NASLOV—ADDRESS: Glasilo K. S. K. Jedrnate 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio.
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Posluje ie 48. leto
PRISPEVAJTE KAJ ZA JUGOSLOVANSKI RELIFNI SKLAD
GESLO KSKJ. JE:
"Vse ta vero, dom trn narod r*
6SSLO J OFFICIAL ORGAN [^SiS^^
OF THE GRAND CARNIOUAN SLO VENIAN CATHOtlC UNION
Entered u Second CU» Matter December ltth. IMS. al the r*l Offiee at Cleveland, Ohl®, Vmšst the Art of A«|iit Mth, MU. Aeeepted far Mailing st Special Rate of Poetag« Provided for la Section mj, Aet of Oetober Srd. 1917. Aothorteed mn May »nd, 1111.
CLEVELAND, O., 23. APRILA (APRIL), 1941
NO. 16 — ŠTEV. 16
VOLUME XXVII. — LETO XXVII.
SLOVENSKE ORGANIZACIJE ZA 0DP0M0Č JUGOSLAVIJI
PROŠNJA ZA POMOČ TRPEČIM V STARI DOMOVINI
Članstvu K. S. K* J. je znano, da je bila naša stara domovina proti njeni lastni volji potegnjena v sedanjo evropsko vojno.
Jugoslavija ni želela vojne. Z njenimi sosedi in ostalim svetom je hotela živeti v miru in prijateljskih odnošajih. Storila je vse, kar je bilo v njeni moči, da ohrani samostojnost in svobodo. Ostati je hotela popolnoma nevtralna nedotaknjena. Prišle pa so od njenih sovražnikov zahteve, katerim ugoditi ni mogla. In ker se ni hotela ukloniti zahtevam krvoločnih diktatorjev, je bila napadena in potegnjena v vojni vrtinec. Tujec gospodari danes na naši rodni zemlji. Tujčeva roka ropa, uničuje, ubija in trpinči naš narod.
Trpeči narod pričakuje in prosi pomoči. Odkod pa naj ta pomoč pride, če ne ravno od nas ameriških Slovencev oziroma Jugoslovanov.
Zato apeliram na vsakega člana in članico naše Jednote, kakor tudi na vse prijatelje našega, v stari domovini trpečega naroda, da po svoji moči priskočijo na pomoč in narodu pomagajo.
Bratje in sestre! Pričnite z nabiranjem prispevkov takoj! Ne odlašajte! Narod trpi, pomoč je nujno potrebna!
Vse nabrane prispevke naj se pošlje na glavni urad Jednote. Prejemki bodo od strani Jednote uradno potrjeni in v Glasilu objavljeni.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
AMERIKA ZASTOPA JUGOSLAVIJO
Jugoslavija je naprosila a-meriškega poslanika Williama Phillipsa, da zastopa Jugoslavijo pri italjanski vladi. Ko je šel predzadnjo soboto Phillips v jugoslovansko poslaništvo, da prevzame jugoslovanske posle, mu straža ni dovolila dostopa. Rečeno mu je bilo, da potrebuje posebno dovoljenje italijanskega vnanjega urada, da more prevzeti zastopstvo za Jugoslavijo. Po. zneje si je Phillips preskrbel dovoljenje in je prevzel poslaništvo.
KRALJ PETER //. DOSPEL V JERUZALEM London,, 21. aprila.Da ne bi bila tudi jugoslovanska vlada od nemške armade zajeta, je kralj Peter II. s svojim kabinetom danes z letalom dospel v Jeruzalem, kjer bo v bodoče sedež legalne jugoslovanske vla-/ de. Z njim vred je tudi premier general Dušan Simovič. Med potjo je bilo njih letalo napadeno in je bil eden izmed ministrov ubit (ime je neznano). Kralj je takoj po prihodu na cilj po radio govoril, da se bo Jugoslavija borila še do končne zmage.
NEMCI SV ARE SV1CO
Nemška radijska postaja v Berlinu je posvarila Švico, da jo mogoče zadene usoda Jugoslavije. Na tej postaji je sloviti nemški časnikar Kari Magerle opozoril švicarski list "Thurgauer Zeitung," ki je povzdigoval junaštvo Jugoslovanov. Posvaril je švicarske vodilne kroge, da se in da bo imela še priložnost bo Švica mogoče znašla v istem položaju kot Jugoslavija s svojim junaštvom.
IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA POSLANIKA DR. FOTIČA
Jugoslovanski dobrodelni večer v Clevelandu
Vstopnice za Jugoslovanski večer, ki se vrši 26. aprila v mestni Glasbeni dvorani, so že v prodaji. Glavni stan za prodajo vstopnic je v uradu Slovenske dobrodelne zveze, 6403 St. Clair Ave. Dobile se bodo pa tudi pri vseh slovenskih narodnih domovih in v uredništvu "Ameriške Domovine." Cena vstopnicam fe: 50c, 75c, $1, in lože dve za $5. Program bo trajal dve uri. Ves preostanek bo šel za od-pomoč v Jugoslavijo. Občinstvo je prijazno vabljeno, da seže po vstopnicah.
čemu
(Nadaljevan)« U 1. strani). * , m socialnemu redu sveta in da v okviru tega miru in reda najdejo pravo svobodo in demokracijo tudi Slovenci, Hrvati in Srbi v starem kraju, kjer koli danes ječijo pod jarmom totaliiarskega tiranstva. •
V tem smislu in na direktivo izvršnih odborov naših podpornih organizacij smo se tega dne zbrali, da'polotimo Čvrst temelj pomožni akciji za na j bedne j še v Jugoslaviji v trdnem upanju, da ta naša akcija doseže svoj namen, da doseže naše najpotrebnejše rojake v starem kraju brez razlike, kaj so in kdo so, da jih doseže brez ovir in diskriminacij takoj ali Hm prej bo to fizično mogoče.
Namen našega današnjega enotnega nastopa je:
Da ustanovimo osrednji odbor, ki naj v imenu in pod kontrolo naših podpornih organizacij vodi pomožno akcijo med ameriškimi Slovenci za našo staro domovino; ta odbor naj bo vez med našimi organizacijami in ameriškim Rdečim križem ali katero koli oblastjo Združenih držav, s katero bodo naše zveze potrebne; ta odbor lahko sodeluje tudi z enakima odboroma bratov Hrvatov in Srbov, tako da bodo vse jugoslovanske narodnosti solidarne v tem oziru.
Da bti ta odbor prejemal denarne prispevke, nabrane pod kontrolo naših organizacij in jih točno izkazal v glasilih imenovanih organizacij ter vestno upravljal pomožni sklad v mejah zakonitih stroškov ter odpošiljal vsote za relif na določeno mesto;
Da bo ta odbor dajal račune svojim organizacijam in vodil publiciteto v glasilih organizacij in ostalih slovenskih listih, ki naj bodo obenem glasila jugoslovanske pomožne akcije.
Da se bo ta odbor strogo kretal v mejah svoje humanitarne nclcge in pazil, da ga nihče ne izkoristi v kakšne politične ali druge namene; sploh, da stori vse, kar mu nalože naše podporne organizacije, katerim bo odgovoren.
Apeliramo na Slovence po vsej Ameriki, naj podprejo Jugoslovanski pomožni odbor in prispevajo vsak po svoji moči v naš skupni pomožni sklad za nesrečnike v naši stari domovini!
Apeliramo na ves slovenski tisk v Ameriki, naj agitira za našo pomožno akcijo, da bo tim bolj uspešna!
Apeliramo na naš tisk, naj vžiga našim rojakom v Ameriki vero c demokracijo in naj brez pardona pobija barbarski fašizem, nacizem in diktatorizem vsake vrste, ki je največji sovražnik demokracije, socialne pravičnosti, človeškega napredka in človeškega dostojanstva!
Naš tisk v stari domovini mora z pa j molčati—zato naj bo naš tisk v svobodni Ameriki zdaj toliko bolj glasan! ,	,
Živela edinost ameriških Jugoslovanov! Živela bodočnost
svobodnih jugoslovanskih ljudstev!
JANKO N. ROGELJ in ANTON ZBAŠNIK
s« Ameriško bratsko zvezo.
JOHN ERMENC in ANTON E. GANONI
za Jugoslovansko podporno tvezo Sloft>.
JOSEPH ZALAR in FRANK GOSPODARIC
za Kranjsko-slovensko katoliško Jednoto.
VINCENT CAINKAR in IVAN MOLEK
za Slovensko narodno podporno Jednoto.
VVILLIAM RUS in FRANK PUCELJ
za Slovensko svobodomiselno podporno zvezo.
•	LEO JLRJEVEC in MIKE PO PO VIC
za Zapad no slovansko zvezo.
JOSEPHINE ERJAVEC in MARY TOMAŽIN
za Slovensko žensko svežo.
one knjige za predavati, da je uzmete, jer imamo veliko Izdatka; nešto moramo poraditi u tome oziru. Ja budem sve dobro upisal u "Zlatu" knjigu, ko j i se proti vite prodati samo jednu knjigu za dobrobit društva; u prošlih šest godina nismo još ništa sličnog imali, a sada ste mrtvi kada je nam šta treba za društvo.
Citali ste, da naša kampanja če se početi na 1. maja; opet budu lijepe nagrade za agilne agitatore; priljiku čedu imati posjetiti dojduču konvencij u kao častni gostje godine 1942 u Chicagu. Onda požurite se!
Dalje molim ove članove, ko-ji još nisu obavili svoje uskrs-ne dužnosti, da istu izvršite do 8. juna i meni predaste cedu-lje.
Naše susedsko društvo sv. Barbare broj 92 bude imalo
svoj banketu proslavo svoje 35-godišnjice v našo j crkvenoj dvorani u Millvale na večer 27. aprila. Na ovu proslavu bili i mi smo pozvani. Ko j i bi hotel tiket za banket, neka se navrne k meni. Ako si posudimo, bude nam se vrnilo.
Sa pozdravom,
Matt Brozenic, tajnik.
društvom št. 60 KSKJ. Tam sem ga jaz spoznal za zelo od? lednega, pa tudi kot strogo izvršuj očega uradnika društvenih pravil. Hastop tega moža se mi je tako dopadel, da sem ga večkrat potem obiskal v Ran-kinu, ker sem želel njemu enak postati.
Kakor tukaj v Pittsburghu, ravno tako je bil Mr. Rudman tudi v Rankinu marljiv delavec za našo Jednoto, zato je bil mnogo let predsednik tamoš-njega društva sv. Petra in Pavla, št. 91, torej ni čuda, da so tudi njegovi sinovi (pet) dobri Jednotarji.
Bolj obširno poročilo o smrti pokojne Rudmanove mame bo gotovo doposlal odbor društva, kamor je navedenka spadala. Jaz hočem nastopno omeniti le to, kar so mi pravili sosedje naših Rudmanov, pa se mi zdi, da kaj takega ne sme biti pozabljeno.
Takrat se je nahajal v bolnišnici, kjer je rajnka Mrs. Rudman jemala slovo iz tega sveta tudi neki irski duhovnik, njegova soba je bila poleg bolne Mrs. Rudman. Ko so sestre redovnice obvestile Rudmanovo družino zgodaj zjutraj, da so [njih mati na slabem, jeprihite-Društvo Marija Pomoč Kristja- !ia vsa družina in stala ob njeni
DRUŠTVENA NAZNANILA
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Min.
Članica društva umrla
Naznanjam žalostno vest, da je nemila smrt pobrala iz naše sredine našo članico Mrs. Katarino Fritz, rojena Staudohar, v starosti 60 let. Vzrok smrti je bil mrtvoud in je po dolgo-traj bolezni mirno v Gospodu zaspala dne 30. marca.
Pokojnica je bila doma iz Predgrada pri Starem trgu na Dolenjskem, po domače Anzle-va in je prišla iz stare domovine leta 1900. Bila je vrla katoliška .žena in priljubljena v vsej okolici, to se je tudi izkazalo na dan njenega pogreba.
Za njo žalujejo: soprog Anton, hčere Mary, Katherine, Ju-lia in Frances, vse na Evelethu in brat Jakob ter George Staudohar v Chicagu.
V imenu našega društva izražam prizadetim globoko sožalje, pokojnica pa naj počiva v miru božjem in lahka ji ame-riška-gruda! Za zopetno svidenje gori nad zvezdami!
John Habgan, tajnik.
žnosti še niste izvršili, imate pa samo še do 8. junija čas, nakar mi tudi oddajte listke, kajti potem bom poslal natančno poročilo duhovnemu vodji K. S. K. Jednote..
S sobratskim pozdravom, John Oblak, tajnik.
Društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis.
Ker se bo dne 3. in 4. maja v Tivoli dvorani vršila konvencija neke unije, zaradi tega naše redne seje za maj ne moremo dne 4. maja v tej dvorani ob- \ Društvo sv. Mihalja, broj 163,
Društvo sv. Barbare, broj 92, Pittsburgh, Pa.
Poziv na proslavu
Drage mi sestre in članice: Naše društvo kako znate, ce proslaviti svoju 35-godišnjicu u njedjelju 27. aprila. U jutro u 8 sati če biti u crkvi sv. Niko-le u Millvale pjevana sv. misa za sve žive i pokojne članice na-šeg društva, i pri toj misi čemo imati skupno sv. pričest; doj-dite sve!
A u večer isti dan u 7 sati biti če banket u crkvenoj dvorani ; pa pozivljaju se sve članice, prijatelji naši i društva u okolici, da nas posjetite na ovu na-šu proslavu, a me čemo vam na isti način vratiti.
Neče manjkati jela, ni piča, a ni veselja, hi pjevanja, jer če svirati naš mladi Tamburaški zbor "Zviezda" iz* Lavvrence-ville, Pa.
Do videnja i pozdrav!
Za odbor:
Mar g Petrcich, tajnica.
nov, št. 165, West Allis, Wis.
Cenjene mi sosestre: Prosim vas, da bi se prihodnje seje zopet udeležile v tako lepem številu kakor zadnje. Po seji smo imele "Surprise party" za našo članico Josephine Imperl in smo ji pr| tej priložnosti tudi zapele znano primerno pesem "Happy Birthday to You!" Želimo ji še mnogo let v zadovoljstvu in zdravju.
Drage mi članice! Znano je vam gotovo, da se s i. majem t. 1. prične jubilejna kampanja mladinskega oddelka; zato vas prosim, da se vse skupaj potrudimo, da po naših najboljših močeh pomnožimo število članstva z novimi ^adimi Jednotarji in Jednotaricami, da dosežemo predpisano kvoto, ko bo kampanja zaključena.
K sklepu še opozarjam one, ki dosedaj še niste plačale posebne doklade 50 centov v društveno blagajno, da to storite tekoči mesec, saj je bilo tako na glavni seji sklenjeno, namesto veselice.
S sosestrskim pozdravom, Mar g Petrich, tajnica. -o-—
državati; zato je bilo sklenjeno, da bomo zborovali v naših
Pittsburgh, Pa.
Naša prošla sjednica na Us-
navadnih prostorih v torek, 6. krs bila jako slabo posječena;
maja zvečer ob 7:30. Zato prosim naše članstvo, da naj to premembo vpošteva in pride na sejo dne 6. maja, potem prihodnji mesec (junija) pa imamo sejo kakor navadno na prvo nedeljo.
Dalje prosim vse one naše člane in članice, ki ste že opravili svojo letošnjo velikonočno dolžnost, da oddajte spovedne listke podpisanemu tajniku našega društva, oni pa, ki te dol-
jedno ko je bio blagdan, drugo je bil koncerat dičinske tambu-rice, a treče ste bez toga nemarni in nezanimeni. Pak sto-ga je bila slabo nabrana mese-čnina ili asesment, da ne bude čim platiti razporeza; stoga se požurite da podmirite svaki svoj asesment do 27. aprila. Bez
DOPISI
MRS. JOHANA RUDMAN UMRLA
Pittsburgh, Pa.—Ker se ni še nobeden v našem Glasilu oglasil, da bi širši javnosti naznanil, da je dne 11. aprila umrla Mrs. Johana Rudman, mati finančnega odbornika naše Jednote, brata Rudolfa G. Rudma-na, naj mi bo dovoljeno o tem sporočiti nekoliko vrstic v blag spomin pokoj niči in izreči moje sožalje žalujočemu soprogu in otrokom.
Pokojnica je bila rojena 16. maja, 1870 v fari Adlešiči, okraj Črnomelj, Dolenjsko, njeno dekliško imč je bilo Po-žek. V Ameriko je prišla pred 49 leti in se je kmalu zatem poročila v Cornvvall, Pa. Bila je mati osmero otrok, izmed katerih sta dva umrla, šest jih pa še živi: pet sinov in ena hči. Pokojna je spadala k društvu sv. Petra in Pavla, št. 91 KSKJ v Rankin, Pa.
Podpisani se je spoznal z Rudmanfovimi že pred 40 leti, ko so od leta 1901-1906 bivali tukaj v Pittsburghu. Ker so pa isto leto preselili tovarno iz tega mesta, seje Mr. Joseph Rudman preselil s svojo družino vred v 11 milj oddaljeno mesto Rankin, Pa.
Še v Pittsburghu je bil zelo
mrtvaški postelji celih 15 ur dokler ni blaga žena in mati izdihnila svoje duše. Sočutje te družine napram svoji materi in soprogi je naredilo na tega duhovnika tako globok vtis, da je naslednjo nedeljo v svoji cerkvi vzel za predmet v svoji pridigi "ljubezen otrok do svojih staršev," kjer je stavil vsem svojim faranom za zgled Rudmanovo družino.
Da je bila pokojna Mrs; Rudman zelo priljubljena v tej naselbini, je pričal njen pogreb in mnogoštevilni venci. Tudi naša Jednota je položila krasen venec ob krsto matere, ki je odgojila in dala dovolj izobrazbe sinu, da je zmožen opravljati tako važen urad finančnega odbornika naše čislane K. S. K. Jednote. Pri njenem pogrebu je Jednoto zastopal njen drugi glavni podpredsednik brat Pa-vlakovich Math.
Naj bo pokoj niči ohranjen blag spomin, sorodnikom pa naj velja naše globoko sožalje.
George Weselich. -o-
Domovini na pomoč
Cleveland, O.
Za v soboto, 26. aprila, ste povabljeni, da se zberete vsi, ki to berete in povejte še drugim, da pridejo z vami na tako imenovani "jugoslovanski večer," ki se bo vršil v mestni dvorani "Music Hali." Za to akcijo se je zavzel dnevnik "The Cleveland Press," ki je pripravljen pomagati, da se izvrši tak program, ki bo na eni strani izraz sočustvovanja za domovino, na drugi strani pa v pomoč domovini, ki je potegnjena v vojni vrtinec. Tako je. Naša rodna mati domovina je v vojni! Vojno pa smatramo za šibo božjo in za gorje!
