PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnil
H C/l O i>
O O c £ O i-i rn x- r g fn x z <:	c.
o O X 3>
x r c. m c 3> § x o ?
-*•	i—i
lije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 122 (12.754)
Trst, nedelja, 24. maja 198
Volilna kampanja se iz dneva v dan bolj zaostruje
De Mita svari pred degolizmom Natta: Alternativa samo s KPI
Mavtelli očita demokristjanom križarsko nastopanje
RIM Volilna kampanja zadobiva vsak dan ostrejše tone zaradi medstrankarskih polemik, zlasti pa iz strahu nekaterih pred korenitimi političnimi spremembami.
Tajnik KD De Mita je v intervjuju za Repubblico izredno trd do zaveznikov iz razpuščene koalicije. Po zavrnitvi očitkov, da si njegova stranka utira pot z zaslombo Cerkve (»vrednote, na katere se sklicujejo škofje, so od zmerom že itak tudi naše«), zvrača krivdo za krizo »peterice« na PSI: »Če hočejo socialisti izbrati nove zaveznike, naj to povejo volivcem, kot smo storili mi leta 1963 ob koncu sredinske in začetku levosredinske izkušnje. PSI hoče postati odločilna politična sila, ker pa nima zadostne ljudske podpore, skuša zrasti v senci KD in podporo dobiti prek nje. Socialisti izkoriščajo dejstvo, da brez njih ni mogoča večina, zato bi radi ukazovali znotraj večine, v kateri pa zaleže KD več kot vse druge štiri stranke skupaj.« Po zatrdilu, da ne bo KD v nobenem primeru pristala na vladno večino skupaj s KPI, De Mita potrjuje, da cilja njegova stranka na čelo vlade: »Če pa naši zavezniki ne bodo hoteli obnoviti koalicije, j)otem bodo oni odgovorni za to, da bomo izločeni iz vlade. Če Craxi res ne namerava podpreti nobene vlade pod vodstvom KD, zavezništva pač ne bomo obnovili.« In kaj tedaj? »Ne bi govoril o novi Weimarski republiki, pač pa obstaja resna nevarnost nečesa, kar spominja na IV. francosko republiko, ko ni bilo strankam mogoče sestaviti nobene koalicije in so se potegovale izključno za oblast. Spadolini bi moral potemtakem bolj paziti, ne pa se prikazovati kot jeziček na tehtnici za vsako sezono.«
De Mitova izvajanja primerno tolmači podtajnik PRI Gunnella: »KD že izkorišča svoj volilnopropagandni adut strašilo pred tem, da jo prehitijo komunisti to pa pomeni, da je šibka in da lahko prodor KPI prepreči samo velik uspeh socialistično-laičnih sil.« Altissimo (PLI) ponavlja tezo o obnovitvi petstrankarske koalicije kot idealne politične formule in očita De Miti predlog, naj bi se volivci izrekli tudi za koalicijo, češ, liberalci so dosledni in edini, ki niso sodelovali v vladi narodne enotnosti in ne bodo torej pristali na sobivanje s KPI. Ta je trn v peti tudi Craxi-ju: »Komunisti so vodili razdiralno opozicijo in če smo premagali gospodarsko krizo, nimajo za to nobenih zaslug. Za gospodarsko stabilnost je nujna tudi politična stabilnost, ki pa je ne bo, če bodo nekateri strašili s predfašističnim obdobjem ali povratkom v leto 1948.« S tem je mislil De Mito pa tudi Andreottija. Craxijev oproda Martelli še huje napada KD: »S takšnimi križarskimi toni se bo povsem izolirala. Mi bi pristali na vlado pod njenim vodstvom, če bi le vanjo stopila po prstih, ne pa z gojzerji, kot dela zdaj.«
Kaj pa Natta? »KD dramatizira volilno kampanjo, ker se čuti osamljena. Petstrankarske koalicije je konec in to priznava celo Craxi. Dozorel je čas za alternativo, saj ni danes nobenega razloga za preprečitev takšnih večin kakršna je npr. v Toskani, ki slonijo na skupnih programih. Nekateri se bojijo alternative, češ da je KPI premočna, a se potem vržejo v naročje prav tako močni konservativni stranki: kje je logika? Alternativa je mogoča samo z nami in nikomer drugim.«
D. G.
ro
0'-
o
o
o
•o
o
o
Pred novimi zapleti na Bliž
Libanonski skrajneži grozijo Parizu in Rimu
BEJRUT Libanonski islamski skrajneži so vsaj enega od francoskih talcev »prodali« Libiji, ali bolje rečeno prolibijskim libanonskim skupinam, da bi zavrli francosko pomoč in podporo čadskim silam v spopadu z Gadafijevimi vojaki in kvizlingi. To je dal razumeti general Gazi Kanaan, poveljnik sirskih »mirovnih« sil v zahodnem Bejrutu. Po njegovem Zahod ve, kdo ima v rokah talce. To vprašanje torej ne žuli samo Francoze, temveč tudi Američane in Zahodne Nemce. Šef obveščevalne službe ob tem dodaja, da Sircem ne uspe rešiti talcev, ker je Libanon postal prizorišče podtalnega in skritega spletkarjenja raznih držav.
V podporo teh Kanaanovih besed je treba omeniti, da so libanonski skrajneži napovedali usmrtitev francoskega talca Jeana Louisa Normandina v trenutku, ko so se čadske sile pripravljale za osvojitev Tibestija. O tej usmrtitvi ni bilo več govora, ko se je ofenziva Wed-deyjevih sil ustavila in je Pariz napovedal, da ne bo prispeval pri osvoboditvi ozemlja, ki ga je Petain odstopil fašistični Italiji.
Tarča izsiljevanja bližnje vzhodnih teroristov pa ni samo Pariz. Nedavno ustanovljena organizacija Orlov za osvoboditev Palestine je zagrozila Italiji s splošnim napadom na njene interese, če ne bo Rim pojasnil usode palestinskega
polkovnika Gandure in njegove noseče žene Hornik Stanislave. Gondura je bil v okviru preiskave o preusmeritvi ladje Achille Lauro (včeraj so obsodili štiri udeležence na dosmrtno ječo) več mesecev zaprt. Sedaj pa ne more zapustiti Italije, ker mu je sodstvo uničilo ponarejeni potni list, novega pa mu seveda niso izdali.
Orli za osvoboditev Palestine so že napovedali, da bodo svoje napade na italijanske interese osredotočili v Libanonu, kjer naj bi sprožili samomorilski napad na italijansko veleposlaništvo.
Po dosedanjih izkušnjah take vesti ne obetajo nič dobrega. Damask je včeraj opozoril mednarodno javnost, da Izrael ponovno kopiči svoje enote na mejah, da bi sprožil bliskovit napad. V vsem tem zapletanju pa je treba omeniti proteste PLO zaradi sklepa libanonskega parlamenta, da razveljavi kairski sporazum, ki je dovoljeval palestinskim borcem nemoteno prisotnost v južnem Libanonu. PLO ne nasprotuje libanonski suverenosti, a trdi, da je bil sklep sprejet, ko je dobršen del države pod nadzorstvom sirskih »okupacijskih sil«. Položaj na Bližnjem vzhodu je torej ponovno do skrajnosti eksploziven, da so pozivi za sklicanje mednarodne konference še kako upravičeni.
(voc)
Zahodni zavezniki še iščejo skupen jezik
OUEBEC Ali bo ostala Zahodna Evropa brezmočna, če bosta velesili uničili vso jedrskoorožje v Evropi? To je glavno vprašanje, ki ga bodo skušali razvozlati na pomladanskem zasedanju severnoatlantske skupščine, ki se je pričelo v petek v Ouebecu. Skupščina, ki je sestavljena iz 186 parlamentarcev, zaseda dvakrat letno in pripravlja nasvete, resolucije in priporočila generalnemu tajniku in glavni skupščini NATO. Severnoatlantska skupščina nima sicer možnosti političnega odločanja, nedvomno pa bodo
sklepe, ki bodo izšli iz tega zasedanja, upoštevali pri izdelavi odgovora zahodnih zaveznikov na zadnjo sovjetsko razorožitveno pobudo.
Včeraj pa je v Pragi tiskovni predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Gerasimov v intervjuju za glasilo češke partije Rude Pravo dejal, da bi se lahko Reagan in Gorbačov srečala že v tem letu v Ženevi. Za to se bosta državnika, po mnenju Gerasimo-va, odločila, če ne bodo razorožitvena pogajanja obrodila zaželenih sadov.
Novosti v zalivskem incidentu
NEVV YORK Ugledni ameriški dnevnik Nev/ York Times je včeraj objavil vest, da bodo ameriški preiskovalci lahko zaslišali iraškega pilota, ki je sprožil raketo exocet na ameriško fregato Stark. Po pisanju dnevnika so to zasliševanje zahtevali sami Iračani, da bi s tem pripomogli k izboljšanju, po iraškem napadu poslabšanih, odnosov med državama. Irak je pred kratkim tudi sprejel ameriško zahtevo po izplačilu škode, ki je nastala z napadom na ameriške ladje.
V govoru na žalni slovesnosti ob slovesu od 37 ameriških žrtev je Reagan na Floridi potrdil odločen namen, da »Američani ne bodo, kljub incidentu in mnogim drugim nevarnostim, povlekli ladjevja iz Zaliva«. Iz dobro obveščenih virov se je sicer tudi zvedelo, da bi Američani radi stražili Zaliv v družbi z drugimi zahodnimi zavezniki, izgleda pa, da so na to pripravljeni le Francozi.
Medtem ko so že hude težave v letalskem prometu
Kljub dogovoru o novi delovni pogodbi stavka železničarjev
RIM Sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL in UIL-Trasporti so podpisali včeraj protokol o soglasju za obnovitev triletne delovne pogodbe železničarjev (1987-89), in vendar bomo imeli težave z vlaki! Tik pred koncem pogajanj so namreč odšli izza mize predstavniki avtonomnega sindikata FI-SAFS in potrdili 24-urno stavko, ki se bo začela drevi ob 21. uri in končala jutri ob devetih zvečer. Ustavljenih bo predvidoma 15 odstotkov potniškega prometa na dolgih progah (železniška uprava je bila prisiljena ukiniti 100 vlakov). Ne samo, če ne bo prišlo že jutri do sporazuma tudi med avtonomnim sindikatom in ravnateljstvom državnih železnic, bomo imeli še eno stavko v naslednjih dneh. Od 21. ure v četrtek, 28. maja, pa do iste ure v petek, 29. maja, bi moralo stavkati tudi osebje, ki se združuje v uvodoma omenjenih treh sindikatih, vendar so ti stavko preklicali.
Nova delovna pogodba bo stala državo 2.000 milijard lir. Plače nižje kvalificiranih železničarjev se bodo zvišale za 75.000 lir 30.000 letos, 25.000 leta 1988 in 20.000 leta 1989 višje kvalificiranemu osebju pa za 160.000 lir. Predvidene so nekatere nove doklade, uvedli bodo 14. plačo in 1. junija 1989 skrajšali tedenski delovni čas z 38 na 36 ur, sicer pa bo sporazum omogočil 15-odstotrio povečanje proizvodnje in 20-odstoten porast storilnosti. Sporazum je podpisal tudi sindikat vodilnega osebja S1NDIFER-CIDA in preklical stavko od 25. do 29. maja, medtem ko FISAFS ni zadovoljen s poviški. Njegova stavka je toliko bolj obsodbe vredna, ker sovpada s stavko v letalskem prometu. Včeraj so drugi dan
zapored ostali križem rok piloti iz stanovske organizacije APPL, ki bodo vse do 6. junija stavkali od 6.30 do 8.30 in povzročili črtanje 21 notranjih letov dnevno (ATI), avtonomni sindikat pilotov ANPAC pa je potrdil vrsto 4-urnih stavk (od 6.30 do 10.30) med 26. in 30. majem. Alitalia bo morala zato črtati vsak dan kar 53 poletov — 27 notranjih in 26 mednarodnih — med drugim na progah za Pariz, London, Frankfurt, Ziirich, Bruselj, Amsterdam, Madrid in Barcelono.
KD v ideološki ofenzivi
RIM — Naše predvolilno »potovanje« med strankami končujemo danes z reportažo o krščanski demokraciji, o njenih načrtih ter o njeni volilni kampanji. Naš rimski dopisnik je posebno pozornost posveti tonom volilne kampanje KD, ki močno spominjajo na volilno propagando iz leta 1948, ko je stranko vodil de Gasperi in ko je KD imela za sabo skoraj absolutno število glasov. Stranka se zavzema za obnovitev dosedanje petstrankarske koalicije, ostro napada socialiste in pravi, da je KPI v vseh smislih alternativna KD.
NA 2. STRANI
Šolski koledar Falcuccijeve
RIM — Minister za šolstvo Franca Falcucci je včeraj objavila koledar za naslednje šolsko leto.
13. junija 1988 bo konec pouka v osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah, 30. junija pa bodo zaprli vrata tudi v otroških vrtcih.
Nekoliko več zmede pa bo pri sprejemu spričeval med letom, saj bodo imeli šolsko leto nekje razdeljeno na tromesečja, drugje pa na polletja. Konec prvega tromesečja bo 15. decembra, drugega pa 15. marca, konec polletja pa je predviden za 15. februar. Upoštevajoč te smernice bodo morali šolski skrbniki prilagoditi datume in pouk možnosti večdnevnih izletov in ekskurzij. Falcuccijeva je torej spremenila svoje lansko nasprotovanje večdnevnim izletom, saj so letos vendarle volitve...
Praznik osnovnošolske mladine
Pisana množica, otrok in staršev je včeraj zjutraj v Borovem športnem centru na stadionu 1. maj zavzeto in doživeto spremljala potek sklepnega dne osnovnošolske olimpiade v organizaciji Športne šole Trst. Osnovno-šolčki 10 šol iz Trsta in Milj so tako kronali celoletna prizadevanja na različnih dejavnostnih področjih na skupni sklepni prireditvi. Najprej so natopili miljski otroci, ki so v narodnih nošah prikazali venček ljudskih plesov, sledili so jim harmonikaši, na vrsti je bil zatem telovadni natop svetoivan-skih šolarjev, nakar so se v velikem finalu igre med dvema ognjema pomerili učenci šol Finžgarja in Župančiča. Slavili so barkovljanski učenci, ki so tako osvojili prvo mesto v tem tekmovanju. Prireditev se je končala z nagrajevanjev posameznikov in šol. Na skupni lestvici je prvo mesto zasedla šentjakobska šola Josip Ribičič.
Dodatna tekma za UEFA
Milan premagal Sampdorio
□ no
Na 2. etapi »Gira«
Moreno Argentin nezadržen
□ □ □.
Košarka: za D lipo
Borovci izsilili tretjo tekmo
Zaključil se je prizivni proces za pokol na Trgu Della Loggia
Predvolilno potovanje po strankah
Pokol v Brescii nepojasnjen: vse obtožence so oprostili
Arhivski posnetek pokola na Trgu Della Loggia v Brescii
BRESCIA — V torek bo 13. obletnica odkar so desničarski skrajneži med sindikalno manifestacijo na Trgu Della Loggia v Brescii podtaknili peklenski stroj, ki je povzročil smrt osmih oseb, 102 pa sta bili ranjeni. Po tolikih letih preiskav in zasliševanj so včeraj sodniki na prizivnem procesu ugotovili, da ni dovolj dokazov za obsodbo nobenega izmed treh obtoženih. Vse se torej začenja znova, znova tudi ugotavljamo, da se je eden izmed procesov proti nasilnim akcijam črnih teroristov zaključil z vsesplošno oprostitvijo, ki nedvomno ni v ponos italijanskim preiskovalcem.
Na zatožni klopi so včeraj sedeli Cesare Ferri, Alessan-dro Stepanoff ifi Sergio Latini; za prvega je javni tožilec zahteval obsodbo na dosmrtno ječo, za ostala dva pa 14 let zaporne kazni.
Na prvostopenjskem procesu so na dosmrtno ječo obsodili Ermanna Buzzija, 10 let pa so sodniki naprtili Angelinu Papa. Mnogi so bili po tem procesu prepričani, da je v atentatu z Buzzijem sodeloval tudi Cesare Ferri, verjetno pa ne bomo nikoli zvedeli resnice, saj sta desničarska skrajneža Pierluigi Concutelli in Mario Tuti 13. aprila 1981 v zaporu najstrožje varnosti v Novari umorila Buzzija, ki je s seboj v grob odnesel vse skrivnosti tega podlega zločina.
Aretacija Salvatoreja Greca Ruši se carstvo Cose nostre
Bombni atentat v Južnem Tirolu
BOČEN — Tudi na Južnem Tirolskem se je pričela volilna kampanja in v tem slogu... pokajočih bomb. Neznanci so namreč v noči med petkom in soboto postavili peklenski stroj pred kasarno karabinjerjev v Terla-nu, 10 kilometrov od Bočna oddaljeni vasici. Dinamitna palica ni ob eksploziji povzročila večje materialne škode, saj so se le malce očrnila vrata, nihče izmed šestih mož postave v kasarni pa ni bil ranjen. Preiskovalci so pred kasarno dobili tudi letake v nemščini, podpisane z besedo »Tirol«, kjer je bilo napisanih več žaljivk na račun italijanske prisotnosti v Južnem Tirolu.
