ruk (Un raaan »obet, in prasnikov. d«ilT Satordajr«, Sund.y» *nd Holidavs. PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Urodnlikl in upramllkl prostori: 1667 South Lawndala Avo. Offtoo of Publlcatton: 2667 South Lawndal» Av». Tvlophotit, Ročk w» 11 4004 .year XXXL Ona Ikta jo |6.00 JSTc^TT^ Ac'Tc!l™,JtM^rtl"f.f!7 CHICAGO, ILU PONDEIJEK, 24. OKTOHKA (OCT. 24). IMH SubscrlpUon $6.00 Y«arly STEV—NITMHER 20H ska vlada pretrga vojaško ezo s sovjetsko Rusijo! Komunistična stranka razpuščena na Češkem, Slezkem in v Moraviji. Vsi komunistični listi suspendiram na pritisk iz Berlina. Oskrba Židov in drugih beguncev iz sudetskih krajev dela preglavice vladi. Velike protičeške demonstracije v Budimpešti. Pet Cehov ubitih v spopadu s Hitlerjevimi četami BtATlSUVA, SLOVAŠKA, Da je centralna Evro popolno dominacijo na IATISKAVA, SlAJVAolLA, a ... , . -At—Ds je centralna Evro- Italijanski RT(111 mini ki no dominacijo na- ' pozdravil legionarje Nemčije, se najbolj očitu-Bratislavi, glavnem mestu kjer so Hitlerjevi silno aktivni. Nova av-na vlada, kateri načeluje Tiso, ima sicer še zve-i Prago, toda ta je le noml-Cehi nimajo v Bratislave avtoritete. Ulovaki bodo morali iskati v iu protekcijo, ne v Pragi," jal neki vodja Slovakov. Berlin nas lahko Mili proti sovražnikom—Madžarom Paljakom." Češka zastava, simbol enotno-Ceške in Slovaške, je akoro lila iz Bratislave. Nadome-jo je slovaška in naeljaka ikom kljukastega križa. Vsi to bili potisnjeni z uradnih Ij in pozvani, naj takoj za-Slovaško. Nobenega dvo-i več, da je Slovaška pod iteljstvom Nemčije, ia, 22. okt. — Zunanji mi-František Chvalkovsky raj informiral Sergeja A-drovskega, ruskega potka v Pragi, "da Ceškosiova-i \eč zainteresirana v vo-zvezo 8 Sovjetsko unijo." pomeni, da v očeh praške vla-nima pakt vzajemne vojaške či zdaj, ko je češka republi-mkosana, nobene vrednosti, ia zunanjega ministra je Ijnji dokaz, da se Ceškoslo-oddaljuje od Moskve in uje nacijski Nemčiji. Okr-čeftka republika se bo v nosti naslanjala na Nemči-katere je odvisna v eko-tem in finančnem oziru. ida je včeraj tudi preklica-pronlave dvajsetletnice rojake republike, ki so »e i-vriiti prihodnji petek. Kart je svetoval ljudstvu, naj na ' n r»osveti vse energije re-itrukcije republike, zaeno pa j* opozoril na potežkoče, v M »e država zdaj nahaja, konstrukcija republike, koll-* J« je Ae ostalo po monakov-»konferenci, je večje važnosti »wpa proslave obletnice neod- SbOAti. 22. okt.-Češka politi- »filozofija He je nagnila pro-kar dokazuje razpust •«n.*tifne ntranke na Ceš-""•j ^ziji ,„ Moraviji. Vlada )m "UMpendirals 22 komuni-"rnh I lato v. vlada je bila temelji-JofKanizirarm na pritisk iz T* in kaže, d« bo kma-v^Mh militaristično zvezo "j^*0 Husijo. Komunistič-"«» 0Htale le v Rutenski i^rpataki Rusiji), v avto-mi državi ,,a vzhodu. Slova-' '"-pustila komu-M,° ran ko. Likvidacija , Jankih grup se bo na-y vlada *e je lotila reše-fI"l>< ih problemov. Eden [f' J- problem oskrbe be-*> i*>begnili iz Sudet-** Hitlerjevo armado. Ve-t*""*' tvorijo židje In ( "*»«ln| demokratje. O-•d red ile, da se morajo hi k. 'Tur Es ■i registrirati. Pojas-proti koncentraci-v praškem distriktu, ^ražalo ekonomsko ^ "atere kraje bodo Am.JU nl znano. Ntilt**2*-0* - c« I (1 ' demonstriralo Deset tisoč "prostovoljcev" se vrnilo v Italijo Neapelj, Italija, 22. okt. — Štiri italijanske ladje — Sardegna, Piemonte, Liguria in Calabria— so pripeljale v to pristanišče 10. 000 italijanskih legionarjev, ki so se osemnajst mesecev borili v španski fašistični armadi. Fašistični listi pišejo, da je v Španiji še 30,000 italijanskih "prostovoljcev". Okrog 3000 Italijanov je bilo ubitih v Španiji, čez 9000 pa ranjenih. Med slednjimi jih je najmanj dva tisoč, ki bodo o-stali trajno pohabljeni. Italijanski kralj, prestolonaslednik Humbert, zunanji minister Ciano, general Berti in množica več tisoč oseb so pozdravili legionarje. Pedro Garcia Conde, Francov poslanik v Rimu, je bil tudi navzoč pri sprejemu. Nekaj ur prej je Conde telegrafiral poveljniku italijanskih čet in mu čestital ter se zahvalil za dragoceno pomoč, ki so jo Italijani dali upornikom pri zatiranju "boljševizma v Španiji." Poveljnik mu je takoj odgovoril z izjavo, "da italijanski legionarji s težkim srcem zapuščajo plemenito državo, s katero so povezani s krvjo, ideali in nepozabnimi spomini." Pariz, 22. okt. — Osemnajst Američanov, članov mednarodne brigade, ki so se borili na strani španske ljudske vlade, je dospelo v Pariz iz Barcelone. V Parizu bodo ostali nekaj dni, nakar se bodo vrnili domov. Domače vesti Nov grob ob Pacifiku Culver City, Calif. — Tu je umrla rojakinja Mary Gril, stara 86 let, ki je bivala pri svoji hčeri. Prej je bivala v Clevelandu in tja je bilo poslano njeno truplo. Clevelandske vesti Cleveland. — Zadnje dni je v bolnišnici umrla Cecilija Zupančič, roj. Verček, stara &9 let in doma iz Bršljina pri Novem mestu. Tu zapušča moža, dva sinova in hčer, v Pittsburghu pa brata. — Dalje je umrla miss Frances Babič, stara 23 let. Ti zapušča starše, ki so doma * Dobrega polja in dve sestri. Vesti iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Proti koncu septembra sta se tu smrtno ponesrečila dva Jugoslovanu Mija Dragičeviča je ubil avto ii Ante Cižbetija je izgubil živi nje pri delu na podzemski železnici. — Poročila sta se Josi| Boštjančič iz Podgrada v Istri ii Roza N. iz Vrem. Kari Kautsky umrl v Holandi ji Zadnji iz Marksove generacije ' New York. — Iz Holandije je prišla vest, da je tamkaj umrl Kari Kautsky v starosti 84 let. Kautsky je bil najstarejši nemški socialist, svetovno znani marksistični teoretok In zadnji iz generacije Karla Marksa, katerega je poznal osebno. Po prihodu Hitlerja na krmilo se je Kautsky preselil na Češko in od Um je odšel v Holandi-jo, kjer je v miru preživel zadnja leta svojega življenja. Kautsky je bil strog zagovornik socialne dem<*racije, to je demokratičnega socializma in bil je oster kritik terorističnega ter dikUtorlčnega revolucionizma, kakršnega predstavljajo boljše-viki v Rusiji. Naj živi spomin nanj! i Stavka voznikov tovornik avtov Det Moines. Ia.. 22. okt. — O« tisoč voznikov tovornih avtov, članov unije Ameriške delavske federacije, je zastavkak*. j Quinn. tajnik unije, je dejal, da je bila stavka oklicana. ker delodajalci niso hoteli obnoviti pogodb* Css 50 transportnih firm v Des Moinesu ln nekaterih dru-rih mestih je prizadetih v stavki. ____iAl Murphy zaveznik rdečkarjev? Senator La Follette se tudi druži s komunisti Washington, D* C., 22. okt. — Michiganski governer Frank Murphy In senator Robert M. La Follette, progresivec iz Wis-consina, sta bila včeraj obdolže-na pred kongresnim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti, da sta naklonjena komunistom in da podpirata prevratne aktivnosti revolucionarnih grup. Herman I^uhrs, vodja Ameriške legije v Detroitu, ki je pred odsekom nastopil kot priča, je dejal, da je I* Follette govoril na shodu, ki so ga sklicali komunisti v zadnjem februarju v Flin-tu, Mich. Drugi govornik je bil Roy Reuther, ki je po končanem govoru dvignil stisnjeno pest, kar je komunistični |>ozdrav, ko so komunisti peli "Internaciona-lo". Druga priča Je bil John M. Ilarrlnger, mestni upravitelj v Plin tu in direktor javne varnosti. On je direktno obdolžil go-vernerja Murphyja odgovornosti za sedeče stavke v avtnl industriji. Sedečih stavk sploh ne bi bilo, ako ne bi governer ščitil komunističnih prekucuhov. Zadnje Vesti WASHINGTON,'D. (\—Fede-rs In i sakon minimalne mezde in maksimalnega delovnika je danes v veljavi. Okrog dva milijona delavcev je direktno prizadetih. % CHICAGO.—Prve snežinke v tej jeseni so se pojavile sinoči v iraku nad meatom. V gornjem VVisconainu in Michiganu je bil v soboto prvi anežen vihar, ki je nametal do osem palcev snega. j HONGKONG*—Kitajsko me-sto Kanton, okupirano po japonskih četah, je danes na široko v plamenu; betečl Kitajci so ga zažgali. PARIZ.—Včerajšnje delne senatne volitve ao pokazale razpad ljudske fronte v Franciji. Socialni radikale! so izgubili mnogo mandatov, ki so Jih osvojili desničarji, toda socialisti so obdržali svoje mandate. a BUDIMPEŠTA. — Madžarska vlada je dala Cehom tri dni za izpraznitev zahtevanega slovaškega ozemlja. Nov letalski napad na Barcelono Faiisti zahtevajo priznanje prava bojevniitva Hendaye, Francija, 22. okt.