\Gorje narodom in ljudstvom, kjer žanje vojska svoje žrtve, ne samo z mečem in kroglami, marveč tudi z grozo drugih sestra—sestre vojne morilke, katero spremljajo, so tudi: lakota in pomanjkanje pa tudi bolezni.
Na stran sedaj z predsodki, kdo je in kdo ni kriv, da se je vojska začela, sedaj je samo eno pred nami in to je: da si predstavljamo strašno vojsko nad domovino materjo, ki je tudi nam dala življenje in vzgojo,
Je več vzrokov, da se odzovemo klicu, ki je določen za v soboto, 26. aprila. En vzrok je
ta, ker smo bratom bratje -in smo ene krvi. Kot taki dolini, da znjimi sočustvujemo, fce to, da ee pokažemo, nekaj šteje. V
Clevelandu vedo, koliko nas je Jugoslovanov, ako bo naša udeležba mala, ne bomo naredili nobenega vtisa na ameriško javnost in bo to zelo slabo vplivalo na Amerikance. Prav tako ne bo izraza sočustvovanja od naše strani do naših bratov doma. Ako nam je kaj na tem, moramo napolniti mestno dvorano do zadnjega sedeža, kar prav lahko storimo, s tem bo uspeh obojestransko: moralno in tudi finančno.
Vstopnice dobite v naselbini v različnih krajih: Glavni sedež za vstopnice je v uradu SDZ. Drugače se dobe v vseh uradih Narodnih domov. Za vsako posebno uslugo sem vam podpisani tudi telefoničnim potom ali osebno na razpolago. Lahko rezervirate tudi po telefonu v uradu SDZ za vstopnice kakoršne in koliko jih hočete skupaj.
Toda, eno je važno: Nikar odlašati in čakati, časa je tako malo, da moramo vsi tako hiteti, ker se mestne dvorane ni mogld dobiti za poznejši čas.
Še tole je važno: Vstopnice se prodajajo po $2.50, pa $1, po 75 centov in po 50 centov. Kdor kupi dve po $2.50, ta bo imel svoje ime na programu. Ne odlašajte, priglasite se takoj, da bodo vaiša imena ob času v programu. Za program bomo videli domovino v barvah in slišali
Pa tudi žalostnih novic, imamo. Naša Mrs. Frances Sny-der se je morala podvreči zelo teild operaciji na raku. In značilno je to, ko bi morali dati kri, niso mogli dobiti prave krvi za njo; Toda kakor pravi sv. pismo, "Pastir da življenje za svoje ovce,' 'tako tudi naš častiti gospod župnik so prihiteli na pomoč in glej kakor čudež, kri Fathra Pija Petrica se je vnemala in rešila ženi življenje, daroval je kar cela dva pinta svoje krvi; seveda, da se počuti slabega, toda veselega in zadovoljnega srca se nasmeje "rešil sem življenje!" To je menda prvi dogodek v slovenski zgodovini v Ameriki, da-bi žup-nikova kri rešila življenje fa-ranu. Sedaj se pa smeje, ker pove, da ima sedaj kar dve sestri po krvi.
Naš častiti gospod župnik imajo obiske pri sebi, namreč presenetila sta ga njegova sestra Katie Videtič in teta Katarina Petric iz Jolieta, 111., hotele so še enkrat videti Nevv York, posebno pa tisto našo visoko "železno babo" (Statue of Liberty), še danes so prav ne-voljne, ker so morale iti po tolikih stopnicah. Zelo se jima dopade v Nevv Yorku in nazaj grede se bosta ustavili v Clevelandu. Toda za sedaj pa pravijo "Hallo vsem prijateljem in znancem!" Tako tudi jaz pravim do drugega razgovora.
Fant od fare. -o-
zamire i svadje! Ja sam bio agilen in delaven za našo K. S. m zanaj je vujn«. ocuaj j^i«^. —-------------------------- , .... _ .-----
previše zaposlen da vas nišam K. Jednoto; bil je predsednik | vprašanje našega čuta do na-jla dolgo let cerkvena pevka, a n znanci m prijatelji še zmiraj|rodu je bila Italijanka, toda te-
peti milo pesem:' Slovencev Hrvatov in Srbov. Pridite!
Anton Grdina, član odbora za prodajo vstopnic
GLAS IZ NEW YORKA
New York, N. Y.—Velikonočni prazniki so že za nami. Ime li smo prav starokrajsko vstajenje. Mogočni akordi Aleluje so se razlegali po vsej Osmi. Pevski zbor, pod vodstvom Mr, Hudeta je krasno izvršil svojo vlogo. Vstajenja dan! Toda na velikonočno nedeljo se nam je naselila v srce žalost, ker "Vstal je, kakor je rekel," a naša domovino ima svoj Veliki petek. To smo občutili pri sv. mašah, ko so nam naš župnik voščili z besedami: "Ne morem vam voščiti veselih praznikov, voščim vam samo blagoslovljene praznike."
Ves govor je bil o Velikem petku domovine in o bodočem vstajenju. Cerkev na Osmi je bila natlačeno polna in nobeno oko ni ostalo suho, ko so naš župnik z jokajočim glasom vzkliknili: "O domovina, tudi za Tebe bo vstajenja dan!"
Na Belo nedeljo nas je pa kar streslo, ko smo prišli v našo farno cerkev. Vsak je zagledal našo milo slovensko zastavo, obdano s črnim pajčalonom; zopet žalostna nedelja, ker v tem času je naša mila Slovenija v verigah suženstva. O mati Slovenija, koliko trpiš?!
Na Belo nedeljo so imeli naši brooklynski Jožefovci svojo veselico, katera je prav povolj-no izpala. Pa tudi r.aše Ančke se pripravljajo, kakor tudi zavedna podružnica Slovenske ženske zveze. Cerkveni pevski zbor pa se pridno vadi za igro in veselico na dan naših mater. Vsa društva pa sodelujejo, da proslavimo naš farni srebrni jubilej, na 22. junija. Tako smo vedno zaposleni v Nevv Yorku.
Da pa ne pozabim tudi nekega veselega dogodka: Mr. John Maček Jr. in soproga Frances, rojena Svet, sta dobila blagoslov pri hiši. Teta štorklja jima je darovala prvoro-jenko, ki so jo oblili pri sv. kr-tem, da se bo iskazalo, odkod |stu v nedeljo, na ime Joan Main zakaj je vojna. Sedaj jejrie. Mlada mati Francka je bi-
da smo kar smo.
Kadar hiša gori, ni časa za vpraševanje: kdo je hišo za-žgal, marveč gasijo in rešujejo, kar se rešiti da. Časa bo še po-
Novi grobovi v Clevelandu
Rose Zalokar
V Charity bolnišnici je umr la 15. aprila zjutraj Rose Za lokar, stara 56 let, rojena Mer tič, po dbmače Blatnik. Staho-vala je na 6412 Carl Ave. Do ma je bila iz vasi Mačkovec pri Žužemberku, odkoder je prišla v Cleveland pred 37 leti. Tukaj zapušča žalujočega Franka, dva sina, Franka in Edvvarda, hčer Thereso Buckley in štiri vnuke, v starem kraju pa mater in sestro.
Maxie Bobnar
Dne 16. aprila dopoldne je posadila Mrs. Bobnar svojega 14mesecev starega sinkota Ma-xa na njegov visoki stol, mu je dala jesti, sama pa je stopila za par minut v klet po opravku. Ko je prišla nazaj v kuhinjo, je našla sinčka mrtvega. Spodrsnil je na stolu in vrat se mu je vjel za mizico pri stolu, kar ga je zadušilo. Za njim močno žalujejo starši Max in Helen Bobnar, stanujoč na 14117 Thames Ave.
Frank Zore
Dne 15. aprila je umrl v Lo-rainu dobro poznani rojak Frank Zore, po domače Trbež-lik iz Radohove vasi, fara Št. Vid pri Zatični, star 74 let. V Ameriki je bival 42 let, večino ma v Lorainu., kjer zapušča sina Franka, v Clevelandu pa hčere: Rose Šimenc, Josephine Vergas in tfeanette, v Elmira N. Y., pa sestro Rose Petrick.
NEKAJ. KAR JE VREDNO, DA GRESTE POGLEDAT!
,Milwaukee, Wis.—Milvvauško podporno društvo "Lilija," se pripravlja, da bo postavilo na oder dramski in pevski program, in sicer v nedeljo, 27. aprila v South Side Turn dvorani.
Da bo to zopet nekaj takega, kar Slovenci radi vidimo in slišimo, nam ni treba na obširen način povdarjati, kajti članstvo tega društva se bavi z dramatiko in petjem že več kot 25 let in je pripravilo za tukajšnje Slovence že marsikatero veselo urico, kar vsi dobro vemo.
Naše dramske prireditve zadnja leta sicer niso več tako pof goste, vendar kadar se zavzamemo, da nekaj pripravimo in to naznanimo, namreč da bo igra in petje, pridejo naši sta
deležni dobre zabave, razvedrila in kratkočasja.
Kdo izmed nas si tudi ne želi in ni potreben razvedrila, posebno v teh razburkanih časih? Naravno je, da človek v žalosti in nesreči rad išče družbe, svojih ljudi, da drug drugemu potoži svoje bolečine in se razgovore to in ono in bolj zbližuje kot kdaj poprej.
Torej v nedeljo, 27. aprila bo v South Side Turn dvorani idealen kraj za našo zabavo in razgovore.
Za ta dan so pripravljene dve igri in dokaj petja. Me moremo reči, da obe ti igri Vsebujejo kakšno podučno snov, ampak v njih je polno šale in smeha in vsega tistega, kar je zdravo za človeka, kar ga pripravi v dobro voljo. In to ravno je, kar zdaj v največji meri potrebujemo.
Opozarjamo posebno še našo publiko na popoldanski program, ki se prične ob 2:30. Tega ima v zakupu naša korajžna mladina, katera bo nam podala humoristično igro "Ding, Dong, Dumb Bell." Vsebuje dovtipe in petje, da le kaj, in bo prav gotovo vsakogar, ki bo prišel pogledat v dobro voljo spravila, pa magari je še tako resen in žalosten.	*
Zvečer ob 8. uri pa zopet slovenska veseloigra "Pri vratarju," nova, smešna, ne predolga stvar je to baš nekaj takega, kar vedno iščemo, povprašujemo in želimo.
Na vsak način, damo vsem dober nasvet: Pridite pogledat in hvaležni nam boste. In da vam bodo tudi drugi hvaležni, ki do zdaj še ne vedo o tem programu, opozorite jih in prive-dite jih seboj. Privoščite si nekoliko zabave in drugim!
Pozdrav vsem in na svidenje v S. S. Turn dvorani, 27. aprila.
Ljubitelj igre in petja. -o——
Pobožnost in molitev za ameriške vojake
V božjepotni cerkvi sv. Srca Jezusovega v Grundy Center, lovva, so pred galvnim altarjem nedavno postavili veliko svečo, ki" gori dan in noč za dober namen naših ameriških vojakov-novincev, ki se nahajajo pri eno-etnem vežbanju. Vsak mesec se pa vrši v ta namen tudi devet-Jnevnica, kjer verniki molijo za idravje in dober namen naših vojakov.
-o-
KAPELICE ZA VOJAKE
Washington. — Vojni oddelek jo zgradil vsakemu polku po jno kapelico, v katerih bodo vojaki raznih veroizpovedi lahko meli verske obrede. Vsega skupaj bodo postavili 604 kapelice, la katere je že določen denar v ✓soti $12,816,880. Kapelice bo-lo postavili v prihodnjih šestih mesecih. Za vsako kapelico je določena vsota $21,220 in bo ograjena v obliki male cerkvice. V vsaki kapelici bodo klopi tudi električne orgle; 545 kapelic bo za pehoto, 59 pa za letalski oddelek.
V armadi je zdaj 1,200 vojaških kuratov, raznih verskih sekt, (med temi nekaj nad 300 katoliških duhovnikov), toda število bodo zvišali na 1,500. Vlada bo zgradila te kapelice z namenom, da se obdrži sedanja visoka morala med vojaštvom.
-o-
Kanonizacija ameriške svetnice
Iz Vatikana prihaja poročilo, da je sv. oče dovolil vse predpriprave za proces kanonizacije blažene redovnice Frančiške Ks. Cabrini, ki je umrla 1. 1917 v Chicagu, 111. Navedenka je bila ustanovnica reda misijonskih sester sv. Srca Jezusovega ;* po
društva Jezus Dobri Pastir, št.|sih in za naše, kateri okušajo mladi oče je pa ognjegasec v v velikem številu pogledat, ker kem svojega bivanja v Chicagu,
Brooklynu.	pač vedo, da bodo zopet enkrat je postala ameriška državljanka.
prošli mjesec opomenio. Dalje, vi, koji još niste uzeli 49, ki se je kasneje združilo z\Tojno gorje.
Zgodovina največje slovenske farmarske naselbine v Ameriki — Willard, Wis.
(PiSe IGNAC ČESNIK)
-
(Nadaljevanje)
Vs^ko priliko, ki sem jo imel, sem šel pogledat v različne države, kakšna je zemlja itd. Naj prvo sem šel v Broekway, Minn. Tam se, mi je jako do-padlo, ali zemlja je bila že vsa pokupljena. Potem sem šel v Michigan, Texas, Wisconsin, Missouri, North Dakota in Mon-tana. V Montani se mi je še najbolj dopadlo, ali zemlja je bila še last Indijancev do leta 1912. Leta 1906 sem se .odločil, da dobim "option" na ne manj kot 30,000 akrov zemlje v državi Wisconsin. Moji že omenjeni svetovalci so potrdili, da bo dobro, ako bom dobil zemljo, da je s trdim lesom poraščena. Povedal sem, da zemlja, katero imam v pogodbi, ima gotovo večina do 20 klafter drv na vsakem akru zemlje. Dva moja svetovalca sta mi pisala, da če sem se za polovico klafter uštel, da je še jako povoljncr. Celo častiti gospod F. Ks. Bajec so pisali, da so že dobili naročilo od njihovega soseda Brent za vsa drva, kar jih bomo Slovenci nasekali. Kar v St. Paul pisati, kadar imamo drva na železniški postaji in Mr. Brent bo prišel k nam še pogodit in plačat za drva. Poročati sem moral mojim svetovalcem, da sem zadržan in ustavljen z mojim načrtom. Skoraj za eno leto moram čakati, prej ko zamorem dobiti "option," ker za to zemljo ima "option" dunkarski profesor in njegovi verniki. Ali lastnik omenjane zemlje je zagotovljen, da bodo nezmožni obligacije spolniti, ker ne znajo sekire in žage rabiti. Nato sem dobil poročilo, da če bom tako zemljo dobil, ki so jo profesorji odobrili iz Mo.unt Morris, 111., da bo gotovo dober kraj za Slovence se naseliti.
Lastnica gori omenjene zemlje je bila N. C. Foster Lumber Co.
Okoli tri mesece po preteče-
medved, to je pravi jež. On pa je le trdil, da je medved in mi ni pustil, da bi šel več dalje po hosti. .
Dunkarski profesor Clair, ki je bil tukaj že naseljen, ni hotel Andrejca imeti na hrani. Peljal sem ga v Fairchild in sem ga pustil pri nekem Poljaku, da naj mu daje hrano in stanovanje, dokler jaz ne pripeljem še enega delavca. Andreje je rekel: "Če dva človeka deneta hrbte skupaj, pa se lahko medvedom ubranita."
Dne 25. marca, 1908 sem zopet odpotoval iz Jolieta z dvema velikima zabojema, napolnjenima s pionirskim orodjem, in še ma^o peč, ki so jo imenovali "gašperček," sem seboj pripeljal. Na Englewood ali 33rd St. v Chicagu je po dogovoru prišel na vlak iz South Chicaga še rojak Jože Tomšič. Ker sva\se dobro poznala, ko sva skupaj živela v Braziliji, sem bil gotov, da bo zadovoljen živeti v hosti. Drugi dan, 26. marca zjutraj sva se pripeljala v Fairchild, Wis. Nakupili smo vse potrebno, kar se rabi za popravilo bajte, ki je ostala še od kompanije, ko so ta debelo drevje sekali. Javorjevo drevje ni bilo nič posekano, smo ga mi dobili. S slamo za posteljo
ločeni prostor. Pokojni Joseph tala odrska razsyetljava je rah-Jordan ^e prišel sem 2. maja, 1908, in je bil prvi, ki je kupil 80 akrov zemlje. Takoj, ko je prišel domov v La Salle, 111., je sem poslal Jakoba Pluta z družino, pod pogojem, da mu zgradi bajto in pa naredi sto klafter drv do prihodnje jeseni. (Dalje sledi) -o—
ZA MATERINSKI DAN
BESEDA O MATERINEM TRPLJENJU
Iz del slovenskih pesnikov za igralski zbor in za oder pripravil Joško Jurač Za uvod Mnogo lepega so že povedali naši največji o materi. S pisano besedo se je zbudila v otroku ljubezen do nje, v pisani besedi je spet videl mož veličino materinstva.
Odrska uprizoritev: "živa beseda o materinem trpljenju" ima svoj r.amen, prikazati gledalcu misli nekaterih naših pesnikov, ki so zapisali besedo o naši materi. Vemo, da recitirana beseda če je še tako uspešna, ne more doprinesti zaželenega uspeha; namen te slike pa je prav v tem, da z igralskim zborom ter odrskimi pripomočki ustvari bogat duhovni doživljaj, ker le v tem je bistvo povedanega.
Celotna uprizoritev je simbolična, oder je v temnih zavesah; na sredi je do tal pogrnjena mi-
lo rumenkasta. Ko godba utihne, začne.
Moški glas: Poglej študenta tam z drugega konca voza; ga poznaš, kaj' ne? Poznaš mater in očeta. . . . Premisli malo! Do roba je pritiral hišo, do groba potisnil očeta in mater — in sedaj ni — nič. Soseski v pohujša. nje, pametnim ljudem v zasmeh.
ženski glas: "Ne, — ne, ---
fcaš ne bo tak, ne sme biti — predober je — tako mehkega srca . .