RIM ZDA so zadale nov udarec italijansko-ameriški mafiji z aretacijo Salvatoreja Greca, enega od najpomembnejših veznih členov v trgovini z mamili med Palermom in New Yor-kom. Salvatore Greco, soimenjak v Italiji bolj znanega Salvatoreja Greca z vzdevkom »il senatore«, je brat Leonarda Greca, domnevnega mafijskega kolovodje iz Bagherie. V New Yorku je bil Salvatore med glavnimi voditelji tako imenovane Pizze Conection, razvejene mreže razpečevanja mamil, ki je imela svoje dobavitelje in prečišče-valne obrate v Palermu.
Sodelovanje med italijanskimi in ameriškimi preiskovalci žanje torej prve uspehe. Predvsem Američani so prišli do zaskrbljujočega spoznanja, da se je mafija v ZDA vključila v neopo-
rečno produktivno dejavnost, ki ji služi predvsem za »izpiranje« umazanega denarja, dobičkov od preprodaje in razpečevanja mamil. Cosa nostra je tako postala prava transnacionalna družba organiziranega kriminala z razvejeno strukturo in pravimi »upravnimi sveti«, kjer do potankosti načrtujejo bodočo dejavnost.
Ob sedanjem uspehu pa ameriški preiskovalci navajajo, da to še ne pomeni začetek končnega obračuna in zmage. Mafija se je že tako globoko zarila v produktivno življenje, da bodo le s težavo izluščili zrno od plevela. Prav zato tako v ZDA kot v Italiji pozdravljajo novo sodelovanje med preiskovalci in sodstvom, saj upajo, da bodo s skupnimi močmi lažje kos mafijski transnacionalni družbi, (voc)
KD v ideološki ofenzivi
RIM — Naše predvolilno »potovanje« med strankami končujemo danes z »obiskom« pri Krščanski demokraciji, ki po volilni katastrofi iz leta 1983, ko je izgubila skoraj šest odstotkov glasov, stremi po veliki revanši in je svojo volilno kampanjo osredotočila na tone, ki močno spominjajo na leto 1948. KD skuša spet postati glavni protagonist italijanskega političnega sistema, njegova temeljna os, podobna soncu, okrog katerega krožijo planeti in sateliti. Pri tem načrtu Ciriaco De Mita močno spominja na pokojnega De Gasperija, le da so bili takrat časi zelo različni od sedanjih in da je takrat KD imela skoraj absolutno število glasov.
Stranka relativne večine se med volilno kampanjo zavzema za obnovitev petstrankarskega zavezništva, a pod pogoji, ki jih bo diktirala ona. Koalicija mora imeti »daljnoročne in strateške cilje«, predsednik vlade pa mora biti demokristjan, za vsako ceno ne socialist in v nobenem primeru pa ne »zasovraženi« Bettino Craxi. De Mita je mnenja, da so za razpust parlamenta in torej za predčasne volitve krivi v prvi osebi socialisti, ki so morebitnemu demokristjonskemu predsedniku nove vlade postavljali nesprejemljive pogoje, predvsem v zvezi z ljudskimi referendumi. KD napada socialiste, a jih istočasno poziva na povolilno zavezništvo, precej ostro pa kritizira tudi manjše laične sile, s katerimi je sodelovala 40 let in ki bodo morda v bodoče spet njeni zavezniki. Komunistom ne mežika in pravi, da je KPI idejno in politično alternativna sila KD, zato se bodo morali laiki in predvsem socialisti jasno odločiti: ali z nami ali s komunisti v starem stilu ali z nami ali proti nam.
Volilna kampanja De Mitove stranke v vseh smislih močno spominja na kampanjo iz leta 1948, predvsem v tonih, marsičem pa tudi v vsebini, čeprav so iz plakatov izginili komunisti, ki strašijo otroke in predstavljajo nevarnost za svobodo in za blagostanje. Poslanka Silvia Costa, ki skrbi za volilno kampanjo, je posvetila posebno
pozornost družini, mladim nosečnicam in razposajenim otrokom, ki zahtevajo od odraslih varno in gotovo življenje in jih zato pozivajo, da glasujejo za KD. Očitno za stranko, ki jim edina lahko zagotovi te pogoje v smislu zdravih tradicionalnih vrednost svobode, pluralizma in verjetno še kaj blizu.
Krščanski demokraciji je letos po tolikih letih spet močno priskočila na pomoč Cerkev, s težo in z velikim ugledom, ki ga uživa v italijanski stvarnosti. Najodločnejši poziv, naj ljudje glasujejo za KD je prišel iz vrst izvršnega odbora državne škofovske konference, temu je sledil apel priletnega genovskega kardinala Sirija, sredi tedna pa je čeprav v bolj umirjenih tonih o tem vprašanju spregovoril sam papež Janez Pavel 11. Po tolikih letih ima KD spet na svoji strani tudi pisano katoliško gibanje in njegove različne organizacije. Integralistično združenje »Comunione e liberazione« je pred nekaj tedni grozilo, da bo podprlo socialiste, nato pa se previdno umaknilo in sedaj vneto podpira KD, posebno pa svoje kandidate v tej stranki. De Milo podpirata tudi odprta »Katoliška akcija« in napredno združenje katoliških delavcev ACL1, katerega predsednik Domenico Rosati je med kandidati na demokristjanskih listah.
Stranka se navidez predstavlja vo-lilcem enotno in strnjena okrog tajnika De Mite, ki je med vladno krizo preživel več težkih trenutkov, a je nato vseeno dosegel zastavljeni cilj razpusta zbornic in predčasnih volitev, vmes pa se je izognil »nevarnim« referendumom o sodstvu ter o jedrski energiji, o kateri pa KD med volilno kampanjo nerada govori. V tako imenovanem »močvirju« stranke in na periferiji pa še obstajajo notranje struje, ki se sklicujejo na De Mito, a tudi na ostale strankine voditelje. Med temi ostaja še vedno najmočnejši »neumrljivi« Andreotti, ki vedno računa na Palačo Chigi in zakaj ne, tudi na Kvi-rinal.
SANDOR TENCE
Stopnjevanje ognjene stihije na Kitajskem
PEKING — Vsi napori, da bi vsaj zajezili orjaški gozdni požar, ki divja v severovzhodni Kitajski, so se izjalovili. Še več, v zadnjih urah, naj bi se položaj še poslabšal. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je namreč sporočila, da se je ognjena fronta sedaj obrnila proti jugu in grozi mestecu Mangui, kjer živi kakih 20 tisoč ljudi. Oblasti so že sprejele vse potrebno za evakuacijo prebivalstva. Vesti pa postajajo iz ure v uro bolj pomanjkljive. Ob očitnem neuspehu kitajskih naporov oblasti že uvajajo strogo cenzuro. Požar je torej že državna tajnost, saj postaja obračun iz ure v uro bolj dramatičen.
Do sedaj , je življenje izgubilo več kot 200 oseb, število ranjencev je nekajkrat večje, brezdomcev pa je kakih 50 tisoč. Ob pomanjkanju ustrezne mehanizacije ni enotam vojske, teritorialne obrambe in prostovoljcem (več kot 50 tisoč mož) uspelo s protipožarnimi posekami zajeziti ognjene stihije. Ognjena fronta, ki se že približuje sovjetsko-kitajski meji je široka 30 kilometrov. Na sovjetske ponudbe, da bi s svojimi protipožarnimi letali priskočili na pomoč, pa niso kitajske oblasti odgovorile. V Pekingu so bržkone upali, da bo prej ali slej dež sam poga-
sil sedanji požar. To se ni zgodilo, z izjemo kratkotrajnega sneženja, se suho in vetrovno vreme nadaljuje. Izjalovili so se tudi vsi poskusi, da bi umetno povzročili padavine. Iz zgodovinskih izkušenj navadno taki ogromni gozdni požari povzročajo prej ali slej obilne padavine. Če se to ni zgodilo, je lahko vsakomur na dlani, da tega ne bodo uspele niti kemikalije kitajskih strokovnjakov.
Kot rečeno se je sedaj ena fronta pomaknila proti jugu in poleg mesta Mangui že ogroža naravni park, kjer živijo redke živalske vrste. Oblasti so pozvale kmečko prebivalstvo, naj se pridruži protipožarnim enotam.
Medtem pa so kitajski klimatologi napovedali izredno deževno poletje, ki bi lahko povzročilo obsežne poplave širom po Kitajski. Strokovnjaki navajajo, da bo prišlo prvič po 24 letih do nevarnega prepletanja dveh naravnih pojavov. Šončna aktivnost se je povečala, peg je vedno več, letošnji El Nino (pacifični morski tok), ki pogojuje vreme v deželah ob Tihem oceanu, bo letos izrazitejši. Zadnje katastrofalne poprave so bile na Kitajskem leta 1963, ko so bile sončne pege celo manj izrazite od letošnjih, (voc)
Prva balkanska vojna razkosala Makedonce
LJUBLJANA — Ugledni makedonski zgodovinar dr. Ivan Katrdžiev je v ponedeljek zvečer, v okviru ciklusa pogovorov o aktualnih temah, ki jih pripravlja RK SZDL Slovenije, zbrani peščici političnih delavcev, profesorjev družboslovja in študentov zgodovine predaval o mukotrpni poti makedonskega naroda do lastne državnosti v okviru Jugoslavije. Dr. Katrdžiev, sam po rodu iz Pirinske Makedonije, kjer ni zaželjen gost bolgarskih oblasti, je napisal 20 knjig o makedonskem narodnostnem vprašanju.
V pogovoru, ki ga je vodil dr. Janko Pleterski, je dr. Katrdžiev jedrnato prikazal usodo makedonskega naroda od začetkov njegovega kulturno-naci-onalnega osveščanja do nasilne razdelitve makedonskega naroda v igri sosednjih balkanskih držav in njihove šovinistične propagande. V tej igri je bil makedonski narod izigran, razseljen in razdeljen med sosednje države.
Makedonci imajo danes v Jugoslaviji lastno nacionalno državnost, v Bolgariji, kjer jih živi okoli 220 tisoč,
makedonskega naroda sploh ne priznavajo: v Grčiji živi okoli 250 tisoč Makedoncev, ki tudi niso priznani kot narod, lahko pa se pogovarjajo v materinem jeziku, ocenjujejo, da tudi v Albaniji živi okoli 80 tisoč Makedoncev brez vsakršnih nacionalnih pravic.
Prav zaradi nasilnega razkosavanja, makedonskega naroda po prvi balkanski vojni so Makedonci občutljivo reagirali na predlog v zvezni komisiji za proslave, da bi obletnico 1. balkanske vojne obeležili s proslavo na zvezni jugoslovanski ravni. Obletnice, ki je pomenila njihovo nasilno razcepitev in začetek eksodusa makedonskega naroda, ta isti narod pač ne more sprejeti kot razlog za jugoslovansko vsedržavno proslavo. Ne nasprotuje pa temu, da te obletnice ne bi po svoje^ proslavili v sosednjih republikah, Črni Gori in Srbiji, ki so 1, balkansko vojno doživljali povsem drugače kot Makedonci. Zanje je s črnimi črkami zapisana v zgodovino in spomin makedonskega življa, tako tistega, ki živi v Jugoslaviji kot onega v emigraciji.
Današnja mladina je večkrat postavljena pred težke izbire, ki so lahko odločilne za njeno bodoče življenje.
V tem obdobju se mora odločiti za primerno univerzitetno smer, ki bo odgovarjala njenim pričakovanjem in sposobnostim, istočasno pa tudi bodočim potrebam zaposlovanja Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste namerava pri tem mladim pomagati in bo zato priredila posvet, ki bo nudil priložnost
za srečanje in razpravo o tej problematiki.
Posvet bo v Trstu 26. maja 1987 ob 16.30 v dvorani Saturnia na Pomorski postaji pomol, Bersaglieri 3.
Govor bo o možnih univerzitetnih usmeritvah in potrebah po delovni sili v 90. letih.
Ob koncu posveta bo razprava o vseh vprašanjih, ki jih bodo iznesli sami študenti.
Vsi sodelujoči bodo brezplačno dobili publikacijo »Izbira univerze«.
Poleg avtorja te publikacije, prof. Giovannija Sartorattija, bodo na posvetu sodelovali še: rektor Tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli, predsednik CRT odv. Aldo Terpin in direktor deželne agencije za zaposlovanje dr. Cesare Pironti.
Vabila lahko dvignete v agencijah
Tržaške hranilnice - CRT
Na seji deželne komisije
Odbornik Rinaldi poročal o finansiranju del po osimskih sporazumih
TRST — Deželni odbornik Dario Rinaldi je v prejšnjih dneh podal izčrpen obračun o uporabi finančnih sredstev, ki jih je dala na razpolago italijanska vlada za posege na obmejnih področjih Furlanije-Julijske krajine, in sicer v tržaški in goriški pokrajini, ki so povezani z izvajanjem osimskih sporazumov. Podal ga je na seji deželne komisije za komu-nitarne zadeve in zunanje odnose, ki ji predseduje komunistični svetovalec Paolo Padovan.
Kot je poročal odbornik Rinaldi, je osrednja vlada z raznimi ukrepi v obdobju 1978—1990 nakazala preko 1000 milijard lir za izgradnjo v tržaški in goriški pokrajini vrste infrastruktur in drugih del, da bi favorizirala gospodarski razvoj obmejnih področij in, širše gledano, za utrditev mednarodne vloge dežele Furlanije—Julijske krajine. Italijanska država — je dodal Rinaldi — je s temi visokimi finančnimi nakazili uresničila specifične obveze, ki jih predvidevajo osimski sporazumi glede cestnih povezav in drugih pomembnih posegov za gospodarski razvoj obmejnih področij (še posebno tržaške in goriške pokrajine), s
Se odprto vprašanje odbornika: PSI ali PSDI?
VIDEM — Včeraj so se v Vidmu sestali politični tajniki strank deželne šeststrankarske koalicije in razpravljali o vprašanju zamenjav v deželnem odboru po odstopu podpredsednika Renzullija (PSI). Niso pa še dosegli sporazuma, kdo naj bi vstopil v odbor: ali socialist ali pa socialdemokrat. Ponovno se bodo predstavniki večine sestali v četrtek, saj je predvideno, da bo moral deželni svet istega dne izvoliti novega odbornika. Tajniki pa so ob tej priložnosti potrdili veljavnost sedanje koalicije.
posebnim ozirom na prometne strukture in na strukture na mejnih prehodih za skupno 880 milijard lir; vse te strukture bodo s finančnimi sredstvi, ki so bila nakazana pred kratkim, dokončane v teku leta 1990.
Gre za velike cestne povezave v tržaški pokrajini, in sicer za sistem avtocestnih povezav med Sesljanom, tržaškim pristaniščem in obmejnimi prehodi (za skupno 570 milijard lir, od katerih 300 v pristojnosti dežele in 270 milijard v pristojnosti družbe ANAS), za tovorno postajališče na Fernetičih, ki že deluje (45 milijard lir), za obmejno postajo in tovorno postajališče v Vrtojbi (110 milijard lir) ter za ureditev drugih mejnih prehodov (Bazovica itd. — 16 milijard lir). Poleg tega je bilo zagotovljeno in še integrirano finansiranje za izgradnjo raznih odsekov goriške obvoznice (15 milijard lir), za izboljšanje državnih cest štev. 55 med Gorico in Tržičem in štev. 409 med Kr-minom in mejo (28 milijard lir), za dopolnitev avtocestne povezave med Vilešem in Gorico (25 milijard lir) ter za druge posege.
Zaradi tega je toplo zaželeno — je podčrtal odbornik Rinaldi — da bi tudi jugoslovanska stran v razumljivo doglednem času začela graditi avtocestni povezavi Razdrto—Fernetiči in Razdrto—Gorica, ki sta predvideni po osimskih sporazumih in da bi premostila preostale dvome glede izgradnje, na italijanskem ozemlju, posebnega bazena Soče, za katerega je bil načrt že izdelan in dela tudi finansirana (42 milijard lir).
Ob tej priložnosti je odbornik Rinaldi tudi poudaril, kako je osrednja vlada tudi tokrat pokazala veliko zaupanja v Furlanijo—Julijsko krajino, s tem da ji je poverila izgradnjo pomembnega dela vseh teh struktur.
Odbornikovemu poročilu je sledila razprava, v katero so posegli svetovalci Pagura in Vicini (KD), Millo in Iskra (KPI), Giuricin (II melone), Fragiacomo (PRI), Gambassini (LpT) in predsednik Padovan (KPI), ki so se dotaknili številnih vprašanj. V tem okviru je bila tudi potrjena potreba po večji angažiranosti za zaščito italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji.
Med letošnjimi dobitniki novinarske Tomšičeve nagrade (izročili so jih v četrtek v Ljubljani) je tudi VITKO KOGOJ, novinar Primorskih novic, ki občasno sodeluje tudi z našim dnevnikom. Na sliki ga vidimo, ko prejema nagrado iz rok predsednika RK SZDL Jožeta Smoleta.
Jutri pri Orehkovem Borisova
Pri Moskvi odprtje tovarne čevljev ki jo je zgradila družba Cogolo
VIDEM - Jutri, v ponedeljek, 25. maja, bodo v neposredni bližini Moskve, v Orehkovem Borisovu, svečano odprli prvo tovarno čevljev, ki jo je furlanski industrijec Cogolo zgradil v Sovjetski zvezi. Na jutrišni svečanosti bodo prisotni ugledni sovjetski ter italijanski gospodarstveniki ter politiki. Iz Ronk odpelje danes zjutraj posebno letalo Aerollota, ki bo tja popeljalo najvidnejše furlanske gospodarstvenike ter tudi številne politike.
