niso zastareli. ZADREGE Z IZVLEČKOM Izvleček je za naslovom najbolj brani del članka. Pogosto se bralci zadovoljijo le s tem. Poleg tega rabi informacijski in dokumentacijski službi. Zato mora za popasti bistvo Geodetski vestnik 36 (1992) 1 prispevka. Ker je kratek in jedrnat, mora biti napisan zelo skrbno; nobena beseda naj ne bi bila odveč. Pogosto pa v izvlečku ne bomo našli bistva članka, še zlasti ne v domači strokovni reviji. Tum bo le napotek, da „prispevek" ali „avtor" nekaj obravnava in še morda, da tisto obravnava recimo na tri načine. Zato pa bomo naleteli na vrsto besed in stavkov, ki ničesar ne povedo. Toko se mnogo prispevkov začenja s „članek obravnava ... ", ,,Avtor podaja ... " ipd. Z malo domišljije „prispevek vsebuje, navaja, opisuje, uvaja, predstavi, vpeljuje, oceni, izpeljuje, razčleni, pojasnjuje, prinaša ... " in celo „razpravlja, govori, se spominja, postreže ... ". Česa vsega ne počne ta presneti članek. Ko se utrudi, ga zamenja „sestavek", ,,prispevek", ,,zapis" ali sam „avtor". Nezaupljivci raje pišejo „Tu sestavek ... ", ,,Pričujoči zapis ... ", ,,V tem prispevku ... " ali kar „Pred vami je članek, v katerem avtor ... ". Sedaj ne dvomimo več, da gre za „članek", in sicer „ta" in ne morda kateri drugi, da ga je res napisal „avtor" in da je članek res pred nami. AH bi lahko napisali izvleček brez nepogrešljivega „članka" ali „avtorja". Zdi se, da se teh neprijetnih spremljevalcev lahko rešimo z zapisom „Podana je ... " ali,, ... obravnavamo ... " in podobno. Ali res? Kako gre brez okraskov, ki so nepotrebni kot eter ali flogiston, kaže naslednji primer: ,,Z nekaj medicinskimi podatki in nekaj zdrave pameti lahko uporabimo osnovna fizikalna spoznanja v elementarni obliki tudi za človeško telo in tako naredimo pouk fizike v srednji šoli privlačnejši." Le kako se je fizik Sergej Pahor, ki je avtor tega kratkega izvlečka, ubranil skušnjavi in ni zapisal: „članek pokaže, kako lahko z nekaj medicinskimi podatki in z nekaj zdrave pameti uporabimo ... ". (Priznam, tudi sam sem pogosto podlegel in „grešil".) POROČILA IN OBJAVE IZSLEDKOV RAZISKAV Poročila in objave o raziskovalnem delu in njegovih izsledkih naj bi bila jasna, preprosta in natančna. Pri tem nekaj lepote ni odveč, da le vsebina ni obremenjena z vezenjem otrobov. Prav v to pa se pisci hote ali nehote pogosto zat<;kajo. Marsikdo se podzavestno ali zaradi obilja slabih zgledov rešuje s praznim besedičenjem, ko se znajde na majavih tleh. Včasih se celo ni mogoče otresti občutka, da gre morda za zavestno zavajanje. Dobro mero šolskih nasvetov o strokovnem pisanju je pred nekaj leti zgledno nanizal znani vzgojitelj mnogih generacij fizikov pri nas (Kuščer 1987). Sam sem poleg tega našel mnogo koristnega v knjižici Scientists M ust Write (Barrass 1979), ki ni le rožni venec dolgočasnih navodil ter svarilnih in zglednih primerov, ampak živahen vodič skozi učenost strokovnega pisanja. Tu se ne bi zadrževal na teh dveh delih, ampak bi ju le toplo priporočil. Nekaj pogosto uporabljenih primerkov zavitega (in zvitega) ter puhlega strokovnega leporečja najdemo v publikaciji največje nemške raziskovalne ustanove s področja uporabne geofizike (Prakla Seismos Report 1984). Prispeval jih je neimenovani ugledni univerzitetni profesor iz svojega pikro šaljivega Besednjaka uporabnih raziskovalnih puhlic. Poslovenjene dajem v premislek in svarilo ter poduk in razvedrilo: ,,že dolgo je znano ... " ,,Očiten je določen potek ... " Nisem poiskal prvotnega vira. Ti podatki so dejansko nepomembni. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 „Ker ni bilo mogoče dobiti končnoveljavnih odgovorov na ta vprašanja ... " „'Jrije primeri so izbrani za podrobne raziskave ... " ,,Podani so značilni izsledki ... " - „Ti izsledki bodo podani v naslednjem poročilu ... " „Najboljše izsledke je dobil AJ .... " ,,Zdi se, da ... " ,,V splošnem se zdi, da ... " „Očitno je, da bo potrebno še mnogo dela, preden bomo popolnoma razumeli pojav ... " „Pravilno znotraj enega velikostnega razreda ... " „Upamo, da bo ta študija vzpodbudila nadaljnje raziskave na tem področju ... " „Zahvaljujem se J.B. za sodelovanje pri poskusu in G.F. za koristne nasvete ... " „Statistično usmerjena projekcija pomena teh odkritij ... " „Zelo pomembno področje za raziskovalno študijo ... " Viri: Poskus je bil neuspešen, vendar upam, da bom iztržil objavo. Izsledki drugih niso imeli nobenega smisla. Podal sem najboljše izsledke. Če bom prisiljen, se bom tega morda ob priliki lotil. AJ. je bil moj asistent. Jaz mislim tako. Še dva ali trije mislijo tako. Pojava ne razumem. Napačno! To je ušiv prispevek, toda taki so tudi drugi, ki obravnavajo to bedno temo. J.B. je opravil poskus, G.F. pa mi ga je razložil. Divje ugibanje. Temo je izbrala moja komisija, je pa popolnoma neuporabna. Barrass, R., 1979, Scientists must write -A guide to better writingfor scientists, engineers and students, Chapman and Hal~ London. Kuščer, I., 1987, O strokovnem pisanju, Obzornik mat. fiz. (34), Ljubljana, štev. 6/7, 211-219. Lapajne, 1, 1988, Zadrege strokovnega pisanja, Obzornik mat. fiz. (35), Ljubljana, štev. 5, 159-160. 1984, Es ist seit langem bekannt-It has long be known, Prakla Seimos Report 1/2, 43. dr. Janez Lapajne Prispelo za objavo: 31.12.1991 Geodetski vestnik 36 (1992) l TEHNOLOŠKI DOSEŽKI Standardi za prenos prostorskih podatkov UVOD Leta 1980 je U.S. National Bureau of Standards, ki se sedaj imenuje U.S. National Institut of Standards and Tochnology (NIST), podpisal sporazum o sodelovanju z U.S. Geological Survey (USGS) - ameriškim geološkim zavodom, ki pokriva področje geologije, hidrologije in geodezije. Od takrat ima USGS vodilno vlogo pri definiranju, razvoju in shranjevanju prostorskih podatkov. Prevzel je tudi posredovanje in nudenje pomoči pri uvajanju standardov v ZDA. POTREBA PO STANDARDIH ZA PRENOS PROSTORSKIH PODATKOV Potreba po prenosu prostorskih podatkov, ki bi jih bilo mogoče prenašati med nepovezljivimi sistemi, postaja vedno večja. Podatkovni formati in konvencije geokodiranja vplivajo na celotni spekter prostorskih podatkov in na delo z njimi. Pomanjkanje vsakdanjih formatov za izmenjavo povzroča težave in neučinkovitost uporabnikovega dostopa do različnih prostorskih podatkov. Vzroki za omenjene težave navadno vključujejo: • generiranje vedno večje množice prostorskih podatkov, ki jih je treba shraniti, katalogizirati in urediti, • hitri razvoj in širjenje področja obdelave prostorskih podatkov, • povečanje digitalno zapisanih podatkov, ki se med seboj vsebinsko povezujejo, • vedno večja sofistificiranost registriranja različnih pojavov oziroma stanj v obliki digitalnih kart ter vedno večja sofistificiranost analiziranja množic podatkov, kar povečuje potrebo po še večji množici digitalnih podatkov, • visoka stopnja podvajanja in entropije pri avtomatičnem izdelovanju kart (Digital Cartographic Data Standards - DCDS - Thsk Force, 1988). Standardi za prenos prostorskih podatkov (Spatial Data TI-ansfer Standards - SDTS) ponujajo uporabnikom velike prednosti. Dobro definirani standardi bi morali: • ponuditi množico prostorskih elementov in objektov, s katerimi bi se lahko prikazovalo kompleksnejše prostorske značilnosti, • nuditi možnosti prenosa informacij med nepovezljivimi sistemi, ob tem pa ohraniti pomen informacij, • nuditi uporabnikom informacije o kvaliteti prostorskih podatkov, tako da lahko presodijo ustreznost dane množice podatkov za nadaljnjo uporabo. Ostale indirektne prednosti uporabe takih standardov so: • možnost zmanjšanja stroškov izdelave projektov s tem, da se izmenjujejo podatki, • zmanjšanje celotnih stroškov za pridobivanje in vzdrževanje redundantnih podatkov, • lažje obnavljanje in dopolnjevanje baz podatkov z uporabo različnih podatkovnih virov. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 NAMEN STANDARDOV Osnovni namen standardov je zagotoviti: • standardiziran mehanizem za prenos digitalnih podatkov med posameznimi uporabniki, ki niso med seboj povezani in uporabljajo nepovezljive računalniške sisteme. Pri prenosu naj bi se ohranil celotni pomen prostorskih informacij in zmanjšala potreba po dodatnih informacijah na minimum; • definicijo prostorskih podatkov, vrsto jasno določenih prostorskih objektov in medsebojnih zvez tako, da lahko prikažemo dejanski svet prostorskih značilnosti (entitet) in specificiramo pomožne informacije, ki bi jih lahko potrebovali za prenos prostorskih podatkov med različnimi uporabniki; • model prenosa podatkov, ki bo olajšal konverzijo uporabniško orientiranih objektov, relacij in informacij v vrsto objektov, področij in informacij, predpisanih s tem standardom za potrebe prenosa na tak način, da bo njihov pomen ohranjen in ga bo uporabnik (odjemalec) pravilno razumel; • uporabo standarda z naslednjimi značilnostmi: - sposobnost prenosa vektorskih, rastrskih, mrežnih in atributnih podatkov in drugih pomožnih informacij; - uporabljena tehnologija je neodvisna od mehanske in programske opreme in sposobna zajeti potrebe po raznovrstnih prostorskih informacijah; - opis podatkov (tip, oblika in struktura) je interno definiran tako, da ga uporabnik lahko enostavno identificira, razume in obdela; - formati podatkov in softversko-hardverski mediji prenosa podatkov so osnovani na obstoječih FIPS, ANSI in ISO standardih. VSEBINA STANDARDOV Predlagani standardi so sestavljeni iz treh delov. Prvi del, Logične specifikacije (Logical Specifications) vsebuje: • konceptualne module prostorskih podatkov in definicije osnovnih kartografskih objektov in izrazov, ki služijo kot konceptualni bloki za konstrukcijo, podano v standardu; • določila za prenos, ki definirajo strukturo logične datoteke za prenos podatkov; • potrebne informacije za določitev kvalitete podatkov ter za opise množic podatkov zaradi določanja ustreznosti podatkov od uporabnika. Komponente logičnih določil izrazov definirajo množice osnovnih in enostavnih (primitivnih) kartografskih objektov v brez, eno in dvodimenzijskem prostoru, s katerimi je možno digitalno opisati prostorske pojave in stanja. V prvem delu standardov so vključene tudi definicije ključnih konceptualnih izrazov, ki se jih stalno uporablja. Osnovni koncept, ki je poudarjen v modulu Kvaliteta podatkov, je možno opisati z izrazom „resnica v označevanju". Poročilo, v katerem je opisana kvaliteta podatkov, ki se jih prenaša, je obvezno. Modul za opis kvalitete podatkov vsebuje naslednje komponente: izvor, pozicijska natančnost, natančnost atributov, logična konsistenca in celovitost. Drugi del, imenovan Prostorske oblike (Spatial Features), nudi opise in definicije kartografskih pojavnosti oziroma značilnosti in njihovih atributov. Vključen je tudi seznam splošno znanih pojavnih prostorskih kategorij, ki se jih uporablja v različnih sferah. V seznamu so vključene definicije in načini njihovega opisovanja v SDTS Geodetski vestnik 36 (1992) 1 standardih. V drugem delu standardov so torej vsebovane kartografske pojavnosti, opisane s pomočjo entitet, atributov in njihovih vrednosti. 11renutno so v prostorskih oblikah vključene topografske in hidrografske entitete z atributi. Upati je, da se bodo v prihodnje vključile tudi geološke, aeronavtične in katastrske entitete z atributi. Tretji del, Uporaba ISO standardov (ISO Implementation), opisuje mehanizme za fizično kodiranje SDTS podatkov, kjer so uporabljeni mednarodni ISO 8211 standardi. TESTIRANJE IN VERIFIKACIJA STANDARDOV Tustiranje standardov je potekalo v dveh fazah, med januarjem 1988 in aprilom 1989. V prvi fazi je bila testirana konceptualna shema in ustreznost SDTS standardov, s tem da se je analizirala pravilnost kodiranja in dekodiranja podatkov v standarde ter obratno, nazaj v osnovne zapise. Celovito testiranje je potekalo na zveznih inštitucijah, ki so sodelovale pri izdelavi standardov. V drugi fazi, ki se je začela v septembru 1988, so bile vključene tudi druge zvezne inštitucije, privatni sektor ter znanstvene inštitucije. Sledil je postopek potrditve standardov pri nacionalnem inštitutu za standarde in tehnologijo (NIS1). V teku pa je potrjevanje teh standardov kot zveznih standardov (FISP). ZAKWUČEK Napočil je čas standardov prostorskih podatkov. Standardi kot so SDTS ponujajo tistim, ki jih zbirajo, procesirajo in uporabljajo, predvsem pa tistim, ki uporabljajo različne podatkovne vire, veliko prednosti. Izdelava standardne tehnologije, ki jo je moč najti v SDTS, bo močno pripomogla k izdelavi vsakdanjih definicij terminov, ki jih uporabljajo uporabniki in zbiraldprostorskih podatkov. SDTS standardi bodo: Viri: • omogočali izmenjavo prostorskih podatkov med privatnim in družbenim sektorjem, o povečali možnosti digitaliziranja, analiziranja in integriranja prostorskih podatkov za naraščajoče število aplikacij, • izboljšali razpoložljivost informacij o kvaliteti podatkov, kot so izvor, popolnost, natančnost in logična konsistenca, • omogočali ter pomagali uporabniku oceniti ustreznost podatkov za določen namen. American National Standards Institute, 1986, Computer graphics metafile for the storage and transfer of pic ture description information: ANSI X3, 122-1986, FIPS PUB 128. American National Standards Institute, 1986, Specification fara data descriptive file far information interchange: ANSI/ISO 8211-1985, FIPS PUB 123. Digital Cartographic Data Standards Task Force, 1988, The Proposed Standard for Digital Cartographic Data, The American Cartographer (15 ), No. 1. Federal, Interagency Coordinating Committee on Digital Cartography Standards Working Group, 1989, Guidelines and benefits to participants of the national digital, spatial datahase systems ( draft ). Spatial Data Transfer Standard Technical Review Board, 1990, Spatial Data Transfer Standard (Avaible from U.S. Geological Survey, National Mapping Division). Prispelo za objavo: 31.3.1992 Matthew H McDermott (prevod: mag. Lidija Globevnik) Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Državni sistem merjenja prometnic s pomočjo GPS sistemov v državi Ohio Od prve komercialne uporabe GPS-ja za geodetska merjenja leta 1983 je metoda satelitskega pozicioniranja zaradi svoje natančnosti, hitrosti in uporabnosti zamenjala mnogo klasičnih postopkov meritev na različnih področjih komercialne uporabe. Posebno pri izdelavi GIS aplikacij je postala glavno orodje pri zbiranju podatkov. Na Ohio State University (Ohio, ZDA) so GPS vključili v vsa kinematična merjenja. Eden takih primerov uporabe je projekt za razvoj tehnologije izdelave načrtov cestnega omrežja. Rezultati 18-mesečnega merjenja in študij so bili zelo dobri in so zadovoljili zastavljene cilje v smislu natančnosti in hitrosti. Glede na izkušnje so predpisali standarde in izdelali metodo merjenja. GPS sistem uporablja diferencialni mod. To sta dva GPS sprejemnika, ki delata v tandemu. Eden je postavljen na znani točki in dela v stacionarnem modu, drugi pa se nahaja kot sestavni del mobilnega merskega sistema. Oba povezuje transmisijski oddajnik, ki koordinirano javlja napake v „istem" trenutku merjenja mobilnemu sprejemniku. Vzroki napak merjenja so nenatančnost satelitske orbite, satelitska vidnost in drugi. Na ta način se poveča natančnost kinematskega merjenja, prav tako se odpravi blokada sprejema na mobilnem sprejemniku zaradi tovornjakov, hribov. Merski sistem je sestavljen iz: o merskega vozila (terensko vozilo z dobrimi voznimi lastnostmi); o merskega sistema, ki se nahaja na vozilu in ga sestavljata dve digitalni stereokameri, montirani na strehi vozila z mobilnim GPS sprejemnikom z vsemi potrebnimi vmesniki za povezavo z računalnikom in digitalnimi stereokamerami, ki omogoča natančen izračun položaja kamere v prostoru v trenutku snemanja (relativno enostavno dobljen stereomodel); o stereomonitorjev; o močnega PC računalnika z ustrezno programsko opremo. Za GPS pozicioniranje so izbrali instrumente firme 1hmble Navigation. Ostali elementi so kombinacija proizvodov različnih proizvajalcev: Intergraph, IBM ... Sistem se nenehno dopolnjuje, predvsem z vedno bolj sofisticiranim softverom in vedno bolj sposobnimi oddajniki, ki lahko zahvaljujoč se razvoju telekomunikacij pošiljajo podatke prek telekomunikacijskih satelitov v računalniški center katere koli ustanove, ki ima opremo za zbiranje tovrstnih podatkov. Trenutno še ne uporabljajo tega postopka pri rednih praktičnih merjenjih. Metoda je postala standardni način merjenja pri vseh obsežnejših merjenjih. Rezultati so zelo dobri. Povečala se ni samo hitrost pridobivanja podatkov, temveč tudi natančnost glede na stare kartografske podlage. Natančnost se je povečala od prejšnjih 20 m na 1 m glede na državni koordinatni si~tem. Relativna natančnost mobilnega sprejemnika je 19 mm na 10 milj (16,7 km). Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Pomanjkljivosti sistema so blokada signalov iz satelitov zaradi konfiguracije terena (problemi v kanjonu New Mexika - odboj povzroča napake pri meritvah mobilnega sprejemnika in te vrste napake se ne da identificirati). Podobni problemi nastanejo zaradi visokih zgradb. Kljub novi odlični igrački so nekateri problemi ostali v osnovi isti - združevanje starih podlag z novimi. Nekatere stare probleme klasičnega dela so zamenjali novi zaradi novih tehnologij. Kakor koli, novi sistemi so tu in koraka nazaj ni več. (Referat tujega avtorja - Konferenca GJS/LJS 1991 v Atlanti). Iztok Slatinšek Prispelo za objavo: 10.2.1992 Pojmovanje GIS/LIS v ZDA DEFINICUA GIS je konfiguracija programske in strojne opreme, posebno prirejene za pripravo, prezentacijo in interpretacijo kartografskih informacij (prostorsko definiranih informacij). Alternativna definicija je, da je GIS zbirka računalniških programov v določenem hardverskem okolju z nalogo, da analizira posamezne elemente baze podatkov ali pa da sintetizira mnogovrstne elemente baze :eodatkov. GIS vračuna prostorsko pozicijo vsakega elementa in njegove atribute. Se ena definicija za prihodnost: GIS je baza podatkov in predstavlja model pravega sveta. Tu prostorsko povezane informacije so zajete iz pravega sveta in nato prikazane in analizirane z uporabljanjem različnih softverov. IZBIRA RAČUNALNIŠKIH IN OPERACUSKIH SISTEMOV ZA GIS/US Velikost in tip računalniškega sistema in njegovega operacijskega sistema sta odvisna od predvidene velikosti GIS prostorskih baz podatkov, atributno-relacijskih baz podatkov (dBase, Orade ... ) in softverskega paketa. Velikost GIS-a mora upoštevati dovolj velik faktor porastka, da lahko omogoči vključitev dodatnih plasti ali pokrivanj. Izbira baze podatkov zavisi od števila uporabnikov in raznovrstnosti njihove uporabe. Ti faktorji določajo tip in metodo, ki je potrebna za varovanje proti nedovoljenemu spreminjanju prostorskih in atributnih GIS aktov v bazi podatkov. Če smejo zunanji uporabniki le uporabljati, ne pa tudi spreminjati različne GIS/LIS plasti ali pokrivanja, mora sistem uporabljati operacijski sistem.za zaščito aktov. LOGIČNE KOMPONENTE GIS/US-a GIS/LIS se v osnovi sestoji iz treh komponent: vnos in sprememba prostorskih podatkov, prikaz podatkov in analiza le-teh. Tu komponente lahko nadalje razdelimo v naslednje prostorsko-podatkovne operacije: • vnos podatkov s tipkovnico, digitalizacija, snemanje - skaniranje • vnos sprememb in popravljanje podatkov za odstranitev napak • strukturiranje prostorskih podatkov Geodetski vestnik 36 (1992) 1 • restrukturiranje podatkov v smislu konverzije podatkovnih formatov, sprememb kartografskih podrobnosti • manipulacija podatkov z „affine" in projekcijsko transformacijo • obdelava GIS/LIS baze podatkov s prelistavanjem, iskanje podatkov in uporaba kartografske logike • analiziranje posebnih podatkov z uporabo terenskih omejitev in mrežnih metod (na primer ugotavljanje najkrajše poti med različnimi točkami in „drenažnimi vzorci", izbiranje primernih lokacij za industrijo na podlagi različnih GIS plasti itd. • integracija prostorskih podatkov iz virov zunaj GIS/LIS-a. AU SO CAD SISTEMI PRIPRAVNI ZA PRIKAZOVANJE PODATKOV To je odvisno od GIS-a. Ne smemo pozabiti, da so podatki, prikazani na CAD sistemu v formi „špagetov" in morajo biti predelani na GIS-u, da lahko dobimo ustrezno rastrsko kodo ali strukturo vektorske topologije. Izkušeni uporabniki CAD-a ustvarjajo podatke o plasteh in jih nato predelajo na GIS-u veliko lažje in hitreje, kot pa če bi uporabili digitaliziran del GIS-a za zajem podatkov. ALI NAJ POVPREČNI UPORABNIKI PROSTORSKIH INFORMACIJ UPORABWAJO CAD SISTEME ALI PRECEJ DRAŽJI GIS Dejstvo je, da so povprečni uporabniki v ZDA veliko bolj zadovoljni s „pametnim zemljevidom" kot pa z nekim GIS softver paketom, še posebej uporabniki, ki se prvič srečajo z avtomatizirano kartografijo. Pojem pametnega zemljevida pomeni, da baze podatkov, kot npr. dBase IV, Oracle itd.,povezujemo z vmesnimi programi, kot npr. FMSAC ali Rdb 2000 s CAD sistemom. Se vedno smo v nekem vmesnem obdobju med CAD-om in GIS-om. Iztok Slatinšek Prispelo za objavo: 10.21992 Stroški in konverzija podatkov Ko uporabnik bodočega AM/FM naleti na problem konverzije podatkov, lahko velikokrat naleti na celo paleto ocen stroškov, ki pa so največkrat visoki in zato težko sprejemljivi. Kljub temu potencialni uporabniki ugotavljajo, da se, kadar je zahteva za ponudbo dobro pripravljena, tako s stališča tehničnih zahtev kot s stališča načrta projekta, večina kvalificiranih firm javlja na razpise s sorazmerno cenovno usklajenimi ponudbami. Možnosti in poti, ki se danes ponujajo, je več. Veliko preglavic dela uporabnikom odločitev o pravi ponudbi, ki jo je treba izbrati na pooiagi široke palete cenovno različnih poti in možnosti. Razlike puščajo uporabnikov tim velikoicrat negotov, saj je ocena vrednosti posameznih ponudb tako z vsebinskega kot tudi tehničnega stališča izredno zahtevna. Vsak od ponudnikov lahko ponuja svoj unikaten način z obilico vabljivih marketinških pasti. Pomembno je, da se bodoči uporabnik odloča strokovno in na podlagi izkustvenih primerjav. Verjetnost, da bo odločitev pravilna, bo veliko večja, če Geodetski vestllik 36 (1992) 1 bo odločitev sprejeta na podlagi strokovne preverbe, ali celo na podlagi uporabe empirične formule, kot jo predlaga g. B. Reid. Njegova formula je plod dolgoletnih izkušenj na tem področju. Pomembno je predhodno vrednotenje posameznih metodologij v ponudbah in ugotovitev, da je pri različnih ponudbah zagotovljen enak končni rezultat. Zanesljivo so nekatere ponudbe boljše, druge slabše. Pomembna je skupna in usklajena ocena o vrednosti posamezne ponudbe. Vrednotenje ponudb mora pokazati, ali je ponujena rešitev res tista, ki jo je uporabnik želel, ali pa je le tisto, kar izvajalec misli, da določeni uporabnik potrebuje in želi. Formula vključuje uporabo različnih prilagoditev, tako da je vsaka od različnih ponudbenih cen usklajena na isto primerjalno raven. Vključuje prav tako oba bistvena elementa, ki sta kot osnovna izredno pomembna pri konverziji, in sicer kvaliteto in sistematičnost. Formula v bistvu pomaga orisati bolj jasno sliko vsake od ponudb z ocenitvijo kvalitete in sistematičnosti s prilagoditvijo na predhodih referencah firm. če je kvaliteta firme vprašljiva .zaradi preteklih slabih projektov, bo obravnavana ponudba slabše ocenjena, saj je verjetnost, da pride do ponovnih problemov, večja. Rezultat firme, ki skrbi za načrtnost, bo pokazal, da je verjetnost, da bo določena firma tudi v novem projektu kazala to dobro lastnost, velika. Prvi korak pri uporabi formule je vzpostavitev stika s firmami, ki so oddale ponudbe oziroma z njihovimi osebami, ki bodo rade dajale podatke in odgovarjale na vprašanja. Kar nekaj vprašanj uporabnika bo verjetno namenjenih zadnjim izvedenim projektom posamezne firme. Formula: (AQP x QRA) + SRA = PRC AQP ponujena cena QRA značilno tveganje SRA načrtovano tveganje PRC verjetni realni stroški Element QRA dobimo tako, da pomnožimo dobljeno razliko med standardno in dejansko točnostjo predaje podatkov s številom predaj podatkov in vrednosti prištejemo 1. če je QRA visok, kaže da določeni firmi manjkata dobro projektno vodenje in sposobna ter kvalitetna kontrola postopkov. Element SRA dobimo tako, da množimo pričakovano srednjo vrednost kasnitve v tednih z ocenjenim tedenskim prihrankom. Razlika med PRC in AQP nam da številko, ki jo je treba zelo dobro oceniti. Osnovna ugotovitev je, da bo verjetno predvidena cena prekoračena, vendar pa na omenjeni način obravnave ponudb dobimo kot rezultat dejansko realno oceno stroškov za posamezne firme. Gotovo je, da so projekti med seboj lahko različni in da je projektni Hm naročnika pravi naslov za odločitev o ponudbi. Verjetni realni stroški gotovo niso popolni rezultat, so pa lahko dovolj dober indikator, ki pomaga pri sprejemanju pravilne odločitve o ponudbi. Namen povzetka referata je opozoriti tako uporabnike kot tudi ponudnike na dejstvo, da morajo biti ponudbe za tovrstna dela res kvalitetno pripravljene in da morajo uporabniki dobro premisliti in kvalitetno opredeliti svoje zahteve po končnem rezultatu. Res lahko izvajalec tudi naključno zadene