*— Deset fašističnih letalce včeraj napadlo Barcelono, kjer je sedež španske ljudske vlade, z bombami Poročilo se glasi, da so bombe ubile 24 civilistov, čez sto pa je bilo ranjenih, davna tarča bomb je bilo trftišče flsnta Cata-11 na. Istočasno je druga skupina letalcev bombardirala Tarragono, pristaniško mesto, ki leži južno-zapadno od Barcelone. Koliko ljudi so bombe ubile in ranile, ni z napo. Časopisje v fašistični Španiji je pozvalo velesile, naj priznajo Francovemu režimu pravo boje-vništva. List Voz de Kspana, ki izhaja v San Sebastianu. piše, "da so oni, ki nočejo priznati prava bojevništva, naši sovražniki." List je v prvi vrsti cikal na Francijo in Anglijo. Na podlagi mednarodnih zakonov se smatra vse čine fašistične armade za razbojništvo v tehničnem smislu. Francova vlada v Burgoau Že več mesecev pritiska na velesile, da jI priznajo pravo bojevništva, toda doslej še nl uspela. Nov gangoiki umor v Chicagu Chicago, 22. okt. — Bert De-laney, bivši upravitelj Capoueje-vih pivovarn v čikaskem distriktu v času prohibicije, Je bil sinoči ustreljen na križišču Ellis ave. in 3Ath st. Napadsler je izstrelil več krogel in potem pobegnil. v £4 4 FRANCOSKI KOMUNISTI ZAPRE-TIU S STAVKO Daladier bi rad »klenil kupčijo » $ociali»ti POLICIJSKI URAD-NIK SPION Pariz, 22. okt. — Voditelji komunistične stranke so zapretilf z oklicem stavke vladnih uslužbencev, kar je poostrilo notranjo krizo. Ministrski predsednik Edouard Daladier išče o|>oro pri Leonu Blumu, voditelju francoskih socialistov, da se vzdrli na krmilu. Ako bo uspel v svojih naporih in sklenil prijateljstvo t Blumom, bodo socialisti povabljeni v vlado narodne enotnoatll kakršno zahtevajo socialni radikale! In konservativne grupe. Komunisti, ki tvorijo s socialisti in nekaterimi drugimi politični* mi grupami ljudsko fronto, ne bi imeli nobene pozicije v vladi. Daladierjevi interesi zahtevajo formiranje vlade nurodne e-notnosti. Položaj je kritičen, kar Anglija pritiska na premierja* naj čimprej sklene prijateljaki pakt z Nemčijo. Premier je adaj instruiral zunanjega ministra Bonneta, naj (Hispeši pogajanja z Nemčijo glede sklenitve pakta. Unija vladnih uslužbencev, v kateri imajo komunisti glavno besedo, zahteva zvišanje plače, ker so cene živijenskim potrebščinam poskočile. Uslužbenci i-majo oporo tudi pri drugih delavskih organizacijah. A nadalj- krm -Parit, 22. okt. — Mrl ne osebe ao bile aretiran« na obtožbo špionaže. Vest, da Je Jean Rakovsky, policijski inšpektor v Parizu, dajal informacija italijanskim špionom, je povzročila senzacijo. Rakovsky Je vojni veteran in je bil za svoje Junaštvo v svetovni vojni odlikovan« On je pri zaslišanju priznal zvezo z italijanskimi špioni. V lovu na špione so bili aretirani Adrian Grosso, uradnik v italijanskem konzulatu v Houtl-ersu; Vitorio di Resta, italijanski konzulatu! agent v Annecy-ju, in Vincenti Bellavla. Slednji Je pri zaslišanju izpovedal, da je dobival informacije od (francoskega policijskega inšpektorja. Resta je bil vodja špionskega krožka, ki Je o|*«rlral v savoj-akem distriktu, kjer Je meja med Francijo in Italijo. Porota oproetila morilca tekmeca Chicago, 22. okt Rudolph Sikora, ki je ustrelil Kdwarda Solomoita, ker je zapeljal In odtujil njegovo ženo, je bil oproščen po poroti. Porotniki so se posvetovali samo dv« uri. Angleške čete razorožile rebele Arabski teroristi poslani v koncentracijsko taboriiče Jeruzalem, 22. okt. — Več tisoč arabskih rebelov, ki so štiri dni držali stari del Jeruzalema v svojih rokah, ko so jih angleške čete oblegale, je bilo razoro-Ženih. Vsi so bili poslani v koncentracijsko taborišče v gorovju med Jeruzalemom in Bethle-hemom. Arabski teroristi so aktivni v drugih krajih Palestine. V mnogih so prerezali telegrafske žice |n uničili mostove in ceste. Ha j Mohamed, bivši častnik v turški armadi, ki je prišel v Palestino pred nekaj meseci, mobl-iisira Arabce za guerilsko vojno. Na nedavni konferenci, ki jo je sklical v severni Palestini, Je Mohamed povedal svojim pristašem, da se arabski svet mora boriti sa svojo neodvisnost. Plner V. Aadrrw« (aa »rsdl v prvi vr*4l). edmlsuiratar r lilnega •rgsalsatortči^gs -dIn*a aa s^aaka t W.*h»agU-«. i tali 9, la člani taka- Dunajski kardinal se igra z ognjem! , Hitlerjev minister posvaril katolike Hamburg, Nemčija. 22. okt.— Paul Joseph Goebbels, minister nacijske propagande, je včeraj v svojem govoru napovedal, da bo Nemčija postala največja mllita-ristična sila na svetu v prihodnjih petih letih. Omenil Je prldo-bi t ve, IU Jih j« Nemčija IsvoJt-vala, odkar Je Hitler na vladnem llu. Milltarlstlčna moč Nemčije Je bila demonstrirana v re-mllltarizaciji Porenja, okupaciji Avstrije In Sudetske In drugih dogodkih. Ob tej priliki je GoebMs o-menll napetost med cerkvijo In nacljskiml avtoritetami, ki je rezultirala v izgredih na Dunaju pred nekaj tedni, Dunajskega kardinala Innitzerja, pa čigar palačo so naciji navalili Iu jo deloma uničili, Je opozoril, da se i-gra z ognjem. "V času, ko Je nemška armada vkorakala v Sudetsko, Je Innitzer pokazal svojo predrznost in nesramnost s političnimi kontrademonstracijami", Je rekel Hitlerjev minister. "V pridigi, v kateri je pozival katoliško mladino, naj ostane zvesta c«rkvl, Ji je tudi zabičaval, da mora slediti Kristu, ki Je večji kot Hi tler. To je nevarno igranje z ognjem. Mi smo že večkrat poudarili In tudi dejansko dokszall, da ne trpimo političnega kaloli cizma, Nacijsko gibanje Je (Militi čno gibanje sedinjenoga nemške ga naroda. Kardinalov In druge visok« duhovščine ne Isimo o-virali pri Izvrševanju njihovih ver*kih dolžnosti, tisia svoje roke morajo držati proč od (siliti-ka." Dunaj, 22. okt. — Clanl Hit-lerjevih mladinskih organizacij so včeraj ponovno napadli cerkve in župnlšča v nekaterih dunajskih distriktih. V katolišfkl cerkvi v Neu-Magranu so razdejali kipe in slik« svetnikov, v dveh drugih cerkvah v Alt-Leroheri. felderu |»a »o razbili šipe v o-knih. Policija Je preprečila navala na cerkve in župuišča v treh drugih distriktih. Aretacije frančiškanov v Salzburgu Salsburg, Nemčija. 22. okt. — ftestosjst frsnčlšksnov Je bik; s-retirsnih In obsojenih v zapor ns obtožbo podliganja prebivalcev proti narijskim avtoritetam, o-brekovanjs in uničevanja lastni* ne. Zadnji teden ao frančiškani zmetali pohištvo Iz tretjegs nad« stropja svojega samostans v znak protesta proti odredbi, da morejo prepustiti to nadstropje nemški tajni policiji, i JAPONCI ZASEDLI GLAVNO MESTO JUŽNE KITAJSKE Kitajike čet* ae umaknile brez boja NOVA JAPONSKA OFENZIVA llonkong. 22. okt. — Japonci so včeraj okupirali Kanton, glavno mesto južne Kitajske, ko ao se kitajsko čete umaknile pred dobro oboroženim sovražnikom brez odpora. Japonska zmaga j« bila popolna. Prišla je po enem tednu izkrcanja japonskih čet v zalivu Blas, ki je 12ft milj oddaljen od Kantona. Kitajci so pred umikom pognali v srak most nad reko Kanton, uničili eloktrnrne, tovarne In druge objekte. Veliko število poslopij so' zažgali In Japonci so našli razvaline v mestu, ki Je pred nekaj tedni imelo še nad milijon prebivalcev. Večina Kitajcev Je lspraznila mesto in se umaknila v notranjost države. Kitajski uradniki so pobegnili v Jungjun, v mesto, ki leži okrog 90 milj severno od Kantona. V Kantonu, kakor v Sangha-ju. imajo Japonci opraviti i zunanjimi silami, ki imajo svoje Interese na Kitajskem. Angleške in francoske čete so sastražlle mednarodno naselbino v Kantonu. Ta Je v distriktu Samenu, kjer je vojaštvo še zgradilo barikade. Angleške, francoske In ameriške topničarke so zasidrane v pristanišču. Zdaj, ko so se kitajski bram-bovii umaknili it Kantona brsi odpora, bodo Japonske šot* pričela prodirati proti severu ob progi Kanton-Hsnkov železnice. Po taj železnici so kitajska čete dobivale orožje in bojni material Is tujezernstva. Nadaljnje japonske čete so dospele v Kanton skozi "zadnja" vrata," katere so prej odprle motorne In mehanične kolone. Zunanji opazovalci pravijo, da Japonska armada, ki operira na tej fronti, šteje 00,000 moš. Angleški minieter odgovoril kritikom Clacton, Anglija, 22. okt. — Samuel lloare, angleški notranji minister, Je odgovoril nekaterim nemškim diplomatom, ki so kritizirali Anglijo, ker nsdaljuje s o-boroževanjem po monakovskl konferenci, "Anglija mora biti pripravljena ua vse eventualno-•ti," Je rekel lloare na političnem shodu. "ZanUamo se sicer, da bb Hitler držal liesedo, ki Jo j« dal v Monakovem, toda lahko se zgodi, ds Hitlerja nadomesti kdo drugI, ki bo |H*abll na o-bljubo." lloare je član takozva-nega "notranjega kabineta", ki Je dajal Chnmberlaiuu nasvete v češko-nemškl krizi, Politiki v Novi Mehiki obtoieni korupcije Albuquerque. N. M., 22, <5kt, — Federalna vele|sirota J« obtožila 7Ji oseb, med temi več demokratskih političnih voditeljev, korupcije pri WI'A Obtotdlcs jim očita, ds so si prilastili denar is akladov WPA In lastnino in zspostavljanjs delavcev. Med obtoženci SO štirje »orodniki sva-/nega senatorja Dennisa Tha veza. Tajfun ubil 226 ljudi na Japonskem Tokio, 22. okt. — Tajfun Je včeraj divjal v TokijU In Joko-nam*. Angleška čssopisns sgen-tura Reuter puroča. da je bilo 226 ljudi ubitih In čez M) ranjenih v viharju. Prometna svesa med Toki jem in predmestji Je bila eoapendiraiis. Tajfun Je podrl veliko število hiš In okrog .16,000 ljudi Je bret streh«. PBOSVETA PROSVETA THE ENUCIITEMMENT GLASILO m LASTNINA SI.OVBKSBB NASODNB POOrOKNB JBDMOTB OfSM ot m4 mUUM * tka Stovaaa Mattaaal SaMflt Marate taa M UnbM lUvaa Ckiaam) »■ IIjM m kto. M M m pol UM. II M M tatrt Ma; m Cfctasaa ta Ctaar« 97A« m Ml« tata. •• pol tatat m !■■■—»t»a MA*. But,i,1,11 m m«: far Um U«,lta< Stataa (n<*ft Cfctaa—t aa* GaaaAa M-00 par r«ar. Cktaaca »«4 Ctcaro |7.M »ot fw, taifci (Mrtrta SM p«r r«OT. Caoa —ta« ot p* S««o»oru lUkurtal Soptao* ta MMntalli «lil.ko« M m «M*aJo. Bakaptal Itiararaa tmUm (4rita«, po-vOTti. 