Kot je znano, so furlanski industrijci v zadnjih nekaj letih sklenili vrsto pogodb z odgovornimi v sovjetskem gospodarstvu. Tvrdka Cogolo, ki ima v Furlaniji nekaj tovarn za predelavo
usnja in zelo razvito inovativno tehnologijo na tem področju, je pred leti s sovjetsko družbo Sojuzvneshstrojim-port iz Moskve podpisala pogodbo, da zgradi tri tovarne za izdelavo čevljev, in da jih kompletno opremljene izroči sovjetskemu dobavitelju. Kasneje je družba Cogolo podpisala še eno tako pogodbo za še tri take tovarne. Prvo od šestih bodo sovjetskim dobaviteljem izročili jutri.
Družba Cogolo je zatem dobila podobna naročila za gradnjo kompletno opremljenih tovarn na Kitajskem.
Furlani so tovarno zgradili in opremili v rekordnem času. Pogodbo so
V nedeljo v Komnu
Srečanje pevskih zborov upokojencev
KOMEN — Sežanska zveza društev upokojencev prireja v soboto, 30. maja, ob 15. uri v dvorani zadružnega doma v Komnu že 11. regionalno srečanje pevskih zborov upokojencev primorske regije.
Pokrovitelji regionalnega koncerta so sežanska OK SZDL in občinski sindikalni svet Sežana ter delovna organizacija Aluminij. V Komnu se bo predstavilo preko 230 pevcev, združenih v devet pevskih zborov. Sodelovalo bo četvero moških pevskih zborov društev upokojencev iz Divače, Izole, Postojne in Sežane, ženski pevski zbori iz Idrije, Izole in Postojne ter mešana pevska zbora iz Ilirske Bistrice in Kopra. Po končanem srečanju prireja domače društvo tudi srečanje, na katerem bo za jedačo in pijačo poskrbljeno.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
bili namreč podpisali v januarjau 1985, z gradnjo so pričeli v aprilu 1985. Pri delu so sodelovala še druga italijanska podjetja, v glavnem iz Furlanije.
Drugi dve tovarni iz prve pogodbe bodo izročili letos v juniju. Za vse te tri prve tovarne je bila podpisana pogodba v skupni vrednosti 155 milijard lir. V vsaki tovarni bodo lahko izdelali letno 2 milijona parov čevljev.
Tudi druga furlanska podjetja imajo precej naročil v Sovjetski zvezi. Tam dela sedaj nekaj sto furlanskih tehnikov in delavcev. Zaradi teh potreb je tudi veliko letalskih čarterskih poletov med letališčem v Ronkah in letališči v Sovjetski zvezi, še zlasti s tistima v Moskvi ter Kijevu. Po potrebi so taki poleti tudi nekajkraj tedensko. Nekateri menijo, da bi bilo lahko možno zaradi tega odpreti redno letalsko progo med Ronkami in Moskvo.
Iz istih potreb je bila uvedena tudi dokaj redna pomorska linija med Trstom in Odeso. V obe smeri sovjetske ladje prepeljejo kontejnerje s stroji, namenjenimi za opremo teh novih sovjetskih tovarn, ter v obratni smeri z blagom, ki ga Sovjeti izvažajo tudi po furlanskih podjetnikih.
Jutrišnja slavnost odprtja prve popolno opremljene tovarne v Sovjetski zvezi bo za Furlane, za družbo Cogolo še posebej, pomemben delovni praznik, ki bo v svetu še bolj uveljavil ugled, ki ga uživajo Furlani.
MARKO WALTRITSCH
V Palaverdeju srečanje mladih za združeni svet
PALAVERDE Danes bo v kraju Palaverde pri Trevisu srečanje z naslovom Genfest 87, ki ga prireja Gibanje mladih za združeni svet. Računajo, da se bo prireditve udeležilo okrog 3500 mladih iz dežele Veneto, iz Gornjega Poadižja in dežele Furlanije-Julijske krajine, predstavnikov nemške, ladinske in slovenske manjšine.
Glavna tema srečanja bo mir in iskanje novih iniciativ, ki naj bi v svetu okrepile napore vseh tistih, ki se borijo za mir, medsebojno sporazumevanje med velesilami ter predvsem za ustvarjanje prijateljstva in mirnega sožitja med mladimi. Prav tako bo tema srečanja pomoč, ki naj jo Gibanje mladih za združeni svet nudi raznim pobudam za odpravljanje velikih naravnih katastrof v svetu in za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Poudarek bo tudi na mirnem sožitju med mladimi različnih narodnosti predvsem na narodnostno mešanih območjih. Govor bo tudi o potrebi obrambe narave in naravnega okolja, o spoštovanju, ki ga mora imeti človek do okolja, v katerem živi.
Gibanje mladih za združeni svet je že močno razširjeno v svetu ter je s svojo dejavnostjo prisotno kar v 155 državah. V njem so zastopani mladi različnih ras, kultur, veroizpovedi in socialnih struktur. Glavni namen Gibanja je ustvarjati novi, združeni svet, v katerem bi se lahko vsi narodi svobodno razvijali in živeli v miru.
Tudi tokratno srečanje v Palaverdeju bo tako potekalo pod geslom »Ustvarjajmo združeni svet - korak za korakom, in pot bo zglajena«.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
RAZPIS NATEČAJA
Z objavo spodaj navedenega odloka predsednika deželnega odbora v uradnem deželnem listu št. 62 z dne 22. maja 1987 je deželna uprava razpisala naslednji natečaj:
ODPO št. 6/Pers, z dne 9. januarja 1987
Javni natečaj z izpiti za 5 mest svetovalca na poskušnji s poklicnim profilom gozdnega svetovalca-inšpektorja v sklopu osebja Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine.
Za sodelovanje na natečaju je zahtevana diploma iz agronomije ali gozdarstva ali naravoslovja ali inženirstva ali geologije ter enakovredne diplome, ki ustrezajo zakonskim normativom.
Prošnje morajo biti napisane samo na predpisanih kolkovanih obrazcih, ki jih lahko kandidati dvignejo od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro na naslednjih deželnih uradih, kjer je tudi razobešen natečaj:
Trst: Splošno tajništvo predsedstva odbora - Ul. Carducci 6 (pritličje, urad za informacije)
Videm: Deželna uprava za javne ustanove - Ul. Savorgnana 11
Gorica: Pokrajinski urad za javne ustanove - Ul. Montesanto 17
Pordenon: Pokrajinski urad za javne ustanove - Ul. Cavallotti 12
Tolmeč: Krajevno gozdno nadzorništvo - Ul. S. Giovanni Bosco
Če kandidati ne morejo ali težko dvignejo predpisane obrazce v teh uradih, lahko prošnjo napišejo na kolkovani fotokopiji obrazca, ki je priložena razpisu in bo na vpogled v navedenih uradih pa tudi na vseh deželnih gozdnih postajah vsak dan od ponedeljka do petka, od 17.00 do 17.30.
Prošnje morajo biti vložene v Splošno tajništvo predsedstva deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, Ul. Carducci 6, Trst, najkasneje do 19. ure 22. junija 1987.
Uradni deželni list lahko kupite:
v Trstu v knjigarni »I. Svevo« na Korzu Italija 9/1 (Prehod Rossoni);
V Vidmu v knjigarni »Benedetti«, Ul. Mercatovecchio 13; v Pordenonu v knjigarni »Minerva« na Trgu XX. septembra; v Gorici v papirnici in knjigarni »Antonini«, Ul. Mazzini 16.
59.
Tragedija
neke
manjšine
FUL VIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
CorYR10HT ZTT
Nekaj dni zatem je bil ženin god. Nanj se je spomnil šele popoldne. Priklical si je v spomin pesmico, ki jo je bil na hitro zložil za podobno priložnost v času njune uradne zaroke. Pobrskal je po mapi, jo našel in prepisal na enak papir in z istim peresom, kot ga je bil uporabil za sestro iz Ljubljane. Šaljivo pesmico je spesnil v tržaškem slovenskem dialektu, edinem jeziku, ki ga je Tomažičeva obvladala do take mere, da si ga je znala podrediti svoji domišljiji in trenutnim muham. Skušal se je prilagoditi položaju, tako ko takrat v marcu 1940 in v vezani besedi napisal, da je »napravil šporko figuro'«,1 ker je pozabil na praznični dan. Odkupil se ji bo namreč z nenavadno »kancon«:2 D'n's je lepi dan / Dani ljubi mene. / 'Dur je kolčkaj z njo poznan / vje d' ni 'neboljše žene / Ima nuohce lepe / krilce kratko, lep nasmeh, / kuha župcu, kavu, repe / nju ne ljubit bi b’lo greh. / An zatu ji rečem vdano: / »Ljuba žena, živ'te Bog / d' še dugo bi b'la z mano / d' b't' buožal sredi nog«.
Kako je to vzela Dani? Je ta šaljivi ton zadel na njene
bolj vedre strune? Morda v teh hudih časih ni bila ravno najboljša pot do sprave. Okoli njiju je izginilo že veliko prijateljev, po ulicah si naletel na zanko nemških patrulj, sirene so naznanjale alarm in tedaj je bilo treba steči skupaj s tolikimi reveži — med katerimi je bilo bolj malo parov — v protiletalska zaklonišča. In kakšna sreča, da so sploh bila, odkar so se od začetka leta vrstili letalski napadi; ravno zato ju je vse nagibalo k temu, da sta se čimbolj stisnila drug k drugemu, tako kot so kazala njuna pisma, jasno in brez pridržka.
V teh zaostrenih časih, ko bi moral biti previden kot še nikoli poprej, Stanko ni znal brzdati svojega jezika. Krivična obsodba in dolgotrajna kazen, podkrepljena še z osebnim zazočaranjem, sta ga napravila kljubovalnega in polnega očitkov, pri čemer ni prizanačal nobeni izmed strani, ki so se divje spopadle med sabo. Odločitev, da se pridruži partizanom, ki so že določili kraj in področje njegovega delovanja, je bila v njem tako trdna, da bi bil sposoben kot je dejal v enem svojih izbruhov iti tudi preko trupla svojega prijatelja duhovnika iz okolice Idrije, ki so ga ubili lastni ljudje, ker je bil osumljen, da sodeluje s sovražnikom. Ta njegova odločitev je morala priti na uho tudi protikomunističnim formacijam, ki so ga, z ozirom na njegovo delovanje v preteklosti imeli za pripadnika svojega kroga in si prejkone lastili pravico, da z njim razpolagajo.
Tako je na večer 2. marca v stanovanju u Ulici Rossetti spet potrkal Jazbec s Krasa, ki se je ponujal in morda tudi trudil, da izposluje Stankovo izpustitev iz zapora. Moža, ki sta ostala sama v jedilnici, sta prav kmalu začela dvigovati
glasova, in ko je že kazalo, da se bo njuno prerekanje sprevrglo v prepir, je posegla vmes žena. Takoj zatem ju je obiskovalec zapustil, še prej pa jima predočil, kakšna usoda čaka njega, a »še posebej«, je dodal, kaj da čaka njo. Stanko mu je po domače vrgel čez hrbet, češ preden bo padel on sam, bo že poskrbel, da obleži poprej še kdo drugi, in zaloputnil vrata za njim.
Cita je slišala samo zadnje besede, stopila je na vrata salončka in zagledala prijatelja, bleda in zgrožena: Stanka, ki je stal in se skušal obvladati in Dani, ki se je obnemogla sesedla na stol.
Stanko Vuk je bil v očeh mnogih še naprej moralni vodja tržaških katoličanov. Leta v zaporu so še povečala njegov ugled in patriotske zasluge bodisi s strani privržencev Osvobodilne fronte ali njenih nasprotnikov, tistih, ki so si šteli v zaslugo, da so kot nemški zavezniki uspeli Stanka in še nekatere sonarodnjake potegniti iz zaporov v Fossa-nu. Če vzamemo, da bi moral biti prehod k tem zadnjim zaželen, če že ne nujen ali vsaj ne izsiljen, potem je seveda njegovo sporočilo, da se pridruži partizanskim vrstam moralo izvati razburjenje med neopredeljenimi katoličani in zagotovo bi ga hoteli onemogočiti.
1)	ga je polomil
2)	pesmica
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Protisloven odnos deželne uprave do goratih območij
Načrti za gore, denar pa za nižino
Omenili smo že, da bi morali deželni posegi stremeti v glavnem za razvoj goratega področja (po ocenah ISATAT). Podčrtamo, da deželni zakonodajalec ne namerava spremeniti obstoječega obsega in mej gorskih skupnosti, ampak sodi, da je treba osredotočiti izredne posege na gorata področja posameznih GS. To pomeni, da bi se skušalo uravnovesiti razvoj v okviru obstoječih GS. Posegi bi morali vplivati na razvoj part-time kmetijstva in ustanavljanja mikro produktivnih aktivnosti.
PODPORE KMETIJSTVU
Pri predvidenih posegih moramo upoštevati obstoječe težave v okviru EGS in tudi drugih dežel, kjer kmetijska proizvodnja presega potrebe dežele same. Poleg tega je znano, da se viški kmetijske proizvodnje ne morejo več prodati po primernih cenah. V gorskem področju so proizvodne cene sorazmerno višje kakor v dolini, kar še otežkoča možnosti prodaje pridelkov. Kmetijsko podjetje mora postati aktivno in zaradi tega bi morali pospeševati kmetijstvo, namenjeno domači uporabi ali za izmenjavo pridelkov med sosedi. Na tak način bi zavrli izseljevanje prebivalstva. Priznati bi morali obdelovalcem razliko proizvodnih stroškov, da bi izenačili njihov dohodek s kmetovalci iz nižinskih predelov. Prispevki bi bili predvideni tudi za pridelke, namenjene za domačo porabo ali krajevno izmenjavo. Strokovnjaki bi morali usmerjati proizvodnjo na
tipične krajevne pridelke visoke kakovosti in oceniti koliko naj bi znašala dodatna sredstva.
Druge prispevke naj bi namenili za ureditev kmetijskih stavb in za nabavo novih strojev in naprav. Strokovnjaki bi morali oceniti investicijske predloge, da ne bi prišlo do prevelikih posegov. Sredstva bi morali prvenstveno usmeriti na področja, kjer je najakutnejši pojav izseljevanja.
In končno bi morali predvidevati olajšane kredite, ki bi služili za nakup ali izboljšavo zemljišč. Na tak način bi izboljšali področja in bi omogočili dedičem odkup zemljišč od drugih upravičencev, kar bi preprečilo še večjo razdrobljenost kmetijskih zemljišč.
Finančni posegi ne bi dosegli svojih ciljev, če ne bi pomislili tudi na strokovno pomoč, ki bi jo morali nuditi kmetovalcem za preureditev načina obdelovanja. Strokovni pomočniki bi morali skupaj s kmetovalci ugotoviti najdonosnejše kulture in pospeševati sodelovanje med kmetovalci. Prispevki bi morali biti dodeljeni tudi za zmanjšanje stroškov najema ali uporabe tujih kmetijskih strojev in nepremičnin. Deželni načrt predvideva še novo obliko zakupa zemlje. O pravem zakupu danes ne moremo več govoriti, saj obstoječa civilna zakonodaja ščiti v pretežno najemnika. Zaradi tega bi uvedli specifično pogodbo, ki bi dala pravico do »obdelovanja zemlje«. Zemlja bi bila popolnoma in izključno narazpolago lastniku, najemnik bi imel le pravico obdelovanja
zemljišča, brez pravice do odškodnine za investicije ali melioracije; predvideli bi lahko tudi začasno izmenjavo zemljišč, da bi poenostavili proizvodnjo. To je čisto novv poseg za naše razmere, ki se je baje že dobro uveljavil na Japonskem.
PODPORE PROIZVODNIM DEJAVNOSTIM
Proizvodne in terciarne dejavnosti morajo postati glavni vir dohodkov družin goratega področja. Zaradi tega bi morali skrbeti zaarazvoj že obstoječih dejavnosti in pospešiti nove, ki bi jih morali razviti v odročnih predelih, kar bi ponovno vezalo domače prebivalstvo in morda pospešilo naseljevanje. Pogoj je tudi, da se izboljšajo življenski pogoji prebivalstva in zaradi tega bi morali zgraditi socialne strukture in izboljšati cestne povezave. Za take vrste posegov obstoja določena deželna zakonodaja (30/84 in 48/86) a vendar bi morali zakonodajalci predvideti v bodočih proračunskih letih še dodatna sredstva izrecno za ogrožena področja.
Deželnim podjetjem, ki bi na goratem področju odprla svoje podružnice bi morali priznati posebne prispevke za kapitalne investicije, dodatne prispevke za leasing pogodbe za stroje, naprave in prevozna sredstva. Podjetjem, ki bi imela svoj glavni sedež na tem področju, bi neka deželna ustanova (ESA ali Deželno središče za majhna in srednja podjetja) morala nuditi praktično brezplačno pomoč pri izdelavi proizvodnih načrtov, marketingu in pri organizaciji podjetja.
To so nove storitve, o katerih je že dalj časa govor, a ki niso še zaživele.
Predpogoj, da bi uresničili te pobude je, da se predvsem uredijo stranske ceste in da se posodobi mreža krajevnih javnih prevoznih služb. Tega bremena si ne morejo prevzeti občinske uprave, ki že danes ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za kritje rednih upravnih stroškov.