Moški glas: Mati je stisnila blagoslovljeni križec na prsi, ga pritisnila k ustnicam, obrnila se je nato na ležišču in molila:
ženski glas: "Tebi ga izročim — varuj ga — brani ga—"
Moški glas: Nenadoma je zazvonilo z vsemi zvonovi, zastave so se zibale v jutranjem vetru, zadehtelo je po zelenju in po vencih. . . . Vsa župnija je zbrana pred cerkvijo — vse čaka — vse hrepeni. — In tedaj se dvigne sprevod; (godba.) mlad, bled mašnik se prikaže pri vratih — sivi župniki ga spremljajo s častjo — in poleg njega ona — mati poleg sina. ... O ta hip — ta zlati trenotek! Da bi ga doživela, da bi ga učakala. — Vse bolečine, vse stradanje — vse bo kakor palo v morje v tem tre-
za, na njej rdeče lučke kot sim-in z grocerijo smo se tudi dobro bol" matere. Pregljevi deklama-
preskrbeli. Dne 27. marca smo prišli prvi trije naseljenci z vlakom na Thomson "svič," kjer danes stoji Willard jaz, Jože Tomšič in Andreje Bilč. Odprli smo zaboje, ki so se pripeljali z našim vlakom. *
Jaz in Tomšič sva šla s potrebnim orodjem po razdrti železniški progi, ki je bila zgrajena do bajte, kjer smo se mi naselili. Potrebovalo je popraviti en most in pa veter je ne-
ciji tvorita z zborom mladenk uvod in konec uprizoritve; vmesne slike pa stopnjujočo matori-no bolest. Na koncu vsake slike luč ugasne, trenutek nato se nadaljuje že druga. Uspešno se izpolnijo tudi odmori z igranjem r.a harmoniju. V naslednjem js navedeno pred koncom vsake slike, kje se začne s poljubnim igranjem harmonija, ki traja do konca vaake slike in Š3
bile objokane in so gledale plaho.
Mati se nas je bala . . . (pri zadnji besedi se sunkovito zrušijo tako, da pride obraz skrit v dlani, ki so naslonjene na kolenih; drža.)
"Ali ste dolgo čakali?" je rekla s tihim prosečim glasom. "Nisem mogla prej . .. niso dali
K životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skoraj lepo rumena . . .
0.	mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem nehanju.
(Skupina se razdeli od 1 do 5. Zadnji je najmlajši. Pri besedah: "O, mati, zdaj vem:" začno hkrati igrati sledeče
1.	Sklene roke, gibajoč se na desno, počasi vstaja, končno roke vzroči na ven, prste na rahlo krči, glavo pa zakloni.
2.	Iz predklona dvigne narahlo obraz, nato pade na levo koleno, ob njem sklenjene roke, glava močno sklonjena navzdol.
S. Se počasi dvigne iz predklone, roke prinese vzporedno do obraza ter ga v zaklonu zakrije.	j
4. Se dvigne, levo roko prine-
OSNOVNA NAČELA KRŠČANSKEGA SOCIALIZMA
DELAVSKA OKROŽNICA LEONA XTTI.
Is latinskega Izvirnika prevedel in z razlago opremil dr. p. angelik tominec o. p. m.
I
nutku, vso solze bodo posušene. I se k srcu, desno narahlo p: od . . . (Odrska kakor ona luč na roči, glavo nagne na levo rano. Godba igra pri-
mizi ugasne.
bližno tri minute.)
DRUGA SLIKA
(I. Cankar: O Mati, zdaj vem..) j
Ko je na odru še tema, stopi1
k m.zi pot otrok v starosti pat!"" *
k w	' dovršena
do trinajst let. Obleka je revna,
obrazi upadli. Vsi se sklonijo nad mizo. Ko začno moški glas recitirati, začno tudi oni z mimiko in kretnjami ponazarjati povedano. Vse to, kar je v naslednjem napisano v oklepajih, »velja za postave na odru. Pred-
5. Najmlajši otrok stoji mirno, zroč proti luči.
Vse to se izvaja enakomerno z besedilom in je treba paziti, j da je r.a koncu recitacije slika Godba nekoliko tiše igra, nakar sledi tretja slika.)
Rcoitatorja naj ne moti to, kar je tu v oklepaju navedeno. Vse to se izvaja med prednašanjem,
kaj drevja podrl čez progo, kar^rčfca, da: melodije,, odgovarjajo sva morala odstraniti. Ko sva, pomenu slike. Vse ostale pri-popravilo zgotovila, sva šla na-
zaj, kjer sva pustila Andrejca, da je čuval našo prtljago. Naprosil sem že imenovanega pro-času "eption," k* so ga fesorja Clairja, da nam je pe-|
p;.mbe so Vo/načene prii vis.tci točki posebej.
UVOD ■ (Pregelj Ivan: Psalm) Zbor mladenk v dolgih belih
nem
imeli Dunkarji, to je bilo na 11. ljal z vozom naše stvari k naši, iia]jah stoji okrog mize v pol-marca, leta 1908, sem prejel bajti. Ko smo voz telegram od družbe, da moram smo začeli najprej skladati pečjQclcr jc lahko v rdečkasti raz biti na 14. marca v Chicagu na ali "gašperčka. Takoj smo za- sv-tljavi. Besede, ki so močnej-določenem prostoru, da nare- kurili in Andrejcu naročili, naj dimo pogodbo za zemljo. Ker , nam skuha mesno župo in ajdove žgance. S Tomšičem sva hitela pokrivati s papirjem stre-
Če ši ta sistem, zgrajen na že omenjenem materij alistič nem naziranju, mislimo dosledno do konca in če bi se dejanski razvoj po tej doslednosti vseskozi ravnal — kar se pa v resnici ne dogaja — potem bi današnja družba bila vseskozi, brez ostanka ostro ločena brez vsakega prehoda v samo dva razreda, vsak s svojimi, drugemu nelast-nimi, ničesar skupnega neimajo-čimi interesi, med katerimi ne bi bila mogoča nobena poravnava in izravnava nego samo neizprosen boj. Bila bi to borba, ki bi ne imela podobnosti niti v živalskem carstvu, iz katerega so liberalni nacionalni ekonomi in po njih Marks vzeli izraz in njemu odgovarjajoči pojem raz-rsda, ampak borba, ki bi se v eni in isti vrsti živih bitij vršila s sredstvi premišljenega razuma, in to v interesu ene same skupine — bodisr tne ali druge, borba do popolnega uničenja ene ali druge skupine. Ta razredna borba je tedaj nujna posledica materijalističnega duha in zato idejno nevzdržna.
Najlepše se kaže ta nevzdrž-nost že v tem, da kljub temu, da tako kapitalizem, ki praktično pozna le razredni interes, kakor tudi marksizem, ki ga vedno poudarja, vendar v resničnem življenju sodita drugače. Ta eno-
se le-te tičejo proletarca in delavca; delo, ki ga je prostovoljno in s pravično pogodbo sprejel,, mora pravilno in zvesto izvršiti; na noben način ne sme škodovati premoženju in ne storiti kaj žalega osebnosti gospodarja; celo v obrambi svojih pravic naj se zdrži sile, niti naj se kdaj zapleta v upore; naj se ne drži z zlomi£Itečimi ljudmi, ki umetno razširjajo pretirane nade in velikanske obljube,' katerim skoro vedno sledi nepotrebna pokora in ugo-nabljanje življenske sreče.
Večina ljudi je prav dobro podkovana o pravicah, katere ima in skuša po možnosti iste še povečati, za dolžnosti pa pri mnogih ne najdemo dosti ume-vanja. Temu nasproti katoliška cerkev pravilno poudarja pravice vseh ljudi, tudi delavcev, istočasno pa tudi brez strahu opozarja vse ljudi na dolžnosti, ki jih imajo. Kjer ni pravic ni dolžnosti in obratno, to je načelo, brez katerega urejena človeška družba ne more obstati.
Vsak ima torej svoje pravico in vsak ima dolžnost spoštovati pri drugem te pravice. S tem, da kdo spolnuje svoje dolžnosti, izvršuje pravico, ki jo imajo drugi glede njega. £ato papež Leon XIII. v svoji okrožnici
stranski razredni interes ni| poudarja dolžnosti delavcev in namreč dejansko nikjer docela i delodajalcev, dobro vedoč, da
izveden, niti je izvedljiv. Po na ravi namreč naleti vsak*enostranski interes na interes skupnosti, ki se brez škode tudi za go-
bo s tem, če bodo eni in drugi spolnovali dolžnosti, ki jih imajo med seboj, najlepše na podlagi pravičnosti urejena člove-
vsem mora biti v peterih globo-kratl:qmvo;lmoru. Paziti je ko umevanje Cankarjeve bosede.
Vsa občutje mora biti naravno j doživljanje. — Luč v začetku je rahlo modra. Vse ostalo je navedeno v nadaljnjem. Ko godba utihne, začne glas.
ki pač mora biti mestoma počas- in sipine, ki ji pripada, ne da iieje, drugod hitreje itd.; sploh' je odvisna dobra ponazoritev na cdru pri tej, kakor pri vseh točkah, cd dobre recitacije.
ii interesni blagor posameznika §ka družba.
Kakor hitro začne en del
TRETJA SLIKA (T. Se~iškar: Pretrgana po-pisnica.)
Oder je prazen, tudi luč na
preko gotove meje prekoračiti družbe aH redmo en č,an dru-_ rad znižal
Pcdjetnik bi n. pr plače do najnižje mere in delovni čas zvišal do najvišje, toda on se mora ozirati tudi na napredek podjetja, na delavoljnost svojih j dclavcev itd., kar vse mu mno-
be kršiti svojo dolžnost, in s tem zanemarjati pravico drugega, ki bi jo imel spoštovati, se povsem naravno pri tem dru-jgem začne prav tako krhati čut 1 dolžnosti in pravičnosti. "Delo, gekrat svetuje visoke plače — kiga je delavec prostovoljno in nasprotno tudi delavec z lasti rj. pod,agi pravične pogodbe
so mi č. g. Šušteršič naročili,
da prej ko bom podpisal po-	| ^^^H
godbo, bi oni radi videli, kak- ho naše bajte. Ko sva bila go-šni bodo pogoji. Takoj poprf- tova z najbolj nujnim delom, jemu telegrama sem osebno po- je bila naša južina in večerja vedal č. g. Šušteršiču, kdaj da , kuhana.
bomo pogodbo naredili. Naro- Bila je že pet ura popoldne, čili so mi, da ko bo pogodba Usedli smo se poleg peči na za-spisana, da naj rečem, da bi boje, veliki hrastov štor nam je rad pokazal pogodbo mojemu pa služil za mizo in tako smo se prijatelju, da bom prišel za pol prvič najužinali in navečerjali ure nazaj. Mr. N. C. Foster in pod milim nebom. Ko smo po-
njeg6v advokat sta mi prijazno!stavili peč v bajto in pripra-
dovolila	vili-slamo za posteljo, je začel
Jaz sem zmiraj gledal, da padati dež,_potem^ ^eg.^Ko sem vse
pogoje spolnil, kar jih se je zmračilo, so se pričele
je bilo v option zapisanih. Ko je tri leta minulo, sem dobil option še za pet let. Če spolnim vse moje obligacije, sem imel pogojeno še za pet let podaljšan option. Tako je bila vsa zemlja, sicer še neplačana, zavarovana 13 let, da ni mogel nobeden zgubiti zemlje, če je na njej živel. Tak nasvet je prihranil nam Slovencem dosti tisočakov.
Dva dni pozneje, ko smo pogodbo podpisal, sem se sestal
glasiti sove, Andreje je pa rekel, da so volkovi in da bo šel na sredo spat, da nas bo zbudil, če bi prišla kaka zverina bajto rušit.
Dva dni sem bil s Tomšičem in Andrejcem, da sem jima pokazal, kaj imata za delati. Ko sem jima vse potrebno preskr-bel za en teden, sem šel potem nazaj v Joliet po mojo živino in pohištvo. Naložil sem vse na vagon in sem se moral tudi sam peljati z živino. Ko sem se pri-
T iJ ^reea peljal z mojim vagonom tam z mojim sosedom se iz starega peijai	j
kraja, Andrejcem Bilčem iz Zagorja na Notranjskem. Ta Andreje ni prav nič znal govoriti angleškega jezika. Sam ni hotel delati tukaj pod nobenim pogojem. Ko sem zemljo ogledoval, je šel z menoj in sva on-
kjer stoji danes Willard, smo vse speljali v našo novo naselbino kempa št. 9, danes last Mr. John Gregoriča.
Kadar sem tukaj vse v red postavil, sem šel zopet v Joliet po mojo družino. Z družino smo srečno sem prišli 20. apri-
di našla velikegamrtvegajeza	^ g. ^ ^
pod dokaj visokim drevesom., 1^190^	^ ^
"Poglej Andreje, mu "kako so veliki ježi.tukaj." — 'Ti, le beživa hitro od tukaj, to
smo morali zemljo razmeriti, da bom znal pokazati zemljo povedati pravi opis, tako da
je mlad medved, tukaj n, varno m P™ - ^ jn - hoditi brez seklre v ^fc*	kateri drugi „d
Pekel sem mu, da to ni
še, izgovori ves zbor, ostale ena sama, skoro istočasno se simbolično izvajajo posamezno navedeni gibi. Ostalo govori najboljša.
"Nič ni bolj svetega kakor žena , ki je rodila!"—Zbor dvigne roke v višino pasu, dlani se raztezajo in so obrnjene navzgor.
"Nič večjega ni, kakor je njena ljubezen."—Ob besedi "večjega" se dvignejo roke v višino pesti.
"Po materah smo si šele bratje."
"Pol materah ena družina"— Počasi roke v priročenje.
"Videl sem mater dojiti tuje dete!"
"Videl sem in sem jokal."
"Videl sem skrb očetov, kje
je??"
"Ljubezen mater je presegla pravico moža."
"Zakaj jo imenujejo slabo? Ker je ženska?"
"Zakaj jo ponižujejo?" Otroci, ki gledajo Gospoda, ljubijo mater."
Najsvetejši ljubijo, ljubijo Najsvetejšo."
Godba. "Mati Tvoje ime je sveto — (Roke gredo v prvotno lego, do višine prsi.) "Tvoje ime je sladko na veke—" (Sedaj se dvigne še trup nekoliko naprej ; glava rahlo v zaklon.
Proti koncu je luč močnejša, na koncu pa ugasne, le luč na mizi še gori. Godba igra približno dve minuti, nakar se začne prva slika.
PRVA SLIKA (F. S. Finigar: Na pragu)
Oder je prazen, le luč gori na mizi, Moški in ženski glas prihajata iz skritega prostora. Os
"Peteronas je bilo. Sedeli smo; mizi ne gori. Odrska razsvetlja-| strokovno organiziran, večkrat} sklenU jzvršiti, mora pravilno
-a mizo in smo čakali. Spočetka i Vi je vijoličasto modra. č<uje se |brzda Svoj razredni interes, ki je j 2veatc izvr§jti," pravi papež.
smo se r moj al i (tihi smeh) in j moški glas, ki prihaja iz skrite- v visokih mezdah, da ne škoduje;^ ^ lahko rečenio- Če dar.da-
. , ---------v	• pr0dukciji, splošnosti; se «>™J-ae mn0gokrat opazimo, da se
delo izvršuje negospodarsko in
površno, je le premnogokrat te-
.. . i mu krivo to, ker delavcu mani-nost v nasprotju z njo uveljavi-]^ ^ pravičnosti in dolžnosti,
razložili, | kr0L,u mizj je rdeča luč. razgovarjali (nem razgovor), j ga.	Ko godba utihne, začne
nato smo se^igrali domino (ig-J	j
rajo), naposled smo se naveli-j	najvišje'nadstropje P01™6 tudi praksa,
čali ter smo umolknili. (Ena po-	... kljub razredni teoriji
stava se zravna in gleda proti i vratom, cstale so več ali manj sklonjene nad mizo,)
Najstarejši-sestri je bilo štirinajst let (se zravna proti občinstvu), najmlajšemu bratu pet (na drugem koncu se prav tako zravna petletni). V srcih pa smo bili stari: (tudi oštali trije se dvignejo počasi) poznali smo skrb in strah (pri besedah "skrb in slrah" se sunkoma premikajo, oči izbulijo, roke rahlo skrčijo, trup pa je nagnjen nekoliko naprej).
"Prihaja!" (trup se hitro nagne nazaj, obrazi pa so obrnjeni na desno).
Zelo smo bili lačni (izražajo slabost). Mračilo se je že, matere ni bilo. Pred dobro uro se je bila napotila, Bog vedi kam.
Vedeli smo: (pritrjevanje) kadar pride, prinese kruha (rahlo veselje). Prav nič nismo dvomili o tem (izražanje sigurno^ sti). Kajti večerilo se je in zvečer je treba večerje (v začetku stavka grmenje, nakar se otroci močno prestrašijo, stopijo tesno drug k drugemu in izražajo bojazen).
Počasi in tiho so se odprle duri (godba). Na pragu je stala mati (otroci se napol obrnejo proti desni, odkoder se vidi simbol matere: rdeča luč). Kakor ob belem dnevu smo razločili njen obraz (vsi dvignejo desno roko v predročenje, dlani obrnjene naprej in proti luči, prav tako leva roka* ki pa je skrčena in je ilan nekoliko pod očmi, trup je ori tem rahlo nagnjen nazaj) Ves bel in tenak je bil, oči pa so
moram iti, potem bom končal v tej hiši.
Spominjam se: dve popisnice dobim, le mati in
njeno dete bivata v mansardi. Mati skoraj "dekle še. Šivilja je
in na lesenem modelu visi lepa svilena obleka, z
vijoličastimi trikoti je posuta,
in v duhu gledam to žensko, ki bo ogrnjena v to lepoto.
II.
Cbraz mansardne stanovalke je bled in
po kuhinji je razlit svečani vonj
svečave . . . Skrivnostno tiho je, kakor v cerkvi.
Nekje klenka droben zvon in grlica
na omr-ri žalostno poveša glavo.
(V začetku tretje kitice se razdeli zavesa v ozadju. Na visokem podstavku je majhna krsta, v njej otrok, ob njej pa mati, ki zre mirno v otrokov obraz. Skupina je z reflektorjem razsvetljena rumeno. Godba.)
III.
Vrata v sobo so bila na stežaj odprta
in nad rožami je ležalo njeno dete
z zaprtimi očmi. Mati mu gladi
kodraste lase, dete pa kar molči in nič več ne odpre oči.
(Počasi.) S trepetajočimi prsti sem pretrgal papirnico. (Zavesa v ozadju se zgrne, luč ugasne, godba še igra dve minuti.)
(Dalje na 4 strani)
tudi na druge stanove itd.
ki se je in naraV-
on čuti, da se ga smatra za blago in zato tudi postane enak blagu. Kdo je temu kriv? Navadno krivična delavska
la, da delavstvo po svoji strokovni organizaciji stopa z deloda-, jalci v delovne dogovore.