4tmm. p««I U4.) PP vrneta pa*(ljatalju ta v »Jutata. ta p rt lotil pottnlno. AAvarttala« ratai oa a«r**«uL -M«ewwtpta ot MMaS' MttaM aa4 uaaoIlcluS prttatai wlll not b« r«turna4. OtkOT ■OTPirHpu. auak m turta, ptar«. v mm. ata. wlli PROSVETA MI7-M to. LavaAata Ar«.. Cklim MBMBBB Of THE KEDBBATBU PBEM Datum i oklepaju n« primer (Julr tU ISI), pata« tau m matava pootmI. (ta vm • ta a Um tataaaa pM lakta m> mIdIm Pan*va# L pra»o*a»i»o. 4a m ms ltot M uata rt Green noče iti Ko j« predsednik Roosevelt pred kratkim pozval ADF in CIO, naj se pomirita in združita svoje sile, je William Green, predsednik ADF, odgovoril Rooseveltu, da miru ne bo, dokler John L. Levvis ne odide v pokoj. Levvis je takoj izjavil, da on odstopi, ako odstopi tudi Green. To je bilo možato od Lewi-sa. Naravno je bil Green v zadregi in rekel je, da Levvis ne misli resno, da samo blufa. To ni noben izgovor. Ako Lewis res blufa, mu Green lahko vsak Čas dokaže njegov bluf — odstopi naj in potem bo lahko vsa ameriška javnost videla, če Levvis blufa ali misli resno. Green ni odstopil. Baš narobe. Dal se je od konvencije, ki Je tiste dni zborovala v Hous-tonu, Tex., ponovno izvoliti za predsednik« Ameriike delavske federacije. S tem je pokazal, da mu ni za mir z unijami CIO; pokazal je/da raje vidi, da se razkol organiziranega delavstva nadaljuje z vsemi katastrofalnimi posledicami, kakor da bi se on ločil od vodstva ADF in od mastne predsedniške plače. Green se noče umakniti. Njegova osebna čast mu j« več kot — interesi milijonov delavcev, ki silno trpe vsled razkola in bratomorne civilne vojne med ameriškim! delavci. Prej smo rekli, da je bilo možato od Lewiaa, ker se je ponudil, da odstopi od predsednlštva CIO, če Green odstopi od predsednlštva ADF. S tem pa še ni rečeno, da je Lewls popolen možak — In v tem bo menda vzrok, da Green ne jemlje resno njegove ponudbe. Lewis nI nič rekel, da odstopi tudi kot predsednik rudarske unije UMWA, ki je najmočnejša enota CIO In katera mu plačuje $26,000 letno. Lewjs prav lahko odloži predsedništvo CIO in dobi koga na svoje mesto, ali dokler bo on vodil rudarsko unijo, bo de facto vodil tudi CIO. Eh, John Levvis, se nI rodil včeraj ... Stvar je tam, kjer je bila. Zaradi dveh trmastih voditeljev se mora ameriško organizirano delavstvo še nadalje kavsatl. In Green in Lewis nista sama; oba imata vsak svoj kupček pomožnih voditeljev, kl so prav tako trmasti. Nam nI do voditeljev. Zdrava pamet nas uči, da prava organizacija ni zaradi voditeljev, pač pa so voditelji zaradi organizacije. Organizacija mora biti prva! Nam je za organizacijo. Nam je za milijone delavcev, ki si niso izvolili konflikta, ki hočejo mir med ae-boj In boj z zunanjim sovražnikom vsega delavstva, a ne morejo si pomagati. Na obeh straneh so pošteni delavci, ki so proti razkolu, toda v tem momentu so — primorani dvigati pesti drug proti drugemu zaradi trme svojih voditeljev. • Ameriški kapitalisti — med katerimi jih je mnogo, ki se zanašajo na fašistično diktaturo — se pa smejejo. V Jugoslaviji bodo uvolili V Jugoslaviji so razpustili parlament in razpisali nove volitve. Volitve? Da — takšne "volitve", kakršne so v navadi z majhnimi razlikami v totalitarnih in napol totalitarnih državah. V Jugoslaviji je že precej let navada, da volijo javno, kar pomeni, da voliš one, ki jih hoče režim — če nočeš poaledic. Ko je dr. Stojadinovič prevzel vlado pred tremi leti, Je obljubil volilno reformo in več demokracije pri prihodnjih volitvah. Na to reformo je korenito — pozabil in zdaj bodo s|>et volili po škandaloznem starem zakonu. To i« ni glavno, kako bodo Kdaj volili. Vat-no Je to — čemu Je vlada tmš /daj razpisala volitve, (totem ko Je bila tri leta gluha na vae zahteve demokratičnih elementov glede volitev? Namreč cdaj. ko je Hitler dobil Cehoslova-kljo na krožniku in jo razkosal In ko nacijska Nemčija forslra ekonomsko nadvlado v Podo-navju in na Balkanu! Ali ta poteza ne kaže. da hočejo v Relgradu dobiti zaupnico ljudstva v psihološkem momentu, ko si je "realna politika" berlinsko-rimskega fašističnega oalAča podvrgla srednjo Evropo in katera zdaj vihti gorjato nad južno vzhodno Evropo? Dr. Htojadinovlč nehote to priznava sam. ko Je — kakor se glasi poročilo v ameriških 1U stih — v nekem razgovoru pohvalil svojo zunanjo politiko, čeA, da je Jugoslavija varna ----- UMU v Vsi smo delavci Cheswick, Pa. — Že dolgo se nisem oglaail v Prosveti s kakim dopisom, pa tudi sedaj nf nič posebnega, o čemer bi človek pisal. Razmere so še vedno bolj slabe. Rad pa Čitam druge dopise, ki jih pišejo razni dopisovalci iz raznih krajev in naselbin. Med dopisi se večkrat opazijo rasne kritike o tem in onem, največ pa zaradi politike. Nekateri so socialisti, drugi komunisti, tretji naprejevci in tako dalje. Končno pa smo vsi le ameriški delavci in kot taki moramo vsi podpirati našo Prosveto in njene smernice ter ideje, ki so naše ideje in so nam v korist. Strinjam se s Hrvatinovimi dopisi, ker so podučljivi in izražajo napredno mišljenje, iz njih odseva razredna zavest poštenega delavca. V Prosveti seveda ti^di čitam dopise Prosvetinega "odeta" Zi-danška, kl piše s svojih potovanj po naših naselbinah zapadne Penne. Zadnjič je omenil tudi mene, kakor že večkrat, in mi je v šaljivem tonu "dal pod nos." Malo šale nič ne škodi in Zidan-šek se zna šaliti. In če pride Zi-danšek sem takrat, ko bom tel na lov, ga bom kar seboj\vzel, če pa pride pozneje, mu bom»pa dal prav lepo — zajčjo klobaso. Ko se je zadnjič mudil pri nas, pač ni vedel, kam sem šel. Sel sem namreč na zajčjo sejo, ali je bila lovska seja, seja "divjih ovcev?" Morda se bomo, ml lovci podali še celo v Španijo, ampak malo predaleč je. Zfdanšek rad hvali samo Žene, otroke pa nič. Pa brez zamere, očka, ne bom te več "šimfal", saj si fajit fant. O vsem drugem pa se bova pogovorila tako prijazno kakor vrfilej. Torej na svidenje I Naznaniti želim Članom društva št. 666 SNPJ, da se bo pri-lodnja seja vršila n& prvo nede-Jo v novembru, to bo d. novembra. Prošeni ste, da se vsi gotovo udeležite. Pridite brez i*jeme vsi, da ne bo nihče rekel, da ni bil obveščen. Anton Klemenčič, 686. Medvešsk pite o Ribnici Ribnica, Dolenjsko. — Iz Cle-velanda m! je pisal sin Milan, naj grem v Ribnico ln naj tam poiz-rem o stanju nekega posestva v Sodražici, katerega lastniki so v Ameriki. To priliko sem takoj zkoriatil in se odpeljal v Ribnico. Ko sem v Ribnici izstopil iz vlaka, se ml je nudil krasen razgled po ribniški dolini, ki je prej le nisem videl, četudi je Rlbniea svetovno znana po svojih leanih Izdatkih in po svojih prebivalcih Ribničanlh. Ribniška dolina ae mi je izredno dopadla, bolj kot katera druga v vsij naši 8lovenijl, kolikor sem Jih videl. Včasl sem imel dober okus in miallm, da me še ni zapuatll, zato ae tudi nisem zrno. tU glede sodbe o lepoti ribniške dolini. Ta dojina ae razprostira okrog 10 kilometrov na obe strani trga. Je to lepa in rodovitna dolina, z lepimi njivami in travniki, po sredi pa teče mala reka, ob kateri stoje veliki mlini in žage, nekatere celo na parni pogon. Ne daleč od trga pa stoji velika tovarna. Vao dolino, ki ni preširoka, kar jo dela še bolj zanimivo, obkroža okrog 800 metrov visoko gričevje zaraščeno c drevjem. Torej okrog in okrog je gozd, ki je že od nekdaj dajal delo in zaalužek našim podjetnim RibniČanom. Ob vznožju gričevja se vrstijo prijazne vasice in posamezna kmetijska poslopja. Vse hiše so zidane in z opeko krite, kar naredi še lepšo sliko in poveča krasoto celotne panorame ribniške doline. Da so seveda vsa poslopja v trgu samem zidana, to nI treba omenjati, pa tudi hodniki so iz betona, četudi ni Ribnica nobeno velemesto. V Ribnici sem se najprej podal v davčni urad in nato na aod-nijo, kjer sem dobil potrebne informacije glede že omenjenega posestva v Sodražici. Ker sem imel dovolj časa na razpolago, sem se podal peš v 10 kilometrov oddaljeni trg Sodražico, kar vzame dve url hoda. Tja se vije lepa cesta, lepša kot ostale po Sloveniji. To pa menda zato, ker jo posipljejo z ondotnim gramozom, ki je trd kot granit in napravi cesto trdno ter dovolj gladko. Med potjo me je došel voz in voznik me povabi, naj prisedem. Po obleki me je sodil, da sem Amerikanec. Peljal se je s svojo ženo iz Ribnice, kjer sta se mudila po opravkih. Bil je to Cam-pa iz Dolenjih Lazov, kjer ipia lep in velik mlin ter obširno posestvo ob cesti, ki vodi iz Ribnice v Sodražico in naprej. On je bil več let v Ameriki, od koder pa se je leta 1910 vrnil na sv^e posestvo. Od njegovega posestva je še četrt ure hoda do v&si Zlebiče, kjer živi Clevelandc a-nom dobro znani naprednjak Anton Sega, kPse je kot ameri-' ški vojak in državljan udeležil svetovne vojne in v vojni izgubil levo roko. Lani se je vrnil v rojstni kraj. Skoda, da ga nisem našel doma. Dan je bil namreč izredno lep. V Žlebičah je železniška postaja, ki velja tudi za Sodražico, katera je pet kilometrov ali eno uro hoda oddaljena. Sodražica je tudi prijazen trg, ima lepe in prijazne hiše ter poslopja, mlini ln žage. Od Ribnice se vidi naravnost tja do Zlebičev, medtem ko se tu gričevje nekoliko zaau-če In Sodražica se ne vidi. Ves ta kraj, vsa ribniška okolica z vso dolino je name napravila zelo prijeten vtia, zato sem to moje potovanje na kratko tu opisal. V Sodražici sem se oglasil pri Antonu Lavrenčiču, ki oskrbuje že omenjeno posestvo, zaradi katerega sem se podal na pot. Lav renčičevi vodijo gostilno in trgovino z mešanim blagom. Lav-renčič je pristna dolenjska ko- renina, je energičen možak in naprednega mišljenja. Kmalu sem izvedel, da že 18 let županu-je, da njegova pridna in čvrsta žena dobro vodi gostilno z njegovo i>omočjo, njiju sin pa trgovino. 'Dalje, da je eden sinov že dovršil tehnično šolo in drugi že absolviral juridične š t u d i je, hčerka pa je bolničarka. Lavren-čičeva sestra je soproga amegU škim Slovencem dobro znanega Franka Keržeta, ki je svoječas-no izdajal revijo Domači gospodar in potem Cas. Keržetova hčerka je bila letos za počitnice na obisku na domu svoje matere, to je pri Lavrenčičevih, kjer se je dobro imela in kraj z okolico se ji je zelo priljubil, tako da ga je s težavo zapustila. Iz Sodražice sem se podal v Zlebče na železniško postajo, od-kjer sem se z vlakom odpeljal nazaj v Novo mesto oziroma v našo Žabjo vas, kjer se še vedno nahajam. Iskren pozdrav vsem ameriškim rojakom! Ludvik Medveiek, član društva 5 SNPJ. Medved namesto prašiča Ponova vaa. — V našem gozdu se jf zadnje čase pojavilo precej divjih prašičev, ki delajo veliko škode. Dne 24. sept. t. 1. so lovci organizirali velik lov na te prašiče in se razvrstili vsak na svoje mesto po gozdu v Medvedici. Neki lovec, po imenu Janez Jakič iz Ločnika pri Turjaku, star 64 let, je zelo navdušeno zaeledoval razrite luknje po gozdu. Mislil si je pač, češ: danes pa gotove dobim kakega ščetinca. JakiČ se je nato malo odstranil od svojega mesta, kajti gnalo ga je, kakor vsakega vnetega lovca, da izsledi svoj lov. A glej šmenta, kmalu se mu je pred očmi ijudil, ne ščetinec, ampak velik kosmatinec medved, ki je stal na zadnjih nogah in se mu bližal v spremstvu svojih štirih mladičev. JakiČ se je ob tem