To so v grobem zaključki deželnega načrta o socialno-gospodarskem razvoju dežele. Vprašljivo je, kdaj bo predlog izoblikovan v zakonski obliki in kakšen zakon bo izglasovala deželna skupščina in vlada odobrila. Ze mnogokrat so bili izglasovani zakoni sad kompromisov med željami in interesi te ali one skupnosti in niso upoštevali gospodarsko ogroženih predelov dežele.
Zaradi tega čudi, da je bil prav te dni odobren v deželni skupščini zakonski predlog št. 369-A, ki dopolnjuje DZ 30/84. Novi deželni posegi, za katere so predvidena znatna finančna sredstva, so v glavnem usmerjeni v pospeševanje proizvodnih dejavnosti v furlanski nižini in za izdelavo načrtov za podpore jeklarski in lesno-obdelovalni dejavnosti. Ravno tako bodo deležni novih prispevkov izdelovalci nožev in sličnih izdelkov. Ponovno so gorati predeli dežele, kjer je bila s strani deželnih načrtovalcev ugotovljena gospodarska zaostalost, zanemarjeni.
ODO KALAN
Gospodarsko pismo iz Slovenije
O samostojnosti gospodarstva
Jugoslovanska vlada se z gospodarskimi težavami ukvarja na dveh ravneh, ki ju ekonomisti poimenujejo mikroekonomska in makroekonomska. Mi prvo označujemo često kar s tekočo gospodarsko politiko, drugo pa s spremembami v gospodarskem sistemu. Po letu dni, kolikor časa že deluje Mikuličeva vlada, je treba ugotoviti predvsem, da ima vlada pri vodenju tekoče politike nesrečno roko in da ji ni uspelo doseči skorajda ničesar v boju proti inflaciji. Inflacija je zdaj celo večja, kot je bila pred letom dni, čeprav naj bi jo zadrževal kup administrativnih ukrepov. Na ta račun dobiva vlada dan za dnem precejšnje doze kritik, toda, kot je zapisal znan zagrebški gospodarski komentator, sreča je, da ima Mikulič dobre živce.
Nekoliko manj spektakularno pa javnost sprejema drugo področje delovanja zvezne vlade: vlada namreč neprestano pošilja v zvezno skupščino nove in nove predloge za spremembo jugoslovanskega gospodarskega sistema. Zanesljivo je, da je prepričana, da v takšnih sistemskih okvirih, v kakršnih mora zdaj delovati jugoslovansko gospodarstvo, ni možno iz gospodarske krize. Zato je, morda povsem naključno ali pa dokaj zvito, tik pred razpravljanjem o ideoloških problemih jugoslovanske družbe, s čemer se je pred dobrima dvema tednoma ukvarjal zvezni partijski plenum, ponudila teze za spremembo gospodarskega sistema. Teze so, kot je zastopiti iz jugoslovanskega časopisja, delovale nekoliko šokantno: za sodobne poglede na gospodarstvo so teze premalo radikalne, za konzerva-
tivne pa pomenijo že približevanje kapitalizmu.
Tako zelo različni pogledi na gospodarstvo seveda otežujejo vsakršno prizadevanje za spremembo sistemskih okvirov. Zato so bili ti sistemski okviri tudi na prej omenjenem partijskem plenumu pomembna stična točka, na katero so letele ideološke puščice iz najrazličnejših' koncev. Kljub obstreljevanju pa vendarle lahko ugotovimo, da je partija na nek način pristala na tiste spremembe, ki jih je ponudila Mikuličeva vlada. Toda to še ne pomeni, da bodo take teze tudi sprejete, čeprav je res, da je vlada vendarle dobila javnost na svojo stran. Kako tudi ne! Javnost namreč zahteva in pričakuje spremembe, saj postaja dolgotrajna gospodarska kriza močno nevšečna in je v njej na primer treba iskati glavni vzrok tudi za nedavne večje stavke. Z/S se tega zaveda in skuša ukrepati še prej, preden bo prišlo do sprememb ustave (čeprav bi moralo biti preoblikovanje začasno), kajti spreminjanje ustave bo strašansko dolg proces, na katerega gospodarstvo in vlada ne moreta čakati. Hkrati pa je treba proti ideološkim dogmatikom izkoristiti tudi čedalje hujše negodovanje gospodarstva in njegovih predstavnikov, do katerega prihaja prav zaradi pretogih sistemskih gospodarskih predpisov.
Mikuličeva vlada sicer v tezah za spremembo gospodarskega sistema ne ponuja ničesar takega, o čemer v državi še ne bi razpravljali in česar posamezne skupine ekonomistov in tudi posamezne skupine politikov še ne bi predlagale. Zvezna vlada skuša podjetjem zagotoviti predvsem več samostojnosti. O tej samostojnosti, ki da je nujna, so na partijskih plenumih že večkrat govorili in jo zahtevali, toda tisti, ki v tem vidijo nevarnost za svoj obstoj (najrazličnejša birokratska nadvstavba), idejo že nekaj let odlično in sproti spodnašajo. Zdaj se zdi, da jim to zdaj ne bo več uspevalo, toda kdor si predstavlja, da bodo podjetja res takoj dobila popolno samostojnost, se bo zmotil. Proces se je namreč komaj začel. Vendar pa, kakor hitro se je ta proces začel, toliko glob-je je treba v spremembe gospodarskega sistema. Večja samostojnost podjetij zahteva tudi večjo samostojnost bank. Večja samostojnost enih in drugih ni možna brez odločanja proizvajalcev o razporejanju svojega dohodka. Čeprav ne želi, se mora država zato čedalje bolj odmikati od razporejanja akumulacije. Ta proces povzroča, da kar naenkrat padejo v nemilost najrazličnejše institucije tega gospodarskega sistema. Kar naenkrat se zaradi tega na primer pojavi vprašanje ali Jugoslavija sploh potrebuje tako
institucijo, kot je jugoslovanski sklad za pospeševanje gospodarskega razvoja manj razvitih predelov države in takoj pridejo na dan že prej narejene analize o nesmotrnosti takega sklada, ki ni upravičil svoje vloge, in ki je naredil celo precej gospodarske in tudi politične škode. In že je nastopil trenutek, da v zveznem parlamentu odkrito govorijo o ukinitvi sklada in zagovarjajo neposredno povezovanje razvitih in nerazvitih gospodarstev. In kar naenkrat se pokaže, da gospodarsko nerazviti predeli, ki so sicer dosledno proti ukinitvi sklada za nerazvite, nimajo pravih argumentov za nasprotovanje.
Počasi, ampak resnično počasi gre gospodarstvo v pravo smer. Šokirani pa so tako tisti, ki vidijo, kako počasno je gibanje, kot tisti, ki vidijo, kakšna je smer. Ker med ednimi in drugimi kompromis ni mogoče, prihaja do neprestanih konfrontacij.
Samostojnost pa seveda odpira še vrsto drugih tem, ki so bile doslej povsem v senci. Pred leti neznansko sporna odločitev, da je vendarle treba privabiti tuj kapital v domače gospodarstvo, je zdaj razumljena dokaj liberalno in tudi gospodarstveniki so celo povabljeni, da se v naši državi seznanijo z razmerami in možnostmi za naložbe (o čemer smo pisali v prejšnjem gospodarskem pismu). Zdaj je
treba celo gospodarski sistem obrniti tako, da bo omogočil solastniški način naložb (doslej je možen samo pogodbeni) in tudi varen prenos dobička iz države. Da, zdaj pri razpravah o preoblikovanju gospodarskega sistema uporabljajo tudi že izraz dobiček.
Podobno kot tuji kapital je zdaj obravnavan tudi domači zasebni kapital, ki ga je bilo v bankah ob koncu lanskega leta za 6720 milijard dinarjev (v tujini pa vsaj za 10 milijard dolarjev) in za katerega zdaj predlagajo, da bi ga nujno morali uporabiti v proizvodne namene. Zasebniki bi torej lahko nalagali v podjetja, postali neke vrste delničarji (ne še pravi, ampak kot rečeno - na poseben način), ki jim bo zagotovljena realna vrednost vloženega kapitala, in če bo podjetje uspešno, bo vlagatelj dobival nadomestilo od te uspešnosti.
Vse to pa zahteva še marsikatero drugo spremembo. Temeljito je treba spremeniti davčni sistem (od fiskalnega k ekonomsko spodbujevalnemu), korenite morajo biti spremembe v denarni in posojilni politiki/povsem nov je obračunski sistem, stečajni zakon bo začel veljati kmalu...
Država se je kar naenkrat znašla na pragu najrazličnejših sprememb. Dokaj močno sta se udarila gospodarsko napredno in gospodarsko nazadnjaško. Prišlo je do tistega, kar je bilo pričakovati in želeti. Čeprav se je nov proces že začel, ni nič znanega, kaj bo res prinesel. Ostaja pa vendarle nekoliko trpek priokus: samo vodstvo je zmoglo začeti ta proces šele, ko so udarci gospodarske krize postali hudo boleči.
JOŽE PETROVČIČ
	/;/			ram	nat	n	lil	lili	sv	etuje	|
										
Zavarovanje polkmetov proti nezgodam na delu
Vprašanje: »Po očetu sem podedoval manjše posestvo na Krasu in ga z ženo tudi skrbno obdelu^ jeva. Predlanskim sem kot lastnik
zemljišč vpisal na__lastno ime
kmečko podjetje v SCAU, prispevki pa tečejo le za ženo, ker sem jaz zaposlen, v gradbenem sektorju. V popoldanskih urah in prazničnih dneh pa seveda opravljam tudi jaz težja dela na polju in v vinogradu. Pokojninsko seveda nisem zavarovan, ker pa je podjetje vpisano na moje ime, me zanima, če imam kako pravico v primeru nezgode na polju.?«
M.D
Odgovor: Z vašim dopisom odpirate vprašanje, ki je vredno premisleka in širše obravnave. V bistvu gre za tiste osebe, ki niso redno zavarovane pri zavodu za poenotene kmečke prispevke SCAU, vendar kolikor toliko redno opravljajo sicer omejeno kmečko dejavnost. Ker nesreča ne počiva in lahko prizadene vsakogar, so seveda izpostavljeni nezgodam tudi nepoklicni obdelovalci, imenujmo jih polkmetje, ki so sicer odvisni delavci, upokojenci, ali pa študentje. V prizadevanjih, da bi zaščitil tudi to kategorijo neposrednih obdelovalcev, ki je v naših krajih dokaj razširjena, je
od 1.1.1982 dalje zakonodajalec dal možnost žavarovanja le proti nezgodam pri kmečkem delu. Družinski člani, ki le del svojega časa občasno posvečajo kmetijski dejavnosti (odvisni ali samostojni delavci, upokojenci ali študentje) se lahko vpišejo v SCAU, le za zavarovanje proti nezgodam. V primeru poškodbe pri kmečkem delu pa je treba nezgodo takoj javiti zdravniku, najbližjemu policijskemu komisariatu in zavarovalnemu zavodu INAIL, ki je pristojen za izplačevanje dnevne odškodnine za obdobje začasne nesposobnosti za delo. Če pa so posledice hujše in je trajna nesposobnost ocenjena vsaj na 11 odstotkov, ponesrečencu pri-tiče tudi renta.
Z zgornjim opisom ste dejansko že dobili odgovor na zastavljeno vprašanje. Dejstvo, da je kmečko podjetje vpisano na vaše ime kot lastnika zemljišč, vam samo na sebi ne prinaša nikakršnih zavarovalnih pravic. Imate pa možnost, da se kot polkmet vpišete v SCAU le za zavarovanje proti nezgodam in tako pridobite pravico do socialnega varstva, v primeru, da utrpite poškodbo pri opravljanju kmečkega dela.
Ureja BORIS SIMONETA
Različna mnenja o zdravju podjetja Italija
RIM — Vse kaže, da si gospodarstveniki niso edini o zdravstvenem stanju italijanskega gospodarstva. Po alarmnih zvoncih, s katerimi so zazvonili najprej OECD in nato predsednik Confindustrie Lucchini, se je v političnih in gospodarskih krogih razvila polemika o zdravstvenem stanju »podjetja Italija«.
Zakladni minister Goria je glede stanja italijanskega gospodarstva optimist. Obračuni so dobri in perspektive tudi, zaradi tega bo italijanska proizvodnja naraščala prav toliko kot v drugih razvitih državah, je menil minister in opozoril na nevarnost pretiranega alarmizma. Prav tako po mnenju Gorie ne neraščata ne inflacija ne zadolženost države in tudi cena dela je pod nadzorstvom. Lira je dosegla neko tržno ravnovesje, čeprav - priznava minister - z nekoliko živahnim načinom.
Povsem drugačnega mnenja je republikanec La Malfa, ki trdi, da je položaj Italije težavnejši od položaja drugih držav, saj Italija ni sposobna, da bi podprla povpraševanje z ojevanjem davkov ali z večjimi izdatki državne blagajne. Volina kampanja je po mnenju La Malfe še zaostrila zadolženost države.
Nino Andreatta (KD) je prav tako zaskrbljen za usodo državnega gospodarstva in po njegovem mnenju bi morali omejiti podporo zasebni industriji, ker je prebrodila krizo, socialdemokrati pa so s svoje strani za še večje investicije.
'iutlOM,
najpopolnejši in najlepši poročni seznami
Koristna pobuda Odbora za šolstvo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi
Slovenska šola v novem tisočletju
Odkrita in pogumna — tako je pedagoški svetovalec prof. Silvo Fatur ocenil okroglo mizo o slovenski osnovni šoli v letu 2.000, ki jo je pretekli teden v Trstu in Gorici organiziral Odbor za šolstvo pri SKGZ. Fatur je k svoji oceni dodal še en pomenljiv stavek: »Morda o ključih vprašanjih slovenske šole razpravljamo že malce prepozno.«
Ugotovitev je točna. Doslej je bilo v naši skupnosti vse premalo govora o odprtih vprašanjih, o hibah našega šolstva. Prevladovala je vse preveč idealizirana podoba slovenskega šolskega sistema, verjetno tudi zato, da ne bi s poudarjanjem pomanjkljivosti delali naši šoli negativno reklamo, kar bi lahko vplivalo na vpise.
»Idealiziranje« šole ima tudi drugo olajševalno okoliščino. Koliko truda je bilo treba, da so postali naši šolniki enakopravni italijanskim? Koliko bojev je bilo treba izboriti, da smo dobili nam kolikor toliko ustrezajočo šolsko strukturo? Naše napore smo morali pred leti vložiti za dosego teh elementarnih pogojev za razvoj šolstva. Tudi zaradi tega smo bili morda do šole premalo samokritični.
Mnoga odprta vprašanja, ki so se že takrat pojavljala, smo spregledali, mnoga zamolčali. Tako so se kopičila.
Tak položaj ni mogel trajati v nedogled. »Eksplodiral« je sedaj, ko so strmi demografski padec in nevarnosti osnovnošolske reforme postavili naš šolski sistem pred življenjski vprašaj. Na okroglih mizah v Trstu in Gorici nista prišla do izraza le ta dva aspekta, temveč tudi kopica drugih, novih, prav tako kočljivih, pred katerimi poročevalci in razpravljale! niso zaprli oči.
Naj omenimo le najbolj pereča vprašanja. Demografski padec se bo po predvidevanjih nadaljeval, kar bo še vplivalo na vpise v prve razrede (kot kaže priložena hipoteza o vpisu v letu 2.000). Že sedaj sledi pouku v tako imenovanih enorazrednicah 30 odstotkov učencev na Tržaškem in
25 odstotkov učencev na Goriškem. Z nadaljnjim krčenjem, se bo to število še povečalo. V enorazrednicah naj ne bi uvajali novih učnih načrtov. Zastavlja se zato vprašanje o ohranjanju ali združevanju šol. Vsak tak primer bi morali obravnavati posamično, saj enotnih receptov, ki naj bi veljali za vse primere, ni, je bilo poudarjeno.
V zadnjih letih se je povečalo število učencev iz mešanih zakonov. Analiza inštituta SLORI izpred dveh let je pokazala, da je bila ena tretjina otrok v vrtcih iz mešanih zakonov. V mestnih predelih je ta odstotek dosegal polovico vseh otrok. Ti otroci že obiskujejo ali bodo obiskovali osnovno šolo. Prisotnost otrok iz mešanih zakonov postavlja učiteljem nove naloge. Veliko teh otrok se le v vrtcu ali šoli prvič sreča s slovenščino, za mnoge je šola edino okolje, v katerem sliši slovensko besedo. V takem položaju postaja vloga vzgojitelja prej, in učitelja nekaj let pozneje odločilnega pomena.
In že smo pri pripravi učiteljev. Na srečanju v Trstu je bilo mnogo govora o pomanjkljivi pripravi učiteljskega kadra. Ne vsega, a precejšnjega dela. Očitanje nepripravljenosti učiteljem, ki ne sledijo razvoju slovenskega jezika ali pedagogike, ni pomenilo blatenja slovenske šole, pač pa upravičen krik na pomoč matere, ki ji je kljub grenkim izkušnjam usoda slovenske šole pri srcu.
Le s kvaliteto bo mogoče prebroditi sedanje nič kaj rožnato stanje, so si bili enotnega mnenja domala vsi razpravljale! na okroglih mizah. Kvaliteta pa ne more biti le obveza in imperativ za učiteljski kader, pač pa tudi za druge komponente, ki bi morale živeti s šolo in ob šoli (kot je poudarila tržaška učiteljica). Kajti le s kvalitetnim šolskim kadrom in kvalitetnim obšolskim okoljem bo lahko slovenska šola postala konkurenčna in vabljiva, skratka takšna, kakršna bi morala biti.