Pravilno pojmovani razredni boj ne sme torej iti samo za pogodba. Na videz je seveda tem da osvobodi delavski raz- ista svobodna, saj jo je dela-re ampak da osvobodi človeka vec "svobodno" sklenil.. Morda v proletarcu in kapitalistu, da | delavec hira in umira ob borni osvobodi vsakega in vse od plači, delodajalec se drži po-spon v katere je ene in druge godbe in seve mu nihče ne more vkoval duh materializma. Kaj- očitati krivice.
ti le-ta je nerazdružno zvezan
Toda božja postava se ne dr-
proglašata materializem za svoj svetovni nazor. Izkoreni-
tako z današnjim kapitalizmom ži te mrtve črke. Ako sklene kakor z marksizmom, ki obadva delavec v stiski pogodbo za nižjo plačo, da pač vsaj nekaj zasluži, je taka pogodba kljub niti se bo dal ta duh le^ če se vgej svoji. "svobodi" in "pravič-vzporedno z borbo po izmeni nostj» Vseeno nasilna in krivič-kapitalističnega produkcijske- na Ne moremo se potem seve ga sistema in naprav iz notraj gudjti, če v delavcu umira čut na ven iztrebi dur raconizma," pravilnosti, ko vidi, da ga dru-dobičkarstva in nesocialnega do njega nimaJ0> Zato pa-pohlepa. Razredni boj bo na ta ^ kQ zahteva Gd delavca pra-način postal nraven, ki ne bo|„.ilno jn zvesto izvršitev dela, več vseboval le interese posa-: predp0stavlja svobodno voljo, meznika in posamezne skupine, ne gam() prisiijeno vsled stiske, ampak bo potom medsebojnega in predpostavlja tudi pravično združevanja vodil delavca do pogodbo, ne pa tako, ki se rav-umevanja interesov človeka kot na p0 zakonu povpraševanja in nravnega bitja, postal bo^ boj ponudbe, ne ozira se pa na člo-za interese ljudi, ki pod krivico | vcško osebnost, na katero bi se enako trpijo. Tak boj bo tudi s v prvi yrsti m0rala ozirati.
krščanskega stališča pravičen ker bo res boj za božjo hčerko — pravico!
4. Pravilnost ali sila?
33. In sicer more najprej osobito le -verski nauk, katerega ga cerkev razlaga in varuje, bogatine in proletarce med seboj spraviti in zbližati, ker namreč oba razreda poživlja k medsebojnim dolžnostim, in zlasti k onim, ki se izdajajo iz pravič-
Tako treba umevati besede papeževe, da mora biti delo delavca izvršeno pravilno in zvesto in pošteno. Kajti delo, naj si bo že kakršnokoli, duševno ali telesno, nizko ali ne, vsako je vredno, da je dobro izvršeno.
(Dalje prihodnjič)
Bodite ponoeni, da imate tako reliko število Jednotinih
nosti. Izmed katerih dolžnosti sobratov in soeeeter.
"MAŠILO K. S. K. JEHOTE"
URfilNlftFVO OY UFRAVNTSTVO _
81 IT 8T. CLAIR AVBTOl_(MTOAMD, OHIO
Vil rokopisi ln oglasi marajo biti ▼ naftem urtdu najpoaneje dal poudarka _dopoldne aa prtobčltev v jtovtatl tekočega »dna_
Naročnina:
Za član« na leto------—-------------------JO-f*
Za nečlane aa Amerika------------------------JJ-JJ
Za Inozemstvo............................— ...............-—----------------------
' >
OFFICIAL ORGAN OF AND FUBUSHKD BT th* GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. S. A.
m the lntereet ot t» Ordar___
Med naj Wedneeday___
OPFICK: «UT 8T. CLAIR AVKNT7S " CUBV1LAND, OHIO _Fbooe: HEnderson >U_
Terma of sabeeriptlan:
For membera. jearlj.................................................................................................J®-®*
Por nonmembers........................................................................................—mm
Porelgn Countrles..................................-.............................................................................*3'otJ
ZAŠČITA V DEŽEVNIH DNEVIH
Ko se kak moški poroči, prevzame s tem dnem več odgovornosti in obveznosti, kakor pa če bi živel sam. Te odgovornosti in obveznosti se pa v teku časa tudi večajo in množijo od leta do leta. Tak previden mož bo pred vsem skušal gledati na to, da njegova žena in družina ne bo v strahu pred morebitnimi deževnimi dnevi v slučaju, da on zboli, se poškoduje ali celo umre. Pazil in gledal bo, da je zadostno zavarovan, kar bo njegovo družino ščitilo v slučaju kake nezgode.
Glede tega se bo zavaroval pri kaki bratski organizaciji ali pa pri zavarovalnici za življenje. Kakor iz letnega poročila Zavoda ali instituta za življensko zavarovanje razvidno, se je lani (1940) okrog 18 milijonov Američanov deloma na novo zavarovalo ali je pa svojo staro zavarovalnino še za nekaj povečalo; vsa ta skupna zavarovalnina lanskega leta znaša okrog 12 bilijonov dolarjev. V označenem poročilu je dalje razvidno, da so lani razne družbe ameriškim družinam redno vsak dan izplačevale okrog $7,000,000 zavarovalnine. Vseh skupaj je tukaj zavarovanih nad 65 milijonov oseb, in njih skupna zavarovalnina znaša nad 117 bilijonov dolarjev.
Gornji podatki se nanašajo samo na življenske zavaroval-ninske kompanije, nevštevši bratskih organizacij. Razlika vrednosti zavarovanja med njima je velika ;prve poslujejo navadno na bizniški ali trgovski način, med tem ko poslujejo druge v bratskem duhu in nudijo svojim članom poleg življenske zavarovalnine (Endowment) tudi različne druge podpore, ka-koršnih insurance kompanije ne dajejo. Skrben oče, gospodar, podjetnik ali trgovec bo skušal gledati, da je zavarovan za vsa-kojake slučaje, ne pa samo za enega, kar je prav in umestno.
Dvomimo, da nudi še kaka druga slovenska podporna organizacija več različnih modernih vrst zavarovanja kakor baš naša K. S. K. Jednota; tako tudi, da daje kaka druga bratska organizacija več različnih podpor za tako nizko zavarovalnino kot naša Jednota in pri vsem tem prekaša tudi njena solventnost vse druge.
Čez dober teden bo otvorjena pri K. S. K. Jednoti jubilejna kampanja mladinskega oddelka in zaeno predkonvenčna kam panja; zopet bodo imeli naši rojaki in rojakinje lepo priliko pod ugodnimi pogoji zavarovati se za "deževne dneve."
JMML0VMISKI ftDEftl KRIŽ JE
IIVTOfLVIllllVlIl Ml C.Vi lllll£ ilC
ORGANI)
15. aprila so s« zbrale na pobudo konzula dr. Mallya naše žene in dekleta in organizirale jugoslovanski Rdeči križ, ki bo podod-sek ameriškega Rdečega križa v Clevelandu. Naslednje žene in dekleta so obljubile, da bodo v svojih okrožjih ustanovile podružnico Rdečega križa, katerih vsaka bo delala popolnoma samostojno. Načelnica vseh teh skupin je ga. Johanna Mally, ki bo posredovala med temi sekcijami in ameriškim Rdečim križem, ki bo dal zastonj vse potrebščine za izdelavo raznih ročnih del in narejene tudi prišel iskat. Vse skupine bodo morale poročati na glavni urad, koliko in kakšne izdelke so napravile, tako, da bo rekord, koliko in kaj so napravile žene in dekleta jugoslovanskega Rdečega križa.
Naše žene in dekleta so pa prošene, da se priglasijo pri eni izmed spodaj navedenih, ako hočejo pomagati pri tem humanitarnem delu. Vsaka naj se zglasi pri najbližji, in sicer:
Mrs. Cecelia Brodnik, 4592 W. 130 St., CLearwater 6572 J.: Mrs. Mary Eržen, 946 E. 78 St., Miss Bertha Erste, 6209 Schade Ave., HEnderson 3344; Mrs. F. Vegel, 19200 Monterey Ave., IVanhoe 5314 M.; Mrs. Dan, Zegarac, 427 E. 124, St., MUlberry 9047; Mrs. Frances Zugel, 6308 Carl Ave.,' HEnderson 3809; Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71. St., HEnderson 1572; Mrs. Mary Urhas, 15312 Holmes Ave., POtomac 2083; Mrs. A. F. Svetek, 478 E. 152. St., IVanhoe 2016; Mrs. E. F. Posch, 944 E. 222. St., KEnmore 6895; Mrs. Helen Tomažič, 8804 Vineyard, Diamond 2365; Mrs. John Rozanc, 1072 E. 74 St., HEnderson 7472; Mrs. Theresa Frank, 10809 Parkhurst Dr., CLearwater 3912-R; Mrs. M. Mihaljevich, 11804 Ablewhite Ave., Mrs. Mary Hrovath, 3524 E. 82 St., Diamond 1931; Mrs. Frances Gorshe, 1116 E. 72 St., HEnderson 4245.
Ako je katera izmed vas, naj bo že kjerkoli v državi Ohio, ki bi rada ustanovila podružnico tega Rdečega križa, naj to sporoči Mrs. James W. Mally, 6411 St. Clair Ave., telefon: ENdicott 2882 in bo dobila takoj vsa potrebna navodila.
Kot se nam sporoča, se bo izdelovalo največ obleke za otroke, dalje navadne obleke za ženske, dolge srajce za bolnike, pletle bodo nogavice, jopiče, ovratnice in drugo. Torej samo tako blago, ki ga potrebuje civilno prebivalstvo. S tem ni zvezanih nobenih stroškov, ker vse potrebno preskrbi ameriški Rdeči križ. Torej dale boste samo svoje pridne roke in pa čas na razpolago.
Apeliramo na naše ženstvo, da se v velikem številu odzove in pomaga pri tem'človekoljubnem delu, da boste pomagale našemu ubogemu narodu,'zlasti otročičkom in ženskam, ki so v takih hudih časih največji reveži in najbolj potrebni naše pomoči. --o-
DELUJM0 ZA JUGOSLOVANSKI RELIFNI SKLAD!
JKo si je moderni nemški barbarizem zadnja leta podjarmil skoro že celo Evropo, je prišla kot 13 žrtev držav na vrsto tudi naša Jugoslavija; v resnici nesrečna številka tudi zato, ker so jo naziji po 13-dnevnem obleganju in napadanju od 6. do 18. aprila spravili v svoj jarem.
Zadnja dva tedha je ves svet pazno zasledoval potek nemškega vpada v Jugoslavijo; najbolj se je pa čudil njeni odločnosti in hrabrosti, ker je odstopila od že podpisanega osišča; 15 milijonov močan narod, pa se je uprl 80 milijonskemu nemškemu zmaju, ki si hoče prisvojiti celo Evropo. Da, hrabrost jugoslovanskega naroda, osobito Srbov bo ostala še v bodoče na častnem mestu svetovne zgodovine ravno tako, kakor hrabrost Grkov. Hoteli so obdržati svojo neodvisnost, mir in svobodo, pa ni bilo mogoče! Saj so padle v nemške kremplje celo mnogo večje države. Francija in Poljska!
Da, tužna nam Jugoslavija! Nemška poročila se glase, da iste ni več na zemljevidu. Tako je ž njo vred postala žrtev modernih nemških tolovajev tudi naša draga stara domovina— Slovenija. Kmalu jo bodo zabarantali in razkosali na več delov in pridelili nemšketnu rajhu.
Menda ga ni ameriškega Slovenca in Slovenke, kateremu je tekla zibeljka v naši prelepi Sloveniji, da ne bi imel danes sočutja ž njo. Kakor ji je svoje dobro srce in sočutje pokazala naša ameriška Slovenija pred 26 leti tekom prve svetovne vojne, tako bo nastopila gotovo tudi sedaj. K sreči naša slovenska zemlja v domovini ni trpela kake škode vsled bombardiranja od Nemcev, je pa vsled te kratke vojne trpelo naše ljudstvo, kajti naši slovenski fantje in možje so se morali ves čas boriti v južnem delu domovine, kjer jih je padlo gotovo na tisoče in je tudi gotovo na tisoče in tisoče ranjenih. Vlada Jugoslavije je imela namreč na Slovenskem srbsko vojaštvo, naši fantje so bili pa v Srbiji.
Družinam teh prizadetih žrtev je torej treba pomagati. Skoro vsepovsod, kjer živijo naši rojaki tukaj v Ameriki, se je začela akcija za Jugoslovanski relifni sklad s sodelovanjem ameriškega Rdečega križa. Vse naše podporne organizacije so obljubile svoje sodelovanje. Tako torej tudi naša Jednota ne sme v tem oziru izostati.
Brat Zalar, naš glavni tajnik je objavil že tri svoje apele v Glasilu; naprosil je posameznike in naša krajevna društva, da naj kaj v ta namen prispevajo. Vse darove naj se izvoli pošiljati na glavni Jednotin urad v Jolietu, 111. Imena darovalcev bodo od časa do časa priobčena na tem mestu. Ker je pomoč nujna, zato ne odlašajte! Že na prihodnji seji skušajte kaj v ta namen darovati!
ZA MATERINSKI DAN
(Nadaljevanje s 3 strani)
ČETRTA SLIKA
(A. Gradnik: Grob v tujini —. I. Zoreč: Konec.) Oder je kakor v tretji sliki, le luč je rahlo rdečkasta. Cuje se moški glas iz skritega. Ko godba utihne, začne:
Mati piše pismo belo: "Sin si živ, ne pišeš nič?" Pismo v ogrsko deželo v kljunčku nese droben ptič.
Tam, kjer gore so Karpati, ni ljudi ne belih hiš;
(Sedaj se .prav tako razgrne zastor, kakor pri tretji sliki. V ozadju se vidi vzvišen grob, za njim velik črn križ; ozadje je močno jrdeče razsvetljeno, odrska luč pa ugasne. )
tam na zeleneči trati grob stoji, na grobu križ.
Tam se drobni ptič ustavi, pismo belo izpusti. Veter zašumi po travi, trava tiho govori:
Reci mamici ljubljeni, da mi je prav dobro tu, naj še ona pride k meni, jaz ne pojdem več domu." (Godba.)
Mati čaka, čaka, čaka---
In tako so čakale matere vsega sveta v bolečini, ko so jim sinovi krvaveli po daljnih bojiščih . . . (Zastor v ozadju se zgrne, luč ugasne, godba igra dve minuti.)
KONEC (Ivan Pregelj: Naše Najvišje.) Isti zbor kot v Uvodu. Na mi-
vseh mož: Matere, Matere! Troje oznanja in priča vesolj-
nost Boga: Luč, Lepota, Ljubezen! Luč Njegovo? — Imamo nebo! ("nebo" dvigne levi polkrog desno, desni polkrog levo roko med odinNvzročenjem.L Lepoto božjo?— Imamo zemljo! ("zemljo" roke navzdol, priročen je.) Ljubezen nebčs? — Mati zrcali jo!
(skrčeno |nizko predročenje, dlani gor, dlani se stiskajo, vse proti luči na mizi.) Bratje in sestre! Pesem zapoj-mo slavilno, (obrnjene naprej, predkorak, roke v odročenje dol, dlani naprej) pesem Najlepšega, pesem Najvišjega, pesem iz zemlje in zadnje ljubezni vseh mož; -(roke se dvigajo in sklenejo ter prineso v višino prsi) pesem, ki sama sebi odpove, sama sebe razodene in kakor Bog sama se beslavi:
(počasi s trupom naprej, ne da bi prestopile) Mati.
(rahel zaklon glave). (Močna razsvetljava; močno, veličastno igranje godbe.) (Konec.) -o-
Castle Garden bodo porušili
Naši stari priseljenci se še spominjajo tega imena nekda-pje priseljeniške postaje v Nevv Yorku.
Castle Garden, skozi katerega je vstopilo v Ameriko mnogo milijonov priseljencev tezi je zopet rdeča luč, odrska luč. kom zadnje polovice devetnaj-
pa je v začetku rahlo rdeča, ki se stopnjuje, na koncu pa, ko ves zbor govori, je vse zelo slovesno razsvetljeno. Prav tako slovesna je tudi godba.
Kar je podčrtano, govorijo zopet vse, ostalo moški glas. Bratje in sestre! Pesem zapoj-
mo slavilno temu, kar večno v tem času in
svetu, v tem žit ju in občutj uživi: pesem Najlepšega, pesem Najvišjega,
stega stoletja, bo kmalu podrt. Ne ravno takoj, ali v roku dveh ali treh let, kajti po mnenju newyorškega komisarja za parke je postal ovira modernemu napredku. In moderni napredek v tem pogledu je zgradnja podmorskega tunela med New Yorkom in Brooklynom.
Castle Garden je bil zgrajen leta 1807 kot trdnjava in je kasneje služil za razne svrhe. Leta 1824 je končal služiti kot trdnjava in so ga rabili kot jav-
žene države leta 1824, je bil v njem častni sprejem. Jenny Lind, proslavljena pevka, ki so jo nazivali "švedski slavček," je tam dala svoj prvi koncert v Ameriki pod upravo prvega ameriškega cirkusovega impre-sarija P. T. Barnum. Leta 1851 pa je tam priredil shod Ludvik Kossuth v obrambo svobodne Madžarske. Leta 1852 je tam nastopila mednarodna proslu la plesalka Lola Montez, ki je igrala usodno vlogo kot ljubica tedanjega bavarskega kralja.
Od leta 1824 do 1855 je bil Castle Garden pozorišče balonskih vzletov umetalnih ognjev, sejmev in panoram, pa so se tam vprizarjali igrokazi vseh vrst — od cirkusa, športnih priredb do klasičnih koncertov, celo slavna Adelina Patti je tam zapela. V pasjih dneh vročine pa je Castle Garden radi svoje lege ob morju bilo shajališče pregretih meščanov, ki so tam uživali javne koncerte mestnih godb.
Mnogi predsedniki Združenih držav so bili tam pozdravljeni ob svojem prihodu v New York. Nekoč se je ob nekem sprejemu podrl most, ki je spajal Castle Garden s kopnim. Kasneje so zasuli o?ki kanal in Castle Garden je postal del kopnega.
Najbolj je pa zaslovel leta 1855 ko je postal priseljeniška postaja in postal tako simbol za pristop v Ameriko za milijone prisčfjencev, kakor kasneje Ellis Island. V to svrho je bil stari fort znotraj pregrajen, da se dobi prostor za priseljeniške urade in prostore za priseljence. Dne 3. avgusta 1855 je bila pregledana prva skupina priseljencev. Od tedaj do leta 1890, torej tekom dobe 35 let in 8 mesecev, je prešlo skozi duri Castle Gardena 7,690,-606 priseljencev.
Pred letom 1860 je skoraj polovica priseljencev prihajala iz Irske. Nemška imigracija je Načela postajati močna okoli ^eta 1848. Po letu 1860 so začeli prihajati priseljenci iz vseh krajev in koncev sveta.
Priseljenci so bili v onih časih žrtve vseh mogočih prevarantov in goljufov. Stvar je že bila tako škandalozna, da je policija posegla vmes in postavila v službo policijski čoln okoli Castle Gardena. Varanje no-vodošlih priseljencev je bil takšen del vsakdanjega življenja v New Yorku, da so prosluli "runerji" — vodje priseljeniških skupin — priredili javni shod, kjer so protestirali proti vmeševanju oblasti v privaten "biznis."