nepričakovanem prizoru zelo ustrašil, kakor se bi ustrašil vsakdo. Videl je, da mu preti smrt. Da bi bežal, ni bilo misliti, da bi streljal, tudi ne, kajti v svoji puški je imel le drobne svinčen ke. Ko pa je videl, da kosmatinec čim bolj tuli proti njemu, si je mislil, kar bo pa bo — in je nameril cev na konsmatinca in ga dobro pociljal ter zadel v glavo, da je bil na mestu mrtev. Tako je bilo. Mrcina je tehtala 200 kilogramov. Njeni mladiči so seveda zbežali, ker niso bili več tako majhni. Sedaj smo tudi mi v strahu ko v gozdu sekamo drva. Clm se zlomi kakšna suha veja, že dvignemo glave, da vidimo, od kod bo primahal drugi kosmatinec Iz Amerike je prišel v staro domovino na dvamesečnl obisk znani Louia Garm iz Puebla, Colorado. V Ameriko se jte vrnil 12. sept. Zelo ga pogrešamo, ker je bil med nami zelo priljubljen in pa navdušen pevec. Ustavil se je tudi pri nas, obiskal je razne kraje in tudi Županovo jamo, k ae mu je zelo dopadla. Iskrena hvala za po set in želim, da se spet vidimo. Anton Pritekel, Ponova vas 18, p. Grosuplje, Jugoslavija General James O'Do* de. nje plebiscita na Cefeem, a pri nadzira Mehanizem človeškega joka O joku in solzah je cela vrsta najrazličnejših teorij, medičinci kemiki in psihologi ao ae že ba-vili z "mehanizmom joka". Pri znan specialiBt je v tem pogledu italijanaki zdravnik Lino Buain-co, ki ga v njegovi domovini ša Ijivo imenujejo "doktorja aolz. Vsak moški pozna čar ženskih solz, ki so skoraj vedno močnejše orožje nego najmočnejše moške pesti. Dr. Businco pa raziakuje te aolze že dolgo let pod povečalnim steklom znanosti in je ugotovil med drugim da so preprosta zmea iz vode beljakovine, kuhinjske soli, og ljikove kisline, natrona in cele vrste alkaličnih fosfatov ter kovinskih soli. Izračunal je, da potoči človeško oko dnevno kvečjemu za 3 g aolz In a tem je postavil na laž tiste romanopisce ki dajejo svojim junakinjam pretakati "cele potoke" aolz Dr. Buainco je izračunal, da predstavlja dvajset solznih kapelj približno kubični centimeter tekočine. Vsak hišni tiran more sedaj na temelju te ugotovitve izmeriti, koliko premore njegova boljša polovica v tem pod ročju. Najzanimivejše je pri meha nizmu joka seveda vprašanje kako bi bilo mogoče anatomično pojasniti, da sproži duševna bol solze. Lahko si je razložiti, da odpre telesna bolečina solzne žleze, a tem da razdraži občutljivo vezivo očeaa In pospeši preko živčnih tirov v možganih izločevanje aolz. O joku kot posledici duševnega razburjenja pa obstoje različna naziranja. Tu nam nedostaje refleksa, ki ga občutimo telesno, refleksa, ki se pojavi n. pr. tedaj, če nas kdo potegne za lase. Businco pravi, da izhaja dražljaj za jok po duševnem razburjenju iz tistih Živčnih središč, v katerih imajo svoj sedež čustveni vzgibi. Zdi se, da pretres teh živcev istočasno razdraži tudi solzne žleze. S kemičnimi raziskavami pa so prišli še do drugih zanimivih posledkov. Iz solznic so pridobili neko posebno snov, ki ji hočejo pripisovati sprožitev solznega toka. Gre za resničen hormon, ki ima ta nenavadni učinek, da je spravil razne poskusne živajj. do jokanja, ko so jim ga vcepili. Pri neki psici, ki so ji to anov vbrizgnili. ao ae pokazali n. pr. izraziti neredni gibi zenic in končno je iival potočila nekoliko solz. Tu imsmo sled, ki nas lahko povede do zadnjih skrivnosti v mehanizmu človeškega joka. PONDELJETT At^ r Od Chicagii do Clevelandt Ivan Mole k VIII V Lorainu dominira strah Ljudje, katerih business je da -t. J majhne in velike otroke in ki si zbtajo ^ de a tem strašenjem, ao še na svetu in ma dobro uspevajo. n me8t«| Iz slovenske naselbine v Lorainu ob ErJ škegruezeru, okrog 26 milj od Cleveland* d je prišla na ušesa tale novica: ' Tamkajšnji slovenski fajmošter Milan Slafc je prisilil nekatere članice SNPJ da s( prisegle, da ne bodo nikdar več čitile Pr08v*e Ta Slaje maže članke v Zarjo, glasilo s?7 Navadno se tamkaj huduje nad komunist diktaturo, ki mu je brutalna in barbarska Z je v resnici -- ampak Slaje se takoj obrneš pfeti in sadistično prakticira katoliško dikta turo nad ubogimi ženskami, ki si ne more. pomagati! In a pomočjo žensk diktira t ud moškim, kaj smejo in česa ne smejo čitati Takšen je ta humbugar! — Kaj je razlike med komunistično in faij stično diktaturo in med diktaturo Slajetov sorte? Razlika je samo ta, da komunisti ii fašisti diktirajo s pomočjo puške in sekire -Slajetova žlahta pa diktira s pomočjo strahot s tem, da straši praznoverne siromake i u mišljenim hudičem! Ce bi Slajeti imeli oblast, kakršno imaji Stalin, Hitler in Muaaolini — bi bila Proavefc takoj uatavljena in njeni uredniki bi doživel drugo aveto inkvizicijo. Ker pa nima te obla ati, se mora humbugar Slaje zadovoljiti r tera da terorizira majhne in velike otroke s »trato vi, ki jih nikjer ni. Nas ne more ustrašiti! Res, pomilovanja vredni so rojaki in roja kinje, pa naj so kjerkoli, 'ki se pustijo terori zibati od teh humbugarjev. Rojaki, bodite mol je in žene! Ali ne vidite, da vas humbugarj strašijo samo zato, da vas izžemajo?—(Konec. Starost dreves, živali in ljud Pred nekaj čaaa je neki angleški zdravni izjavil, da hoče svojega triletnega sinčka vzn diti tako, da bo živel najmanj dve sto let. Zdn vnik je zagotavljal, da se ne šali, temveč da mi sli reano. Doslej se aeveda še nikomur ni posri čilo, da bi človeško življenje podaljšal na tal šen način. Ceato beremo o deželah, kjer stole! nikov tako rekoč mrgoli — toda počasnega raa padanja organizma in staranja ni mogoče u držati. Najdaljše življenje imajo drevesa. 1 kalifornijskem narodnem parku rasejo znam« nlte sekvoje, izmed katerih je ena dokazan 4600 let stara. Cela vrsta drugih dreves je d« segla že 4000 let življenja. Podobno starost s ugotovili tudi med baobabi. Neko drevo te vi ate v Portugalski Vzhodni Afriki je staro naj manj 8000 let. Tudi nekatere redke vrste kali tej so silno stare. Vse te rastline rasejo zek zelo počasi, zato tudi počaai razpadajo. Med živalmi doaeže najvišjo starost mend krokodil. O mnogih krokodilih vedo, da štej! jo več nego 200 let. V Ugandi je poginila tak šna žival, ki je bila stara 850 let. Med ostalimi živimi bitji je omeniti papig« želve, krape in slone kot živalske Metuzalens Lev živi v najboljšem primeru 50 let. Orangu tan in neki močeradi tudi ne žive dalj časa. Vel blodi dosežejo povprečno starost 40 let, on pogine a 30. letom, konj med 25. in 30. letom Pea, ki šteje 20 let, je že silno star. Najkrajše življenje imajo žuželke. Metulj a veseli življenja n. pr. samo dva meseca. Mnogi žuželke pa se danes rode, jutri so že mrtve. Zaščita šolskih otrok na Holandskem Holandska država je izdala zakon, po ka* rem mora predložiti vaak učiteljski kandid. naj že kandidira za katerokoli mesto pri vzg mladine, spričevalo o popolnem zdrsvju svoja pljuč z ozirom na tuberkulozo. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 24. oktobra 191«) Domače vesti. V Willocku, Pa.. jM"1^ delu v rovu ubit 86-letni Josip Klemen Verkulje pri Krškem. Bil je član SNr* j Delavske vesti. Kanadski delavci pegu bljejo težak boj za pravico *uvie' Svetovna vojna. Slovenci ir' rem kraju odgovorili cesarju KarluJ« njegov« "avtonomije", katero jim Sovjetska Rusija Iz ^^J^ da Je boljševiški teror v R|»U«j» "J^gtf. atrum, ki ga Lenin ne more ^T^sj (Dalj* t« ^ pred usodo Cehoelovskije. ker * ' dvema letoma naslonila ns prfla člje in Italije, dočim je o^ Te ker ae je naalanjala na ^jVj ^ s rej volild Jugoslavije so zdaj ^ nčejo zaupnico Btejadinoviču. državo nedotaknjeno 1 ^ ia t Za kakšno ceno jo Je ohranil A bodoči? 1 .Ir twtl<«lll „ofc«.»a»ku ♦ MM<«|I nrll.ull.kl p»*dtev, ^ 1-41 fmm ..I«, M .1. M .AUfc.U " • - PT^ - lil .1. mM hr.tpMn* • .♦»•••Mil I« - sdeMIII p-greka. (HIU M »Mi... „Me%HI la^ae »•*■> [esti iz Jugoslavije Dv, padla i vlaka , Klima 5. oktobra.—V bol-Iffiines zabeležili svoje- posten rekord: preden []o 24 ur, so drugega za pripeljali na kirurški od-dv8 ranjenca, ki sta pri h padla z vlaka in dobijo poškodbe, kor nam poročajo, so na iiki postaji tako pogoste i vlakom predvsem za-dejstva, ker prebivalci ki na levem bregu Savjf, ki j0 nrtffostokrat dolgost do pogostokrat dolgo ^ lice šele v zadnjih minutah jajo do Verneka, Ikjer vozi tei Savo, in se potem obe-M vagone odhajajočega i Šele pred 10 dnevi smo »li o tragični smrti 20-let-železnrškega delavca Jože-iobeža iz Verneka, ki je pre-prišel z brodom čez Savo »čil na stopnice vagona, ko il jutrnji vlak že v pravem „ fant je omahnil pod kolesa Jo kratkem trpljenju izdih- Ines so bili mestni reševalci 2. popolnoči nujno klicani Eresnice, da so prepeljali na piki oddelek 50-letnega poka Janeza Grila od Sv. ivža onkraj Save. Pri pad-ivlaka je dobil hude notranje »nanje poškodbe. Popoldne so pripeljali v bolnišnico 23-lega poljskega delavca Fran Razorška iz Hrastnika pri iviah. Pri padcu z vlaka v nicah se je nevarno poškonj po glavi. Mina Konavlje opusto&ena Medice strašne elementarne rofe na južnem Jadranu ečitne in je škoda ugotovlje-Sredi noči med 1. in 2. ok im se je nad Konavljem nad nikom pretrgal oblak in lilo do 6. zjutraj. Silni hudo-i so drveli s hribov, napol itrugo potoka, ki teče po Kozjanskem polju. Razbesnela se je kmalu razlila po plod ravnici in podirala, kar se j i loperstavljalo. Noben most eatal na svojem mestu. Ka-10 mostov je bilo zgrajenih enja in betona, zdaj so vs ni. Skoda se ceni na več Ijonov dinarjev. a»nju ai je preparal trebuh J vasi Ansova, nedaleč oc Nora pri Banji Luki, poro- 0 nenavadni tragediji. Kmet Radojičič si je v spanju z kim lovskim nožem razpara in je v največjih mukah Bril. frter je imel navado, da je Wer položil k postelji svoj N nož. Bil je bojazljiv in se "•»ti hal nočnega napada ta »Ii razbojnikov. Usodno noč zjutraj se je iz njegove »culo ječanje in vzdihova-Ko so hiteli pogledat, so b omari priče grozotnega prizo-Na postelji je ležal Peter, v glol>oko razparanem Pbuhu. Peter je mogel le *e "Sanjalo se mi je, prijatelji prisilili, naj *»M< m lovaki nož v trebuh." ■lu nato je bil siromak rešen Nja. £a vrat en umor 9. oktobra.