Hipoteza o vpisu v prve razrede naših osnovnih šol do leta 2.000						
	TRŽAŠKA POKRAJINA					
Petletje	1973-78	1978-83	1983-88	1988-93	1993-98	1998-2003
Leta rojstva	1967-71	1972-76	1977-81	1982-86	1987-91	1992-1996
Poprečno št. rojstev v 5-letju	3338	2880	1802	1536	(1310)	(1136)
Poprečni odstotek vpisov v sl. šole	8,0	8,8	9,2	(10)	(10)	(10)
Poprečno št. vpisov						
v 1. r. sl. šol	226	255	165	(154)	(131)	(113)
GORIŠKA POKRAJINA						
Petletje	1973-78	1978-83	1983-88	1988-93	1993-98	1998-2003
Leta rojstva	1967-71	1972-76	1977-81	1982-86	1987-91	1992-1996
Poprečno št. rojstev v 5-letju	1980	1809	1157	856	(750)	(650)
Poprečni odstotek vpisov v sl. šole	5,5	6,1	6,2	(6,3)	(6,4)	(6,5)
Poprečno št. vpisov					(48)	
v 1. r. sl. šol	109	111	72	(55)		(42)
Številke v oklepaju predstavljajo navadne hipoteze, oziroma hipoteze na podlagi istočasnega izpolnjevanja dveh samostojnih hipotez (o rodnosti ter o deležu otrok, ki se vpišejo na slovenske osnovne šole).
Z razprave na okrogli mizi v Kulturnem domu v Gorici
Ob padanju kvantitete naj bo kvaliteta višja!
Okrogla miza o ključnih vprašanjih slovenske osnovne šole, ki jo je pripravil Odbor za šolstvo pri SKGZ v Trstu in Gorici, pomeni začetek širše in odkrite razprave , ki smo se ji doslej zaradi takšnih ali drugačnih razlogov raje izognili, in komora zajeti vse sloje naše skupnosti. Če hočemo najti izhod iz težavnega položaja, potem bo treba zares z vso odgovornostjo pretehtati različne aspekte in najbrž tudi vnesti drugačne odnose v vrednotenju.
Čeprav je bila okrogla miza v Trstu in Gorici o isti ali enaki problematiki, velja vendarle opozoriti na nekatere razlike. Najprej glede udeležbe in glede samega poteka. V Gorici je bila udeležba sorazmerno zelo visoka v primerjavi s Trstom, prevladovali so učitelji, bolj skromno so bili zastopani starši, oziroma predstavniki drugih dejavnikov. Razprava, zelo vroča v Trstu, je bila v Gorici skromnejša in predvsem zelo umirjena.
Pa so tudi na Goriškem ponekod take razmere, da človeku upravičeno zavre kri, ko skuša razumeti recimo, zakaj bodo samo štiri od devetih otrok, ki bodo letos zapustili slovenski otroški vrtec v Štandrežu, obiskovali slovensko osnovno šolo v tem kraju, nekdaj med najbolj močnimi, v prihodnje pa — saj drugih, boljših izgle-dov ni obsojeno na kombiniran pouk.
Absurdni so primeri absolventov naših srednjih šol, ki ne čutijo potrebe, da bi svojemu otroku zagotovili enake možnosti, kakor so jo sami imeli in doživljali.
Tudi med razpravo v Gorici so prišla na dan še druga kočljiva vprašanja, recimo o vključevanju vse večjega števila otrok iz mešanih zakonov, o tem, če je s pedagoškega vidika bolje združevati šole in se torej odločati za večje in ustreznejše opremljene šolske centre, ali pa iz splošnega narodnoobrambnega vidika vztrajati za vsako ceno pri ohranjevanju šol v vseh krajih. Mnenja so bila, prav glede tega, precej deljena, skupna pa je bila ugotovitev, da je bolj ali manj kvalitetna šola odvisna predvsem od učiteljskega kadra, oziroma od odnosa, ki ga učitelj (v veliki večini primerov učiteljica) zna ustvariti z otroci. In pri tem je treba nujno govoriti o kadrovski politiki in o vsem, kar se za tem pojmom skriva.
Na srečanju v Gorici je v razpravo poseglo ducat diskutantov, ki so se dotaknili zelo različnih vprašanj; .nekateri so iznesli zanimive izkušnje, ki jih sicer ne gre na slepo posnemati, vendar so lahko spodbuda v iskanju izhoda iz današnjega nelahkega položaja.
Iz razprave, ki prav gotovo ni bila zadnja, saj so take želje izrazili pravzaprav vsi, navajamo, v skrčeni obliki, osnovne misli:
Prof. Leopold Devetak: Še pred iskanjem rešitev, kako iz današnjega položaja, bi morali natančno analizirati razloge, ki so nedvomno zelo zapleteni.
Prof. Karel Černič (govoril je sicer kot upravitelj doberdobske občine): Do zdaj smo vsa ta vprašanja reševali po svoje, brez neke osnovne opredelit-
ve. Res je, da ni splošnega recepta, vsaka šola, vsak kraj je primer zase. Tako so ravnali tudi v Doberdobu in pri tem pridobili bogate izkušnje. Posebno pozornost bi morali posvečati otrokom iz mešanih zakonov, saj je prav naša šola eden od oblikovalcev sožitja dveh kultur.
Živa Gruden iz Čedada je posredovala zanimive izkušnje z ustanavljanjem in delovanjem zasebne slovenske osnovne šole v Benečiji.
Didaktična ravnateljica Nataša Paulin, ki je za okroglo mizo pripravila eno od uvodnih poročil, je opozorila na boleč primer osnovne šole v Štandrežu, kjer bodo v jeseni, kot kaže, morali uvesti kombiniran pouk.
Vijolica Košuta je v krajšem posegu skušala oporekati nekaterim uvod-
nim ocenam o posledicah predvidene (in v glavnih obrisih že izdelane) reforme osnovne šole.
Mirka Brajnik-Saksida, didaktična ravnateljica v Goriškem okrožju, je nanizala kar precej grenkih izkušenj o prepričevanju staršev in o tem, s kakšnimi "neverjetnimi" izgovori opravičujejo vpis otrok v italijansko šolo.
Zanimivo je bilo pričevanje Igorja Tute o tem, kako so v devinsko-nabre-žinski občini pred kakšnim letom skušali premakniti stvari na bolje. Kljub temu, da ni skupnega recepta, pa je treba upoštevati osnovno usmeritev: padanju kvantitete mora biti protiutež višja kvaliteta.
Izkušnje in dileme o osnovnih šolah na območju sovodenjske občine, je prikazal odbornik Vlado Klemše.
Zelo neposredno je izzvenel poseg Majde Makuc. »Občutimo precejšnjo razdaljo med učitelji in starši. Vsi pa bomo zadovoljni, če bo naša šola boljša«.
Zelo prepričljivo je bilo pričevanje zadnje diskutantke, Sonje Klanjšček, in sicer o delu z otroki iz mešanih zakonov. V to se splača vlagati, gre za dragoceno delo, čeprav dosežki zmeraj niso najboljši.
Toliko in zelo skrčeno o razpravi. Seznam vprašanj je res precej obširen, vendar še zdaleč ni izčrpan. Včasih je nerodno priti z besedo na dan, tudi zaradi ustaljene prakse. O šoli smo bili doslej vajeni bolj malo ■ odkrito razpravljati. Zdaj bo treba, (vk)
Iz posega didaktične ravnateljice Nataše Paulin
Dileme ohranjanja in združevanja šol
Didaktična ravnatejica Nataša Paulin je na okrogli mizi vzela za izhodišče svojega posega osnutek reforme italijanske osnovne šole. Besedilo je v nekaterih členih dokaj megleno. Tako je na primer zabeleženo maksimalno število otrok v razredu (25), ni pa pojasnjena najnižja meja za sestavo ene razredne skupnosti.
Za naše osnovne šole je vprašanje najmanjšega števila otrok za sestavo razreda vse bolj aktualno. Le šoli na Opčinah in v Ul. Brolo v Gorici se lahko ponašata s številčno močnimi razredi. Poprečno sedi v naših razredih 7 do 8 učencev.
Tak položaj nujno zastavlja vprašanje, kako naj se naše osnovno šolstvo razvija: z ohranjanjem sedanjih šol, pa čeprav s kombiniranim poukom, ali z združevanjem v šolske centre. Ravnateljica je bila mnenja, da bi morali naše šole po vaseh ohraniti; šole s kombiniranim poukom opravičujejo svoj obstoj že s tem, da so večkrat edine posredovalke kulturnega bogastva neke skupnosti, je pripomnila. Kvečjemu bi lahko prišlo združevanje v poštev v mestnih središčih, in to le tam, kjer se v razmeroma ozkem teritorialnem pasu kopiči več šol. Tako bi se izognili barantanju otrok.
Vprašanje ohranjanja oziroma združevanja šol bi morali vsekakor posebej pretehtati za vsak posamezni primer in zavzeti tako stališče, ki ne bo škodilo Nataša Paulin	nobenemu, najmanj pa prizadelo naše doraščajoče otroke.
Prvi razredi v letu 2.000
Pavel Stranj
Demografski aspekt, posledice upadanja števila rojstev in hipoteza o vpisu v prve razrede osnovnih šol let 2.000 so bile osrednje točke poročila Pavla Stranja. Demografski padec je pojav, ki je značilen za ves razviti svet. V Italiji ga beležimo od leta 1965 dalje, pri nas pa šele po letu 1975.
Perspektive v obeh pokrajinah niso. rožnate. Na Tržaškem lahko računamo, da bo število otrok rojenih v enem letu padlo iz lanskih^ 1.400 na približno 1.000 v letu 2.000. Če bo delež vpisa v slovensko šolo še vedno postopoma rasel, lahko realno pričakujemo, da se bo do leta 2.000 trdno ustalil rta ravni 10% celote (torej približno 100 do 120 prvošolčkov).
V goriški pokrajini se je v minulem petletju (1982-86) rodilo poprečno 865 otrok letno. Za generacijo, ki bo obiskovala osnovne šole leta 2.000 (to je za rojene v petletju 1992-96) lahko pričakujemo letno poprečje približno 650 otrok. Odstotek slovenskih prvošolcev je v zadnjih treh petletjih narasel iz 5,5% rojenih v vsej pokrajini do 6,2%. Leta 2.000 se bo ta odstotek predvidoma ‘ustalil na 6,5%, kar pomeni, da bi vpis v prve razrede znašal v povprečju 42 učencev.
»Nevarnosti« reforme za naše osnovne šole
m
Marko Paulin
»Nevarnosti« osnovnošolske reforme so bile v središču posega učitelja in sindikalista Marka Paulina. Osnutek reforme je z razpustom parlamenta sicer splaval po vodi, po vsej verjetnosti pa ga bodo politične sile v novi zakonodajni dobi spet predložile.
Stari osnutek je med drugim predvideval, da se bodo na šolah z manj kot 20 otroki »izvajali« novi učni načrti brez dodatnega učitelja in brez povečanja tedenskega urnika. To skratka pomeni, da na teh šolah v bistvu ne bo mogoče izvajati novih učnih načrtov. V letošnjem šolskem letu delujejo na Tržaškem tri enorazrednice z enim samim učiteljem (šola v Briščkih, šola Srebrnič v Gabrovcu, in šola na Pesku). Če bo osnutek reforme ostal nespremenjen, bodo ob izvajanje novih učnih načrtov še šole Bazoviški junaki, Kette, Grbec, Tomažič, Murn-Aleksandrov, šola v Mačkovljah in šola v Miljah. Na Tržaškem so začasno zaprte tri šole: šola v Štivanu, šola Štanta v Medji vasi in šola Vilhar v Cerovljah.
Paulin je opozoril tudi na nemajhno sindikalno vprašanje, ki izvira iz krčenja števila razredov: število delovnih mest na slovenskih osnovnih šolah. Letos je na Tržaškem v službi 145 učiteljev s stalnim mestom. Upoštevajoč demografski padec bo čez tri leta na razpolago le 108 do 112 mest.
Potreba po reorganizaciji strukture našega šolstva
Danilo Sedmak
Koordinator Slovenske socio-psiho-pedagoške službe Danilo Sedmak je v svojem posegu v Trstu načel vprašanje reorganizacije slovenskih šol. Naše šole so ostale take, kot so bile ob ustanovitvi. Položaj po vaseh in v mestu se je v tem času bistveno spremenil (manjše število otrok in razre-
dov, vse več otrok iz mešanih zakonov). Šole moramo zato prilagoditi tem spremembam. Po mnenju Sedmaka gre za spremembo šolske strukture v smeri koncentracije struktur, saj s 3 ali 4 otroki ne moremo več govoriti o šoli.
Šola je za vas pomemben identifikacijski dejavnik. Za zapuščeno šolsko poslopje bi morali zato predlagati določeno alternativno rešitev (družbeni, kulturni center). Po drugi strani bi se morale v novi strukturi identificirati vse vasi, iz katerih prihajajo otroci.
Nova struktura bi pomenila bolj funkcionalno uporabo, kar bi bilo v prid učiteljem in učencem posebno v izvenšolskih dejavnostih (šport, krožki, glasba). Obenem bi omogočila nove didaktično-metodične prijeme v korist učencev. Nadalje ne gre pozabiti, da bi večje število učencev na šoli pripomoglo tudi k večji stopnji samozavesti (tudi narodne zavesti), »močna« šola pa bi tudi stimulirala domače prebivalstvo k večjemu kulturnemu udejstvovanju.
Na petkovi seji prižgal zeleno luč za izvire Timave
Devinsko-nabrežinski občinski svet seznanjen o proračunskih usmeritvah
Kljub nejasnostim v navodilih iz Rima
Dolinski občinski svet vzel na znanje proračun za letos
Državna oblast vsiljuje krajevnim upravam točno določene roke za predložitev letnih proračunov, po drugi strani pa jim zaradi svojih zamud in napak ne omogoča dejanskega izvajanja te zakonske obveznosti, na splošno pa jim leto za letom nakazuje povsem nezadostna sredstva za kolikor toliko redno delovanje. Ta žalostna resnica je prišla spet jasno na dan na petkovi seji občinskega sveta v Dolini, ki je pač zgolj zaradi spoštovanja roka vzel na znanje osnutek proračuna in planskega poročila za leto 1987, ki pa sloni na zelo trhlih temeljih. Vlada je namreč dekret o krajevnih financah, ki določa smernice za sestavljanje proračunov, sprejela šele 2. maja, in torej ga parlament še niti ni potrdil, kar postavlja v dvom njegova določila.
Proračun, ki-izkazuje skoraj 17 milijard in pol dohodkov in prav toliko izdatkov, je zato na kratko obrazložil pristojni odbornik Sancin, ki je poudaril, da gre zgolj za grob osnutek, ki ga bo bržkone treba popraviti. Poudaril je, da je na osnovi vladnega dekreta Občina prisiljena občutno zvišati tarife za razne javne storitve, a kljub temu niso dohodki zadostni, da bi zajamčili redno delovanje in plačevanje osebja. Zaradi tega je tudi občinski svet sprejel, na predlog župana Švaba, soglasno resolucijo, ki zahteva od vlade in parlamenta, da se zagotovijo občinskim upravam vsaj potrebna sredstva, da bodo lahko kos večjim izdatkom za osebje ob izvajanju nove delovne pogodbe.
Finančne razmere dolinske občine so torej zelo zaskrbljujoče, zaradi česar ne bo dosti pomagalo niti 50-odstotno povišanje tarif za dobavo vode in za odvažanje smeti (za smetarsko službo pa bodo občani plačevali v primerjavi z lanskim letom le okrog 30 odstotkov več), ki je bilo predmet dveh posledičnih sklepov. Pri obeh se je opozicija vzdržala, ker sta svetovalca Mahnič
(Slovenska skupnost) in Drosina (KD) ugovarjala, da sicer upoštevata finančni položaj Občine, toda ne moreta odobriti določil vladnega dekreta, ki vsako leto vsiljuje nova bremena občanom, ne da bi dejansko reševal vprašanja proračunskega uravnovešenja.
Med važnejšimi sklepi, ki jih je dolinski občinski svet sprejel soglasno, je omeniti odobritev načrta in posojila 420 milijonov lir za razširitev občinskega sedeža (v petek so svetovalci prvič, zasedali v novi prizidani dvorani, uradno otvoritev novih prostorov pa so prenesli na jesen) ter dela za skupnih 610 milijonov lir za prilagoditev šolskih stavb, gledališča »Prešeren« in telovadnice pri Domju novim protipožarnim in varnostnim normam. Med sklepi, ki jih je bil občinski odbor sprejel iz nujnosti in jih je svet predsinočnjim ratificiral prav tako soglasno, so važnejši zadevali obnovitev električne napeljave na srednji šoli pri Domju, poveritev načrtovanja za preureditev srenjske hiše v Gročani (v petek bo občinski odbor imel o tem srečanje s krajani) in za vodovodne napeljave v Mačkoljah in Prebenegu ter za obnovitev električne napeljave v srednji šoli »Gregorčič« v Dolini.