pravo zahtevo uporabnika, Geodetski vestnik 36 (1992) 1 seveda pa to ni nujno. Verjetno je s predstavljeno temo težko iskati primerjave v našem prostoru, vendar pa je tudi res, da so se nas že začele aktivnosti, zato je treba o teh rečeh razmišljati, v doglednem času pa tudi z konkretno računati. Vsakršna misel o uporabi nekaterih elementarnih pravil iz ekonomije na področju geodezije, ki bi se komu utrnila, mislim, da ni zgolj naključna. (Referat g. Williama B. Reida - Konferenca GIS!LIS 1991 v Atlanti). Janez Goršič Prispelo za objavo: 10.2.1992 " " J J Članek se bo zdel marsikomu banalen, pa ni. Gre za neavtorizirano priredbo dela referata Johna E. Stenmarka iz firme Leica, ZDA (prej Wild Leitz, ZDA). Referat je bil v celoti predstavljen na eni od konvencij ameriškega združenja geodetov in kartografov ACSM. Nastal je kot posledica neizpodbitnega dejstva, da geodeti večinoma znajo delati, ne znajo pa zaslužiti in obračati prisluženega kapitala. Na letnih srečanjih različnih geodetskih združenj po svetu je finančni vidik poslovanja geodetov običajno ena od vročih tem, katerim so namenjeni ti. workshopi. Slejkoprej bo ta tema postala zanimiva tudi za naše geodete. Potreba po spremembi načina vrednotenja geodetskega dela tako od nas geodetov samih kot od naših strank, postaja v predvidenih pogojih spremenjene organiziranosti bistvena. Izkušnje geodetske stroke po svetu kažejo, da imajo mnogi geodeti težave z obvladovanjem znatnega povečanja produktivnosti, ki ga moderna geodetska tehnologija nudi in zahteva. Namen tega kratkega sestavka je podati nekaj enostavnih prebliskov, ki bodo jutrišnjim samostojnim geodetskim strokovnjakom pomagali njihovi konkurenčni in profitni usmeritvi. POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI Uporaba elektronskih totalnih postaj v povezavi z elektronskimi registratorji in ustreznim softverom je omogočila občutno povečanje produktivnosti. To dejstvo je nesporno ugotovljeno tako od proizvajalcev geodetske opreme kot tudi od uporabnikov. Osnovni vir povečane produktivnosti na terenu je hitrost sodobne opreme pri izvajanju meritev in njihovem shranjevanju. Dodatna prednost je v večji točnosti zapisovanja meritev in možnosti izvajanja povečanega števila meritev. Produktivnost je bistveno povečana tudi zaradi elektronskega prenosa merskih podatkov in kasnejšega procesirarija v računalniku. Skratka, za določeno meritev porabi sodobno opremljen geodet bistveno manj časa kot njegovi slabše opremljeni kolegi. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 100% 50% 0% GEODETSKA MREŽA Vir: Leica, ZDA TOPOGRAFSKI IN TEHNIČNI POSNETKI KLASIČNO MERJENJE: ZAKOLIČBE - teodolit z nastavljivim razdaljemerom - terenski zapisoit - seznam koordinat AVTOMATSKO MERJENJE: - totalne postale - registra tor podatkov 23% Slika 1: Prihranek delovnega časa na terenu pri uporabi totalnih postaj TRENUTNO STANJE Geodeti v splošnem določamo cene svojim storitvam na podlagi umih postavk kot v glavnem tudi drugi strokovnjaki. Cena za uro dela mora zagotavljati profit in hkrati odražati realno vrednost izvedene meritve. V številnih primerih pa je primerneje postaviti ceno za celotno opravljeno storitev namesto na osnovi porabljenih delovnih l.l:'.". Z naraščanjem produktivnosti seveda upada število ur, ki je potrebno za izvedbo posamezne storitve. če vrednost višje produktivnosti ni vgrajena v ceno ure, se bosta zaslužek in profit geodeta zmanjšala. Po drugi strani pa se lahko zgodi, da se potencialni naročnik storitve zaradi višje cene ure ne odloči za naročilo, kljub temu, da bi bila končna cena storitve verjetno vsaj malo nižja od cene klasičnega načina Geodetski vestnik 36 (1992) 1 geodetskega dela. Psihološki učinek višje cene delovne ure vzbudi pri potencialnem naročniku prvi vtis o cenovni nekonkurenčnosti sodobno opremljenega geodeta. iskanje novih naročil brez profita Vir: Leica, ZDA Višja produktivnost pomeni manj ur za enako delo slabša likvidnost manjši račun manj dohodka Slika 2: Brezvredna produktivnost: umi pristop k vrednosti geodetske storitve Geodeta, ki ne bo upošteval teh preprostih pasti, bo uporaba sodobne merske opreme zavrtela v uničujočo spiralo produktivnosti, a hkrati zmanjševanja zaslužka. Stranka je ob evidentnem zmanjšanju števila ur, potrebnih za izvedbo meritve, nagnjena k temu, da to zmanjšanje pripiše površnosti in drugim pomanjkljivostim geodetskega izvajalca. Nobena od zgoraj navedenih možnosti ne upošteva povečane vrednosti geodetske storitve, ki jo zagotavlja uporaba moderne opreme za merjenje in obdelavo podatkov. Zato je nujno potrebno takšno napačno dojemanje opustiti in uveljaviti realen pristop k vrednotenju geodetskih storitev. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 SPREMENJEN PRISTOP Za spreminjanje dojemanja tako geodetov kot naših potencialnih strank lahko uporabimo dva pristopa. Prvi vključuje postavitev cene geodetske storitve glede na celoten naročeni projekt. Drugi pa uveljavlja povečanje vrednosti geodetske storitve zaradi uporabe visoko produktivne opreme. Kateri pristop bo geodet uporabil, je odvisno od posameznega projekta. So projekti, kjer ima prednost prvi pristop in spet projekti, kjer ima prednost drugi pristop. STRANKA hitrejša usluga kontrola porabe Vir: Leica, ZDA višja produktivnost pomeni manj ur za enako delo dobri poslovni odnosi nova naročila iste stranke GEODET nižja cena celotne storitve boljši zaslužek Slika 3: Učinki projektno orientiranega pristopa k vrednosti geodetske storitve Z uporabo prvega pristopa prevzema geodet nase ves rizik, hkrati pa potencialno uživa vse sadove profita. Ce je dejanska cena izvedbe projekta nižja od s stranko dogovorjene, je ieodet s profitom nagrajen za svoja vlaganja v povečano produktivnost. Ce se dejanska cena ujema z dogovorjeno, bo geodet dobil svoj normalni zaslužek. Le če dejanska cena presega dogovorjeno ceno, bo imel geodet izgubo. Celo v tem primeru pa njegovo izgubo zmanjšuje njegova produktivnost.· Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Z uporabo drugega pristopa, ki temelji eksplicitno na porabi časa in materiala, si geodet zagotovi realizacijo profita, ki je vgrajena v njegove urne cene. Toda te cene morajo biti konkurenčne in ne omogočajo nujno povrnitve stroškov za investiranje v sodobno opremo. Pri tem pristopu se običajno normalni ceni delovne ure kot posebna postavka doda nominalni znesek, ki je namenjen pokrivanju dodatnih stroškov zaradi nabave in uporabe modeme opreme. Geodet mora ta dodatni znesek stranki utemeljiti s prednostmi, ki jih takšen način dela prinaša. PREDNOSTI ZA GEODETA IN STRANKO Geodetski postopki, kakor tudi njihovi podatki in rezultati so naravno prilagojeni digitalni produkciji in obdelavi. Toko geodet kot stranka pri sodobnem načinu dela pridobita pri hitrosti izvedbe storitve, pri zmanjšanju števila napak, hkrati pa lahko izkoristita prednosti digitalne izmenjave podatkov in rezultatov v obliki digitalnih izrisov ipd. Sposobnost produciranja in uporabe na digitalni ravni bistveno povečuje vrednost geodetove storitve. Visoka produktivnost izvedbe omogoča geodetu zmanjšanje potrebnih delovnih ur za posamezno storitev in s tem možnost povečanja števila storitev pri istem številu zaposlenih v firmi. Investiranje v moderno opremo povečuje kapitalno vrednost podjetja in odraža geodetovo profesionalnost in njegovo privrženost napredku. Povečana produktivnost geodeta pa se seveda izplača tudi stranki. Produktiven geodet nudi kvalitetne in hitre usluge. Projekti so končani hitreje in z manj napakami. Profesionalen odnos geodeta zagotavlja maksimalno učinkovitost in naravnanost k nudenju najboljših možnih uslug stranki, kar zagotavlja dobre odnose med izvajalcem in naročnikom. To pa je tudi temelj dolgoročnega sodelovanja in dobička med obema partnerjema. NAMESTO POPOTNICE čeprav se geodetom matematika pretaka po žilah, je to v glavnem matematika sekund in milimetrov. Šušmarsko bolj nadarjeni geodeti obvladajo tudi številne operadje denarne matematike, vendar le-te temeljijo na brezplačni uporabi službenih inštrumentov, opreme, podatkov in še česa. Tu navidezna konkurenčnost se bo v pogojih normalne tržne organiziranosti geodetske službe sama po sebi morala umakniti legalnim oblikam poslovanja. Pomislite: če geodeti v razvitih tržnih ekonomijah ob relativno konstantnih splošnih