—Celje" in že »lolj«, ne pomnita ka- rj^a zločina, najmanj pa B umora. Danes pa je P »n razburil vse prebival- 1 Včeraj *mo poročali, da 10. dopoldne prinesla P od levškega mostu k gramoznici v Medlogu |trupk>. Delavci, zaposle-r»moznici, ao apravili trup-* m obvestili policijo. »U mestni fizik dr. Pod-ln VodJ* kriminalnega od-policije, nadzornik | ^ mrtvecu so spoznali ■v« posestnika U • a Pomočnikom priporočamo tudi, da skrl)e zato, da se bo pogodba povsod točno izvajala. • Brivski mojstri hočejo biti napredni ?—Kakor izvemo, so brivski mojstri sklepali na svoji zadnji seji tudi o nedeljskem delu ter po dolgem prerekanju z 1 ima mož nekaj pod palcem. Nje-1 Rl880,",vefine *klenili. <*» nuj-gove poškodbe in pa dejstvo, da 00 pod,Je J1"**0 «« bansko u-niso našli pri njem nobenega de- " dovoli*nje nedeljskega narja, je talkoj vzbudilo sum, da I ' IdeJni °*etje "Celjskega najbrž postal žrtev zločina. Samomor bi bil skoraj izključen, poštev bi prišel kvečjemu le nesrečen padec. Zaradi tega so oblastva odredila raztelesenje trupla, ki je bifo>rav nedvomno postal žrtev zločina. Sodno-tdravniŠka komisija je u-gotovila, da izvirajo udarci od uopega predmeta. Blizu mostu lj Jaz sam lahko služim zalgtVa, razočaranja in žalosti! primer, kako važen je v življe- Kdor se bavi s politiko resnično nju slučaj. Hotel aem naj prvo hn pošteno, mora vsak dan svo-biti duhovnik, potem učitelj, na j€ga šivljenja doprinašati težko | konec profesor. Izmenoma so me irtve. privlačevale: zgodovina, filologi- n* bom govoril o tem. česa ne-ja in pravo, toda študiral sem dostaje našim politikom. Sprego- filozofijo in sociologijo ter sem prišel po vsem tem v politiko. Nadejam se pa, da se bom na koncu vrnil zopet k profesuri. To menjavanje življenjskih na črtov ni življenjska muhavost; raj0 Angleži vedno iz določenih ameriški letalec. ;o prinaša življenje samo s seboj. Izza svoje mladosti sem bi) prepričan, da ae bom nekoč ba-vil s politiko, ki aem si jo p;' zamišljal Čisto drugače. Ce hočete iz teh besed dobiti pravilo, se to pravilo glasi pri ra vedno biti pripravljen na spre- |prv| p0goj sa srečno življenje. Spodnji Egipt preprežen s mre-membo življenjskih okolščin, da Vsako delo je treba opraviti v | prekopov. Ob poplavah je se prebije skoti svet. Imeti mo-Pedu. y dobi znanosti doseže u - | Otgu» »■ iUVU OVCIUVIIU VUJ(IW JO potrebno je bilo to delo radi hi- bilo vseh pet njenih sinov na gijene, saj se je paslo v tem po- frontif a 80 ge vgi vrnlli domov> toku mnogo mrčesa, ki je kot nosilec bacilov ogrožal zdravje Zaposlenost v posameznih gospo stanovalcev okolišča. Toda ljudje, ki so delo izvršili, so napravili napako. Kanalizacija sama je v redu, ustje pa je slabo. Vo- darakih panogah Ljubljana, 9. okt. Okrožni urad na zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal da donaša po cevi tudi kamenje, statistiko o gibanju števila zava-cev se zamaši, potem pa teče vo- rovancev v posameznih gospoda koder sama hoče. Naprav- darskih panogah za mesec av-ljenih je tudi več perišč, ki pa ne gUst. Kakor je znano, se je celot-ustrezajo svojemu namenu. Že no število zavarovancev od juli-veliko pritožb je bilo od strani ja do avgusta sezonsko poveča-žensk, ker ne morejo prati, ker h0 za 512 na 104,416. Naraslo je kamenje zamaši cevi. Ako hoče predvsem število zavarovancev žena oprati perilo, mora mož iti pri gradnjah nad zemljo za 224 T jašek kanala, da odstrani ka- v konvinaki industriji za 127, v menje. To je postalo usodepol- tekstilni industriji za 116, v goz no za D., ki je odstranjeval ka- dno-žagarski industriji za 129 manje iz jaška in se pri tem pre- jn v gostinski stroki za 150. Na hladil v vodi. Pomanjkljivost zadovalo pa je število zavaro kanalizacije je naposled plačal s Vancev predvsem v oblačilni in svojo smrtjo. Ne bi bilo treba dustriji za 237 in v industrij te žrtve, če bi se bilo delo stro-1 gradbenega materiala za 182. kovnjaško izvedlo. Da ne bo še več takih slučajev, je potrebno, da se naredi pri kanalu mreža V primeri z lanskim avgustom je bilo letos število zavarovan 1: uZi Z , ITZnZ17 cev za 2014 večje. Od tega pri ki bode zadrževala kamenje ka- znaten del (525) terega voda donaša s hriba v po-1 « tok.—Okoliški stanovalci. Čehoslovaki odpirajo malim narodom oči.—"Ceako Slovo" v Pragi piže o konferenci štirih: ji za predelovanje lesa je v pri meri z lanskim avgustom števi lo zavarovancev naraslo za 45 na 4326, v gozdno-Žagarski in voriti hočem samo nekaj beaed o Angleški. Tam nepretrgoma pazljivo pripravljajo vladajočo) kasto, posebno administrativno uredništvo. Vodilne politike zbl- Charles A. lJndbergh, akivitl rodbin in slojev, politiki so naj- Hemiki konzul se zavzel za špione f ' t j t f> Štirje Nemci pridejo pred todiiče ( l istobal. Canal Zone. 22. okt. — Kurt Lindenberg, nemški kon-sul, skuša dobiti $55.000, da po-tegne štiri Nemce, ki so bili a-retirani na obtožbo špionaie, is zapora. Ameriške vojaške avtoritete so jih prijale, ko so fotografirali utrdbe ob Panamskem prekopu. Sodnik J. P. Tatelman, ki Jd vodil preliminarno zaslišanje, je odklonil apel odvetnika obtožen- prej tajniki velikih državnikov, blatno vodo. V ta namen so na-Naj rezimiram svoje poglede Povili velike, po jeaovih ločene otv glede»izpustitvi b**'™*- 'bazene. Ves Gornji Egipt je|drlch 8chackow, eden ismad ob-razdeljen v take velike, po j na ta problem: ... Življenje je in ostane borba. Znati se Častno preriniti naprej, nikdar ne obupavati, imeti zdrav tožencev, Je pod poroštvom $26,-zovih zvezane bazene. "V njih 1000. Ostali trije obtoženci so ln-leže polja in ob poplavah spuste genborg W. Gutman, Gilbert W. bližno takole: Mlad človek mo- fivljenjski optimizem — to jc vanje vodo. Nasprotno pa je Gross in Robert E. Khurig. , . Ii!__1_____11________I T . ......" ct.wwl.iii a mm>. IM Ul liutl U nit"«! lati speh samo precizen delavec. Svoje delo je treba vedno vršiti s zavestjo polne odgovornosti in sprejemati to odgovornost ra dovolj energije in podjetnega duha. a ne sme nikoli izgu->iti volje do dela. Imeti mora ivljenjski optimizem, ki edini ekleni človeka v boju za dobro n boljše življenje. Drugo načelo, ki ga hočem poudariti, se glasi: Človek mora vedno delati pošteno! Živimo v času prevratov in revolucij in pod njih vplivom vsak dan dru-irače motrimo življenje. Časi srednjeveške patriarhalnosti, korporativlzma in romantike devetnajstega stoletja, ko so ljudje gledali na življenje bohemskega vidika, hazarder-sko in fantastično, ao nepovratno minili. Revolucija je zajela Evropo in vea svet in naše sto-etje znanosti, organizacije dela, nacionalizma in pozitivnih« ved. takšnem času, ko vlada znanost, ni mogoče doseči uspeha brez reda in sistema. Oas sam na . sebi govori proti bohemstvu in $f)f>lQ fektt . hazarderstvu. ' ' * O na« (Cehoslovakih) se govori, da živimo v srcu Evrope, sredi med vzhodom in zapa- Prl Mslišanju )>red Tatelma- ^____________r r _ nom je ameriški vojak H. C. bil torej Egipt eno samo jezero. I Steelman povedal, da je četvorl-Ljudje so mogli živeti le na u- oa bila tasačena pri fotografi-metno narejanih gričih. Ker ao ranju poaicij topnišnih baterij v bila na močvirnih oziroma blat- Fort Randolphu In Point Caletu. nih tleh mogoča samo polja, ne pa gozdovi, ljudje niso imeli le- Obravnava proti bo vriila obtožencem Jt . f i auMiuvii ijuujb lunvf iiiivii iv-1__—la pred federalnim dl- odkrito, neposredno in po4UnoJ£ ^ ^^ gvJwjlh bivmli|6| u,Ltriktnlm sodiščem v Crlstobalu, Z vsemi temi pripomočki se je treba razvijati v harmoničnega! uravnoteženega človeka, ki predstavlja sintezo srca in razuma. Uspeh, končni uspeh lahko doseže samo tisti, ki dela v ozračju dostojnosti, poštenja in reanioo-ljubnostl. To seveda še izdaleka ne pomeni, da resnica zmaguje sama od sebe. Geslo "resnica zmaguje no niče boriti, jo podpirati in zanjo neumorno delati. Dr. Edvard Beneš. kateri bo predsedoval sodnik B. Gardnsr. Češka vlada pretrga vojaiko zvezo • sovjetsko Rusijo! so'Jih morali napraviti is ilovi ce, trajnejša poslopja pa iz apnenca in granita. Tako je pri ilo do graditve svetišč in piramid. Čudovito redno nastopajoče poplave se začenjajo v Sudanu, v okolici Chartuma le sredi ma-l (Nadslfevant* s I. stiaaU Ja, v Južnem Egiptu dosežejo nM ^^ trgu Budimpešte svoj višek v prvem tednu me- t, Češkoslovaški. V demon-laguje pomeni ravno nasprot- nc« septembra. Voda je takrat ^tracljah so zahtevali skupno me-: da se je treba za zmago res- 6 — 7 metrov nad normalo, v Jo mko In Poljsko In kri- " 1---1----Kairu pa še 5 ms t rov. MM II Štirideset dni so pustili sta ti Čokoladno rjavo nad poljem čall: "Dajte nam orolje!" Nastopilo Je več govornikov ln zahtevalo raskosanje Rutenske, če- Zakaj je Nil Nobena reka na svetu ni pravila človeški civilizaciji liko uslug kakor Nil, kajti E« na-to- Je marsikatero svetišče, ki Je bi* __lo nekoč zgrsjono na tleh, ka- * —• — ------7."'.'" I »no uniua nunur a^ii, aajn i , ,1. dom. Ze naša zemljepisna lega g|pt| materlnska dežela celotne h!0r ? 1fjf. antične izobrazbe, kjer so se u-. .čili tako Grki kakor Rimljani ln{ i slehernega provinciall- ^njič vsi narodi 8reddzem- in si prisvojiti eVropske, da, | akega morJ||| je b„ ,n j# -tvar svetega Nila. Brez blata, ki ga naplavlja nas torej sili, da ustvarimo kul turno sintezo. Moramo se osvo bodlti zms svetovne metode dela. Razume se, da ostanemo pri tem sami svoji, a poleg tega moramo biti tudi Evropci. To je naša naloga. Za mene pomeni to napor za u-ravnotežen je samega Človeka. Zavračam sentimentalnost in padanje iz ekstrema v ekstrem, zavračam samo čustvovanje, a tu- dl ..m razum. Tr*l» J« n.Jtl i, rja dete,0 , glaiie med razumom, tu»tvom In ' '. .. * —............. V.em, duhovnimi -i,.ml v flov.