Nekaj polemike je vzbudil sklep o končnih stroških za Družbeni center pri Domju, pri katerem je svetovalec SSk Mahnič ugovarjal, da ni jasno, ali je center stal 527 milijonov, kolikor je bilo predvideno, ali pa kar 300 milijonov več, kar bi po njegovem mnenju bilo neupravičeno, češ da bi zapravljali denar davkoplačevalcev za zgradbo, ki ni vzor funkcionalnosti in udobnosti. Župan Švab mu je odgovoril, da uradi pripravljajo končni obračun stroškov, zatrdil pa je, da številne uspele prireditve, ki so jih v centru že uprizorili, dokazujejo, da zadovoljivo služi svojemu namenu. Svetovalca SSk pa sta vseeno glasovala proti sklepu.
Velike finančne težave in negotovost, ki že dalj časa pestijo, italijanske krajevne uprave, so tudi občinskemu svetu devinsko-nabrežinske občine na petkovem zasedanju onemogočile sprejeti proračun za leto 1987. Občinski odbor ga je sicer oblikoval v glavnih smernicah, ni pa izdelal računskega dokumenta, ki bo moral počakati na razjasnitev položaja krajevnih financ na vsedržavni ravni.
Zasedanje občinskega sveta se je načelo s sporočili župana in občinskega odbora m s predložitvijo dokumenta tajnikov večinskih strank o preverjanju delovanja občinskega odbora in o nekaterih upravno-političnih vprašanjih. Preverjanje, ki ga je predlagala Slovenska skupnost, je potrdilo veljavnost tako večinske koalicije (KD, PSI in SSk) kot njenih programskih smernic, ki temeljijo predvsem na kulturi sožitja in na druž-beno-gospodarskem razvoju občine, ter zaupanje občinskemu odboru. V dokumentu so našla mesto tudi nekatera specifična vprašanja, ki zadevajo organik občinskega osebja, napeljavo metanskega omrežja, obnovo delovnih pogodb za občinske kamnolome, skrb za okrepitev obrtništva in za razvoj kmetijstva.
Na vprašanja in interpelacije svetovalcev, ki so zadevala odstranitev arhitektonskih ovir za handikapirane, uporabo tako imenovanega ekološkega papirja, prepoved uporabe plastične embalaže, varnost na Rilkejev! stezi in vprašanje obstoja celodnevne šole v Ribiškem naselju, so odgovarjali podžupan Caldi, odbornik Tuta in župan Brezigar, nato pa je bila na vrsti odobritev sklepov občinskega odbora. Prvi bi moral biti prav sklep o proračunu, pri katerem je župan razložil že omenjene razloge, ki so onemogočili dokončno izdelavo občinskega proračuna za leto 1987, in občinskemu svetu predstavil programsko in proračunsko poročilo za triletje 1987-89, v katerem najdemo tudi glavne usmeritve za letošnji
proračun, ki naj bi v skupni vrednosti presegel osem milijard lir.
V poročilu je župan Brezigar opozoril na nekatere nove storitve in službe, ki so predvidene za tekoče leto. Med urbanizacijskimi deli so naj-večja tista za ureditev kanalizacije in metanskega omrežja, veliko pozornosti pa je namenjene zaščiti okolja in kulturnih dobrin, šolstvu, kulturi, športu, zdravstvu in skrbstvu ter tekočim vzdrževalnim in prenovitvenim posegom. Skupaj s proračunom je za prihodnje seje občinskega sveta ostala tudi vrsta z njim povezanih sklepov, kot tudi odobritev obračuna za preteklo leto. Občinski svet je nato odobril najem dveh posojil, in sicer 200 milijonov lir za razširitev omrežja javne razsvetljave in 300 milijonov lir za povečanje občinskega grezničnega omrežja.
Precej razprave je bilo pri predlogu sklepa o poveritvi naloga za načrtovanje ureditve in valorizacije območja obTzvirih Timave. Podala ga je odbornica za urbanistiko Rita Contento, ki je podčrtala dejstvo, da bo stroške za ureditev krila Dežela s finančnim prispevkom na osnovi novega zakona št. 39 o mestnih parkih. Devinsko-na-brežinska občina se ga je poslužila prva v deželi in sklenila projekt zaupati uglednemu tržaškemu arhitektu Giorgiu Berniju ter dr. Giulianu Sauli-ju, ki bo skrbel za naravoslovno plat načrta. Svetovalec KPI Marino Vocci je v imenu svoje skupine kritiziral parcialni pristop k reševanju vprašanj zaščite in ovrednotenja okolja, ki po njegovem mnenju izraža »konzumistični pogled na okolje«, namesto da bi ga obravnaval celovito, ob izbirah, ki ne zahtevajo velikih vlaganj, pač pa jamčijo preprečitev njegovega propadanja. Odbornika Contento in Tuta, svetovalec Brecelj ter sam župan Brezigar so odgovorili na kritiko in opozorili, da se ureditev območja Timave vključuje v obsežnejši načrt in da postopno urejevanje okolja nikakor ne škodi celovitejšemu pristopu, za katerega bi seveda občina morala imeti na voljo mnogo večja finančna sredstva.
S petkovega koncerta zbora K D Lipa iz Bazovice
»Pesem je bila in bo ostala del našega narodnostnega življenja«
Skoraj štiri leta so minila od zadnjega samostojnega koncerta pevskega zbora KD Lipa iz Bazovice. Kakšno prijetno presenečenje in lepo doživetje je zato predstavljal za vse domačine in tudi goste koncert, ki je potekal v petek zvečer v Bazoviškem domu! Udeleženci so resda pričakovali lep nastop, saj so vedeli, da so bili pevci in pevke pod vodstvom pevovodje prof. Evgena Prinčiča pridno na delu. Niso si pa mislili, da se bodo predstavili s tako posrečeno izbranim programom ter da ga bodo tudi tako lepo, rekli bi dovršeno, izvedli.
Zbor je za ta svoj samostojni koncert pripravil kar 19 pesmi: v prvem delu zahtevne skladbe raznih svetovno znanih skladateljev od Bacha, Čajkovskega, Passeroja, Banchierija in skladbe Aleksandra Vodopivca »Materi begunki«. V drugem delu pa so bile na programu številne narodne, ali umetne, v priredbi znanih jugoslovanskih skladateljev. Med temi smo poslušali povsem novo skladbo zagrebškega skladatelja Emila Cossetta »Orkester«, s katero so bazovski pevci osvojili občinstvo že na letošnji reviji Primorska poje v Šmarjah.
Koncert je zaključila Vrabčeva Zdravljica ob avtorjevi prisotnosti. Pred tem pa je Majda Hauptman, predstavnica Zveze kulturnih organizacij Slovenije, podelila pevcem za
njihovo zvestobo petju Gallusove značke. Devet pevcev je tako prejelo bronaste značke, dva pevca, in sicer Boris Grgič in Marija Grgič, srebrno, Mirko Kalc pa zlato značko.
Čestitke in dobre želje je pevcem prinesel v imenu ZSKD referent za zborovsko petje Ignacij Ota. Pozdravni nagovor pa je imela predsednica društva Pierina Furlan, ki je poudari-
la navezanost Slovencev na petje. Pesem je bila in bo ostala, je med drugim dejala, del našega življenja, del nas samih.
Ves program je lepo in prijetno povezovala Dora Križmančič. Zaslužnemu in požrtvovalnemu pevovodji prof. Evgenu Prinčiču so ob koncu podelili šop cvetja z željo, da bi zbor še nadalje vodil.
Rilke na Devinskem gradu v izredni postavitvi SSG
Tik pred izbruhom prve svetovne vojne je avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke prebil skoraj dve leti na Devinskem gradu kot gost devinskih graščakov. Tedaj je, kot znano, spočel eno izmed svojih najpomembnejših stvaritev, in sicer Devinske elegije. In prav »Devinska elegija« je naslov recitala Rilkejevih besedil, ki bo v soboto in nedeljo, 30. in 31. maja, na Devinskem gradu. Recital prireja Slovensko stalno gledališče pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine in Občine Devin-Nabrežina. Izbor besedil je pripravil Niko Grafenauer, recitirali pa jih bodo igralci iz Trsta, Celovca in z Reke v nemščini, italijanščini, slovenščini in hrvaščini.
»Recital skuša prikazati Rilkeja kot celovito literarno osebnost,« nam je povedal režiser Jože Babič. »Izbor besedil zajema širok lok, ki gre od začetnih pesnikovih razmišljanj o otroštvu in življenjskih dilemah do zrelih izpovedi v Devinskih elegijah, a tudi v nekaterih proznih tekstih. Recital sam pa je zamišljen kot večerna literarna prireditev na gostiteljevem vrtu. To je bil običaj, ki je žal v drugi polovici našega stoletja skoraj popolnoma zamrl. Toda v času, ko se je Rilkejevo življenje iztekalo ob slutnjah, ki jih je s pesniško silo izlil v Devinske elegije, so takšne večerne koncertno-recitalne in operno-glasbene prireditve bile na našem območju med Alpami in Jadranom zelo razširjene in priljubljene.«
Prireditev bo potekala na prostem v Devinu v ambientih, ki so bili pesniku blizu. Pričela se bo na mali jasi ob izteku pešpoti, po kateri se je avstrijski pesnik svoj čas rad sprehajal in ki sta jo tržaška pokrajinska in devinsko-nabrežinska občinska uprava pred nedavnim uredili. Prireditev se bo nato preselila na posebej prirejeno dvorišče z vodnjakom ob gradu. »Žal tokrat ne bomo mogli vključiti še notranjega grajskega dvorišča, katerega vsaj delen obisk bi bil za namene prireditve še posebej vabljiv,« je pripomnil Babič.
Pri recitalu sodelujejo scenograf Klavdij Palčič, komponist Aleksander Vodopivec in koreograf Janez Mejač. Recitatorji so Lidija Kozlovič, Miranda Caharija, Vladimir Jurc in Tone Gogala iz Trsta, Marjan Srienec iz Celovca ter Raniero Brumini in Slavko Šestak z Reke. Sodelovali bodo tudi plesalka Liliana Bortolotti in nekateri člani pevskih zborov Fantje izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin.
Recital nameravajo večkrat ponoviti v poletnem času, in ne samo v Devinu. »Izvedli bi ga lahko tudi v drugih ambientih, npr. pod piranskim obzidjem, na Goriškem gradu ali na bivšem samostanskem vrtu v Kopru,« je pojasnil Babič. »Samo besedilo, vključno z jezikom izvajanja, je mogoče prilagajati narodnostni strukturi vsakokratnega občinstva, med katerim bi seveda morali biti tudi turisti,« je še pristavil.
Konec tedna seminar za šolnike o vzgoji v večjezičnem okolju
Z zadnjima delovnima dnevoma se bo v četrtek in petek zaključil seminar o vzgoji in izobraževanju v večjezičnem okolju, ki ga je za slovenske in italijanske šolnike priredil Deželni zavod za raziskovanje, izpopolnjevanje in eksperimentiranje na šolskem področju IRRSAE. Seminar je stekel septembra lani s srečanjem v hotelu Europa pod Nabrežino. Uvodna poročila so bila podlaga za nadaljnje delo, ki je odtlej steklo v dveh delovnih skupinah.
Seminar se bo zaključil v četrtek in petek popoldne v boljunskem gledališču Prešeren. V četrtek, 28. maja, bo najprej prof. Olga Gnamuš-Kunst predavala o razvijanju zmožnosti razumevanja in tvorjenja besedil ter o skrbi za besedni zaklad. Sledilo bo predavanje prof. Jožeta Toporišiča o jeziku v večinskem drugojezičnem okolju.
V	petek, 29. maja, bo najprej prof. Ludvig Horvat predaval o vlogi predšolske vzgoje v dvojezičnem okolju. Dvojezičnost na razpotju med mentalno obogatitvijo in asimilacijo je tema, ki jo bo razvil prof. Riccardo Luccio, medtem ko bo prof. Darko Bratina predaval o jezikovnem dualizmu kot opremi okolja za dvojezičnost.
Predavanja — udeležijo se jih lahko tudi šolniki, ki se niso udeležili septembrskega seminarja — se bodo začela ob 15. uri. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje.
V polnem teku priprave na razstavo vin v Zgoniku
V	Zgoniku so v polnem teku priprave za 23. občinsko razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo konec tedna, od petka do nedelje. Občinski delavci hitijo s pripravljanjem kioskov na običajnem razstaviščnem prostoru, občinske uslužbenke pa so ustekleničile deset vzorcev belega vina in osem primerkov terana, ki sta jih ocenjevalni komisiji pripustili k razstavi. Poleg vinske razstave bo tudi razstava kmečkih strojev, orodja in posode, prvič letos pa bo občina v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj kmetijstva ERSA in s cvetličarsko vrtnarsko zadrugo s Proseka pripravila tudi cvetličarsko razstavo na hodniku osnovnošolskega poslopja. Program bo dokaj bogat in bo poleg vsakovečerne plesne zabave (v petek in nedeljo bo igral ansambel Lojzeta Furlana, v soboto pa Pomlad) obsegal tudi športne in kulturne točke. Na sporedu bosta mednarodni balinarski in rokometni turnir, nastop kotalkarjev ŠD Polet, tekmovanje osnovnošolcev v igri med dvema ognjema in turnir v briškoli. V cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku pa bo v soboto zvečer koncert moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. (B. S.)
Novo poslopje v Miljah - prijeten »drugi dom« za predšolske otroke
Prijazno moderno poslopje, obkroženo z zelenim parkom, v bližini italijanske osnove šole v Miljah je postalo, čeprav le za nekaj ur dnevno, »drugi dom« za 39 malčkov, ki še niso prekoračili tretjega leta starosti. Otroške jasli so v prisotnosti predstavnikov miljske Občine uradno odprli v četrtek, čeprav jih otroci obiskujejo že od septembra dalje.
Odbornik za izobraževanje in podžupan Jacopo Rossini je v svojem kratkem nagovoru pozdravil vse prisotne, posebno pa male goste obiskovalce novih otroških jasli, ki so se skupaj s starši udeležili četrtkove slovesnosti. Vrtec za najmlajše »občane« ima v Miljah pravo zgodovinsko tradicijo, saj obstaja že od leta 1948. Ker stara stavba ni več odgovarjala sodob-
nih zahtevam, jo je dala občina podreti, na njenem mestu pa zgradila sodobnejše poslopje. Najzanimivejše in tudi najbolj pohvalno pa je dejstvo, da je arhitekt pri izdelavi načrta za gradnjo novih otroških jasli upošteval tudi nasvete in navodila osebja in staršev predšolskih otrok. Povpraševanje za vstop v novi otroški vrtec že sedaj, kljub demografskemu padcu, presega dejansko kapaciteto poslopja, ki lahko sprejme pod svoje »okrilje« največ 44 otrok.
Starši pomagajo s svojimi nasveti osebju jasli; vzgojiteljice se namreč povsem zavedajo, kako pomembno je sodelovanje družine pri uvajanju otroka v »socialno« življenje. To dejstvo je na četrtkovi otvoritvi podčrtala predsednica ujoravnega odbora jasli, Elena Giannini. Miljski župan Willer Bordon se je ob koncu zahvalil vsem, ki so omogočili gradnjo in delovanje jasli ter podelil priznanja trem zaslužnim osebam, ki že od »prvih korakov« občinskih otroških jasli, torej od leta 48, delajo kot varuhinje in vzgojiteljice predšolskih otrok.
Slavje se je zaključilo s posrečeno domislico, barvanimi balončki, ki so jih udeleženci spustili v nebo, kot vidimo na sliki. Vsakdo si je lahko nato natančneje ogledal notranjost okusno, praktično in ljubko opremljenih otroških jasli.
Volilna kampanja na Tržaškem se počasi razgreva
Cuffaro (KPI) o perspektivah v prihodnji zakonodajni dobi
Volilna kampanja prehaja polagoma v živahnejšo fazo, s prvimi nastopi vsedržavnih voditeljev strank v našem mestu. Tako je sinoči na Pomorski postaji pri uradni otvoritvi kampanje krajevne KD sodeloval poleg kandidatov za poslansko zbornico Colonija, Mocaverove in Nemezeve in za senat Gerina in Fonde tudi načelnik poslanske skupine krščanske demokracije Mino Martinazzoli. Jutri bo v našem mestu vsedržavnih tajnik PLI Altissimo, da podpre doslej bolj revna prizadevanja lokalnih liberalcev (ki v bistvu poleg svojega Traunerja kandidirajo samo desničarske listar-je) za pridobivanje naklonjenosti volivcev. Socialisti pa so včeraj sporočili, da njihov vsedržavni tajnik Craxi ne bo prišel v Trst prihodnji teden, ampak šele 3. junija, ko bo imel volilna shoda v našem mestu in v Vidmu.
Med večjimi včerajšnjimi dogodki je omeniti tiskovno konferenco nosilca liste KPI za poslansko zbornico Antoni-na Cuffara, ki je podal obračun svojega dosedanjega parlamentarnega dela in nakazal smernice za prihodnjo zakonodajno dobo. Poudaril je, da ni res, da bi bil Trst doslej slabo zastopan (pri čemer je kritiziral nenaravno volilno zavezništvo med PSI in Listo za Trst), saj sta s senatorko Gerbče-vo zavzeto zagovarjala interese mesta in vse dežele in pri tem dosegla tudi nekaj uspehov. Navedel je vrsto zakonov, ki so z odločilnim prispevkom KPI dodelili potrebna sredstva za izgradnjo velikih cestnih povezav in za oživitev krajevnega gospodarstva.