Na Castle Garden se je nahajala tudi posredovalnica dela za novodošle priseljence, katerih se je potrebovalo vsepovsod. Največ je bilo treba delavcev za farme in železnice in služkinj.
Priseljevanje je bilo tedaj v rokah državne oblasti. Leta 1890 pa je federalna oblast prevzela upravo priseljevanja v svoje roke. Takoj je federalna vlada započela urejevanje priseljeniške postaje v glavnem pristanišču prihoda, Nevv Yorku. Zgrajena je bila velika postaja sredi newyorške luke na Ellis Islandu. Decembra meseca leta 1890 je bil Castle Garden zaprt kot priseljeniška postaja. Zgradba je bila vporabljena kot akvarij za razkazovanje rib, kar je še danes. Pa sedaj tudi ribe se bodo borale preseliti drugam, namreč v zoologičen vrt v Bronxu.
uro. Skoraj 36 milijonkrat na. Katoliška nadškofija v me-leto. Vsak udarec s*ca požene stu Washin»ton, D. C., šteje okoli 44 gramov krvi. Srce je 92,000 vernikov, ki spadajo v motor, ki požene vsako uro 120 34 cerkvenih občin z 28 farnimi kilogramov krvi, to je skoro 60 šolami, stotov na dan! Tsa kri našega
ČUDEŽ ČLOVEŠKEGA TELESA
Ko je Stvarnik vzel grudo zemlje in ustvaril človeka po svoji podobi, je storil velikanski čudež. Človeško telo je čudovito sestavljena enota!
V njem je 105 kosti in 500 mišic. Čreva so dolga osem metrov, kri odraslega človeka tehta približno 14 do 16 kilogramov. Srce ima povprečno 15
telesa se v treh minutah prelije skozi srce.
Človeško pljuča vsebujejo navadno pet litrov krvi; povprečno dahnemo 1,200 krat na uro, pri čemer porabimo tri hektolitre zraka.
/Koža sestoji iz treh plasti; na vsakem kvadratnem centimetru kože je 1,200 znojnih luknjic. Možgani, kjer je središče živčevja, so podobni elek trični centrali, ki oddaja pove lja našim udom in vsem telesnim delom, da se gibajo.
RAZNE ZANIMIVOSTI
V naših Združenih državah se vsakih 14 sekund narodi en človek, vsaki 22 sekund je pa
en smrtni slučaj.
♦
Na Irskem naziva j o našega palčka ali kraljička za "piško Matere Božje."
*
Takozvani koks (coke) se producira iz premoga, katerega je treba žgati od 15 do 20 ur v
peči 1700 stopinj vročine. *
Naše ameriške gospodinje lahko kupijo 133 različnih je dil v konvah in sicer: 27 vrst rib, rakov in želv, 23 vrst mesa
37 vrst juh in 46 vrst zeienjadi *
Trinajsti predsednik Združenih držav, Millard Fillmore (1800-1874), je bil prvi, ki je rabil v svoji kuhinji v Beli hiši železno peč za premog; prec njim se je v Beli hiši kuhalo pri odprtem ognju.
*
Benjamin Franklin je bil že 80 let star, ko je izvršil svoje največje duševno delo s tem, da je sestavil ali spisal konstitu-
cijo naših Združenih držav. *
Ko je leta 1909 nastopil svoj urad predsednik \Villiam H Taft, je bil on prvi, da mu je vlada kupila za njegovo privatno vporabo avtomobil; predsednik Harding je bil pa prvi. ki je znal sam šofirati na vlad nem vozilu.
Ladoga jezero, ki se nahaja na meji Finske in Rusije, je največje jezero v Evropi; toda naše Superior jezero je štiri in polkrat večje od imenovanega; je sploh največje jezero na svetu, ker meri 31,820 kvadratnih milj in sicer v Združenih državah 20,710, v Kanadi pa 11,110; dolgo je 350 milj, široko 160, globoko ponekod pa 1,290 čevljev.
*
Igranje na kocke je najstarejša igra v svetovni zgodovini; iste je vpeljal Grk Psalmedes še leta 1244 pred Kristusovim rojstvom.
*
V episkopalni kapelici sv, Ane na 511 W. 148th St. v Nevv Yorku, N. Y., se vrši vsako nedeljo služba za gluhoneme.
»
»
Začetkom sedanje vojne je Anglija obljubila $4,000 denarne nagrade osebi, ki bi dala oblasti pojasnilo, kje se nahaja kaka sovražna bojna ladja v svrho napada iste.
V filmskem središču Hol-lyvvood, Cal., je v tej stroki zaposlenih 28,500 oseb; njih letna plača znaša okrog $130,000,-000. Vseh filmskih gledališč je v Ameriki 17,000 z 10,462,208 sedeži; povprečno poseti ta gledališča na teden 85 milijonov oseb, in na leto se izda za vstopnino nad eft bilijon dolarjev. *
Pred 40 leti je bilo v Ameriki samo okrog 1,000 judovskih farmerjev, dandanes pa znaša
no zabavišče. Ko se je Lafa- centimetrov v premeru; bije 70 skupno število istih nad 100,-pesem sanje in zadnje modrosti yette povrnil na obisk v Zdru- krat na minuto, 4,200 krat na 000.	, \
Izmed celokupnega števila prebivalcev na svetu, je ena tretjina kristjanov in sicer: 682,900,000; ti so: 31,500,000 rimo-katolikov, 144,000,00 pravoslavnih in 206,900,000 protestantov.
<0
Neki restavrant v Los An-geles, Cal., oglašuje svoja jedila med drugim tudi sledeče: 1,000 fižolov na krožniku, samo 10 centov."
*
Kakor znano, je vejica olj-k^simbol miru že od starodavnih časov. Ko je bilo kako barbarsko pleme od sovražnika napadeno in se ni moglo braniti, je poslalo sovražniku oljčni grm v znak ponujenega premirja.
•
V katoliški katedrali v St. Louis, Mo., se nahaja zvon, ki je bil vlit leta 1774 na Francoskem ; daroval ga je cerkvi tedanji španski governer.
»
Albert Nelson v Buffalo, Minn., je muzikaličen vsezna-lec, kajti sam lahko igra na 32 instrumentov; pri tem rabi' svoje roke, komolca, kolena, noge, ustnice in pljuča. Za ta svoj orkester dela sam muzika-lije.
Insignije ameriških armad-nih podčastnikov in častnikov so sledeče: korporal dva našiva na rami, sergeant tri našivke, drugi poročnik zlato progo na prsih, prvi porofnik srebrno, kapitan dve srbrni progi, major zlato hrastovo pero, podpolkovnik srebrno, polkovnik všitek srebrnega orla, brigadir general eno zlato zvezdo, poročnik general dve, major general tri :n general štiri zvezde.
Leta 1940 se je na 20,000 ak-rih v državi \Visconsin na novo
zasadilo 38,106,300 drevesc. *
Prvi teden po otvoritvi Narodne umetniške galerije v Washingtonu, D. C., si je isto
ogledalo 76,737 oseb.
*
Na Angleškem je poroka le tedaj postavno veljavna, ako se isto izvrši čez teden od 8. ure zjutraj do 6. zvečer, ne pa v nedeljo.
Za najnovejši ameriški vojaški truk, ki zdrži 9,500 funtov, se rabi okrog 11.000 funtov najboljšega jekla in železa.
i ■
Glicerin, katerega se v Združenih državah porabi do 100,-000,000 funtov, so začeli zadnje čase na umeten način pridelovati tudi iz petroleja.
*
Povprečno dorasel človek po-uzije hrane in vode v svojem življenju za 1,400 krat svoje teže, ali okrog 200,000 funtov. *
Meseca marca t. 1. je bilo na Angleškem vsled bombardiranja ubitih 4,259 civilistov, 5.557 pa ranjenih; med tem je bilo 598 ubitih otrok, 413 pa ranjenih.
*
V	naših Združenih državah je 2,145 žensk, ki imajo pilotsko dovoljenje za rabo letal.
*
V	naših Združenih državah znaša skupna dolžina državnih
cest 3,065,000 milj.
•
Na neki javni dražbi norveških platinastih lisic, oziroma njih kož so v Nevv Yorku prodali 399 kož. Povprečna cena za kožo je znašala 548 dolarjev, najvišja cena pa je bila 11,000 dolarjev.
-o-
Ali imate že kakega novega kandidata za prihodnjo aejo?
...........M
■ rr mrrnimu 1T11 > im n 11 niitiiiiiiii........
Ustanovljena t JoUetu. HI, dne 2. aprila, 1894. Inkarporlrana t Jolletu. drtavi Tlllnnia. dne 11. januarja, 1898. GLAVNI URAD: 851 N. CHICAGO ST.. JOUFT, ILL jKSSl V !lavnem uradu: JoUet 5448; stanovanje gl. tajnika: 9448. Od ustanovitve do 28. februarja, 1941 znaša skupna izplačana podpora $7.824,064
__Solventnost 125.19%
ČASTNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA, NORTH CHICAGO. ILL. ,	GLAVNI ODBORNIKI
Glavni predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 2723 W. 15th St, Chicago, Dl. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4715 Hatfleld St., Plttsbgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196—22nd St, N. W, Barberton, O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK P. O. Booc 267, Ely, Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1188 Dllllngbam Ave, 8heboygan. Wiaconsin.
Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4573 Pearl St, Denver, Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, m. Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago, St, Joliet m. Glavni blagajnik: MATT F. SLANA, 351 N. Chicago St., Joliet, ni. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 416 N. Chicago St, Joliet IUL Vrhovni zdravnik: DR. M F. OMAN. 6411 St Clair Ave, Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 716 Jones St., Eveleth, Minn.
I.	nadzornica: MARY E. POLUTNIK. 1711 E. 30th St, Lorain. O.
II.	nadzornik: FRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa.
III.	nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland. O.
IV.	nadzornica: MART HOCHEV&R, 21241 Miller Ave, Cleveland, O.
FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 300 Ruby St, Joliet, BI. MARTIN SHUKT.TC. 811 Avenue A, Eveleth, Minn. RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllldnaburg, Pa
POROTNI ODBOR JOHN DEC MAN. 1102 Jancey St, Pittsburgh. Pa. AGNES GORIŠEK, 5336 Butler St, Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E 6th St., Pueblo, Colo. JOHN OBLAK, 215 W. V/alker St, Milwaukee, Wla. WILLIAM F. KOMPARE. 9206 Commercial Ave, So. Chicago, 111.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, HI.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet m.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
Zima je minula, prišla je pomlad in z njo lepo toplo vreme. Društvene prireditve in zabave, ki se v zimskem času vrše v dvoranah in notranjih prostorih se bližajo koncu in vršijo se »priprave za veselice in zabave zunaj, v prosti naravi.
Tudi kegljaška sezona K. S. K. Jednote se bliža koncu. Priprave-za kegljale tekme so v teku in z istimi bo sezona kegljanja zaključena.
Prva taka tekma se vrši 24., 25., 26. in 27. aprila t. 1. na Southwest Recreation kegljišču, 1659 Blue Island Ave., Chicago, 111., in sicer pod vodstvom "K. S. K. J. Midwest Bowling Association."
Druga tekma "Duckpin Tournament" se vrši 26. in 27. aprila na Lawrence Recreation kegljišču, 53rd in Butler Sts., Pittsburgh, Pa.; ta tekma je pod vodstvom "Pitt KSKJ Boosters."
Tretja tekma se bo pa vršila 9., 10. in 11. maja t. 1. na St. Clair-Eddy Recreation kegljišču, Cleveland, O. in je pod vodstvom KSKJ "boosterjev" iz Clevelanda in ostalih skupin države Ohio. Vse te tekme pa se vršijo pod pokroviteljstvom atle-tiškega odbora K. S. K. Jednote.
Osebno sem se udeležil že več kegljaških tekem naše Jednote, zato vem, kaj to za našo Jednoto pomeniJ Lahko rečem, da ni lepše zabave in lepšega športa, kot je kegljanje.
Sobrat je in sosestre! Udeležite se v velikem številu ene ali druge izmed teh tekem. Pridite in sami se prepričajte, kako se pri kegljanju zabava in veseli staro in mlado. Ne bo vam žal, če se kegljaških tekem naše Jednote udeležite in tako v lepi in pošteni družbi nekaj veselih ur preživite. Torej posetite tekme!
Vsem udeležencem želim mnogo zabave in razvedrila, keg-ijavcem in kegljavkam pa mnogo sreče.
S sobratskim pozdravom,
Josip Zalar, glavni tajnik. -o-
ali visoke do le do tedaj, dokler jih ne dosežemo.
Ljubezen prižgi v svojem srcu. Ker ljubezen je luč tvoje du-ie, ki naj bi obsevala vsakega človeka.
Z dobroto napolni svoje srce. Ena ženska duša piše o dobroti: "Dobrota je božja ljubezen, božji dih, je umevanje in usmiljenje in darujoča se pripravljenost. In kot božje dete stopa po zemlji lahkih nog in mehkih rok, umevajočih oči in k darovanju razpoloženim srcem. Kar pa dela dobrota, kako blagoslavlja in daruje, zdravi in razveseljuje, to vidijo le oči dobrih."
Odpoved pa Je najlepša krepost ženske duše, obenem odvzema, daruje in prejema.
Kako rada bi te videla dobro in srečno! Napravi eno posku-šnjo: opusti svoj običajni obisk v kino in napravi obisk k bolni osebi. Potem pa razmišljaj in presodi v svojem srcu: kdaj si bila srečnejša: v kinu ali po obisku bolnika? In ko bi še več takšnih poskusov napravila, gotovo bi uvidela kako nizko in nepotrebno je to iskanje same sebe v kinu, v športu, modi, na plesu. Za kaj višjega si ustvarjena. Cilj tvoj in vsakega človeka je, da postaneš plemenit in popoln. karakter. Značajen človek je kakor včlovečeno poštenje, resnica in pravica.
Vprašuješ me, kaj pa je z zabavo? "Mlada sem in veselim se življenja!" Imaš prav, ti drobno dekfe! Glej! Dobro srce in nepokvarjeno je podobno morški zvezdi. Kadar se ji približa nevarnost, urno povleče svoje krake na drugo stran, če si še dobra, nepokvarjena, boš pač že sama našla razliko: v glazbi, v slikah, v knjigah, v kinu, v društvu. Tvoja srčna občutljivost in omika ti bo velela: ta glazba je preveč bučna, strastna; one slike tam žalijo mojo žensko dostojanstvo ;ta film je nemoralen — saj ga vidim že v predhodno izloženih slikah; to društvo mi je sumljivo. Pri prvem stiku opazuj, tehtaj, potem pa odloči.
Spopolnjujisama sebe v srčni omiki, da boš enkrat v svojem času vredna nositeljica novega
življenja.
D.
Tebi, šestnajstletna. . .
Pred seboj imam skoraj same šestnajstletne učenke. Le nekaj je vmes še deset, dvanajstletnih, ki delajo nemir v razredu. Ljubše so mi večje, saj so začele spoznavati življenje. Upirajo v mene svoje oči, mehke, tople in radovedne. Še one temne, koketne oči se zaustavljajo. Tudi prav otroško-nagajivih	. je vrne. Dobre so deklice in do- j tako, ob fh.h "^. ko s^dalee
vzetne. Včasih bi jim tako rada
je cvetje, da ti veter cvetnih ča-šic ne raztepe, da lahko sad obro-di!
Dobri Bog ti je dal srce. Mala stvarca je to, ali brez nje bi ne bilo življenja. Veš, zakaj ti je podarjeno to srce? Da v ljubezni vstvarjaš nova taka svetišča. Kako visok in idealen cilj imaš pred seboj, ti mala deklica! Se ga zavedaš? Včasih —
govorila od srca k srcu! Ali besede tako slabo tolmačijo, kar bi jim srce hotelo deti. Ko bi le samo mogl(? govoriti! O, saj govori — toda malo jih je, ki bi razumele govorico srca. Tista ko-ketka tam ga že ne bi razumela. Preveč je zaposljena sama s se-boj.
Torej, Tebi šestnajstletna deklica, bi želela govoriti
od sveta. Ali tega bi se morala zavedati vedno: v vseh tvojih mislih; dejanjih, na vseh potih tvojega mladega življenja. A ti se morda izgubljaš v nečimerni modi, športu; svoje mlade duševne meči razsipavaš v kinu, na plesu?
Velika poznavalka ženske duše, Dr. Rosa Gassner je zapisala: "Za katerimi gorami vzhaja čista, svetla zat-ja novega življe-? Mnogi človeški otroci ga
V cvetočih letih si!	Ali vedi:jnja
v najodločilnejših. Zakaj? Veš pričakujejo iz današnjega rriod-li, da so ta tvoja cvetoča leta me-
rodajna za tvojo bodočnost?
Mlada si in lepa. Si res prava pomlad. Sama si cvetka — in tudi samo cvetje vidiš okrog sebe. Ob njegovi vonjavi se na slajaš. Ves, deklica moja, cvetje in vorjjave so samo za okras. Sadovi, rojeni iz cvetja so mero-dajni. Ti in jaz pa ljubimo cve-In vsi. Prazni in pusti
tje.
nega ali športnega udejstvova-nja — drugi iz tehnike. Stvarnik pa ga je položil v malo, ali močno žensko srce. Hočete da vzklije novo življenje, utrdite 1 omehkuženo srce današnjih žena in ga oplemenite."
Da, za vse višje in lepše je ustvarjeno tvoje srce. Za ljubezen, dobroto, pa tudi za odpoved, draga deklica! . Previsoke so
10 LETNICA CERKVENEGA PEVSKEGA ZBORA, EUCLID, OHIO a koncertom 27. aprila 1941 v cerkveni dvorani
Pevsk) zbor fare sv. Kristine
bi
bili naši slovenski vrtovi bre/
cvetja.
Boris Rihteršič:
Tomažev kruhek
Sedel je v travi ob znamenju. DoJfea pot ga je utrudila in čeprav je bilo hladno, ga je oblival polt. Z umazano roko si ga je brisal.
Pot do vasi je bila še dolga. Med njivami se je vlekla. Nekaj hiš je stalo ob njej, toda Tomaž je vedel, da tu ne bi bilo vredno potrkati. Ljudje ne dajejo. Pravijo, da še sami nimajo.
(V vasi, kjer bo nocoj poiskal kakšno ležišče, je nekoč služil. Pa je že dolgo tega. Le malo ljudi se še spominja iz tistih časov. Nekaj jih je vzela vojna — mlajše, — tisti, ki so bili njegovih let, pa so že skoraj vsi pomrli. Morda mu bo stari Oblak dovolil, da bo na njegovem senu spal. Če je še živ. Z Oblakom sta bila takrat skupaj pri vojakih.