-1 ^' «ov,h -""-roortanl^. V kajti iz izkušnje so vedeli, da ške avtonomne države, se v tem času usedejo vse tetke lierlln, 22. okt. — Pet Cehov snovi. Cisto vodo spuste po- h« bilo ubitih v spopadu s Hlt-tem skozi Jezove. Izračunali so, lerjevlm! tetami v severnem deda so se tla na ta način v teku |u republike. Nemško poročilo 5000 let zvišala za kakih pet me- pravl, da Je spopad sledil, ko Je trov, Tako J« razumljivo, da 150 Cehov pod vodstvom vojaškega častnika prekoračilo novo mejo med Češko In Nemčijo pri Lobosltzu. Cehi so zasedli obmejno vasico, Is katere so se območju Nila. Na tej rodovitni zemlji dozo- nemške čete nekaj ur prej umak ravajo vsako leto tako bogata nlle, ia pričeli nadlegovati prebi žetve, da so svetovno znane te valce. Zahtevali so, da morajo izza svetopisemskih časov. Tu- odstraniti nacijske ssstave • sva stlko in Hitlerjeve slike. Nem-JU I ške čete so se vrnile, ko so bile Nil, Je Egipt samo velika I x7n«rom nsaJrodovltnsJAM ^aeeinljA I inrormlrasn« o Invaziji, In po nenčeva plošča, va kemlčne lastnosti, amAjMafkahorpotacija pak z ozirom na vsebino ku, ki beži od skrajnosti ter | stremi k Izenačenosti. Lahko bi povedal tudi nekaj o V ta zaliv se je že takrat izteka nj« primeri S najboljšo plodno zemljo! v Evropi, Ima Nllovo blaU> fta| vlolila priliv Cleveland, O., 22. okt. — Re-public Steel Corp. Je vložila pri- v avgustu) za 159 na 4946. Manjša pa je bila zaposlenost v iw iz Osence pri Tr»mik je imel na glavi •^'kih ran in sicer prebito ■"'ter rane tik nad čelom, pod temenom m \ cm dolgo rano. Bil Je -uknjiča. Ctr"k J^ prodajal suho robo r J»m. hodil je od vaai do 'Wj,r> * tovorna. Med kotila govorica, dal Monakovski sporazum nas Je dugtriji pa za 74 na 8549. Zna obogatil: mi smo obogatel, zal prirHMtek tudi teksti spoznanje, ki bo opomin za vse ^ indu(,trijaf in Bjcer za 618 na male in srednje narode od Baltl- 16 g50 kemiina industrija za škega do Egejskega morjih Na m na ^ čev,jarska |ll(jUHtri-tem področju je deset držav s 21Q nH sm UHnja„ka in. 112 milijoni prebivalcev. v«e£ Lustrija u 158 na 2326 in obla-je postalo sedaj jasno, da svojih industrija (navzlic padcu mej ne bodo mogli zavarovati z zvezami, pa bodisi s katerokoli velesilo, ter da bodo njih meje varne samo takrat, če se bodo med seboj združile in tako ustvarile veliko silo.—Po izkušnjah, ki smo jih morali prestati mi, je to zedinjenje malih in srednjih držav postalo zgodovinska neizogibnost, ker sicer je ogrožen obstoj teh držav." Krojaški pomočniki so ai uredili delovne razmere n kolektivno pogodbo Celje. — Krojaški pomočniki so se nahajali dalj časa v mezdnem gibanju, katerega so sedaj zaključili s kolektivno pogodbo, po kateri se bodo aedaj mezde znatno zvišale. Plače se dele po razredih In sicer: L razred, zs veliko delo 5.50 din, za malo 5 din. za delo z roko 3.50 din; II. razred: za veliko delo 5 din, zs malo 4.50 din. Vsako nadurno delo se plsčs s 50 odst. poviškom. Pogodbs priznava delavsko strokovno organizacijo in delavske obratne zaupnike, kstere se bo volilo v delavnicah, kjer so več kot trije pomočniki. Za tekočo dobo pa so že priznani izvoljeni delavski zaupniki v sedmih delavnicah.—Vsled obširnostl pogodbe ne moremo v celoti objs viti, priporočamo pa pomočnikom, da si nabavijo prepis v pisarni KMO v Delavski zbornici la mogočna reka, ki Jo poznamo kvanlttatJvno približno trikrat zlv proti odloku federalnega de-danes z Imenom Pranlla. Tudi m||,Jh |jvjh b|tjj( k| povzro- lavskega odbora, da mora ponov-ta veletok Je obstojal Iz mnogih L Jo onkk, leto. ..ua— voslovnlml dejstvi poj^ni*^ gradbeni stroki, kajti število zavarovancev je pri gradnjah nad zemljo, pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb ter v industriji gradbenega materiala v primeri z lanskim avgustom nazadovalo za 718 na 10.149. Po-leg tega beležimo nazadovanje, Industriji papirja za U*I ^ J ^ pri Prisiv je bil vloten federalnem okrožnam sodlš- zakaj Je l»aš Nil dobU prideveklču v PhlladelphlJI. Predstavnik "svete rake". Nil zasluži to ime | Jeklarske korporaclje je dejal, da tudi v na 1887. Abesinlje, z afriških ravnin s tropidrim poletnim de ževjem, ki je povzročalo popla ve prav tako kakor danes. ........... Proti morju spuščajoča »e I ^r^^jtgH nsraflUf^ bo-1 Je dslavskl odbor podal svtjo ras- ______a , | I I , 1 I 11 -i — 1.1 J.l L..m.^vmmaI ll ™ gastva, Is katerega Je nasUla ••I vsa antična kultura in J« mogel Egipt tako jiostatl praoča človeške civilizacije. dvigala. Ob Izlivih Nila dandanes dviga zemlja. Ogro men morski rokav se Je počasi izgubil v pasku, vendar Je ostala še nekakšna struga z apuen cem In peščenim kamenjem na sodbo, ne da bi dal kor|»oracljl priliko za predložitev evidence. H tem Je bila korporacijl kratena pravica v smislu federalne u-stave. Papež obiodlft Ct*m in |jr.rciiim n«iiiviijwiu un i • ^ ,, - ■#■ dnu. Na tem ostale naplavi- p#ri0ftffCf/« matoHKOV kov v nacijski Nemčiji, zlasti |ia naval na (talačo dunajskega kar-Vatikansko mesto, 22. okt, dlnala Innltzerjs. Hvojo obsod- ne Nilovegs blata, spremenjene j _________ v čokoladno rjavi "humus" in ta ^'Osaervatore Romano, vatikan-! bo Je |»aiK»ž Izrekel prad tristo plast prsti Je Egipt. Nikjer ne §ko p|š<», da Je pajs^ž o- arheologi, katere J« sprejel v presega globine 10 — 12 metrov Htril 0ti«uMtfl |ieraekucljs katoli-1 svojam uradu Castel (iandolfo. in nikjer nI širša ml 25 kllome- „,„ f %merlko. 81rarkey ,slg^ar)a na vprašanja reforterja. ki ga Je obiskal i»a Ellls lalaadu. trov, večinoma pa Je široka le osem do deset tisoč metrov. le v Delti se razprostre U psh-Ijača humusa do širine 250 kilometrov. In ta trikot z ob mejno ozko toda dolgo dolino — kakor lopata, polna humuaa — je tista čudežna dežela, kjer so se pet tisočletij z neusahljivo silo porajal« najbolj fantastične stvari, kjer se Ja rodila drtavns ustava, ki Je bila veljavna skozi tisočletja In ki Je v svojih Ume-IJih po svojem uredništvu in davčni organizaciji veljavna še danea, dežela, kjer ao naataU pisava In umetnosti, tehnika In apomenikl — toliko, da J« eno samo človeško življenje prekrat ko za popolno umevanJa vsega tega. kar vsabuje liaaeda Egipt. ?a> pred tisočletji so Zltali s poaabno poljsdelako tehniko "namočiti" vse obdalane ozemlja vsako leto skozi štirideset dni s NAZNANILO IN ZAHVALA l.Mmk« a«lrtr*a arra Jsvl|a»e raeai ■aaatna ia pr|. |.irl)ra. Mniai A»»rik# lal»«ia« veal, da |e aH»|K«-aa aairl pre«r. «ala aH tlvl)ra|a aaS»a.a l|aM|eaeaia mmpt»$u la JAKOBU ŠINKOVCU K«|r» le Ml le«a IS7S » taM Valak«, fars r»llea* »a MAKI J*. SVMitSlkA. KMMA la UMI AN, Mere f Nresgk- l*a VOLTAIRE: Kandid ali optimizem POSLOVENIL OTON ZUPANČIČ UVOD NAPISAL STANKO LMMEN Kdor si živo predstavlja takratne razmere, ko so človeka takoj vtaknili v Bastiljo, če je pokazal le malo volje, podvomiti o vsem, kar je učila cerkev, ko so viteza de la Barre objavili, ker se ni odkril procesiji, ko so bila mučenja in smrtne obsodbe protestantov na dnevnem redu, ko so cele gruče abejev prodajale brezdelico krog dvora, živeč na tuje stroške "sila nemoralno življenje, bo razumel boj filozofov zoper takratno cerkev in njeno hierarhijo. Vol-tairejev preznani vzklik: "Ecrasez 1'lnfame!" nI bil morda Uko neupravičen, če pod to "In-fame" pojmujemo cerkev, kakor jo je Voltaire imel priliko gledati dan za dnem krog sebe. Tudi v tem pogledu je Voltaire predvsem reformator, ki je s svojim bojem proti takratnim cerkvenim razmeram morda še najbolj koristil pravemu religioznemu čuvstvovanju samemu, saj se pojavlja religija v devetnajstem stoletju v povsem drugačni obliki, kakor jo poznamo v osemnajstem stoletju. Da so bila tudi vsa Vol-tairejeva razmišljanja o družbi in politiki strogo in kar a priori iz razuma izvedena, bi bilo odveč poudarjati. Velika revolucija, ki je bila sprejela njegove politične principe, je bila krvava preizkušnja za zgradbo njegovega socialnega reda. Veliko je odpadlo, ostal je princip demokracije. Odpadlo je zlasti vse, kar je bilo zgolj iz razuma in kar ni računalo z dejanskim življenjem, ki poleg razuma pozna še vse drugačne in morda važnejše komponente. Na samotnem Cireyju seveda ni mirovala v Vol ta i rej u poetična žilica. V znanstveno delo in razmišljanje so ga silile le bolj razmere in prijateljica, gospa du Chatelet. Ves srečen in sproščen pa je zadihal le, kadar so ga nasprotniki zapleli v neskončne polemike, v katerih ee je razživela njegova ujedljiva duhovitost, in pa kadar je mogel ustvarjati tragedijo. "Alzire," "Mohamet," "Merope" so najsvetlejši trenutki njegovega desetletnega prognanstva, koncem katerega sta mu fizika in metafizika že Uko presedali, da Je sredi svojih aparatov ves ogorčen zarentačil: "Nadvlada, ki si Jo takale suhoparna in abstraktna fizika prisvaja nad lepimi umetnostmi, me začenja ogorčatl. Ljubil sem fiziko, dokler se ji ni zahotelo zavladati nad poezijo; sedaj pa, ko tlači vso umetnost, nočem videti v njej drugega kakor tirana in slabo druščino." Pa tudi sicer je življenje začelo postajati živahnemu Voltaireju predolgo-časno in lotila se ga je želja, da pobegne v »vet, poln neprevidenega in nepreračunljlvega. Že v prognanstvu se je nekolikokrat izneveril nežni oskrbi gospe du Chatelet; pohitel je bil za kratek hip v Pariz, prisostvoval izkušnjam svojih tragedij, šel je na kratek obisk k pruskemu kralju in tolik je že bil njegov vpliv, da so ga takoj poklicali na dvor, ko je v proslavo prestolonaslednikove poroke skrpucal ničvredno komedijo. Tu si pričenja Voltaire-Jeva zadnja preizkušnja, njegovo življenje na dvorih: v Versaillesu pri Ludoviku XV., v Lunevilleu pri polj^em kralju Stanislavu in v Potsdsmu pri