Predčasna prekinitev zakonodajne dobe je ustavila odobritev zakona o obmejnih področjih naše dežele, je dejal Cuffaro, in prav ta zakon, ki dodeljuje okrog 2.000 milijard lir v desetih letih, bo moral biti med prvimi, ki jih bo odobril novoizvoljeni parlament. Potrebna pa bo tudi ustreznejša pobuda krajevnih dejavnikov, da bodo vsa ta nakazana sredstva dejansko omogočila nov razvoj Trsta, ki naj tako postane gospodarsko in kulturno odprto mesto, v katerem ima tudi slovenska manjšina veliko demokratično vlogo.
Za socialiste je kandidat (za listarjema Camberjem in Lapanjejem) za poslansko zbornico Augusto Seghene nasto-
pil včeraj na srečanju socialističnih tovarniških jeder, kjer je spregovoril o vlogi sindikatov kot pobudnikov reformiz-ma. Pokrajinski tajnik in nosilec poslanske liste PSDI Mario Berce pa je spregovoril predsinočnjim na skupščini socialdemokratov, na kateri je sicer pozval k podpori socialističnemu kandidatu Agnelliju za senat, a je hkrati ostro obsodil »negativne aspekte volilne kampanje v Trstu«, zlasti vstop nacionalistov v levičarske liste (sporazum PSI-LpT) in volilno instrumentalizacijo vprašanja zaščite slovenske manjšine.
Obsodbo protislovenske gonje med volilno kampanjo je izrekla tudi skupščina sekcij Slovenske skupnosti za mestno središče in Sv. Jakob, na kateri sta spregovorila Zorko Harej, ki kandidira na listi Sardinske akcijske stranke v Rimu, in nosilec poslanske liste v Trstu Bojan Brezigar. Prav tako je SSk ostro kritizirala omejevalna stališča nekaterih strank, ki nočejo zaščite na Videmskem, to se pravi prav za najšibkejši in najbolj ogroženi del slovenske manjšine. Na Opčinah pa sta na sestanku vzhodnokraške sekcije SSk nastopila kandidata za senat Lokar in Mamolo, ki sta se zavzela za zaščito okolja in narodnostnega ozemlja proti neupravičenim razlastitvam.
V volilno kampanjo je neposredno vstopilo tudi škofijsko glasilo Vita nuova, ki brez ovinkov poziva vernike, naj glasujejo za KD, kar je ostro obsodil deželni tajnik KPI Viezzi, ki poudarja, da so taka stališča preživela in nesprejemljiva v sodobni družbi.
Jutri bo v Novinarskem krožku kandidat KPI za poslansko zbornico Bordon imel srečanje s turističnimi operaterji, mlada slovenska kandidatka Nives Košuta pa bo zvečer nastopila na sedežu KPI pri Rumeni hiši, kjer bo spregovorila o volilnem programu komunističnih žensk. Slovenska skupnost pa nam je sporočila, da bo v torek priredila v nekem javnem lokalu v Čedadu tiskovno konferenco vseh kandidatov izven tržaškega volilnega okrožja, v sredo ob 14.05 pa bo spregovoril na prvi televizijski mreži tržaški kandidat Bojan Brezigar.
razne prireditve
OŠ A. Sirk iz Križa priredi v torek, 26. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirka proslavo ob 100-letnici rojstva kriškega rojaka. Sodeloval bo dekliški pevski zbor Vesna.
SKD Barkovlje priredi danes, 24. t. m., ob 18. uri praznik 50-letnikov. Nastopal bo harmonikarski ansambel KD F. Venturini od Domja pod vodstvom S. Žerjal. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na nastopa, ki bosta jutri, 25. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. Ruggero Manna 29, in ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo v sredo, 27. t. m., ob 17. uri (točno!) v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, DUŠKO JELINČIČ predvajal in komentiral svoje diapozitive o vzponu v Himalaji. Vabljeni!
ŠD Mladina - baletni odsek priredi v nedeljo, 31. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu zaključni letni nastop. Vabljeni!
razna obvestila
Odbor tržaškega pokrajinskega Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) s sedežem v Ul. Crispi 3 (tel. 730306) obvešča svoje člane in stranke, da bo od petka, 29. t. m., dalje urad posloval samo v dopoldanskih urah in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.30 do 12. ure. Urada Združenja bivših deportirancev v nacistična taborišča (ANED) in Vsedržavnega združenja italijanskih antifašističnih političnih preganjancev (ANPPIA) bosta poslovala kot doslej.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu, Ul. Donizetti 3, bo jutri, 25. t. m., ob 20.30 predaval književnik TARAS KERMAUNER na temo MED BOGOM IN VESTJO. Predavanje prirejata Združenje Most in DSI.
Po vsej verjetnosti jih bo predsednik vlade danes sprejel
Delavci Aquile seznanili Fanfanija s položajem žaveljske čistilnice
Fanfani danes v našem mestu
Danes se bo mudil v Trstu pred- • sednik vlade Amintore Fanfani. Njegov prihod je predviden za 9. uro, ko bo pristal na letališču v Ronkah, nato pa se bo napotil v vladno palačo, kjer se bo srečal s predstavniki deželnih in mestnih oblasti. Ob 10.30 bo položil venec k spomeniku padlim na griču Sv. Justa, nato pa bo prisostvoval uradnemu odprtju novega sedeža tržaškega dnevnika II Piccolo. Uradni del svojega obiska bo ob 11.45 zaključil z obiskom deželnega sveta.
»Fanfani naj prepreči antidemokratične akcije«
Odbor za mir in sožitje in Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture sta na predsednika vlade Fanfanija, ki bo danes na obisku v Trstu naslovila pismo, s katerim opozarjata na nezaslišne manevre samozvanega Odbora za italijanstvo Trsta ob priliki volilne kampanje, ki je v teku. "Pripadniki omenjenga odbora," je rečeno v pismu, "izvajajo negativen pritisk na nekatere politične stranke in jih ščuvajo k protislovenski mržnji." Oba podpisnika nadalje vabita predsednika Fanfanija, da v svoji pristojnosti onemogoči nadaljevanje takih protiustavnih in antide-mokratičnih akcij, ki kalijo mir in sožitje med prebivalstvom in ogrožajo mednarodne odnose na tem obmejnem področju.
Kot je na petkovi skupščini v imenu sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL napovedal sindikalist Treu, so delavci žaveljske rafinerije Aguila začeli z ostrejšimi oblikami boja za ohranitev delovnih mest in v obrambo produktivnega razvoja rafinerije same. Včeraj jim v dogovorjenih terminih sicer ni uspelo dobiti ugodnega odgovora, ali jih bo predsednik vlade Fanfani, ki se danes mudi v Trstu, uradno sprejel, kljub temu pa so nanj naslovili odprto pismo, da bi ga podrobno seznanili o težkem položaju, v katerem se nahajajo delavci rafinerije Aguila.
Sindikalne organizacije v svojem pismu med drugim zahtevajo, da se predsedik vlade Fanfani osebno zavzame za to, da se bližnjega srečanja na ministrstvu za industrijo (ki bo 28. t. m.) udeleži minister Piga, ne pa njegovi nadomestniki, kot se je dogajalo doslej. Nadalje je v pismu rečeno, da mora vlada na vsak način preprečiti arogantne in enostranske ukrepe mul-tinacionalne družbe Total, ki ne spoštuje sprejetih dogovorov in vztraja pri zahtevi za bonifikacijo obrata. Za to zahtevo se namreč skriva drugačna resnica, saj hoče Total žaveljsko rafinerijo enostavno zapreti in ohraniti le obmorski terminal. Prvi korak k tej "rešitvi" pa bi bila načrtovana bonifikacija. Sindikati, tovarniški svet in de-
lavci Aguile so jo sicer pripravljeni sprejeti, vendar le v primeru, da bo omogočila pozitivno proizvodno obnovo obrata. Prav tako ne sprejemajo dejstva, da pogajanja za odkup žaveljske rafinerije potekajo samo s predstavniki družbe Afamya, ki je zaenkrat edini potencialni kupec, temveč zahtevajo, da se ponovno odprejo nove možnosti prodaje in poiščejo še drugi poslovni partnerji.
"Rafinerija Aguila pa ni edini primer nevzdržnega stanja, v katerem se nahaja tržaško gospodarstvo," je nad-laje rečeno v pismu, "saj moramo temu prišteti še dramatične okoliščine, ki so privedle v krizo obrate Iret, Calza Bloch in druge. Podpore, ki jih je parlament večkrat obljubil, očitno niso obrodile zaželenih sadov."
Pretekli petek pa je o zadevi Aguila razpravljalo tudi tajništvo tržaške federacije KPI, ki je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem obsoja statičnost nekaterih krajevnih uprav in pristojnih teles. V tiskovnem sporočilu lahko razberemo tudi negativno oceno na račun težkih političnih odgovornosti, ki si jih je naprtila deželna uprava in ki so privedla do takorekoč brezizhodnega položaja. KPI poudarja, da obstajajo vse možnosti, s katerimi bi bilo mogoče preprečiti enostranske ukrepe
družbe Total, začenši z zaplembo obrata, ki jo lahko izvedejo bodisi Dežela, ustanova Ezit in miljska občinska uprava.
V tiskovnem sporočilu je nadalje rečeno, da bodo komunistični parlamentarci odločno podprli zahteve delavcev žaveljske rafinerije in njihovih sindikalnih predstavnikov v zvezi s skorajšnjim sestankom na ministrstvu za industrijo. Deželni svetovalci KPI pa bodo na prihodnjem zasedanju deželnega sveta zahtevali odgovore na vsa vprašanja v zvezi z zadevo Aguila, ki so jih v teh dolgih mesecih neplodnih pogajanj predstavili predsedniku Dežele Biasuttiju in odborniku za industrijo Francescuttu.
Podprefekt Mazzurco si je včeraj zelo prizadeval za srečanje med Fanfanijem in sindikalnimi predstavniki Aguila, vendar tajništvo predsedstva vlade do večernih ur ni izdalo uradnega potrdila. Kljub temu so na prefekturi bili glede srečanja optimisti.
• Na sedežu ARAC pri ljudskem vrtu »Tommasini« bodo v sredo nastopili člani pihalnega ansambla rikrea-torija Gentili - Toti pod vodstvom dirigenta Roberta Tramontinija. Prireditev se bo pričela ob 18.30.
Nadvse uspešen kulturni večer v Trnovci
Škrkova domačija je nudila sugestivno ozadje prijetnemu kulturnemu večeru, ki ga je v četrtek priredila Vaška skupnost Trnovca. Za nadvse prijetno vzdušje so poskrbeli člani društva SKD Slavec iz Ricmanj. Prisotni so z zanimanjem prisluhnili ubranemu petju zbora Slavec, ki ga uspešno vodi dirigent Aldo Kumar. Z navdušenim aplavzom so udeleženci nagradili tudi koncert devetih skladb za harmoniko v izvedbi ansambla Miramar pod vodstvom prof. Eliane Zajec.
Še posebno pa so občinstvo navdušili člani dramske skupine (na sliki) z veseloigro Damira Feigla »Ljudski glas — božji glas« v priredbi Borisa Kureta. Delo je zrežiral Drago Gorup.
Po že ustaljeni tradiciji se je večer nadaljeval do pozne ure ob kozarcu domačega vina ter s petjem najbolj priljubljenih slovenskih pesmi. Člani Vaške skupnosti se iskreno zahvaljujejo vsem tistim, ki so s svojo prisotnostjo prispevali k uspehu četrtkovega kulturnega večera, posebno pa vsem nastopajočem.
Franka Škrk
V občini De vin - Nabrežina
Razpisali javno selekcijo za 4 začasna delovna mesta
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za začasni sprejem v službo dveh oseb za oskrbo starejših občanov na domu ter za zaposlitev dodatnih dveh oseb za spremljanje prizadetih otrok. Dve mesti sta namenjeni kandidatom, ki obvladajo slovenski jezik. Udeleženci natečaja bodo morali predložiti županstvu devinsko-nabre-žinske občine prošnjo na kolkovanem papirju. Rok za vpis zapade 6. junija 1987 ob 14. uri. Javne selekcije se lahko udeleži vsak italijanski državljan, ki je že dopolnil 18. leto in ki je dovršil nižjo srednjo šolo.
Kdor se želi začasno zaposliti kot spremljevalec prizadetih otrok, bo moral svoji prošnji priložiti: fotokopijo študijskega naslova in izjavo o morebitnih drugih študijskih naslovih, izjavo o morebitnem službovanju in delovnih izkušnjah na družbenoskrbstve-nem področju ter potrdilo o opravljenih izpopolnjevalnih tečajih. Poleg tega mora navesti, če ima vozniško dovoljenje »B« in lasten avtomobil. Kandidati bodo morali opraviti kolokvij, ki zadeva socialno tematiko.
Prošnji za začasni sprejem v službo za oskrbo starejših občanov na domu, pa bodo morali kandidati priložiti: fotokopijo študijskega naslova, izjavo o
morebitnih diplomah ali potrdila o obiskovanju tečajev za sprecializacijo na družbenoskrbstvenem področju ter izjavo o morebitnih delovnih izkušnjah. Prednostno lestvico bo občinski urad za skrbstvo sestavil na podlagi opravljenega kolokvija.
Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za skrbstvo v občinskem socialnem centru v Sesljanju, Naselje sv. Mavra 124. Urad deluje od 8. do 14. ure, odgovarja pa na telefonsko številko 299145.
1985	1987
Ob 2. obletnici smrti naše drage
Marte Sosič -Danieli
se je vedno spominjajo mož Celestin, sin Edi in nevesta Neva.
Sv. maša bo v sredo, 27. t. m., ob 19. uri.
Opčine, 24. maja 1987
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama in nona
Rosa Mohor por. Slavec
Pogreb bo v torek, 26. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunško cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Rado, hčerka Savica z možem, vnuka Neda in Dorjan, sestra Gisella z družino in drugo sorodstvo.
Boljunec, Dolina, Milje, 24. maja 1987
Sekcija KPI občine Dolina izreka globoko sožalje Radu Slavcu ob izgubi drage žene.
-j- Za vedno nas je zapustil naš | dragi brat in stric
Josip Caharija
(PINO VDOVEN)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, 25. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu v nabrežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sestre Lenka, Cvetka in Albina, svaka Ladi in Stanko, nečaki ter drugo sorodstvo.
Nabrežina, Šempolaj, Sesljan, 24. maja 1987
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin pokojne
Ane Marks vd. Korošec
Posebna zahvala g. župniku Rudiju Bogatcu, dr. Marjanu Spetiču, pevskemu zboru V. Vodnik, prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Kroglje, 24. maja 1987
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega
Rudija Malalana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu podarili cvetje in nam izrazili sožalje.
DRUŽINA
Opčine, 24. maja 1987
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame in none
Ottavie Cergol vd. Jerman
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali.
SVOJCI
Trebče, Trst, 24. maja 1987
18. 5. 1967	18. 5. 1987
Ob 20-letnici smrti naše drage mame, sestre, tašče, none in pranone
Svetke Križmančič
(KUSOVE)
se je z žalostjo spominjajo
VSI SVOJCI
Bazovica, Trst, 24. maja 1987
SLOVENSKO ^STALNO „ „ 'GLEDALIŠČE V TRSTU
Rainer Maria Rilke
Devinska elegija
recital
v slovenščini, italijanščini, nemščini in hrvaščini
Izbor besedil: Niko Grafenauer - Režija: Jože Babič
S sodelovanjem občine Devin-Nabrežina in Tržaške pokrajine
Premiera v soboto, 30. t. m., ob 21. uri na gradu v Devinu, na dvorišču Zavoda združenega sveta.
Ponovitev v nedeljo, 31. t. m., ob 21. uri.
SLOVENSKI KLUB
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Na velikem jezeru v malem čolnu
Ustvarjalnost in narodnostni trenutek Makedonije na srečanju s književniki makedonskega PEN centra
SLAVKO JANEVSKI, METO JOVANOVSKI, VLADA UROŠEVIČ
V prostorih Slovenskega kluba, UL sv. Frančiška 20, v torek, 26. t. m., ob 20.30.
VABLJENI!
<jfil
GLASBENA MATICA - TRST
Šolsko leto 1986/87
Zaključne akademije gojencev glasbene matice
Četrtek, 28. t. m., ob 20.30
v evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili Maja Grgič, Janja Šuligoj, Vesna Zuppin - klavir Corrado Rojac - violončelo Miran Košuta, Mitja Stocca -klarinet
Massimiliano Viola - kitara Erika Buzečan, Metka Zeriali -
duo flavt
Barbara Briščik, Marjan Milič -
duo kitar
Aljoša Starc, prof. Mojca Šiško-
vič - klavirska spremljava
Vabljeni!
šolske vesti
Sindikat slovenske šole
sporoča zainteresiranim, da lahko vložijo prošnjo za vključitev v pokrajinske lestvice suplentov za upravno, tehnično in pomožno osebje (ATA). Rok zapade 20. junija. Ustrezni obrazci so na razpolago na šolskem skrbništvu v Ul. Cumano 3. Priložiti je treba overovljeno in kolkova-no fotokopijo ustrezne diplome kot tudi nadaljnjih naslovov.
kino
gledališča
SSG
Jutri, 25. t. m., ob 10. uri bo na sporedu pravljica H. Ch. Andersena - M. Sosiča OLE LUK v Kulturnem domu.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona.