pogojih poslovanja nenehno potrebujejo pomoč v poslovnem in strokovnem smislu, kako se bomo ob nenehno se spreminjajočih ekonomskih, strokovnih in ostalih pogojih znašli mi! Optimisti pravijo - skočimo v vodo in zaplavajmo. Toda, skrajni čas je že, da temu optimizmu zagotovimo trdno pravno in strokovno podlago s sodobnim organiziranjem geodetske službe kot celote. Sicer nas bodo tokovi odvlekli iz geodezije v neznane smeri ... Joe Triglav Pri.spelo za objavo: 7.2.1992 Geodetski vestnik 36 (1992) 1 STROKOVNI TISK Napovedovanje preteklosti uporaba GIS-a v arheološki študiji oto Hvara (Zoran Stančič in Vincent Gaffney, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1991) Jeseni 1991 je pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete izšla knjižica · Napovedovanje preteklosti - uporaba GIS-a v arheološki študiji otoka Hvara. Na približno stotih straneh ter v dobrih šestdesetih ilustracijah, od teh štirih barvnih in osmih tabelah, podaja bralcem nekaj informacij o aplikacijah tehnologije GIS-a v arheoloških regionalnih raziskavah. Delo je pravzaprav rezultat dolgoletnega sodelovanja Oddelka za arheologijo ljubljanske Univerze s številnimi slovenskimi, hivaškimi, srbskimi, angleškimi, kanadskimi in ameriškimi inštitucijami, med katerimi je treba omeniti zlasti Arheološki muzej v Splitu, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine otoka Hvara in Arkansas Arcbaeological Survey, ZDA Delo je naprodaj pri izdajatelju na Aškerčevi 12 aH v knjigarni Mladinske knjige pri Konzorciju. Namen knjižice je relativno skromen: predstaviti analitične zmožnosti GIS-a arheologom in širšemu krogu strokovnjakov s področja družboslovja in humanistike. Vsebina je razdeljena na dva dela. V pivem so kratko predstavljeni osnovni koncepti in načela GIS-a. Tu del je namenjen predvsem začetnikom in bo geodetski publiki, ki GIS že detajlno pozna, verjetno nezanimiv. Upamo pa, da bo bralcem Geodetskega Geodetski vestnik 36 (1992) 1 vestnika toliko bolj zanimiv drugi, obširnejši del knjižice, ki predstavlja regionalne arheološke raziskave. Čiste arheologije je v knjižici relativno malo, zgolj toliko, da dobi bralec osnovni vpogled v kronologijo in stanje raziskav. Tudi teoretski pristopi bodo marsikoga spominjali na znane prostorske modele, ki si jih je arheološka znanost izposodila pri geografiji. Predstavljene so različne specialistične študije posameznih arheoloških problemov z uporabo GIS tehnologije, predvsem pa se osredotoča na probleme definicije vplivnih območij in meja arheoloških najdišč, analize ekonomskih potencialov posameznih skupnosti ter izdelave prediktivnega modela poselitve in komunikacij v preteklosti. Ob nekdaj uspešnih aplikacijah je predstavljena tudi študija, ki zaradi pomanjkljivih podatkov ni dala rezultatov. Skratka, gre za delo, ki v nasprotju z lokacijskimi informacijskimi sistemi promovira analitične zmožnosti rastrsko orientiranih GIS-ov. Nekateri rezultati študije so bili zelo na kratko predstavljeni geodetski javnosti v prispevku enega od avtorjev pod naslovom Opazovanje sedanjosti za spoznavanje preteklosti - GIS v arheologiji (Geodetski, vestnik, 1991 (35), štev. 2, 72-76). Končno velja poudariti, da je bilo terensko in raziskovalno delo opravljeno v sodelovanju s številnimi institucijami v zares široko zastavljenem mednarodnem Projektu Hvar. Projekta so se med drugimi udeležili strokovnjaki in študentje iz vseh univerz na ozemlju bivše Jugoslavije, kjer se poučuje arheologija. Knjižico lahko danes razumemo kot bojazen, da nas politična realnost iz dneva v dan bolj ločuje, in upanje, da znanost lahko pomeni vez tako na strokovni kot tudi na osebni ravni. mag. Zoran Stančič Prispelo za objavo: 21.2.1992 Geodetski vestnik 36 (1992) 1 URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STANDARDIZACIJO IN MEROSLOVJE STANDARDS AND METROLOGY INSTITUTION OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN . Urad za standardizacijo in meroslovje Slovenska 50 (Titova 32) 61 000 Ljubljana Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje je začel ,,,. ... u,au mesečni bilten ki je informativno strokovni časopis, namenjen prenosu informacij med vsemi zainteresiranimi na področju standardizacije, meroslovja, preskušanja in pooblaščanja laboratorijev ter izobraževanja na tem področju pri nas in v tujini. Da bi z mesečnikom SPOROČILA pravočasno prispeli pravi podatki in informacije na pravo me~to in bi se zaradi tega olajšal pretok blaga in storitev ter zmanjšala tveganja gospodarskih subjektov pri nastopanju na vedno bolj zahtevnih trgih, je potrebno vsestransko sodelovanje med vsemi zainteresiranim1 na področju delovanja USM. Zaradi tega si želimo, da bi našli krog odzivnih naročnikov, ki SPOROČIL ne bodo le bežno prelistali, ampak poiskali v njih tisto ali tista sporočila, ki so zanje neposredno zanimiva in jim bodo lahko pomagala pri delu. Prva številka SPOROČI88j00šla ob izteku leta 1991. Odločili smo se, da jo izdamo brezplačno in razpošljemo na naslove, na katerih smo pričakovali odziv. če slučajno ni našla poti do vas, nas pokličite in radi vam bomo postregli z vsemi informacijami. Do konca marca so izšle tri številke mesečnika sroROČILA, ki so bile razposlane naročnikom. Naročila sprejemamo na naslov: Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje Slovenska cesta 50 (Titova 32), 61 000 Ljubljana tel. 111107, fax 302 947 Geodetski vestnik 36 (1992) 1 DRUŠTVENE IN OSTALE NOVICE Inženirska zbornica Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije (ZITS) je dala pobudo za (ponovno) ustanovitev inženirske zbornice, stanovsko-poslovne organizacije. Tuke inženirske zbornice so delovale pri nas že pred 2. svetovno vojno, ustanovljene po Zakonu o pooblaščenih inženirjih z dne 30. avgusta 1937. Potrebnost takih inženirskih zbornic je v zadnjem času močno aktualizirana, zato je ZITS že opravil določene aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo inženirske zbornice. Skladno s programom dejavnosti ZITS-a izvaja Komisija za inženirsko zbornico ZITS-a vse potrebne aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo inženirske zbornice. V komisiji delujejo predstavniki panožnih zvez in drugi (občasno in po potrebi) predstavniki organizacij, inštitucij in ministrstev. Za boljše poznavanje in razumevanje tematike in razlogov za ustanovitev inženirske zbornice navajamo naslednje, trenutno še veljavne zakonske predpise s področja graditve objektov. 1. Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju: zakon) ureja graditev in rekonstrukcijo vseh objektov. Graditev objektov obsega po tem zakonu: predhodna dela, izdelavo tehnične dokumentacije, pripravljalna dela za gradnjo objektov in gradnjo objektov (l. člen zakona). Objekt po tem zakonu je sam gradbeni objekt ali gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami, napravami in opremo, ki služijo objektu, oziroma tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, ali samo napeljave, naprave in oprema, če predstavljajo tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se lahko samostojno uporabljajo, oziroma če se vgrajujejo v gradbeni objekt (2. člen). Gradnja objekta po tem zakonu je izvajanje gradbenih del, montaža in vgraditev napeljav, naprav in opreme ter izvajanje zaključnih del (3. člen). V osnutku (prenovljenega) zakona bo (predvidoma) poglavje o pooblaščenih strokovnjakih (zdaj delavci z opravljenim strokovnim izpitom) in ustreznih zbornicah. 2. Zakon predpisuje Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov po zakonu (v nadaljevanju: pravilnik). S pravilnikom se določata program in način opravljanja strokovnih izpitov delavcev, ki izdelujejo investicijski program, delavcev, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo, izvršujejo kontrolo nad njo, odgovornih vodij del, nadzornih organov nad deli pri graditvi objektov ter republiških in občinskih gradbenih inšpektorjev, in sicer za: diplomirane inženirje in inženirje vseh strok oziroma smeri in delavce s končano štiriletno srednjo šolo tehničnih smeri ter diplomirane ekonomiste in diplomirane pravnike (L člen). V osnutku (prenovljenega) zakona bo (predvidoma) predpisan pravilnik (podzakonski akt) o strokovnih izpitih za pooblaščene strokovnjake. 