Predzadnje leto vojne je bilo. Tomaž je bil prepričan, da njega ne bo zadela, saj je bil že takrat v letih. Pa so potem pobrali vse, kar je hodilo in nosilo hlače. Tudi njega. Poldrugo leto se je klatil po etapah, delal in stradal. Potem je prišel konec. Vrnil se je z ozebli-mi nogami. Tam, kjer je prej služil, so že imeli drugega hlapca. Mladega, in kmalu nato j a postal ta hlapec gospodar, ker je prejšnji v Sibiriji izginil. Dve leti je živel Tomaž od denarja, ki si ga je bil prihranil, potem pa je moral vzeti palico v roke in iti od vrat do vrat.
Dosti sveta je videl potem,
sapa mu je pohajala. Leta. Pol ure hoda, pa je moral uro počivati. Nič mu ni pomagalo.
Sel je v mesto. Tam ni bilo treba toliko hoditi, ker so bile hiše na kupu, in ljudje ga niso takoj spoznali, če je prevečkrat potrkal na ista vrata, ko je .bilo pa toliko beračev in so vsi drug drugemu podobni. Nekaj časa se je še živelo, čeprav je prosil samo po pritličjih, — zaradi nog, ki stopnic niso prenesle, — potem pa so ga zaprli in izgnali. Ko jih je vprašal, ali ni nobene postave, ki bi človeku dala kruha, ko si ga sam ne more več služiti, so molčali.
Cesta je bila prazna. V poznih popoldanskih urah ljudje nimajo česa na njej iskati. Vsega je šlo mimo njega v dobri uri dvoje, troje ljudi. Starka, ki je nekaj zamomljala. Najprej je mislil, da njemu, potem se je šele spomnil, da sedi ob znamenju.
Potem je prišel pes.
Umazan, izstradan pes. Hitel je po cesti, z glavo pri tleh, kakor ne bi bil videl ničesar razen kolesnic na cesti. Pred znamenjem se je iznenada ustavil. Izprva ni niti dvignil glave. Potem je zabevskal in pritekel k Tomažu, z repom med nogami. Oprezno je najprej povohal njegove čevlje, hlače, potem pa mu je zaneslo nos k Tomaževi torbi, v
Starec se je zamišljeno pos-mejal. Da pride k njemu pes in tako boječe, — to mu je bilo nekaj novega. Saj je spoznal dovolj psov na svojih poteh od hiše do hiše. Sledove nekaterih je imel na nogah, drugih pa samo na obleki. Velik ni bil ta pes. Uhlje je
Tople jedi si je zaželel. Sam kruh ne greje in moči tudi ne daje.
Zadremal je. ez nekaj minut se je zdrznil. Pes se je vrnil. Legel je k njemu in mu položil glavo na koleno.
"Kaj ... kaj ... ?" je zajec-Ijal Tomaž. "Kaj misliš pri rfle-ni ostati? Kaj bova pa jedla? Pojdi, odkoder si prišel!"
Pa je vendar pobožal psa in nazadnje rekel: "Zmotil sem
se. Boljši si kakor ljudje." •
Odtlej je ostal pritepeni pes Tomažev tovariš. Skupaj sta hodila. Od vasi do vasi. Tomaž je kar pozabil, da ga bole noge, ko je gledal svojega Kruhka, — tako ga je imenoval, — kako je tekal pred njim.
Zima se je bližala. Tomaž je že začel misliti, kam bi to leto šel, da bi bil saj včasih na toplem. S Kruhkom se je pogovarjal o tem, — toda kaj, siromak ni mogel govoriti! Samo drgnil se je zmerom ob njegove noge, kadar ga je kaj vprašal.
Tomažu se je zdelo, da mu ljudje dosti rajši dajejo, ker ima psa, pri sebi. Seveda, berač, ki ima psa, to ni nekaj vsakdanjega! m
"Proti kranjski strani pojdi-va za zimo, da," se je nekega dne odločil Tomaž. Tam so ljudje bogatejši. Tam bo bolje. Tam je že pred tremi leti pre-zimoval.
Prav za prav je bila tista pot težAvna. Dvanajst dni. Tomaž
"Tamle je konjačev voz! O, najbrže vam ga je vzel!"
"Vzel?" Tomaž se je zdrznil in kri mu je zalila obraz. "Ali ga sme? Saj mi ga bo dal nazaj!"
"O ta pa ne da. Nam ga je vzel lani. Da, dobili bi ga bili, če bi prav dosti plačali." Sosedovim ga je pa vzel oni dan. Oa, kako smo takrat prosili, pa ni nič pomagalo . . i Veste, steklina je spet... Kavčevega fanta je pes do smrti oklal, da, umrl je . . . Ne, da . . ."
Tomaž je zaloputnil vrata in hropeč je odhitel po cesti.
Pri cerkvi je stal konjačev voz, ves zagrajen in poln psov je bil.
Še dvajset metrov od voza je bil, pa ga je pes spoznal. Vzpel se je po ograji, cvilil, tulil in potem še drugi psi v zboru za njim.
"'Kruhek! Kru-uhek!"
Tedaj je stopil z nekega dvorišča velik človek in novega psa je vlekel za sabo.
"Kruhek!"
Začudeno je možak pogledal berača, zagnal ujetega psa med druge, potem pa je skočil na voz in pognal.
'"Kru-uhek!". /
'"Kru-uhek!"
Tomaž se je spodtaknil, padel. Tema ga je objela. Ko se je spet zbudil, je začutil, da je po obrazu ves moker. V glavi mu je šumelo in kri mu je lila po licih, čez usta. Ljudje so se nabrali okoli njega. Dotaknil
, * , se ga ni nihče, kakor bi bil go-je začutil njene posledice sele	1
takrat", ko je bil že na cilju. Ko je prvi dan spet trkal na znana vrata, se mu je nekajkrat zameglilo pred očmi in toliko,
imel pobešene. Med njimi se da ni padel. Pa se je zagrizel mu je na umazani dlaki komaj i vase. Vzdržal je. Za bivališče še poznala temno rjava lisa, ki ,se ta dan še zmenil ni. Dobil ga je šla potem čez vrat do trebu-jbo že, to je vedel. Ce ne drug-ha. Oči je imel pes vnete — ka-j je, v seniku za cesto, kjer je že kor Tomaž—in eno oko je imel tisto zimo zmerom spal.
To noč je spal s Kruhkom v župniškem kozolcu. Kozolec je bil odprt na obe strani in veter je- pihal, da ga je premrazil. Drugo jutro je imel vse otrple ude.
S Kruhkom sta odšla počasi po vasi. Od vrat do vrat. Še kave je dobil Tomaž to jutro, kakor že dolgo ne. Pogrela ga je, da je pozabil nočni mraz.
"Pa lepega psa imate," mu je rekla kmetica, ko je že odnesla skodelico. "Ali se ne bojite, ko teka kar tako okoli?" "Da bi se bal?
takšne stvari za mene, boš rekla.
W7ušaj7cuvaTto ~svo-|Res je, da so lepe in vzvišene -
ribje. Skoraj brez barve.
Čedalje bolj vneto je silil pes s smrčkom v Tomaževo torbo. "Seveda, lačen je," si je rekel Tomaž in potegnil torbo stran. Pes je začuden dvignil glavo, plašno je odskočil. Pogledal je Tomaža, ki se je še zmerom smehljal. Kakor bi bil izpraše-val berača, ali ga misli udariti.
"Ušel si kaj," je zagodrnjal Tomaž, "pa tepen si bil dostikrat?'" Že je z drhtečo roko privlekel kos v umazan papir zavitega kruha in vrgel psu košček. Potem še drugega, tretjega. Pes je koščke pohlepno lovil, dokler ni bilo kosa konec. Še drugi kos je moral privleči Tomaž iz torbe.
Ko je tudi ta izginil v pasji želodec, je legel pes zraven Tomaža. Potem je iznenada planil kvišku in zbežal čez polje.
"Zdaj, ko je sit, je pa šel. Tega se je od ljudi naučil," si je rekel Tomaž.
Še zmerom je bil utrujen. Še
Zmedeno je starec pogledal i po cesti. Nikjer več ni bilo voza.
Kruu-uhek! je zastokal in pobesil glavo. Solze so se mu pomešale s krvjo.
<Kruhek pa je bil že daleč, daleč in nikoli več ga ni bilo k To-j mažu.
Ubogi Kruhek!
Razne prireditve Jed-notinih društev
24. do 27. aprila: 14-letna tekma KSKJ osrednje zapadne kegljaške lige na Wm. Arbana-sovem (South Wcst) kegljišču, Chicago, Ul.	i
26.	aprila: Veselica društva sv. Patrika, št. 250, Girard, O. v Slovenskem domu.
27.	aprila: 35-letnica dru-Zakaj? Sajjštva sv. Barbare, št. 92, Pitts-
Kruhek ne popada."
"Čeprav ne, ampak kontu-t»
Kontumac? To-
mac!
Kontumac?
burgh, Pa.
3. maja: Plesna veselica zmage (Victory Dance) športnega kluba društva sv. Genove-
maž ni vedel, kaj je to. Ko mu fe, št. 108, Joliet, 111., v farni je kmetica vse razložila in mu i (Slovenia) dvorani, hkratu povedala, da hodi že vse] 9, 10. in U. maja: Sedma jutro konjač po vasi, je Toma- redna letna kegljaška tekma iz-ža kar vrglo s stola.	točnega KSKJ okrožja v Cleve-
"Kruhek, Kruhek!"	landu, O., na St. Clair-Eddy
Psa pa ni bilo pri vratih in kegljišču, 12320 St. Clair Ave. od nikoder ni pritekel, naj ga 11. maja (Materin dan): Ba-
dosti doživel, grenkega, pa še četrt ure bo posedel, potem kaj dobrega. Samo noge so mu pojde, da bo pred nočjo v vasi, začele pešati. Čedalje bolj. In takrat, ko povsod večerjajo.
je Tomaž še tako klical
Kmetica je prišla za beračem na prag. Pogledala je po cesti.
zar in veselica društva Marije Pomagajo št. 174, Willard, Wis. 17. maja: Plesna veselica
društva sv. Antona Padovan-skega, št. 158, Hostetter, Pa., v Slovenskem narodnem domu v Pipetown, Pa.
18. maja: "Card party" društva Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., v cerkveni dvorani.
25.	maja: Neke vrste "party" društva sv. Ane, št. 127, Wau-kegan, 111., v šolski dvorani.
30. maja (Spominski dan):
Zabava društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., v cerkveni dvorani v Millvale, Pa.
8. junija: Piknik društva sv. Križa, št. 214, Cleveland, O., na društvenih prostorih na 6818 Denison Ave.
15. junija: Piknik društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., na Pintarjevi farmi.
22. junija: Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., priredi svoj redni letni piknik na Pintarjevih prostorih v Euclid, O., prvovrstna zabava in razvedrilo za vse navzoče.
22.	junija: 45-letnica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111. v farnem parku.
4. julija: Piknik društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth,' Minn. na Ely Lake.
20. julija: Piknik društva Marije Pomagaj, št. 79, Wau-kegan, 111., na Wire Mili prostorih.
27. julija: 501etnica društva Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111., v farnem parku.
10. avgusta: Skupen piknik društva sv. Jožefa, št. 2 in društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., v farnem parku povodom 25-letnice mladinskega oddelka.
21 septembra: Proslava 20-letnice društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. Veličastna parada po collinvvoodski naselbini, slavnostni obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, ter razno-ličen program z banketom v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
26.	oktobra: 35-letnica društva sv. Ane, št. 105, New York, New York.
23.	novembra: Praznovanje 35-letnice društvenega obstanka in praznovanje 25-letnice mladinskega oddelka KSKJ društva sv. Jožefa, št. 103, West Al lis, Wis.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo.
ADDIS ABABA PADLA
Kairo Egipt, 7. aprila.—Glavno mesto Etijopije, Addis Aba-ba, katero so imeli Italijani zadnjih šest let v oblasti, je padlo včeraj v angleške roke brez kakega odpora. Okrog 100 000 italijanskih vvojakov se je ustrašilo številne angleške armade v bližini mesta in zber žalo v bližnje gorovje. S tem je Mussolinijeva oblast in moč v iztočni Afriki končana.
f
vesti e Stare domovine
Izšel jeniški duhovnik Maks
Goričar umrl .
- \
V Šoštanju, kjer je prebiva pri sorodnikih, je 11.* februarja zjutraj umrl gospod Maks Go-ričar, duhovnik ljubljanske škofije. Rajni se je rodil 22. oktobra, 1877 v Mozirju. Po dokončanih srednješolskih študijah se je odločil za duhovniški stan in je bil v mašnika posvečen 25. julija, 1901. Kot kaplan je služobavl v Vidmu ob Savi, Sv. Juriju ob južni železnici, pri Sv. Magdaleni v Mariboru in v Šmartnem pri Velenju. Nato je vstopil r samostan in služboval v Dubrovniku, v Rimu, v Gradcu, v Šopronju in na Dunaju. Potem je bil sprejet v ljubljansko škofijo, a je poma gal v pastirstvu pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, v Novi cerkvi pri Celju in v Mozirju.
Leta 1935 je bil na lastno prošnjo imenovan za izseljenskega komisarja v Duesseldor fu v Nemčiji, kjer je plodno, požrtvovalno in nesebično delal med našimi slovenskimi izseljenci, ki so ga ohranili v toplem spominu kot dobrotljivega gospoda, ki se je mnogo žrtvoval za njihove pravice. Tudi pred svojo nastavitvijo v izseljenski službi se je kot zasebnik mnogo brigal za izseljence in je na lastne stroške več let zaporedoma prihajal med slovenske izseljence v Franciji in ostajal pri njih po več mesecev ter jim stal ob strani. Še sedaj je delal načrte, kako bi prišel do slovenskih izseljencev v zahodne kraje, ter se trudil, da bi dobil potne listine. Toda vojne razmere so rešitev njegove prošnje zavlačevale. Sedaj ga je prehitela smrt in Bog ga je poklical k Sebi, da mu poplača vse, kar je storil zanj in za duše njegovih v nesebični duhovniški službi.
Med našimi izseljenci bo no-' vica o njegovi smrti žalostno odjeknila. V imenu mnogih, ki jim je bil dobrotnik in mnogih, ki so ga poznali in cenili, mu želimo večni mir in pokoj pri Bogu.
Župnik Alojzij Jerič umrl V nedeljo, 9. februarja, 1941, je umrl na Preloki v Beli Krajini ondotni župnijski upravitelj gospod Alojzij Jerič. Rajni gospod se je rodil dne 5. maja, 1875 v župniji Št. Vid pri Stični in bil v mašnika posve čen dne 22. julija, 1899. Služboval je kot kaplan v Dobrniču, Radečah pri Zidanem mostu in v Starem trgu ob Kolpi, kot župnijski upravitelj pa v Osil-nici, na Sinjem vrhu in na Preloki. Na zadnjem službenem mestu je bil nekaj nad 20 let. Pogreb se je vršil v sredo, 12. februarja.	K"T
Novi grobovi: V Ljubljani .je mirno v Gospodu zaspala ga. Marije Nemec, rojena Čteblaj, soproga tesarskega mojstra. —
V	Dolnjem Logatcu je umrl gospod Anton Rus, mesar in posestnik. — V Ljutomeru je umrl g. Jakob Golobič, posestnik. — V Ljubljani je umrl g. Valentin Kotnik, bivši trgovec in fotcgraf. — V gradu Draško-vec pri Št. Jerneju na Dolenjskem je umrla lastnica te graščine, gospa Matilda Trenz. —
V	Št. Vidu pri Stični je neizprosna smrt ugrabila mater Angelo Verbič iz Glagovice, v starosti 70 let. Bila je v življenju prava krščanska mati, v pomoč vsakemu. Naj ji sveti večna luč!
Vasi Št. Vid, Št. Pavel, Za-boršt, Praproče na Dolenjskem so si s pomočjo občine nadele nalogo preurediti občinsko cesto drugega reda. Št. Vid-Te-menica v občinsko cesto prvega reda. V ta namen so ustanovili gradbeni odbor, ki bo s pomočjo oblastnih izvedencev vodil delo. Mejaši parcel ob progi so večinoma prostovoljno in brezplačno odstopili zemljo za ce-
sto. Odbor upa, da mu bodo tudi drugi, ki niso mejaši, a bodo imeli za tretjino bliže, v času dela priskočili na pomoč, bodisi z vožnjo materiala ali pa z brezplačnim delom.
Trebnje. V torek, 5. februarja je umrl na Dolnjem Pod-borštu pri Trebnjem Janez Šuštar v starosti 87 let. Žena mu je umrla pred dvema letoma in pol. Če bi rajna še živela, bi lantf obhajali biserno poroko. Blagemu in značajnemu katoliškemu možu naj sveti večna luč! — V bolnišnici usmiljenih1! sester v Novem mestu je umrl 75-letni občinski ubožec Janez Lampe. Poznali so ga daleč na okrog. Ravno na dan ffvoje smrti je dobil ugodno rešitev prošnje za invalidnino, za katero se je dolga leti boril.
Trata nad Škof jo Loko. V nedeljo, 2. februarja smo pokopali Janeza Justina iz Trate ob veliki udeležbi sosedov. Bil je pri svojem svaku na Dobrovi pri Ljubljani. Izravnaval je zemljo krog hiše. Zmrzla zemlja se je utrgala, zavrtila tram, katerim je bila podprta in tam ga je udaril po glavi, da je bil takoj nezavesten. Maziljen je bil s sv. oljem, nakar je izdihnil. Zapušča družino štirih otrok.
Dragatuš. Regulacija Turu ščice je lani vidno napredovala in voda že hitreje odteka. Gradnja železnice je napredovala že toliko, da v novih postajnih poslopjih že stanujejo. Na našo srečo pa Sekcija pri kopanju vodnjaka ni prišla do vode, radi Česar se je oprijela načrta, da napelje vodovod iz studenca v Obrhu. To pa bo prineslo vodovod za obe vasi, Obrih in Dragatuš, na naše največje veselje.
Ameriški ček popravil. Preteklo leto je dobil kmet Josip Boljkovac iz Vukove gorice pri Karlovcu iz Amerike ček za tri dolarje. Ker mu je bil ta znesek premajhen, je k številki tri pripisal 0, besedo three pa je popravil v thirty, s čimer se je vrednost čeka zvišala za desetkrat. S popravljenim čekom je šel v Karlovec in izročil. ček svojemu prijatelju, da mu ga zamenja v dinarje. Prijatelj je šel k trgovcu Berkoviču in mu ponudil ček. Ko si je trgovec bolj natančno ogledal ček, je takoj spoznal, da je ponarejen. Šel je k telefonu in poklical policijo, ki je prijatelja aretirala, takoj nato pa tudi Bolkovca. Te dni sta oba stala pred senatom okrožnega sodišča v Karlavcu. Bolkovac je bil obsojen na oserrf mesecev strogega zapora, njegov prijatelj pa je bil oproščen, ker se mu ni moglo dokazati, če je vedel, da je ček ponarejen.
ncev v Koc-
jan, za magistr* novim Škof j i Loki vikar p. Oto
.. • * . iT? <? *> _
jan.