Frideriku II. To je doba njegovega dvorjanstva, ko že slaven in znan širom Evrope nastopa svobodno in samozavestno, občujoč s kralji in princi kot s sebi enakovrednimi. Ta doba življenja na dvorih je naravno najbornejša na izrazitih delih. A odkrila in razgalila je pred Voltairejem vae slabe strani, da je do mozga spoznal sodobno družbo od preprostega, delavnega meščana do kralja, poglavarja fevdalne hierarhije, ki je bila brez stika z ljudstvom, ni več vršila svoje naloge in je bila zato na smrt obsojena. Vse sili Voltai-reja, da prične z vso silo svoj reformatorski boj, če hoče ostati gospodar javnega mnenja. Ko se spre s pruskim kraljem, blodi nekaj časa po Alzaciji in Loreni, a končno pride v Švico, kjer si blizu Ženeve kupi dvoje dvorcev tik državne meje, enega še v Švici, drugega tik ob meji v Franciji, kajti "treba je, da razpolaga- jo filozofi z dvema ali tremi podzemeljskimi luknjami v obrambo proti paom, ki jih zasledujejo." Najraje se bo mudil v dvorcu Delices v Ferneyju poleg Ženeve, kamor bodo romali ljudje iz vse Evrope in kjer bo daleč od vseh velikih prestollc, kraljev in gospode kraljeval ie dvajset let kot fernejski "patriarh". Ze za bivanja na kraljevskih dvorih je bil Voltaire dovršil troje filozofskih romanov, med njimi "Zadiga" in "Mikromegasa". Poleg filozofskih romanov, s katerimi skuša Voltaire zanesti v široke plasti v bujni nakit domišljije preoblečene ideje, si skuje še dvoje drugih strahovitih orožij, dvogovor ali dialog ter dovtip-nico.' Te literarne vrste, kratke, jedrnate, neposredne, proste vsakih ozkih pravil, jedke, duhovite ali zafrkljive, so Voltairejevo pravo polje, kjer se šele razžlvi vsa njegova igrava in gibka osebnost. S spisi te vrste bo delal zadnjih dvajset let svojega Življenja ter rušil tlačeče naredbe in ustanove. Ko se Voltaire naseli v Ferneyju, je star šestdeset let. Vendar se čuti mlajšega in pod vzetnej šega kakor marsikdo pri dvajsetih. Ves se razbohoti, neugnan, vedno pri delu, iskreč se duhovitosti, sprejemajoč neitevilno gostov in pdltljajoč v svet spis za spisom, tako da je trebi'reči, da je doba skrajne starosti zanj tudi doba največje plo-dovitosti. V Ferneyju se Voltaire dokončno izobliči v praktičnega filozofa, ki mu ni ne do razglabljanja zavoljo razglabljanja ne do sistematične ureditve nekih spoznanj, marveč ki stremi za praktičnimi rezultati, ki hoče izpreobrača-ti, oznanjati človeštvu koristne resnice in pretvoriti svojo misel v meso in kri. Če je Voltaire v prvi polovici svojega življenja predvsem literat, pesnik in traged, je v drugi polovici ves, z dušo in telesom, filozof v pravkar označenem smislu. Literarno delo obledi, tudi znanstvena raziskavanja in metafizična razmišljanja ga več ne mikajo. Propaganda idej mu je vse. V svoji iznajdljivosti in duhovitosti se ogiba na široko znanstvenih del; v svet pošilja neznatne brošurice, "male kruhke", kot jim pravi, dve strani, tri strani, deset strani, pod najraznejšimi psevdonimi: Dumarsais, Bollngbroke, Hume, Tamponet, doktor iz Sor-bone, abe Bigex, abe Bazin itd. In malo strani je v Voltairejevem delu sijajnejiih, za vso njegovo osebnost značilnejiih kakor te neznatne malenkosti, ki jih je na prvi videz sama nedolžnost in preprostost, kjer pa sleherni stav-čič stremi naravnost k cilju in kjer vsaka beseda odtehta dolgovezen argument. Ta kratka delca, ki jih pošilja širom Francije iz Ferneyja, so edinstvena zmes razigrane prešernostl in jasnega, zdravega razuma, nebrzdane domišljije in subtilno naznačenih resnic. Psevdonimi, ki so krili te spise, so bili seveda samo pesek v oči; ni ga bilo človeka v Franciji in v Evropi, ki bi ne bil vedel, da izhajajo iz "fernejske tvornice". Ko je slednjič posegel tudi praktično v tok življenja in se z vso silo in vso močjo svojega vplival zavzel za nedolžne žrtve takratne juBtice, je njegova slava dosegla tako viiino, da se je izpreobrnila že v sentimentalno oboževanje; vse, kar se je v tisti dobi zanimalo za javno življenje in kulturo, je romalo v Ferney, da se pokloni "patriarhu": princi, kralji, učenjaki, piaatelji vseh vrst, dame najodličnejie družbe, pustolovci in visoko uredništvo, vsi so se divili njegovi slavi in veličini. V Voltaireju že ne vidijo več tistega Voltaireja, na čigar stroške so se bili tolikokrat pozabavali in nasmejali, pariškega "gamina", ki je vzburjal javnost in dvigal oblake prahu s svojimi nekajkrat neslanimi polemikami; sedaj jim je Voltaire simbol, ki vanj verujejo in se ga oklepajo v občudovanju in navdušenju. (Dalje prihodnji!.) PROSVETA Ost: Papagaj Frančišek Zdaj je izbito dno I Tako ne giv več dalje! Vse kar je prav! —Človek si pridobi v teku let nekaj, kar se imenuje—žena, recimo zakonska žena. To Je v redu in prav, s tem je prldoblje. no sicer nešteto neprilik in težav, ampak bodi v božjem imenu —Imamo jo, ženo—pa mir in ba-sta!—Seve s tako ženo ie dolgo ni zadeva odpravljena. Kajti, v rag me ugrizni, naenkrat se po javi Punda. Kdo je Punda? Punda je hči. Ta hči Je sicer I »okvarjen poba in naredi gorje za tri smrkavce. No, pa nič ne rečem—vse se še prestane, kajti življenje je pač teika reč. Potem se pojavi naenkrat ne kaj na štirih nogah. Je rjavo In kosmsto in se imenuje Jsks.— Jsks Je pes. To se pravi, če ns-tančno vssmemo. Jska ni pes smpek dskelj je in U da'krlj ni pes. temveč Je psička, kar seve-ds spet nič ne pomeni. Torej Punds imsmo pri hiši—frdirlta* nege pot«. In Jakea. ki nI pes, ampak psička —Rodit Človek Je navajen udarcev uaode in bogsi-gavedi kaj vae še so mi prerokovale Erinije. Morda v zmoti— kajti, da Punda ni fant, vem, in da Jaka ni pea, vem tudi, ker Jaka je rodil že dvakrat silne pse doslej neznane pasme, da ae zanimajo zanje še danes razni Instituti. Pa jih nimamo več teh potomcev—ampak sleherni, ki bo srečal v Ljubljani belega daklja, ta lahko mirno trdi. da je srečal potomca mojega sllnegs psa Jakea.— Do tod bi bilo skoraj vse v redu, kakor ae spodobi za usodo možaka, ki ai je pridobil zakonsko ženo, hči In psa. Ampak usoda je včaaih norčava in neizprosna in nanaša nedolžnemu u-darcev na pretek !-^Zgodilo se je namreč, da ae je spomnil moj prijatelj in poklonik, da mi napravi veselje. On sam vzgaja pspsgajčke, tiste majhne, zelene, modre in včasih rumene . Ps mu i i ne v glavo misel: poklonil bom Ostu papagajčka, majhnega, nežnega, aaj fant ima tako rad živalce.—Rečeno, storjeno! Tako. na večer, ko ae Je Ost vrnil domov, Je našel naenkrat nič hudega sluteč nove- ga kvartiranta—modrega papagajčka ... — Tu se zgodba šele prične, takorekoč . . . e e e Takle papagajček, modre gla ve, je zelo fletna zadeva. Prve dni, ko je bil pri hiši, je bil lju-domil, vdan in nežen. Prav ti ate dni sem prebiral staroslavne legende o milem svetniku svetem Frančišku, globoko v sfcu so m segale in dejal aem ai, da storim nekaj bogu udanega, ako po rečem : papagajčku naj bo ime Frančišek . . . Kajti po značaju je to ime zaslužil in tudi njegovo ponašanje je kazalo vse vrline udanosti, skromnosti in človekoljubnosti . . . Zdaj vem sicer nikdar In nikoli bi ne smel brst "Cvetja z vrtov svetega Frančl ika," kajti sam satan je plel tu svoje štrene in me, ie itak veli kega grešnika, zapeljal še globlje v propast . . . e e e Začelo se je tako: Prve dni bil Frančišek res miren in sedeč v svoji kletki ni niti kljuna odprl. Pa Je človek dobroerčen in mlali. da ae lepa. pisana ptička dolgočasi v kletki in samoti. Seveda, srčkana Je živalca, ima lepe rožnate tačke, sinje perje in majcene očke. Poleg vsega ima Frančišek tudi brado in brke in je podoben tako v lice ranj-kemu cesarju Francu Jožefu, ki je bil takorekoč tudi Frančišek in bi bil jaz danes prav gotovo zaprt zaradi visoke žalitve visoke osebe. Zaprt bi bil seveda na svojo veliko žalost in veliko veselje marsikoga — pa ne bo nič, ker se časi hvalabogu izpremi-njajo ... Z eno besedo, ptič v kletki se zasmili človeku in človek gre in odpre vratca kletke. Frančišek plane ven in se mi zapiči v levo oko. Saj to ni nič hudega, on se še ne spozna in nekje je treba sedeti. Drugi dan je oko zateklo in opraskano in na sumu me imajo, da aem imel afero. Koj nato ugotovi Frančišek, da imam lep nos in zakadi se vanj z vso razpoložljivo silo. Nos oteče in ako bi bil igralec, bi lahko igral junaka Cyrana z lastnim krasnim nosom in rekli bi, da imam odlično masko, čisto naravno .. . Pa to ni še vse nič! To je šele medel začetek! Pravi značaj je pričel kazati Frančišek šele nekako Men dni po svojem prihodu. Dano je človeku, da izmenjuje misli z besedo. Gorje! Kakor hitro sem pričel pogovor, se je oglasil Frančišek. Sicer je bil ure in ure popolnoma tih — kakor hitro pa zineš, tedaj se oglasi vražji ptič in kriči na ves glas. O, on ne poje, on ne govori, kriči kakor divja zver, kakor šakal v pragozdu ... In človek se vda, obmolkne in se spominja z žalostjo svoje nemoči proti onim, ki s kričanjem uveljavljajo svoj obstanek. \ e e e Zadnjič sem spoznal! Obšlo me je nebeško razodetje in zdaj vem! .*.. Frančišek ni kriv prav ničesar, ampak v njem prebiva Nekdo, morda je sam satan, tega ne ve nihče, prav gotovo je )a v njem mpj sovražnik.