■ r-ai
mm «
3fa?£,F,%/
O jelenček, pazi se! Lovec skrito plazi se,
puško v roki on drži, da te ustreli.

Dobro dete — Minka mlada, sluša starše vedno rada, pa zabava prelepo s punčko se in z domino,
na deščici z račico, z ljubo to igračico.
Glej, gos ga-ga-ga-ga	vode se napije,
. v žeji si pomaga:	perje si umije.
mm


-..v";
M

Ugan Kaj li je, ki tu cvefe?
Če ne veš, odpravi se kam ob mejo, kadar pomlad siplje nam na ___________________(’^ad?S)
Šest jajčec drobnih v gnezdu,
na grmu rože tri, pa kmalu, kmalu, tudi
Glejte ljubko mačico! Žogo bije s tačico
in jo meče semintja, kot da miška bi bilk!
Pomaranče,
vsak
ve
to,
pač otrokom v slast gredo,
bolj še jim srce utriplje,
če se s cukrom jih posiplje.
vsak se veseli.
Sočno grozdje, ah kako nam diši pač presladko.
Pa začnimo: Ham, ham, ham!
Ah, kako je dobro nam!
Pusti vžigalice v miru, Ha Ha ne osmodiš!
nisi slušal,
so veselje.
to so naše želje;

Kadar svečica gori, ni vam za igračo, kdor ne sluša,
s šibo mu mamica da plačo.
V roki meč se
bliska, in srce mi vriska, na sovražnika hitim, da ga pogubim.
Slaščica iz riža.
Lep konjiček moj je ta, ki se guglje semintja. Le naprej, konjiček ti, daleč meni se mudi!
Uganka:
Kaj je tu v lončkih, dete ti?
Le povohaj, če se ti zdi. Ah, kako to diši lepo, in čebele delajo to.
Travnik zeleni, travica diši,
Danes bomo kavo pili, vanjo pa kolač drobili.
Da kolač še bolj ugaja, cvet rdeč na njem se maja.
V zibelki sladko se spi, mamica nad njo budi,
poje mamica lepo:
„Dete ljubo, spi sladko!“
Svetil niča gori, za mizo pa smo mi, v hrbet pečica greje, in vrček se	nam
smeje.
Limone cveto in zore na jugu tam daleč od tod, a rabijo vendar ljudje koristne limone povsod.
Ovca res je dobra stvar, ker nam volno daje v dar.
Kadar zima k nam zaveje, volna nas ob mrazu greje.
m/M
Tu na travniku
,mu-mu
koder sočna trava rase,
skače telek brez miru, kravica se naša pase.
z njimi se igra skrban, čuva gospodarju stan.
P6zor ima rad mladičke, ljubke, žive naše psičke,
No, kaj misliš, ti Šdetinar, kaj ti zdaj-le dem?
Veš, mesar je nož nabrusil, rad klobase jem.
Naša puta ko-ko-ko čuva pišČeta skrbnč,
a petelin-gospodar hraue išče jim vsekdar.
V Čisti vodi spet labod,	pere mehko perje svoje —
snežnobeli ta gospod,	ah, kako mu pač lepd je!
Dolgouhi zajček ti,	nosek višeš brez miru,
dobro tebi se godi,	saj mehkd je v travi tu!
Raca raČicam veli: »Vsaka Čisto se umij!
Bliža se večerni hlad, in mudi se spat!“




NRRODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICO
W%?m :•