Boj učitelju z volkom. Golorok se je boril z lačnim volkom mladi učitelj Vlado Kovačevič iz vasi Sedlarca pri Gostivaru. Učitelj je stopal po cesti proti Gostivaru, ko se je nenadoma pripodil čez njive velik volk. Ko je učitelj uvidel, da drvi naravnost proti njemu, ga je počakal. Volk se je pognal proti
14-letni Blaž, l^letni Emili 12-letna Monika, 11-letni Al zij,, 10-letna Uršula, devet-letna Štefanija, šest-letni / Martin pet-letni Franc, tri-letni Peter in eno leto stara Marija. Dani jel in Avguštin pa sta umrla. Z veseljem je gospod ban d*l priznanje krščanski in pridni družini ter prevzel botrstvo nad 18 otrokom. Ban sam je drža krepkega fantka pri krstu, kjer je dobil ime po svojem visokem
njemu, toda učitelj se je pri- botru Marko. Ban je tudi obis pognil in volk se je zakadil če- kaj srečno mater in ji dal ma zenj v sneg. Toda hip nato se lega Marka v dar. je spet pognal, učitelj ga je Za elektrifikacijo občine Mo-zgrabil za vrat in stisnil. Toda I tir je. Trg Mozirje ima svojo mrcina se je s kremplji izvila lastno zadružno elektrarno, ki in spet naskočila. Učitelj ga daje trgu razsvetljavo že 23 let je spet ujel za ušesa in vrat in Elektrarna je majhna in komaj ga davil. # Tedaj pa je mimo zmore potrebe trga, dočim je privozil vlak in volk se je tega priključek več motorjev za obrt ustrašil in pobegnil čez polje. hn industrijo sploh nemogoč Učitelj Kovačevič je odnesel le kaj šele za napeljavo v okolico
nekaj večjih prask in raztrgano Tok je slab in je luč zlasti v
obleko, drugih hujših posledic zimskih mesecih medla. Raz pa njegova trda borba z zveri- umljivo je, da so okoličani, ki no ni imela. Sploh se v tistih nimajo elektrike, upravičeno krajih pogosto dogaja, da vol- bore za izvedbo fclktrifikacije kovi napadajo ljudi, k sreči pa mozirske občine, posebno še da-so ljudje večinoma oboroženi nes, ko imajo težave z nakupom in le redkokdaj nalete volkovi petroleja in si morajo mnogi na golorokega človeka.	svetiti s trskami.
Večerno branje časopisa reši- Delničarji zadružne elektrar-lo družino smrti. To se je zgo- ne, ki so žrtvovali za izvršitev dilo v Zlaternici pri Slavonski omrežje v trgu in elektrarno Požegi. Kmet Karel Smoljano- samo precej denarja, pa se pro-vič je bral zvečer časopis, med tivijo izvedbi elektrifikacije tem ko je vsa družina spala, trgu po KDE, ker bi bili oško-Karel je nenadoma zaslišal nek dovani in so zato ostali pdi svo-šum in opazil, da se majejo zi- j j zadružni elektrarni, dovi njegove hiše. Zaslutil je Banska u-prava je priprav-nesrečo in brž zbudil otroke in ijena izvedbo elektrifikacije ženo in z njimi pobegnil na pro- mozirske občine podpreti, ka sto. Uro nato pa je zahrumelo kor je podprla tudi druge obči in hiša se je sesula. Pozneje so ne v Sa vinski dolini. Za elektri-ugotovili, da je bila hiša slabo fikacijo po KDE se je prijavilo zidana in da se je zaradi obilne občinskemu uradu v Mozirju vlage zidovje razrahljalo.	precej občanov; posestniki iz
Stekel maček. V vasi Podu- Brezja za 44 luči, iz Mozirja za jevo v Srbiji je stekel maček 30, Preseka 22, Kolovrata 13, ogrizel 27 ljudi. Ogrizence so Zekovca 33, ^trunovega vrha odpeljali v Pasteurjev zavod, 181, Lok 94, Lubije 492, Brda
32, Ržiš 65, Lepe njive 49, Za-vrš 4, Trnav 53, Sel 22, Prečne
jih bodo cepili. Najslabše plačani delavci v
Sloveniji so pa* oni tA toltin-1 ^g
»kem veleposestvu, kjer zaslu-L, 2a m ^^ P°
zijo po 330 dinarjev mesečno.	,
T . . , Posebno se zavzemajo za pri Imajo večinoma mala, nezdra-	,	t * •
JI__________ __ |ključitev na vod KDE Ločani,
mimo katerih ^>elje električni vod. Transformator bodo postavili najbrž med Lubijo in Mozirjem, odtod bi peljali vodi
, • • j v j	i .-i. •• tna Preseko, Kolovrat, Brezje,
kujejo da bodo z razlastitvijo	$trucljey vrh in ^^
va stanovanja. Otroci spe navadno v hlevih. Delavke so ob svoji hrani in ob deseturnem delu plačane d« 10 dinarjev na dan. "Beroši" (delavci) priča-
beltinskega veleposestva, ki je v teku, zasijali tudi njim boljši
časi
Romunske oblasti so postre-lile 12,000 ljudi zaradi zadnje vstaje; voditelj legionaarjev
Prebivalstvo želi, da bi se elektrifikacija čimplej izvedla. --o-
JUBILEJ DOPISNICE
Spremembe v jugoslovanski kapucinski provinciji. Za novega provincijalnega predstojnika jugoslovanske ilirske kapucinske provincije je bil izvoljen o. Mavricij Teraš, kapucin iz Krškega. Novi provincial je s svojimi novimi svetovalci določil sledeče izpremembe v samostanih jugoslovanske provincije: (prvi so gvardiani, drugi vikarji) Celje: p. Joa-him Ferk, magister iz Škofje Loke; p. Vilibald Novak, kate-het, Celje; Krško: p. Avrelij Šerih, vikar; p. Hugolin Prah iz Celja; Škofja Loka: p. Rafael Bogataj, p. Oto Kocjan; Studenci pri Mariboru: p. Edvard Vogrin, p. Marjan Koren; Ptuj: p. Frančišek Lončar iz Celja, dosedanji vodja Dijaškega konvikta sv. Cirila in Metoda, za vikarja p. Dionizij Pri-stoVnik, Prestave: v Celje p. Gustav Mavrič iz Karlobaga, fr. Juniper Lesjak iz Škofje Loke, v Krško p. Fortunat Brenčič iz Ptuja, fr. Krišpin Kos; v Škof jo Loko p. Jakob Vučina iz Osijeka, fr. Martin Čresnik iz Krškega. Za provin-cialnega ekonoma je bil izvoljen p. Anton Vouk, za vodjo konvikta sv. Cirila in Metoda v Celju domačin pr Avguštin Ci-
Pred nekoliko dnevi je prešlo Horia Sima pa je ušel iz Romu-175 let, odkar je tedanji svetnik nije.	v berlinskem glavnem poštnem
4J000 italijanskih ujetnikov I uradu Heinrich Stephan pošt-so poslali v Južno Afriko, kjer ni konferenci v Karlsruheju bodo delali ceste, v čemur so predlagal, naj bi poleg običaj-Italijani resnični mojstri. nih pisem uvedli nov pripomo-Ban boter 18. otroku. Redke ček za dopisovanje—dopisnico, ke so pri nas družine, ki bi se ki jo je on imenoval poštni list. mogle postaviti z več kakor 10 To naj bi bil odprt list iz moč-otroki. Prav gotovo pa ni no- ne j šega papirja, ki bi imel na bene take, kakršna živi v Rad- sprednji strani prostor za na-gonci v bližini Dola pri Litiji, slov in znamko, na zadnji stra-Tam ima 45-letni posestnik ni pa prostor za sporočila. Franc Oblak res tako veliko Dopisnica pa se ni pojavila družino, da ne morejo vsi jesti prvič v nemškem poštnem proza eno mizo, pa če bi bila še ta- metu, temveč je tu Nemčijo in ko velika. Sobe v kmečkih do- ostale države prehitela stara movih namreč niso tako velike, Avstrija. Profesor Herman z da bi vanjo lahko postavili tako vojne akademije na Dunaju je veliko mizo,43-letna posestniko- nekaj pozneje nego Stephan in va žena Rozalija je namreč nc da bi vedel za Stephanove pred nedavnim povila v ljub- pobude, v nekem članku pred-ljanski porodišnici 18. otroka, lagal uvedbo podobnih dopis-krepkega fanta, med tem, ko je nic, ki naj bi ne smele več vse njen najstarejši sin star 21 let bo vati, nego 12 besed in za ka-in bo v kratkem šel služit voja- tere naj bi bila poštnina dosti ke. V številni družini, za katero nižja, nego za običajna pisma, se oče in mati pehata kolikor le Avstrijska poštna uprava je moreta in si prizadevata, da bi njegov predlog sprejela, toda vzgojila v krščanskem duhu in združila ga je s predlogi, ki jih za poštene in zavedne Slovence je postavil Stephan. Sprejela je pred kratkim rojenim naj- je obliko dopisnice, kakršno je mlajšim fantkom deset fantov predlagal Stephan, a je zavrni-in šest deklet. Dva fanta pa sta | la njegov previsoki porto, na--	.sprotno pa je iz Hermanovega
Človek bi mislil, da bo kar | predloga pobrala nizko poštni-
Ameriški golobje pismonoše za 1 Anglijo
Generalni angleški konzul v New Yorku, Godfrey Haggard, se je obrnil na lastnike izvež-banih golobov pismonoš v naši deželi, da naj bi poslali najmanj 3,000 teh letalcev na Angleško, kjer bi lahko isti vršili poizvedovalno službo pri armadi. Prošnji konzula se bo ugodilo.
AGITIRAJTE ZA MLADIN* SKI ODDELEK!
V LOGE
tej poaojOnid
Plačan« obrati po 3% St. Clair Savings k Loan Co. um at
NAZNANILO
"planinka" zdravilni čaj
•Bataovoe" direktno ls Ljubljane. Je ie vedno na ruptUfo. Svetovno-slavne sredstvo seper bolezni želodca. ledvic. črevesja ali kotim. Tudi aoper zaprtje In strjevanje krvi. posebno sa ionske v prehodnih letih. Cena sedaj: 1 ikatlja H M, t ikaUji $2.40, S škat-IJe $3.50.
PRATIKE so tudi dospele. Blasni-kove in Druiinake. Zaloga pa je omejena zato, ako ieiMe Imeti Pratiko, naročite kmalu. Cena 25 centov komad.
Španski sefran, Muškatovo cvetje ali Lorber Jagode. Cena velike ikatlje 50 centov.
Tavientroie. Kameliee, Ene jan. Lapuh. Bezgovo ali Lipovo cvetje itd. v škatljah po 50 centov.
Mešani čaji Knajpovih zdravil sa ie-% pijača, zoper prehlad, kašelj, ledvice, čreva. mehur itd. v ikatljah po 75 oentov.
Pridenite 10 centov ekstra sa poštnino, ako vaše naročilo znaša manj kakor Sl-00. Z vsakim naročilom sa $L50 ali več. pošljemo zastonj naš- krasen VELIK STENSKI KOLEDAR.
STEVE M0H0RK0 C0
704 SOUTH 2ND STREET
BOLWAUKEE. WI8.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim in tnšnim srcem naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijfkteljem in znancem žalostno vest. da se je preselila iz te solzne doline, previden* s sv. zakramenti za umirajoče moja ljubljena soproga, oziroma mati
Johana Rudman
rojena POŽEK
umrla na veliki petek, dne 11. aprila, 1941. Kratka Je bila njena bolezen, zatorej nas Je njena smrt tembolj presenetila, kajti nismo pričakovali da nas bo tako nafto zapustila. Ker smo pa vsi v božjih rokah ter ne vezno ne ure ne šasa, kdaj nas Vsemogočni pokliče, smo vzeli njeno smrt za povelje božje; če bi bUo na našo zahteva bi ie ne umrla dolgo let.
V srede. 9. aprila je bilo njeno zdravstveno stanje že pri koncu. Zdravnik ji Je določil le tri ure življenja, toda zdravnik vseh zdravnikov Je pa Isto podaljšal ie za 48 ur in je s tem dal priložnost vsem njenim oddaljenim sorodnikom, zlasti sinu Franku, kateri živi v daljnem Tezasu, da se poslove od matere, ko je ie pri življenju.
Težka je bila ločitev od dobre mamice in skrbne soproge, toda ker nas sv. vera uči. da vsak, kdor je rojen, mora tudi umreti, bo naša žalost s časoma ponehala, le spomin na blago pokojnico bo ostal za vedno med nami.
Prejeli smo mnogo tolažbe od strani naših sorodnikov, prijateljev. znancev in sosedov. Ravno tako Je bila blaga pokojniea, ko je ležala na mrtvaškem odru, okinčana z mnogoštevilnimi venci ter obdarjena z sv. mašami. Imena darovalcev vsled prostora v listu ne bomo označili, ker vemo, da ni nobeden od vas daroval zato, da se njegovo ime vidi na papirju, ampak do spoštovanja po-kojnici in sožalja sorodnikom. U ver Jeni bodite, dragi nam prijatelji. da bo dovolj prostora v naših srcih, ohranili vaa bomo v spominu do konca našega življenja. Za sv. maše je darovalo 125 oseb. Vencev- Je bilo položenih ob krsti 60, avtomob^ov za pogreb danih na razpolago 50. Vsem skupaj in vsakemu posebej se tem potom izreka naša iskrena zahvala.
Dolžnost nas veže, da se Javno zahvalimo glavnemu odboru KSKJ za darovani venec, katerega so polcžiii kot v znak soža-lja sinu. oziroma bratu Rudolphu kot glavnemu uradniku. Naročilo je izvršil Jednotin glavni podpredsednik Mr. Math Pavlakovieh; on Je tudi Jednoto zastopal pri pogrebu, za kar so mu sorodniki zelo hvaležni. Naj Bog živi našo dtfno KSKJ in njen glavni odbor.
Blagopokojnico, nam nikoli povabljeno soprogo in mater priporočamo v molitev in blag spomin. Na svidenje nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JOSEPH RUDMAN, SR.. soprog.
HELEN (redovno ime SISTER MARY ANTHONT), hči. JOSEPH U RUDOLPH G., F&ANK A. MICHAEL A., MARTIN
A. RUDMAN. sinovi ter 11 vnukov. VVilkir.sburr. Pa., 19. aprila. 1941.
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MandeFs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
T ! 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo po pošti
Lastnik te lekarne je Član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ
ZLATA KNJIGA
. ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo,' rA stane samo .................... wUC
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanske-ga Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in sedanjo Zlato JC* knjigo, obe za samo .................... »OC
Naročila sprejema:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois



zmanjkalo imen. Res je zani mivo, kako lepa imena so dobili otroci v tej družini. Poleg 21-letnega Jožefa živi 20-letna Jožefa, 19-letni Stanislav, 17-let-ni Edigij, 16-letna Karolina,
no, zaradi katere se je dopisnica potem tako zelo razširila, in je zavrnila njegovo omejitev teksta na 20 besed. Prve dopisnice so izdali 22. septembra,, leta 1869.
MORE FUN FOR EVERY0NE...VVHEN THE WH01E CR0VVD G0ES T0GETHER... BY CHARTERED C0ACH

rbze*virajte
Za Hlete
St 2E
zopet

THE CLEVELAND R A I L W A Y C O M PA N Y
CHI KEGLERS TO RAISE CURTAIN FOR FOUR-BAt CLASSIC FESTIVAL
Chicago, 111, — The 14th annual Midvvest KSKJ Bovvling Tournament hasfinally arrived, and the Chi bowlers will offi-cially open the four-day bowl-ing classic.
It vvill be "Chicago Night" on both nights of April 24 and 25, vvith the out of tovvn teams taking over the tourney on Sat-urday and Sunday. This great bowling spectacle is expected to attract Kay Jay members and friends from all points of our vast Union. On April 24 and 25 bowling will begin at 7 p. m.; on April 26 at 11 a. m., and on April 27 at 9 a. m. Our local committee has made plans for the officials to open the tourney on Saturday morn-ing at 11 a. m.
We urge every captain to report to the secretary's desk half hour before his team is due to bowl so that the schedule vvill not be interrupted. Those bovvling doubles and sin-gles will please do the same. Remember, co-operate vvith the bovvling officials to assure a smooth running tourney.
Bili Arbanas of the South-vvest Alleys, site of the tournament, has provided ample room in the basement for those seek-jTime. ing refreshments and also re-i
laxation. There will also be room for those wanting to check their coats and hats, so that there vvill be more room up at the alleys. The St. Ste-phen's Hali will be opened Sat-urday noon for those seeking a bite to eat, and on Sunday at 8 a. m.
Don't forget to attend the dances at the hali on both week-end days. After the Sat-urday night dance, we invite everyone to join us at the "8 o'clock Club" at the Fort Dear-born Hotel vvhere vvill continue the merrymaking among all Kay Jayers., At this Club we have provided all sorts of en-tertainment, so be sure t®'»attend the fun to be had during the wee hours of the morning. At this time I would like to re-mind every KSKJ member of the article vvritten by Father Butala entitlde "Play Fair with the KSKJ" in the February 5th issue of the Our Page. This article pointed out that vve should respect others' property. Let's conduct ourselves properly so that no one vvill be charged with any damage at the hotel. So remember, "Play Fair!"
The Tournament schedule vvill be run on Central Standard
THEY TOP PUEBLO KAY JAY CIRCUIT
COLOitADO BOYS TO BOWL IN MIPWEST MEET
Tourney Scribe.