3. Inženirska zbornica (v nadaljevanju: zbornica) se ustanovi zaradi sodelovanja z oblastmi, spremljanja in nadziranja delovanja ter poslovanja strokovnjakov s strokovnim izpitom po zakonu (v nadaljevanju: pooblaščenih strokovnjakov) in varovanja njihovih pravic. Zbornica je sestavljena iz skupnega števila v seznam (register) vpisanih pooblaščenih strokovnjakov. Le-ti se obvezno združujejo v zbornico, ki ima zlasti naslednje naloge: • spremljava in uporaba razvoja tehničnih in drugih ustreznih znanj v zvezi z opravljanjem dejavnosti, Geodetski vestnik 36 (1992) 1 • izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, • oblikovanje kodeksa poklicne etike strokovnjakov in skrb za njihov ugled in čast, • skrb za varovanje pravic članov, • sodelovanje pri sklepanju kolektivnih pogodb o vodenje seznama (registra) pooblaščenih strokovnjakov, o izvajanje vseh drugih nalog, predpisanih z zakonom in statutom zbornice. Zbornica je pravna oseba. Natančnejše določbe o organiziranosti in poslovanju zbornice se predpisuje s posameznimi akti (statut, pravilniki, poslovniki). 4. Seznam (v nadaljevanu: register) strokovnjakov s strokovnim izpitom - ZITS oblikuje v sodelovanju s panožnimi zvezami in Ministrstvom za industrijo in gradbeništvo register strokovnjakov s strokovnim izpitom po zakonu. Register bo zajemal strokovnjake - posameznike. Registracijo strokovnjakov bomo izvedli v dveh stopnjah. Prvi korak je izpolnitev vprašalnika v tem oglasu, drugi pa bo izpolnitev vprašalnika, ki ga bodo posamezniki izpolnili ustrezno obsegu in vsebini področij, ki jih pokrivajo oziroma se želijo na njih angažirati. Vprašalnik bomo poslali vsem, ki bodo izpolnili prvi vprašalnik. Register bo računalniško podprt in uporabniki (podjetja, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet in ministrstva, organizacije za razvoj, izobraževanje, mednarodno sodelovanje) bodo imeli dostop do spiska strokovnjakov. Register bo na voljo na ZITS-u. Posamezniki, ki želijo biti vpisani v register, naj izpolnejo vprašalnik in ga pošljejo na naslov: ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Erjavčeva 15, 61 000 Ljubljana ali po frum na štev. 061 221 616. VPRAŠALNIK l. Priimek in ime ....................................................................................................................... . 2. Naslov ..................................................................................................................................... . (kraj, ulica, telefon, telefax) 3. Področje: a) arhitektura in gradbeništvo b) strojništvo c) elektrotehnika in računalništvo e) pravno področje f) ekonomsko področje 4. Kratek opis dejavnosti 5. Reference Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Diplomanti in vpis na Oddelku za geodezijo FAGG Diplomanti v letu 199JL Višji študij Saša Hrastnik Nada Gradišar Marta Beranič Marjeta Petelin Manca Pirc Dušanka Sever Igor Ilec Tomaž Petek Korado Pucer Aleš Grašek Visoki študij - z naslovom diplomske naloge Borut Pegan-Žvokelj - Poskus nastavitve računalniško podprtega informacijskega sistema za plinovodno omrežje, objekte in naprave v Ljubljani Borut Cvar - Informacijski sloj parcel v bazi prostorskih podatkov Matjaž Urh Marjan Smodiš Janez Lovenjak Simona Peršak Darja Praprotnik Damjan Kvas - Izdelava digitalnega modela reliefa iz raztresenih točk - Izravnava meritev komparatorske baze Logatec - Fotogrametrični monorestitucijski sistem za aplikacije v arhitekturi - Predlog dolgoročne usmeritve novih poselitvenih površin na širšem mestnem območju Nove Gorice - Analiza odvisnosti konstant nivelirja Ni 002 od dnevne temperature - Računalnička simulacija pojavnosti zemeljskih potresov Jasna Pšenica-Petrovič - Analiza lokacij kmetij na primeru vasi Hrastje Andrej Babnik - Kartografski prikazi slovenskega ozemlja od najstarejših časov do leta 1914 Andreja Koračin - Zasnova, redakcija in tehnološki načrt kajakaške karte Slovenije Matjaž Pevec - Zajemanje podatkov za potrebe kartografije in prostorske informatike s satelitskimi snemanji Aleksander Parkelj - Fotogrametrično-analitični sistem za monoizvrednotenje za topografske aplikacije Barbara Sušnik - Sistem GPS z elementi satelitske geodezije Dominika Lenarčič - Model baze podatkov omrežja planinskih poti in postojank Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Dne 19.07.1991 je zagovarjal magistrsko nalogo Miran Kuhar, dipl.ing.geod., pred komisijo: prof.dr. Florijan Vodopivec, prof.dr. Bogdan Kilar, prof.dr. Ranko Todorovič, prof.dr. Branko Rojc. Naslov naloge: Testiranje in analiza rezultatov z GPS sprejemniki ASTECH. Dne 23.08.1991 je zagovarjal magistrsko nalogo Bojan Stopar, dipl.ing.geod., pred komisijo: prof.dr. Florijan Vodopivec, prof.dr. Bogdan Kilar, prof.dr. Ranko Todorovič. Naslov naloge: Vklapljanje satelitskih in klasičnih mrež ter skupna izravnava. Specializacija Dne 19.07.1991 je zagovarjal specialistično nalogo Matej Maligoj, dipl.ing.geod., pred komisijo: prof.dr. Peter Šivic, prof.dr. Florijan Vodopivec, prof.dr. Branko Rojc. Naslov naloge: Vključitev rezultatov računalniške obdelave podatkov komasacije v bazo podatkov GIS. Dne 12.02.1992 je zagovarjal doktorsko disertacijo mag. Dušan Kogoj, dipl.ing.geod., pred komisijo, ki so jo sestavljali: prof.dr. Jože Koželj, prof.dr. Bogdan Kilar, prof.dr. Florijan Vodopivec, prof.dr. Ranko Todorovič, prof.dr. Milan Juvančič. Naslov naloge: Izbira najprimernejše metode A-posteriori ocene uteži merjenih količin geodetskih mrež. ][la Oddelku za geodezijo Svet FAGG je na seji dne 26.6.1991 izvolil prof.dr. Florijana Vodopivca za predstojnika Oddelka za gradbeništvo in geodezijo. Pl!"ešernove ][lagl!"ade Za leto 1990 je prejel fakultetno Prešernovo nagrado Damjan Kvas, dipl.ing.geod'., za diplomsko delo Računalniška simulacija pojavnosti zemeljskih potresov pri mentorju prof.dr. Florijanu Vodopivcu. Vpis v šolskem letu 1991/92 VISOKI VJSJJ letnik usmeritev sk 1991/92 1990/91 1989/90 eeod. orost l. 52 65 117 102 113 11 11 31 42 30 34 Jll, 5 sem 15 23 38 35 24 ]V, 10 4 14 -- 14 10 12 9., 10. sem 7 3 10 -- 10 12 9 17 7 102 119 221 189 192 prof.dr. Florijan Vodopivec Geodetski vestnik 36 (1992) l Posvet o denacionalizaciji Ljubljansko geodetsko društvo je 19. februarja 1992 organiziralo posvet za geodete, ki sodelujejo pri postopkih denacionalizacije. Posveta se je udeležilo 15 geodetov iz Mestne geodetske uprave Ljubljana, Geodetskih uprav Logatec in Vrhnika ter sodni izvedenci, ki sodelujejo kot člani občinskih komisij v postopkih denacionalizacije. Iz Republiške geodetske uprave sta se posveta udeležila g. Demšar in g. Pristovnik. Najprej smo govorili o vrednotenju izvedeniškega dela v postopkih denacionalizacije. Oblikovan je bil predlog, da se delo vrednoti po ceniku storitev Republiške geodetske uprave s približno 20 DEM/uro (borzni tečaj). V nadaljevanju smo razpravljali o navodilu za izdajanje katastrskih podatkov za potrebe denacionalizacije in o vlogi geodetskih izvedencev v občinskih komisijah. Splošno mnenje vseh prisotnih je bilo, da čaka geodetsko službo veliko in zahtevno delo. Slaba opremljenost geodetskih uprav, neažurnost geodetskih evidenc in katastrofalen zemljiški kataster pa so ob sprejetem Zakonu o denacionalizaciji priložnost, da pokažemo vsem, ki odločajo o delitvi sredstev iz proračuna, v kakšnnem stanju se nahaja slovenska geodezija. Jože Smrekar Ekskurzija v Genovo - razstava o Krištofu olumbu Geografi in geodeti bomo prvič organizirali skupno ekskurzijo kot nadaljevanje uspešnega sodelovanja na raznih strokovnih področjih. Organizatorji so: Ljubljansko geografsko društvo, Ljubljansko geodetsko društvo in Zemljepisni muzej. Ekskurzija bo namenjena obisku razstave o Krištofu Kolumbu v Genovi in bo trajala od 5.6. do 7.6.1992. Program: Odhod iz Ljubljane v petek, 5.6.1992 ob 22.15 s Kongresnega trga. Prihod v Genovo v soboto zjutraj, kjer si bomo v dopoldanskem času ogledali razstavo. Popoldne se bomo odpeljali po ligurski obali (Riviera dli Levante) do razgledišča Portofino Vetta. Od tu po želji 2 uri peš do vasi San Fruttuoso (ostali z avtobusom), od koder se bomo z ladjo odpeljali v Portofino. Vožnjo bomo nadaljevali proti jugovzhodu, prenočevali bomo predvidoma v Levantu. V nedeljo zjutraj si bomo ogledali odročno vinogradniško regijo Cinque Torre. Zaradi slabih cest bomo tu potovali z vlakom, krajši postanek bo v Vernazzi. Apenine bomo prečkali na prelazu Cerreto. Južno od Modene si bomo ogledali zanimive postvulkanske pojave - ,,blatne vulkane". Po krajšem ogledu Modene se bomo vrnili v Ljubljano v poznih večernih urah. Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Cena vključuje avtobusni in železniški prevoz ter prenočevanje (vstopnina za razstavo ni vključena). Glede na udobnost prenočevanja sta možni dve varianti: • prenočevanje v kampu: v tem primeru je cena navedenih storitev 50 000 ITL ali 55 000 ITL v tolarski protivrednosti po tečaju Banke Slovenije na dan vplačila • prenočevanje v hotelu: skupna cena je višja in znaša 80 000 ITL ali 88 000 ITL v tolarski protivrednosti po tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. Informacije in prijave v Zemljepisnem muzeju, 1rgfrancoske revolucije 7, Ljubljana. Delovni čas ob delovnikih: 9.00 - 13.00 in 15.30 - 18.30, ob sobotah 9.00 - 12.00. Prijave sprejemajo do 22.5.1992. mag. Matej Gabrovec . mag. Božena Lipej Približuje se junij in s tem čas, ko preizkušamo našo splošno in športno kondicijo na planinskem pohodu, ki bo tokrat že šesti po vrsti. Objava na Toletekstu Tolevizije Slovenija vam je odkrila smer pohoda in nekateri nepogrešljivi popotniki ste novico tudi opazili. Tokrat nekaj več o naših načrtih, dokončen program pa bomo objavili nekoliko kasneje. Predviden termin pohoda je 17.6.-21.6.1992. če bomo začrtano varianto dogradili v predvideni smeri, potem se bomo v sredo okoli 13.00 odpeljali iz Ljubljane z avtobusom do Auronza v Italiji. Naslednja dva dneva bomo osvajali vrhove italijanskih Dolomitov in se v petek spet vrnili do Auronza. V soboto zjutraj se bomo odpeljali do avstrijskega Lienza oz. bližnje reke Isel, kjer nas bo z rafti pričakal naš kolega Matjaž (organizator ljubljanskega geodetskega splavarjenja po reki Turi) in z nami prevozil nekaj deset kilometrov po tej reki. V nedeljo borno obiskali znano izletniško točko (morda vrh Grossglocknerja), kamor se bomo pripeljali z avtobusom. Na koncu nam ostane samo še povratek do Ljubljane in seveda ostalih krajev v Sloveniji. Organizacija vseh aktivnosti, prevoz in nočitve (3*šotor, 1 *planinska koča) nas bodo stale okoli 150 DEM v taki ali drugačni obliki. Kako boste opravili z blagajnikom Andražem, ste se verjetno že navadili, sicer pa se v tem letu ni ,poboljšal. Še obvestilo za izkušene popotnike s stažem: Komisija je v resnih škripcih, zato še ne posluje. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da obstaja bojazen, da bo tudi letos delovala v okrnjeni sestavi. če je tako, naj bo s srečo, za naslednje leto pa opravičila ne bomo sprejeli! To je naš predlog izleta in ko boste objavo prebrali, bomo verjetno že vedeli tudi tisto, česar danes še nismo uspeli zapisati. Vabljeni vsi, ki si upate z nami v skalne višine in na razburkane rečne valove! Jože Smrekar mag. Božena Lipej Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Dobro je vedeti U® da klopi niso nedolžne živalce Glede na to, da se povečuje število klopov, ki prenašajo hude bolezni, je treba opozoriti, da smo geodeti kot terenski delavci še posebno ogroženi, zlasti pri delu v gozdu ali v bližini gozda. Članek o lymski boreliozi je bil objavljen v reviji Življenje in tehnika (november 1989, po reviji Natura! History prevedla Helena Verbinc-Drofelnik). Iz njega povzemamo le nekaj dejstev z dovoljenjem uredništva revije. Ker se je začela pomlad in s tem čas meritev, naj si članek preberejo vsi, ki jim je zdravje ljubo. Zdravje izgubljeno, ne vrne se nobeno. Joe Triglav INVAZUA LAJMSKE BOLEZNI Leta 1975 je Allen Stere s sodelavci na Univerzi Yale ugotovil, da je obolenje še ena oblika bolezni, ki so jo imenovali „lajmski artritis". Ker so se pojavili še drugi simptomi, ne le vnetje sklepov, so ime spremenili v „lajmsko bolezen". Iz okuženih klopov in bolnikov z lajmsko boleznijo so izolirali spiroheto. Ugotovili so, da je prenašalec spirohete jelenji klop Ixodes darnmini. Klopi žive v štirih življenjskih stadijih: iz jajčec se razvije majhna larva (ličinka), iz te večja nimfa in končno odrasel osebek. Larve in nimfe potrebujejo kri, da se razvijejo v naslednji stadij - in samice prav tako, da lahko ležejo jajčeca. Vsak stadij išče za hranjenje gostitelja. Večina primerov lajmske bolezni je odkritih v poznem poletju, ko so nimfe najbolj aktivne. Ugriz ne povzroči vedno lajmske bolezni, saj mora biti klop okužen s spirohetami. Odrasli klopi so dvakrat pogosteje okuženi, saj imajo dvojno možnost okužbe. Odrasli osebki so aktivnejši v hladnem vremenu in imajo manj možnosti, da pridejo v stik s človekom. Slabost, bljuvanje, bolečine, mrzlica in glavobol pogosto spremljajo zgodnji stadij lajmske bolezni. Tu bolezen lahko ostane neodkrita daljšo dobo. Tudne in mesece po ugrizu okuženega klopa se pri četrtini pacientov lahko pojavijo nevrološke motnje, vključujoč meningitis in občasno paralizo na obrazu. 10% bolnikov ima lahko probleme s srcem kot npr. srčni blok in aritmijo, polovica pacientov pa lahko oboli za neko obliko artritisa še mesece in leta kasneje. Manj pogosto pozni stadij lajmske bolezni spremljajo psihološke motnje, simptomi multiple skleroze in kronična utrujenost. Zgodnje zdravljenje z antibiotiki pogosto uspešno ozdravi okužbo. Kakšno je torej tveganje, da se okuži z lajmsko boleznijo ljubitelj narave, lovec ali vrtnar? To je odvisno od števila okuženih klopov v okolju. Število pa lahko zelo varira- glede na vzorčenje podlage in tehniko vzorčenja. Ali smo lahko kos lajmski bolezni? Perspektive z vakcino proti spiroheti so majhne. Odgovor je verjetno v populacijskem nadzoru klopa in zmanjševanju števila gostitelja, zlasti miši. Vse dokler ne bo razvita uspešna skupna strategija, bo za nas, ki živimo in delamo v deželi, okuženi s klopi, še vedno aktualno vprašanje: ,,Ali se bom danes okužil z lajmsko boleznijo?" Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Društva so zaključila s točkovanjem avtorjev prispevkov V zimskem času smo še zadnjič izbrali nekaj žrtev iz geodetskih društev, da bi čim objektivneje razdelili točke za priljubljenost branja. Geodetski vestnik 4/1991 so morali vsaj malo prelistati kolegi: Jože Danjko (razširjena Mariborska), Marija Kasenburger (Celjska), Majda Mavec (Gorenjska), Roman Rener (Ljubljana), Berti Rutar (Primorska) in Andrej Špiler (Dolenjska). Za trud se jim zahvaljujemo. Po seštevkih točk dobimo naslednje rezultate: o Joe TI-iglav 13 točk o Božo Demšar 10 točk o Božena Lipej 6 točk o Gojmir Mlakar 6 točk o Matej Gabrovec 5 točk o Drago Perko 5 točk o četina et al. 4 točke o . Jože Avbelj 2 točki o Stanko Pristovnik 2 točki o Tomaž Banovec o Jure Beseničar o Miran Ferlan Janez Goršič • Iztok Slatinšek o Mateja Rihtaršič o Radoš Šumrada o Aleš Šuntar 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka S tem je sklenjeno ocenjevanje avtorjev člankov v Geodetskem vestniku za leto 1991. Morda smo koga vzpodbudili, morda se je komu tak način zameril. Kar je, je. Mi pa smo se še potrudili in sešteli rezultate za celoten letnik. Uporabili smo najenostavnejšo matematiko, če pa se bo kdo lotil obdelave po zahtevnejših metodah, mu bomo zelo hvaležni. Največjo priljubljenost si je pridobil Joe Triglav, saj je zbral 26 točk z ocenami iz treh številk, skdi mu Bolo Demšar s 24 točkami iz treh številk in Janko Rozman z 20 točkami za eno objavo. Gojmir Mlakar je za dve objavi pridelal 19 točk in Botena Lipej s tremi objavami 18 točk kot tudi EdvardMivšek za dve objavi. Potem se začne gneča piscev in da ne bi preveč oškodovali Zveze geodetov Slovenije, ki obljublja najboljšim razkošne knjižne nagrade, bomo z lestvico končali. Koliko knjižnih nagrad bo podeljenih, bomo lahko kaj kmalu izvedeli, morda pa bodo uvedli še tolažilne nagrade, kdo ve. Ob zaključku ocenjevanja - hvala pisočim in tudi ocenjevalcem za njihov trud! mag. Božena Lipej Geodetski vestnik 36 (1992) 1 ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE IN UREDNIŠKI ODBOR GEODETSKEGA VESTNIKA IS JE VLETU po področjih: • iz znanosti in stroke • aktualnosti • tehnološki dosežki • strokovni tisk • društvene in ostale novice. Posamezni najboljši prispevki po rubrikah bodo določeni na podlagi ocen iz geodetskih društev v začetku naslednjega leta po izidu vseh štirih številk. Najboljši bodo bogato nagrajeni! Ne zamudite priložnosti - velja se potruditi! Geodetski vestnik 36 (1992) 1 Borisu Sladiču in memoriam Nepričakovano nas je 21.2.1992 v 40. letu starosti