—Kajti to, kar uganja Frančišek zadnje čase, to presega vse meje. — Moja ušesa so ena sama otek-na in zadnjič me je vprašal debelušen znanec, če nimam morda Indijske lepre, ali pa so me mogoče angažirali za reklame znamenite fi^me "Penkala", kajti samo oni, .)ti so na reklamnih podobah, imajo tako silno razvita ušesa .. . Seveda, o onih, ki maj o zlobne ljubljanske jezike n so me zaradi ušes postavili v zoologijo, o teh niti ne govorim. Želim jim, da dobe vsi povrsti papagajsko Ijolezen in da žalostno propadejo! e e e Seveda se papagaj Frančišek od vseh teh lamentacij ni poboljšal. Nasprotno! Z besno vne mo radira obstoječe gospodarstvo, meče po tleh vse, kar mu pade pod kljun in služkinja Reza odide petnajstega, kajti red pri hiši je postal nemogoča zadeva. Seveda, žena zagovarja satana, hči zagovarja peklenščeka, češ: saj je tako srčkan, saj je tako lušten. — Ampak razbita zrcala, polomljene igle in podobno — o, seve, to ne velja nič. Ni mi več živeti — saj sem že dejal — izbito je dno! Dobro, človek, ki je poizkusi marsikaj v tem življenju, ravna previdno in po pameti. Ne zaže ne se s svojo strastjo kar kot mlad fantiček in ne reče: "Mart ven, Frančišek." Nasprotno! Ko 40 pred hišo regulirali cesto, sem lastnoročno ukradel meatni občini kocko za ,tlakovanje cest Laatnoročno! Ne zato, ker pla čujem davke, tudi zato ne, kei sem moral plačati kazen za Jak ca, ki ni pes. ampak ukradel sem kocko zato. da si bo na njej lah ko brusil satan Frančišek svoj kljun. e e e Tudi to ni pomagalo! Moja du ša postaja od dne do dne bol obremenjena, bojim se skoraj prestopiti prag stanovanja, kjer me pozdravi satanski vrišč is prerije, iz pragozda, kjer raato bujne orhideje ... in po njih pleza sam satan, moj sovražnik in maščevslec ss vse storjene in nestorjene grehe . . . Heureks! Stoj! Vedno je ta ko! Tisti pregovor, ki pravi: kadar je aila največja. Je božja roka najbližja . . . Prišepnil mi Je prijatelj, ki je aam strokovnjak in rejec ma!i| Hvali, da je Fran čišek zato tako razborit in neugnan. ker J« sam ... — In sa memu ni dobro biti, kakor pra PONDELJEK, 24. ftinv^ M ltfjJk:'M7ff Mm Dijak s kolegija Bernard z napisom, ki poziva Newyorčane, naj se registrijajo kot člani Ameriške delavske stranke. m s yjm vijo staroslavne zgodbe. Poiska-ti je treba družico.—Ampak . . . Ampak . . . Stvar je bila ta. 'oiskal sem družico sedaj na ve-esejmu . . . Ampak seve, če zasleduje človeka nesreča, potem ni pomoči . . . Nisem vedel, kaj e Frančišek. Ali je, kakor pravimo, mandeljček ali babica. V svoji kronični zmotljivosti sem prinesel domov z velesejma man-deljčka ... Tu se je izkazalo, da je tudi Frančišek mandeljček. )okler sta bila sama, sta se v miru in strahu božjem pretepa-a, da je perje kar frčalo, in bilo u je veselje gledati skozi špranjo pri priprtih vratih. Kakor hitro pa sem prestopil prag, sta se satana pobratila, zgovorila in jarotila zoper mene. Vsak od jvoje plati sta naskočila gospo-jarja — vse iz čiste ljubezni in veselja nad prihodom. -— Dejal sem že, vse je usoda in ni da bi se pritoževal, ampak zdaj sem sit vsega! Vzel sem v roke Mac-chiavellija, Nikolaja Macchiavel-!ija in njegovo silno knjigo "II Principe,", knjigo, katero je nosil slavni Napoleon vedno pri sebi v desnem žepu svojega belega telovnika, katero so brali s pridom vsi večji vladarji, ki so hoteli biti kaj prida — če pa niso bili, je bilo krivo pač to, ker niso meli pri hiši papagajčka .. . ze-enega, modrega ali neumnegd . . K taki reči spada Macchia-/elli, avtor silnih naukov o vladanju , . . e e e Prebral sem vsa podučenja, rohnel doma in grozil z ločitvijo od mize in od postelje, celo o razdedinjenju sem govoril in vneto trdil, da pošljem smrkljo v Lichtenturn, da dam psa Jakea, ki ni pes, konjaču . . . Vse zaman!. . . Frančišek je obdržal glavno besedo in jaz nisem nič. Vprašujejo me doma sedaj, ker vedo, da sem duhovit pisatelj, kakšno ime naj dado drugemu satanu. Molčim. Vdal sem se zadnje čase tihemu pijanstvu. Čevlje sezuvam že davno prej, pre den odprem vrata s ključem, kajti Satana prežita name ikakor 'ačna leoparda. Zdaj mineva tretji teden, ko nisem več večerjal in tudi ne bom. — Večno sovraštvo! . . . Ampak zjutraj, ko stopi človek v beli, novi dan, ko so v njegovem srcu snovanja vsa bogata in od tisočerih zarij obdana — tedaj planeta na moja gola ra mena dva plavokrila satana . . Voščita mi: "Dobro jutro!" -V njih je življenje, volja do življenja, sekata s kljuni v moja ušesa, v ramena, pulita mi kocine in razdirata lepo urejeno frizuro in pravita samo eno: Živa sva, živeti hočeva, a za vsakogar, Čeprav je tako majčken, kakršna sva midva, je življenje lepo ... Včasih mi zleze Frančišek prav tja do ust in čaka ... Čaka, da bom spregovoril ... On ve: od tod prihajajo na svet vae velike misli, vse, iz čessr se Ishko rodi sreča ali propast človeštva . . . Gleda s tistimi črnimi pikicami, gleda in je začaran ... O. jaz vem. ob takih trenutkih ga je zapuatil satan, ki je v njem. zdaj je on sam. živo bitje. tako. kakršno je bil vzel nekoč s seboj Noe na svojo barko, tedaj ob vesoljnem potopu. In mu ponovil besede, ki jih je dejal Veliki Stvarnik prav takrat, ko je snoval svet: "Vse Je za človeka in is njega ae rodi dobro in sk>..." Ampak Frančišek je vseeno vražje seme Odmevi češkega časopisja po izvršeni prodaji Pred vsem svetom svečano protestiramo proti sklepom mo-nakovske konference, ki je odločala brez sodelovanja najbolj prizadetega partnerja, brez češkoslovaške države . . . Se zločincu nihče ne odreka pravice, da povzdigne svoj glas lastno \>brambo . . . Francija, država, ki ji je CSR 20 let brezmejno zaupala, tako zaupala, da je zaradi nje pred 4 leti odklonila za 26 let predlaga ni nenapadalni pakt z Nemčijo; Francija, ki nas je vse do zadnjega trenutka bodrila, naj ne odehamo preko naših eksistenčnih meja; Francija, ki nam je do zadnjega svečano obljubila, da bo izpolnila svojo zavezniško dolžnost — ta Francija ni držala svoje besede . .. Vsi so nas zapustili. Zdaj bo mo sami, a zedinjeni. Ohranimo upanje v bodočnost . . . e Češkoslovaška ne obtožuje Francije, ker se ni hotela zanjo boriti, temveč zato, ker ni o pravem času povedala, da se ne bo zanjo borila. — ("Lidove Novi ny.") Kvišku glave! Premoč naših neprijateljev, še več: premoč tistih, ki smo jih doslej imeli za svoje prijatelje, nas je prisilila,! da smo pristali na žrtev. Ne kla-njajmo glave, naša čast je čista Hoteli bi, da bi isto mogli reč tudi o drugih—("Ceske Slovo.") Včeraj smo videli v češkoslovaških mestih in vaseh može solzami v očeh. Ne sramujmo se jih. Cehi so tisočkrat pokazali da znajo žrtvovati svoje življe- nje. Csl žrtev Je odkupil. Iijone človeških življtnj \ mala država je velika pred' dovino. ("Prager Tagblatt' OSR je morala pristati na nakovaki diktat. Delavci, ottfl te mirni in opravljajte v*ak e delo, da ne oslabite dri™ ("Pravo Udu.") Dober narod, miroljuben rod, narod poln vere mora vn na Golgoto, da odkupi mir rope.—("Narodni listy.") Odslej ne bemo ver je. i m ur več razen samemu sebi milijonov nas je in ne bomo ginili . . . Pokazali smo sve zahodnim zaveznikom zvest kakršne ne pozna zgodovina smo lojalni tudi do svojih sprotnikov. To nam bo naš p v bodočnosti. Odslej »e b ravnali samo po naših laat interesih.—("Venkov.")^B Po vrnitvi iz Monakovega Chamberlain izjavil navduš Londončanom: "Mir našega je rešen, in to je časten Skoraj iste besede je Disraeli pred 60 leti (leta 187 ko se je vrnil z berlinskega gresa. ("Politika," Beograd (Kongres leta 1878 je dal i 3tro-Ogrski mandat, da za« Bosno in Hercegovino. Iz te sedbe se je leta 1908 rodila an sija Bosne, iz aneksije pa 1914 svetovna vojna.) HUMOR Turška V okolici Carigrada je žive neki vili imam (mohamedanj svečenik). Ponoči je v svojt vrtu zaslišal šum. Pograbil puško, odprl okno in zagled kako se neka bela senca pli med drevjem. Pomeril je in i vpil: "Če takoj ne izgineš, b< ustrelil." Tako je zavpil enkri dvakrat, trikrat. Senca se pa njegove grožnje zmenila ni, zi je sprožil. Potlej je šel na vrt in ted je spoznal, da je preluknjal sv jo lastno srajco, ki jo je bil p poldne opral in jo dal sušiti. Tedaj je vzdignil roke prt nebu in vzkliknil: "Alah je v lik! Alah je velik! Zahvaljuje se ti, Alah, da si mi vdahnil n sel, da sem opral srajco, kij če je ne bi bil opral, bi bil ji ostal v njej in Če bi bil ostal njej, bi bil zdaj mrtev." SLOVENSKA NARODNA POI PORNA JEDNOTA Isdaja sioje publikacije Is posebno list Prosveta is koriS ter potrebno agitacijo rej društev in članstvs in za prop gmndo svojih idej. Nikskor | ne ss propagando drsgik po pornih organizacij. Vsaka i ganizacijs ima običajno ito glasilo. Torej agitator!« šopi In naznanila dragih podpom organlssdj In sjlh društev s ss ne poftUjajo listo Presvota ......................... NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa II. redne keereadje prišteje eden, dva, tri. štiri sli jeselakk« šare« as pet Osne* Is ess drsHns k asi ia ess ko, ss llaae aH oetlsns M* " Ker ps £la*I še pb&Je pri eesseisaŠB $ »j* » tednik, oe jbn te prišteje k naročnini. Torej sedsj si meferta Je Uot predrag ss tleno SJf.PJ. Uot Preerete Je vsšs gotovo Je v rseld drniini nekdo. ki bi rod atol Ust *esk dss. Usta Pieevets Je: Ee ZinL drisre tn Kennde.tS.Sf Zs Clesce Is Cbisofe |s....* i —....... t 9 4 f »eeeeeeeeee Is., la. L* I* lit lil 1 tednik la. 1 tednike ta t tednike In 4 tednike la............. IJt 4 tednike In. I tednikov la............ sli f tednikov In Is ln epe Je..............IMt Is polnite epodnil knpen, priložite petrebno mete densrjs * Drder e »Uni h .1 nerotite Proeveto. list. ki )e Issfsms. »iti SsB Pojsenlle s—Vselej kakor hitro kateri teh Henot pr«**« ^ SNPJ, .U I« M preseli pioš od droilne In bo tednik, bodo »orni tisti Osa le detišne droiise, ki J* ^ ns. oienn ns dnevnik Proeveto, to tskoj nssnenlU upre"» ^ ^ in ob*n»m doplačnii dotttne vsoto lista Prosite. Ako w tednj more uprnvnIAtvo inifteU dntum so te moUm«^____ PfcOftVRTA. SNPJ. 2Si7 8* LeendeU A»e, cVref* Prileten« potili«m norečntao on Set Proeveto vse«* I....... I) ......................................& *........ Noelee ......... ..............»•••••••••_ _ IToUrile tedolk ln re prtplllce h ••H eerefolei ed •oJo drnitae: ....ft. drošl»s IL........ t)... ....».«»..««.....«...««.•*...••*< 4 9 ......•«...•(..•.•........•••* o).....................•.•...•««••••**< MmU ....... Nee nnrntnlk .............. draH" * ....... Ci dreštrt * ....... CL dmš»** *.......