SLOVENICS TRIP EAGLES TO WIN JOLIET TITLE; TOOTS KUZMA SHINES
Joliet, 111. — The Slovenic league. In the other gan^gs of Coals climaxed their driving the league the Schuster Plumb-finish that netted them 10 vic- trs, led by Rudy Ramuta vvith tories out of the last 12 games, 605, vvon three games from the by«sweeping the series vvith the Peerless Printers; and the Gor-Eagles to finish on top in the nch Grocers took the Avsec Kay Jay bovvling loop. The Printers for a tvvo game ride. Coals vvere paced by Frank (Other 200 scorers vvere :-R. Ra-"Toots" Kuzma who stole the muta, 244, F. Petan 231, Gene shovv vvith a 657 series on games of 236, 213 and 208. The Težak Florists nosed the St. Joes out of third place by also svveeping three games. In vvinning the series the Florists broke the high team game mark vvith a snappy 1004, greatly helped along by Tony Kuzma's 254 game vvhich, incidentally, is the high game record of the
GO-GETTER
WionLnx 56 oni al a poasible M games, thfe Bat kc vic h clothiers wcn the KSKJ k»fve championship at the Eijrhth Street drives. Members of the team are: Back rcw. from left to lighf—Niek Mikatich. Sam Buriš and John Butkovich Jr, sponsor. Front—Frank Krasorec, BOl Mikatich, Radolph Mikatkh, VViUiam Kar-lincer and Joe Bfikatieh.
Pueblo, Colo.—KSKJ league of Pueblo vvill be represented in the national bovvling tournament of the KSKJ organization in Chicago, scheduled to start the latter part of this month.
Only high average bovvlers cf the local league, vvhich bovvled at the Eighth Street alleys, are eligible and officers of the league announced that the list includes:
Moon Kocman, Sam Germ, Bili Karlinger, Ed Trontel, Al Godec, Frank Krall, Rudolph Mikatich, John Jesik^Lou Kas-fclic, Joseph Mikatičn, Ray Krall, none of vvhom vvill be
JUGOSLAV RELIEF TICKETS ON SALE
Cleveland, O. — Tickets for the Jugoslav Night, April 26, to be held in Music Hali for the benefit of the Jugoslav Relief Fund, are novv on sale. They can be secured at any National Home office, at the office of the American Home Publ. Co., or the office of the SDZ on St. Clair Ave. Prices range from 50c, 75c, to $1.00 and box seats at $5.00. Proceeds vvill be at the" start of the final game, turned over to the Jugoslav Re-
able to make the trip; and Frank Zupancich, Matty Novak, Bili Mikatich. Tony Wo-dishek, Joe Trontel, Frank Krasovec, Johnny Spilar, Alec Prelesnik, Nick Mikatich, athletic director of the St. Joseph lodge. J. Krall, John Germ, supreme president of the KSKJ, vvho vvill participate in the Midvvest meet.
The Butkovich Clothiers vvon the Pueblo KSKJ league championship, chalking up 56 vic-tories and losing only 34 games to nose out the Blatnik Tavern vvhich vvon 52 games ahd lost 38.	"lh 1
The Clothiers had high team series score,-2,630; Blatnik
Težak 221, F. Gregory 222, E. Carpenter 204, 203; M. Gor-| sich 203, J. Kuzma 201, A. Ko-ludrovich 200.
SPARES: We doff our skim-
mer to the Slovenic Coals, and especially to that ace anchor-man of the team, "Toots" Kuzma; they had vvhat it takes vvhen the chips are dovvn . . . during the stretch drive for the last six vveeks "Toots" came thru vvith a pair of-600 series and an average of 194 . . . To-ny Kuzma calmly announced,
that he is going to knock off the high single game of the league . . . Tony did just that, vvith a 254 effort vvhich helped the Težak Florists to a high
i Continued on Paa« »>
MIILL RECEIVE H0LY ORBERS
La Salle, 111. — Frater Mi-chael Rogel, O.F.M., a son of Mr. and Mrs. John Rogel, 1044 Fourth Street, vvill be ordained to the priesthood on Sunday, May 18, and vvill sing his first Solemn High Mass on Sunday, May 25, at St. Roch's Chruch.
Before entering St. Mary's Help of Christians seminary in Lemont, 111., Frater Michael attended St. Ro<?h's paroctiial school from vvhich he gradu-ated in 1930. In the fall of the At the gathering vvill be same year he enrolled at St. prominent citizens of Cleveland and nearby tovvns including all nationality groups.
Tavern high team game, 951. Moon Kocman compiled the high. individual series score, a 638, and high single game, 246. Final league standings: W.
Butkovich Clothiers .. 56
Blatnik's Tavern ........ 52
Culig's Grocers .......... 50
Orman Ave. Grocery.. 50
Jurors .......................... 43
Germ's Liquors............ 30
L. 34 38 40 40 47 60
CADETS PLEASED WITH DANCE
Cleveland, O. — St. Joseph's Cadets, No. 169, vvish to ex-press their thanks to everyone vvho attended the Golden Blue-ettes dance. This dance vvas the most successful of all the events ever held by the cadets.
Midweat Record Holders
Men

Team: (1932) Wallenwein Boosters, Waukegan, 2930. Doubles: (1938) R. Konar, Ed Kucic, So. Chicago, 1268 Individual: (1937) J. Chernick, So. Chicago, 684
J. Hlade, Sheboygan, 684 All Events: (1931) Ed Kucic, So. Chicago, 1901
Past Forty
1938,	Merlak's Tavern, Waukegan, 111., 2592
Ladie«
Team: (1937) Justine's Tavern, Milvtfaukee, 2370 . Doubles: (1937) Lee Beisbier and Justine Simerl,
vvaukee, 1040 Individual: (1940) M. Daviš, Milvvaukee, 577 All Events: (1937) Justine Simerl, Milvvaukee, 1613
Juvenile
1939,	Jerin Butchers, St. Stephen's, Chicago, 2082
1940 Midwest Bowling Champs
Men
Team: Eagle Insulation and Roofing, Sheboygan, 2830 Doubles: M. Jenich and J. Jenich, Milvvaukee, 1220 Singles: J. Hlade, Sheboygan, 684 All Events: Ed Kucic, So. Chicago, 1765
Past Forty
Merlock's Tavern, Waukegan, 2570
Ladie s
Team: Merlock's Service Station, Waukegan, 2363 Doubles: M. Renic and M. Pugel, Milvvaukee, 1029 Singles: M. Daviš, Milvvaukee, 577 All Events: J. Simerl, Milvvaukee, 1530
Juvenile
Boys: St. John J. Boosters, Milvvaukee, 1581 Girls: St. Ann Juvenile, Milvvaukee, 1025
Mil-
VfAUKEGAN ST. MARYS SPORTS CLUB BLOSSOM DANCE S00N TO BL00M
. Waukegan, 111. — "With lodges from Joliet, Milvvaukee April shovvers come May flovv- and Chicago. ers" and vvith this. in mind1 Members of the club vvill comes the second annual "Blos-; also participate in the bovvling som Time Dance" given by the tournament held bv the KSKJ St. Mary's KSKJ Sports Club lodges in Chicago this vveek-
on Saturday, May 10.
This dance brings to Wau-kegan an orchestra vvhich en-thralled the audience last year, Johnnie Arch's Orchestra, for-merly Don Hintz's.
This orchestra plays sensa-tional svving, also soul-stirring svveet music. Larry Reginald, j first trumpet, and Johnnie Arch, trumpet and vocalist, Highlights of St. Joseph's, were recently vvith the famous No. 169, miting: The lodge |connie Wendell's band in Tex-has announced the date of its as picnic vvhich is to be held on
DONT MISS THE MIDWEST BOWLING TOURNEY APRIL 24-27
WELCOM E
lief Fund.
June 22 at Pintar's Farm. Ev-ery member is asked to do his part in making it a great success. Johnny Pecon and his orchestra vvill furnish the music for the afternoon.
Johnny Pecon vvill also play on Sunday, Sept. 21, at the dance follovving the parade
ANNOUNCE SUMMER FORMAL PLANS
John Terselich
In the limelight is John Terselich, of St. Stephen«, No. 1, vvhose leadership gave Chicago q rprnrd of 54 teams and the — Steves 38 quinte in this year's mittee is headed by Ann Kova MMwest Tourney.	!cek, who wdl announce h-r
Waukegan, 111. — A summer formal is to be sponsored by the Blessed Virgin Mary Sodal-ity on June-14. This formal vvill be for couples receiving in-vitations and for members of the Sodality.
The general committee con-sists of Mary Gosar, general chairman, vvho is also Prefect cf the Sodality, assisted by Mary Celesnik, Hilaria Hera ver, Marge Grom, and Frances Setnicar. The decoration com-
On to Chi!
midwest touhnev
april 24 - 25 - 26 -Tfee Treat Of The
committee members at a later date. Chaperons vvill be fur-nished by Tillie Merlock.
The music for the affair vvill be selected by Rose Jappel and Angie Terchek. Mary Opeka and Mary Grimsic vvill serve light refreshments..
At the May 5th meeting, al4 chairmen of the different committees vvill give detailed reports on their progress.
On May llth, vvhich is Mo-ther's Day, all members of the Sodality vvill receive Holy Communion vvith their mothers at the 8 o'clock Mass. In the afternoon from £ until 4, the mo-j thers of the Sodalista and members of the Christian Mothers' Sodality vvill be given a tea in their honor. .	. |
The committee ia charge of Mary Gosar, Mary Celesnik, i Marge Grom, Hilaria Heraver, and Frances Setnicar, vvho are officers of the Sodality, together vvith the eatertain^Lent committee vvhich is compo&ed of Julie Zelenik, Catherine Blaze-vich and Florence Remzgar.
Bede's College, Peru, 111., vvhere he received his academic de-gree. He then transferred to St. Mary's in Lemont, desiring to become a member of the Franciscan order. He com-pleted his studies in Hinsdale, Mays}ake Seminaries and at the Franciscan Seminary in Lemont.
This is the first priest of the local St. Roch's parish, vvhich is planning for the great festiv ity vvith ardor and zeal, hop-i|ig to make it one vvhich the people vvill remember for long time.
Frater Michael is a member of HoJy Family Spciety, No. 5.
tournev facts
BQWHNG: April 24, 25, 26, 27.
PLACE: Southvvest Bovvling Alleys, 16$9 Blue Island Ave., Chicago, W.
DANCING: St. Stephen's Hali, Cermak Rd. and Wol-cott Ave.
HOTEL: Fort Dearborn, Van Buren arid La Salle Sts. — "3 o'<?lock Club" at the hotel Sunday morning.
MASSES: 6,7*30, 8:30,9:30, 10:30 and 11:30 at Št. Stephen^ Church.
Mr. James Repp, sports director of the club, is general chairman of the dance. Tickets vvill be handled by Mr. John Hladnik and Mr. Tony Mozina. The Misses Ann Cankar and Rose Treven vvill handle the program. Miss Mary Gosar 'and Mr. John Cankar are in
Chicago, 111.—The six KSKJ societies of our Windy City, Chicago, vvelcome every KSKJ member and bovvler to the great Midvvest Bovvling Tournament and hope that the "I vvill!" špirit vvill be found during their stay here. It is our desire that everyone attending vvill be "vvell satisfied, so that they vvill take vvith them fond memories of this great KSKJ sports festival.
Our committee has vvorked hard to assure all an enjoyable
and the blessing of the St. Jo- charge of the publicity. Umque.j botft at tfce bowfin a,_ seph's Cadets' banner at St. decorations vvill be produoed^ ^ ^ ^ ^^ Tq en Mary's Church on Holmes Ave.iby Josephine ireven and jo-, the ^ be
sure to at-
The drill team vvill vvear its	Gov?k&rA ™e	com-,. tend the social part of this K. S.
„.. , fu„!mittee is headed by John Grom	_ . *
nevv umforms vvhich in thej ... T _ J , ^ K. J. affair. meantime are being carefully ^d Anton Jeffers, and the or-
planned. Further details vvill pestra by John Treven and Mav we take this opportun-be published at soon as possi-|Frank Grom' "	ity to thank all the bovvlers and
bJe	j This dance vvill also bring to bovv lerets for their fine rer
Jennie Jalovec. Waukegan members of KSKJ sponse in helping to make this
___. ; a huge success. Mayyoubere-
paved by rolling a high score to share in the prizes. All med-Society, invite all our friends, and.trophies vvill be on dis-especially members of KSKJ,! P|a>' at the office of the Ame-from Barberton, Girard, Pitte-,rikanskl Slovenec, 1849 \V est burgh and other surrounding Cermak Road. tovvns to attend our concert! So may vve again say Many
PRESENT ANNUAL CONCERT, DANCE
Ambridge, Pa. — The annual spring concert and dance of the Rožmarin Singing Society vvill be given Sunday, May 4. This program vvill be presented in the Russian Hali, 308 Maple-wood Ave., and vvill begin at 7 p. m. sharp.
Since the program is com-posed exclusively of request numbers, vve assure you that it vvill prove unusualiy entertain-ing. The selections vvill in-clude many beautiful Slovenian songs, as vvell as the very popular American composition,
"The Blue Danube Waltz." So-:lo vocal numbers, a pleasing deviation from group choral vvork, are another delightful teature of the program.
After the concert, there vvill be dancing to a popular Slovenian orchestra of Warren, O
We, the Rožmarin Singing
and dance. Come to Ambridge on May 4 and treat yourself to an enjoyable and unforgettable evening of fine entertainment. Shall vve be seeing you?
Committee.
thanks!"
Chicago Committee.
DONT MISS THE MIDWEST BOWLING TOURNEY
On tO Pitt!
ANNUAL DUCKPIN TOURNAMENT APRIL 26 - 27 -1941
.	X
—Gala Festival Of The East—
OPENS THURSDAY
OUR PAGE COOKING SCHOOL
Louis J. Zgonc
Indianapolis, Ind. — At a went to this fund. meeting held at the Slovenian The following organizations National Home, 2717 West 10 were represented at the meet-St., the follovving persons were ing: France Prešeren, No. 34, elected officers of the Jugoslav SNPJ; Slovenian Nat'l Home, War Relief Committee: John Adria, Hoosier Pals, SSPZ; Da-Petrovich, president, Louis Mil- niča SSPZ; St. Joseph, AFU; harcic, first vice president; St. Aloysius KSKJ; St. Anna, John Hren, second vice presi- KS^J; SS. Cyril and Methodius dent; Thomas Naumsek, secre- Ihdependent; Samaritan, A. F. tary; Mary Kronosek, record-'U.; Sloga, AFU; Naprednost, ing secretary; Steve Yovano- Independent; Slovenian Wom-vich, treasurer.	en's Union; West Side Jugo-
% Plans to raise money for the slav Civic Club; Circle of Ser-sufferifig people in Jugoslavia bian Sisters; Women's Club, S. vvho are fighting the axis na- N. H.; St. George, No. 245, S. tions, were discussed and from N. F.; Jugoslav National Home the enthusiasm shown it seems Society, Inc.; and St. George, as though the committee vvill NFU.
raise a substantial amount.	Meetings vvill be held every
Plans for a benefit dance in Tuesday at 6 p. m. at the Slo-the near future vvere also dis- venian National Home, 2717 cussed. The Circle of Serbian W. lOth St. Sisters sponsored a dance at the Any person vvishing to aid Jugoslav Hali, 3600 W. 16 St.,|this committee is vvelcome to last Sunday, proceeds of vvhich attend the meetings.
Lodge No. 153: Olga Kansek
Mary Progar	j * ,
Katherine Yonak Sy!via Serbinc
Sally Batista, captain * • ■
Lodge No. 153: Mary Leu is Anna Duscay Josephine Yorak (Not named)
Helen Gašper, captain • • •
Lodge No. 153: Mary Sveton Anna Koklich
Josephine Grmovsek	(/
Matilda Verchek
Frances Cook, captain • • •
Lodge No. 153: Jcsephine Dudick Frances Kansek \ Anna Marie Potocer Tillie Tomsic
Margaret Delost, captain	^
• • •
TEAM EVENTS—3:30 p. m. Ambridge Team No. 1 Ambridge Team No. 2 Ambridge Team No. 3 Ambridge Team No. 4 Braddock and Rankin Lodge (Men) Canonsburg Lodge No. 153, Men, No. 1 Canonsburg Lodge No. 153, Men, No. 2 Presto (Men)
SS. Peter and Paul Lodge, Men
St. Michael's Lodge, Men • • •
DOUBLES
Mary Kambic and Matilda Cigolle of i
Girard, O. Mary Bodak and Victoria Stokan of
Lodge No. 81 Ann Krulac and Mary Krulac of Mc-1
Kees Rocks. Eleanor Tomec and (Not named) of1
Lodge No. 81.
• • •
TEAM EVENT, Supreme Board Team • • • ji SUNDAY—5 p. m. Doubles
Joseph Hellico and Frank Hellico of
Lodge No. 50 Canonsburg Lodge No. 153 (Doubles) <
Ambridge Lodge (Doubles) • * *
Singles
Mary Krulac Anne Krulac Mary Bodak Victoria Stokan
Canonsburg Lodge No. 153 (Singles) Ambridge Lodge (Singles)
"past forty" bovvling to cap-ture honors from the more agile athletes. The genial Mr. Anthony Grdiria vvill be a member of this undaunted and de-termined squad.
Louis J. Zgonc, Ass't. Sec'y.
ADDED PRIZE
Cleveland, Ohio. — Official KSKJ Headquarters informs us that in connection vvith the Eastern Bovvling Tournament in Cleveland May 9 ,10, and 11, the organization has appropri-ated an additional $25 (twenty-five dollars) in prizes to be given to the men and vvomen team traveling over 300 miles vvith the highest composite team score of ali the teams outside the 300-mile radius represented in this tourney.
The vvinning men's team vvill receive $15.44 of total and the victorious women's team vvill receive the remaining $10.00. This information should be a vvelcome bit of nevvs to out-of-tovvners and it should further prove the Eastern committee as one that is doing ali in its pow-er to make the tournament a most successful event.
JOLIET KSKJ BOWLING LEAGUE Final Team Standings
TO BE WED
La Salle, 111. — On Saturday, April 26, Miss Eunice Kernz, daughter of Mr. and Mrs. Frank Kernz, 125 East Third St., Oglesby, 111., vvill become the bride of Joseph George Su-pan, of EdeM Tovvnship, near Cedar Point, 111. Their cere-mony vvill take plače at St. Constantine'8 Catholic Church in Oglesby, 111., vvith the Rev. Father Joseph Cagran, pastor of the local St. Roch's Church officiating. St. Constantine's is a branch of St. Roch's and; caters everySunday to the Slovenian people of Oglesby. ' The bride is a member of St. Ann's Society, No. 139 for many years.
CHI BOUND!
Approximately 50 people have secured tickets for the trip to the Midwest Tournament in Chicago. Trains leave Union Terminal Friday, April 25, at p. m., arrive 9:30 p. m. Leave 12:20 a. m. Saturday, arrive 7:30 a. m. (The maj'ority vvill take the latter train.)
Tickets at $10.25 roundtrip can be procured from Louis Shuster or Louis Zgonc up to train time.
Slovenic Coal Co.
The Eagle.............
Težak Florists .....
St. Josephs' No. Z Schuster Plumbers Avsec Printers ..... Peeirless Printens Gorsich Grocers ....
DONT MISS THE MIDWEST BOWLING TOURNEY APRIL 24-27