zapustil sodelavec Boris Sladič, dipl.ing.geod. Rojen je bil 4.5.1951 v Ljubljani. Maturiral je leta 1970 na Tuhnični srednji šoli kot rudarski tehnik. Na FAGG-ju je diplomiral leta 1977 kot geodetsko-komunalni inženir. Po diplomi se je zaposlil na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani, naslednje leto služil vojaški rok in do svoje smrti delal na Inštitutu. Delal je na strokovnih in raziskovalnih nalogah. Sodeloval je pri raziskovalnih nalogah: Premer Skopja (1980), Transformacija načrtov grafičnega katastra (1979) ter izvedel raziskave: Projekt obnove zemljiškokatastrskih načrtov (1987). Strokovna dela je opravljal na geodetskem in fotogrametričnem oddelku in sicer: inženirske meritve, terestično fotogrametrična dela, kartografske priloge prostorskih planov občin in republike, terenska in pisarniška dela pri predlogih za razmejitve javnih in funkcionalnih površin, vzdrževanje TIN-5 ter druga dela. Sodeloval je tudi pri upravljanju Inštituta kot predsednik delavskega sveta in član različnih komisij. Bil je vesten in zanesljiv sodelavec, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Dušan Mravlje v Ivanu Cučku in memoriam 25. februarja 1992 je umrl naš kolega in profesor Ivan Čuček. Bil je učitelj in vzornik mnogim generacijam slovenskih geodetov. · Rodil se je 9.2.1911 v Račah pri Mariboru. Gimnazijo je končal v Mariboru, diplomiral pa je 28.4.1936 kot kulturno-geodetski inženir na Univerzi v Ljubljani. Do leta 1945 je bil zaposlen na tehničnem oddelku ljubljanske mestne občine. Z delom na Univerzi je začel leta 1946 kot docent in je bil med iniciatorji in organizatorji visokošolskega študija geodezije v Sloveniji. Bil je prvi pri nas, ki se je ukvarjal s fotogrametrijo. Po vojni se je strokovno izpopolnjeval v Parizu, kasneje v Švici in Nemčiji. Ustvarjalen je bil na področju konstrukcije domače fotogrametrične opreme. Poleg njegovih fototeodolitov, ki jih je realiziral Idro v Celju, je postal znan njegov fotoprerisovalnik, popularno imenovan „Čučkograf'. K znanosti fotogrametrije je prispeval z uvajanjem in izpopolnjevanjem nestandardnih fotogrametričnih postopkov, kot so terestična navezovalna fotogrametrija in ortofotometode. Bil je avtor večih učbenikov, najbolj se je uporabljala njegova Fotogrametrija. O svojem delu, stališčih in raziskavah je napisal vrsto člankov v slovenskih in mednarodnih strokovnih glasilih. Geodetski vestnik 36 (1992) l Njegova vitalnost in energija sta bili nalezljivi. Predavanja so bila eksaktna in razumljiva, zato je vzgojil generacije uveljavljenih geodetov - od organizatorjev do strokovnjakov svetovnega slovesa. Ves čas je bil med najbolj priljubljenimi profesorji geodetskega študija. Študenti so ga cenili zaradi njegovega znanja, pa tudi zaradi pomoči, ki jim jo je bil vedno pripravljen nuditi vseh problemih, od študijskih do eksistenčnih. Tudi kolegom profesorjem je pomagal z znanjem, nasveti in domiselnimi organizacijskimi nn,Pnn, Leta 1961 je bil imenovan za rednega profesorja in pedagoškemu delu je ostal zvest do upokojitve. Leta 1953 je s sodelavci ustanovil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, ki ga je uspešno vodil do upokojitve leta 1979. V okviru inštituta je poleg vodstvenih del in praktične uporabe teoretičnih izvedel s sodelavci vrsto raziskav. Na področju zemljiškega katastra je delal zlasti na razvoju transformacij, od matematičnih osnov do praktičnih tehnoloških rešitev. Prek Inštituta je v slovensko geodetsko prakso prvi uvedel celovito kartografijo. Pod njegovim vodstvom je zrasel Inštitut v raziskovalno in proizvodno organizacijo s 50 zaposlenimi,raziskovalci, strokovnjaki in delavci. Študente in sodelavce je vedno vzpodbujal k ustvarjalnosti in podjetnosti. Tudi v širši geodetski javnosti v Sloveniji in Jugoslaviji ter na srečanjih v evropskem prostoru je vzpodbujal z optimizmom, podjetnostjo in voljo do ustvarjanja. Pomagal je širiti geodetsko dejavnost na nova področja dela, zlasti kartografijo v turizem, geodezijo in kartografijo na področje urbanizma in fotogrametrijo v inženirska dela. Tudi po odhodu v pokoj je bil ves čas aktiven. Delal operativno, kot sodni izvedenec in raziskovalno, pri raznih razvojnih nalogah vse do zadnjega meseca svojega življenja. Slovenskim geodetom, študentom, znancem, kolegom in prijateljem iz vsega sveta bo ostal v trajnem spominu. Janez Kobilica Geodetski vestnik 36 (1992) 1 -m@®I GEODETSKI INŽENIRING MARIBOR Prešernova 1/Ill, SLO-62000 Maribor, SLOVENIJA te!: 062/223-384 fax: 062/223-385 PRISTOPNA CENA, ENOSTAVNA · UPORABA, VRHUNSKA KVALITETA, ZAGOTOVLJEN SERVIS, ... SO RAZLOGI ZARADI KATERIH SO NIKON RAZDALJEMERI DTM-A SERIJE NAJBOLJE PRODAJANE "TOTALNE POSTAJE" V SLOVENIJI! GEODETSKI INSTRUMENTI: -totalne postaje -teodoliti -11ivelirji -laserski 11ivelirji ... PRIBOR: -11ivelirske late -trasirke -stativi -mema kolesa -podložne plošče ... POGRAMSKA OPREMA: -prenos podatkov -preračuni -kartografija -DTM,GIS ... (m@®in). STORITVE: -meritve -skaniranje, vektorizacija -računalniška obdelava serija totalnih postaj -hilra In natančna meritev dolžin ±(2+2ppm x O) v samo 3.0 sec (MSR) -merjenje kolov: DTM-A5 LG ..... 1" / 5" DTM-A10 LG .... 5" / 10" DTM-A20 LG .... 1 O" / 20" -do 4 ure meritev dolžin in kolov z eno baterijo -prenos podatkov (RS232C) -obojestranska komunikacija z reglslralorjeni -NAVODILA V SLOVENŠČINI GeoNic sistemza registracijo GeoNlc 250 •.•. 1200.točk GeoNlc 500, .•. ;.4000točk Geof\llci 10()0 ... 10000 točk -orlentac_lJa(3D) -snemanje detaljnlh točk (3D) -zakollčba (3D) -poligoni, Izravnave (3D) -preračuni (3D) -MENIJI V .SLOVENŠČINI GeoNlc PC sottware GeoNlc DTM sottware ODLOČITE SE ZA KVALITETO! KONKURENCA SE JE ŽE Nikon DTM-A serija GU Murska Sobota, CP Maribor, 18 Elektroprojekt , AREA Cerknica, Mestna GU Ljubljana, GU Zalec, VGP Mura Murska Sobota, GU Ravne, CP Kranj, GU Vrhnika, Telekom Meglič Crnuče, CP Celje, Beton-Projekt Trbovlje, PTB Maribor, PTT Ljubljana, GEOBI Kranj, IBL-Sistemi, Znanstveno raziskovalni center-SAZU Postojna, ZUM Maribor, GU Celje, Mestna GU Ljubljana, Studio RAP Kranj, ... Geodetski vestnik 36 (1992) 1 l. V reviji Geodetski vestnik se objavljajo prispevki znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Vsebinsko se povezujejo z geodetsko stroko in sorodnimi vedami. Uredništvo jih po lastni presoji razporeja v posamezne tematske vsebinske sklope oziroma rubrike. 2. Prispevki morajo imeti kratek naslov. Napisani morajo biti jasno, kratko in razumljivo ter oddani glavni in odgovorni urednici v treh izvodih, tipkani enostransko z dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je največ 5 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Priporočljiv je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: neoblikovano v formatih ASCII, Wordstar, MS-Word, Wordperfect). 3. Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. Pri ostalih prispevkih se navedeta le ime in priimek na koncu članka. ~ 4. Znanstveni in strokovni prispevki morajo obsegati izvleček v obsegu do 80 besed in ključne besede v obsegu do 8 besed. Obvezen je prevod izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. Na koncu prispevka je obvezen seznam uporabljene literature. Le-to se navaja na naslednji način: • v tekstu se navedeta avtor in letnica objave, kot npr.: (Kovač 1991), (Novak et al. 1976) • v virih se navede literatura po zaporednem abecednem vrstnem redu avtorjev, kot npr.: a) za članke: Kovač, F., 1991, Kataster, Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev. 2, 13-16 b) za knjige: Novak, J. et al., 1976, Izbor lokacije, Inštitut GZ SRS, Ljubljana, 2-6. 5. Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in eventuelne smiselne napake. če korekture ne vrne v predvidenem roku oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in gre prispevek v takšni obliki v končni tisk. 6. Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalen odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 7. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. 8. Uredništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni skladno s temi navodili. 9. Prispevke pošiljate na naslov glavne in odgovorne urednice mag. Božene Lipej, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61 000 Ljubljana. 10. Rok oddaje prispevkov za naslednjo številko: 8.5.1992. Geodetski vestnik 36 (1992) 1