V petek, 29. t. m„ ob 20.30 sedmi koncert. Ponovitev v soboto, 30. t. m., ob 18. uri. Dirigent Zoltan Peško. Orkester gledališča Verdi bo izvajal Schubertove in Bartokove skladbe.
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88'; r. Woody Allen; i. Mia Farrow, Seth Green.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Gunny, pust., ZDA 1987; r. C. Eastwood, i. C. Eastwood, M. Mason, E. McGill, M. Gun.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Due tipi incorreggibili, kom., ZDA 1987, 95'; r. J. Kanew; i. Kirk Douglas, Burt Lan-caster.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 II sergente di fuoco.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Eureka, kom., VB 1984, 100’; r. Nicholas Roeg; i. Mickey Rourke, Rutger Hauer, There-sa Russel.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 II ribelle, kom., ZDA 1987; 90'; r. Michael Chapman; i. Tom Cruise.
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil l’investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Fantastica Moana, porn., □
razstave
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja svoja dela slikar MARIANO ČERNE.
V	galeriji Rossoni razstavlja svoja dela do 31. t. m. slikar GIACOMO CIRA-MI.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 - bo od i. do 20. junija razstavljala slikarka LILI LUPIERI. Razstavo bodo odprli ob 18. uri.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Nessuna pleta,
dram., ZDA 1986, 107'; r. Richard Pear-ce; i. Richard Gere.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Mosguito coast, dram., ZDA 1986, 117'; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, Helen Mirren.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 La fa-miglia, dram., It. 1986, 100’; r. Ettore Scola; i. Vittorio Gassman, Fanny Ar-dant.
RADIO - 15.30, 21.30 Detenute del pia-cere, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
GODBA NA PIHALA		S (PRASKO
IZ RICMANJ		
vabi na		
		TIrst
PROMENADNE KONCERTE		Ob 5. obletnici ustanovitve pri-
na vaškem trgu v Ricmanjih da-		redi v petek, 29. t. m., ob 20. uri v
nes v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri		dvorani Prosvetnega društva Tabor na Opčinah
— nastopata godbeno .društvo Vesna - Križ in godbeno druš-		KONCERT
tvo Nabrežina		moškega pevskega zbora
		ZAGREBAČKI LJEČNICI PJEVAČI
SKUPNOST VRTNARJEV IN VINOGRADNIKOV UNION vabi v soboto, 30., in nedeljo, 31.		Glasbena sekcija Zbora Iječnika Hrvatske
		Dirigent: dr. MIJO BERGOVEC
maja, in v ponedeljek, 1. junija, na		
9. rajonsko		OŠ ALOJZ GRADNIK
		Repentabor
razstavo vin		v petek, 29. t. m., ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu
Razstava bo v Ljudskem domu v Podlonjerju, kjer bodo vsak dan na razpolago domača vina in okusne jedi, zvečer pa zabava z glasbo.		zaključna šolska prireditev
		ter razstava ročnih del in risb
		Prisrčno vabljeni!
		
SKD L GRUDEN		
in SK DEVIN		
priredita v torek, 26. t.m, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini		Ob jubilejnem koncertu se toplo zahvaljujemo vsem, ki
\/		so nam izrazili svoje čestit-
večer		ke in nam s svojo prisotnos-
diapozitivov		tjo iskazali priznanje in simpatijo.
Maria Magajne		
PO BARAGOVIH SLEDEH		Pevski zbor
V KANADI		M. Pertot
•		SKD Barkovlje
Kam v nedeljo, 31. maja? Vsi na		
		
		
25. praznik češenj		Pevski zbor V. Mirk in ženski
v Mačkolje!		pevski zbor Prosek-Kontovel se iskreno zahvaljujeta vsem, ki
		društvom, organizacijam, usta-
Ravnatelji ELVI MIKLAVEC SLOKAR, MAJDA SFILIGOJ CORSI, IVAN ČERNIČ in PINO RUDEŽ so uspešno opravili ravnateljski natečaj.		novam in posameznikom, ki so pripomogli k uspehu proslave 100-letnice organiziranega pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu.
		
Tržaško in goriško tajniš-		Organizacijam, prijateljem in
tvo Sindikata slovenske		znancem se iz srca zahvaljujem
šole jim čestitata in želita		za voščila ob svoji osemdesetlet-
mnogo plodnega dela za		niči.
slovensko šolo.		Viktor Bogateč
		
V sredo bo praznovala 60. rojstni dan		
		izleti
MARČELA FERLUGA por. ŠTOKELJ		
		PD Kolonkovec organizira v nedeljo
mali oglasi
Vse najboljše in še mnoga zdrava leta ji želijo vsi njeni.
Kolektiv TPPZ se iskreno zahvaljuje podpornemu članu in vinogradniku Danilu Glavini iz Boršta za radodarnost.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 24. maja
MARIJA POM.
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 15.13 - Luna vzide ob 3.39 in zatone ob 17.32.
Jutri, PONEDELJEK, 25. maja
BREDA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.44 najnižja -45 cm, ob 8.48 najvišja 20 cm, ob
14.05	najnižja -24 cm, ob 20.24 najvišja 52 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.15 najnižja -53 cm, ob 9.30 najvišja 23 cm, ob 14.42 najnižja -21 cm, ob 20.51 najvišja 53 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, veter zahodnik 10 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo.skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Badin, Federi-co Minca, Marco Neloni, Tahnee Samec.
UMRLI SO: 90-letna Giovanna Besednjak, 69-letna Elena Muran, 64-letna Germana Schillani, 92-letna Giulia Zen-naro, 86-letna Antonia Richter, 62-letna Anna Braini, 64-letna Sergia Moratto, 86-letna Angela Benčič.
OKLICI V DOLINSKI OBČINI: kovinar Claudio Smotlak in knjigovodkinja Tatiana Sabadin, uradnik Oskar Pancrazi in uradnica Laura Pecenik.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 24. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1,
Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Via delLOrolo-gio.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6. ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124) - od 8.30 do
13.00	in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. maja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Via Mascagni 2.
TRST Ul Ma , i im 5/
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, UT. Tor S. Piero 2.
ŽAVLJE (tel. 274630), PROSEK (tel. -25141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
. Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. ZAVLJE (tel. 274630), PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
7. junija, izlet v CASTELFRANCO. Ogledali si bomo stare beneške vile. Za informacije tel. na št. 812281 ali 813616.
Mladinski odsek Planinskega društva Sežana prireja danes, 24. t. m., tradicionalno 12. srečanje mladih planincev Primorske na Vremščici. Pod vrhom Vremščice bo ob 11. uri priložnostna proslava.
Združenje staršev OŠ J. Ribičič prireja 31. t. m. avtobusni izlet v Dolino Trente. Prevoz stane 12.000 lir. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije na tel. 723009.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 31. t. m., strokovni izlet k izvirom Timave in k Dober-dobskemu jezeru. Zbirališče ob 8'. uri pred sodno palačo v Trstu ali ob 8.30 v Stivanu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
lOS
LOTERIJA
BARI	24	2	90	82	9
CAGLIARI	79	90	33	23	34
FIRENCE	19	90	57	45	15
GENOVA	64	68	13	7	18
MILAN	76	19	11	87	29
NEAPELJ	14	55	18	89	74
PALERMO	48	15	64	71	56
RIM	86	44	41	66	76
TURIN	56	69	77	2	5
BENETKE	62	45	78	35	69
	ENALOTTO			
12 1 2	2 1	X 2	X	2 X	X
KVOTE:				
12	46.929.000 lir				
11	1.113.000 lir				
10	102.000 lir				
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
OSMICO je v Štandrežu odprl Stanko Marušič. Toči belo in črno vino, nudi tudi domač prigrizek.
ZEMLJIŠČE ob cesti Opčine-Repentabor dajemo v najem podjetju. Primerno za" skladiščenje raznega materiala, mehanizacije in podobno. Tel. 213034.
OSMICO je odprl Anton Podversič v Gorici, Ul. Scogli 53, in toči briško rdeče in belo vino.
PRODAM 4-sobno stanovanje v Nabrežini. Za informacije tel. v popoldanskih ali večernih urah na št. 200144.
RESTAVRACIJA na Krasu išče natakarja ali natakarico z izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro RESTAVRACIJA.
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
PRODAM stanovanje na Opčinah: kuhinja, dnevna soba, spalna soba, kopalnica, balkon in parkirni prostor. Tel. 228390.
PRODAM dirkalno kolo, znamke pina-rello, mod. SLX montello - gruppo campagnolo record C. Tel. 0481/30890 ob uri kosila ali večerje.
OSMICO je odprl Just Hrvatič - Ricma-nje 85.
IŠČEM zaposlitev kot šofer (vozniško dovoljenje C) ali pa kot prodajalec v trgovini s tehničnimi artikli. Tel. 228475.
PRODAM vespo ET 3, letnik '82 po ugodni ceni. Tel. na št. 828946 po 20.30.
OSEBNI RAČUNALNIK AMSTRAD SCHNEIDER 6128 z barvnim monitorjem, floppy diskom ter veliko uporabnih programov prodam. Zvočnike PANASONIC 30 Watt za avto prodam. Tel. 302748.
OSMICO je odprl Lucijan Košuta - Križ 202.
V PREBENEGU je odprl osmico Boris Bandi.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18.
OSMICO so odprli pri Batkovih v Repnu št. 32. Točijo belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ladi Rebula - Bajta 69.
DEKLE, izučeno za šiviljo, z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljstva ali umetniške obrti. Tel. 211815.
OSMICO so odprli pri Coljetevih pod Javo v Samatorci. Točijo belo in črno vino.
PLASTIČNI MOTORNI ČOLN 4 m, 70
kg, z motorjem ENVIRUDE 20 hp prodam za 2.500.000 lir z vodnimi smučmi in vsemi potrebščinami. Tel. 413576.
DOPUST na morju - hišo z vrtom na Cr-varju (JU) oddam julija in avgusta -tel. 0481/21711 med 8. in 14. uro.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/ 762488 komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
BONBONIERE za vse svečane priložnosti: trgovina VIVIANA - Opčine, Narodna Ul. 44/b.
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - tel. 774090 - Trst. Mala trgovina za vse okuse po ugodnih cenah, nudi dragocena darila za vse svečane priložnosti.
CIESSEMME / TRG SV. JAKOBA-3 / TEL. 773765
ponuja: HIŠE pri Sv. Jakobu in pri Sv. Alojziju.
STANOVANJA: PUECHER: 3 sobe, kopalnica, prenovljeno, 90.000.000 lir.. FLAVIA: 2 sobi, kuhinja, balkon,
53.000.	000 lir.
ŠKORKLJA: 5 sob, kopalnica, razgled v zeleno, 165.000.000 lir.
MAJHNA STANOVANJA: NAVALI, 45 kv. m, 22.000.000 lir.
CONTI, 40 kv. m, 26.000.000 lir. ROJAN, 41 kv. m, z dvoriščem,
38.000.	000 lir.
povprašuje za lastne odjemalce:
HIŠE, VILE v Bazovici, v Barkovljah, na Opčinah, pri Sv. Jakobu, Romagna. 2-3-SOBNA STANOVANJA v conah: Rocol, Sv. Jakob, Rosmini.
VILLA BONETTI - Salež 82
Dom za ostarele - ima na razpolago še _ 1 ležišče za žensko. Tel. 229448. •
IŠČEMO čistilko, vpisano v trgovinski zbornici za počitniški dom. Tel. 229448.
LETOVANJE na Pagu. Oddajam apartmaje za 4-6 oseb v Mandrah. Za informacije tel. 003865/56424 od 20. do 22. ure.
Cp OBLAČILA
Imauri
TRST
Ul. Ponziana 3 tel.: 744169 Ul. Settefontane 19 tel.: 767513

KNJIGARNA - PAPIRNICA ^LEONARDO«
Korzo Puccini 6	Gabriella Vallon
NOVA TRGOVINA »LEONARDO«
bomboniere za: poroke, rojstva, obhajila in birme MILJE —- Ul. Verdi 6/B	Tel.: 040/274688
nedeljski televizijski in radijski sporedi
i € »AH____________________________
9.00	Risanka: L orso Smokey
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
10.55	Maša
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto TV (vodi Maria Gio-vanna Elmi)
14.00	Variete: Domenica... in (vodi Raffaella Carra)
16.15	Kolesarstvo: 70. Giro dltalia -tretja etapa Lerici-Camaiore, ekipno na kronometer
17.00	Športne vesti
17.45	Športne vesti
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.40	Domenica... in (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Salome (zgod., ZDA 1953, r. William Dieterle, i. Rita Hay-worth, Charles Laughton, Ste-wart Granger)
22.15	Športna nedelja
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Glasbena oddaja: Musicanotte -Aldo Ciccolini izvaja Debussyja (Reverie, L'ile joyeus, Masgues, La puls que lente, valse)
rc rai 2	n
9.00	Otroška oddaja: Buongiorno domenica
9.45	Nanizanka: La mia terra tra i boschi
10.10	Film: Maria Walewska (dram., ZDA 1937, r. Clarence Brown, i. Greta Garbo, Charles Boyer)
12.00	Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Športna oddaja: Studio & Stadio (motociklizem 250 cc - Velika nagrada Monze)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Dnevnik - gol flash
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Crimen - Riserva di caccia
22.00	Dnevnik
22.15	Informat. oddaja: Aboccaperta
23.15	Oddaja o židovskem življenju in kulturi
^ RAI 3	j
11.50	Glasbeni oddaji: Special Dance-mania, 12.40 Dancing to the Hits
13.00	Športni prenos: evropsko prvenstvo v gimnastiki (prenos iz Moskve), tenis - turnir Grand Prix v Firencah, motociklizem 500 cc - Velika nagrada Monze
17.25	Filmske novosti
17.35	Film: Shangai express (pust., ZDA 1932, r. Josef von Stenberg, i. Marlene Dietrich, Anna May Wong)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	Deželne športne vesti
19.45	Glasbena oddaja: Di Gei Musiča
20.30	Športa oddaja - Domenica gol
21.30	Film: Come uccidere vostra moglie (kom., ZDA 1964, r. Richard Ouine, i. Jack Lemmon, Virna Lisi)
22.30	Dnevnik
22.35	Film (2. del)
23.30	Italijansko nogometno prvenstvo 0.15 Dnevnik
0.20 Dnevnik - deželne vesti
RTV Ljubljana
8.45	Otroška matineja: Živ žav, 9.40 Lutke in lutki
9.45	Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (pon. 3. dela)
10.15	Nadaljevanka: V pričakovanju jutrišnjega dne (7. del)
11.05	Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja
11.35	Informativn oddaja: Na Zvezi -(ponovitev oddaje za stik z gledalci)
12.00	Kmetijska oddaja
12.30	Poročila
16.15	Nad.: Flandrijski lev (3. del)
17.10	Poročila
17.15	Film: Nobeno sonce (dram., Slov. 1984, r. Jane Kavčič: i. Vesn^ Jevnikar, Vida Juvan)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Kino, nato Turistični nagelj - Neža
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Dnevnik Gorčina Vukobrata (2. od treh delov)
20.55	Zabavna oddaja: Zdravo
(3P) TV Koper_____________________
14.00	Športni pregled
19.00	Jugoslovanska nadaljevanka
20.00	Dokumentarec: Jugoslovanski narodni parki - Jezero Skutari
20.30	Politična rubrika: Sedemdni
21.00	Film: II mio nome e Shangaj Joe (vestern, r. Mario Caiano, i. Klaus Kinski, Chen Lee)
22.40	Nan.: II brivido delLimprevisto
Rita Haywordh v filmu Salome na RAI 1 ob 20.30
ijg| CANALE 5
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče
11.25	Informativni oddaji: Anteprima, 11.50 Pun-to 7
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.05	Film: L'arte di arran-giarsi (kom., It. 1954, r. Luigi.Zampa, i. Alberto Sordi, Elena Gini)
17.00	Sodna rubrika: Forum
19.30	Glasbena oddaja: Sor-risi Superstar
20.30	Nadaljevanka: Lenore della famiglia
22.25	Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
22.35	Aktualnosti: Dovere di cronaca
23.20	Nanizanke: Mc Gru-der e Loud, 0.20 Squa-dra speciale
[	RETEOUATTRO
8.00	Kabožna rubrika
8.30	Film: Se io fossi onesto (kom., It. 1942, r. Carlo Ludovico Bragaglia, i. Vittorio De Sica)
10.15	Tednik: II girasole
10.45 Nanizanka: Giorno
pergiomo
11.15	Aktualnosti: Parlamente in
12.10	Nanizanka: Cassie e Co.
12.50 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters i do-minatori delLuniverso
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, La terra dei giganti, La famiglia Hol-vak, Arniči per la pel-le, Sembra facile
18.10	Devlin & Devlin, 19.00 College, 19.30 New York NewYork
20.30	Film: II gatto (kom., It. 1977, r. Luigi Comen-cini, i. Mariangela Me-lato, Dalila Di Lazzaro)
22.35 Film: II boy friend (kom., VB 1971, r. Ken Russell, i. Twiggy, Christopher Cable) 0.40 Nanizanki: Ironside, 1.30 Switch
ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Pascal, Popples, Piccole donne
10.30 Športni oddaji: Šport ZDA, 13.00 Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Domenica Deejay
16.15	Nanizanki: Master,
17.15	L'uomo di Singa-pore
18.10	Informativna oddaja: Controcorrente
19.00	Risanke: Jem, Alvin show, Droids adventu-res, I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.20	Filmske novosti
23.05	Film: Stavisky il grande truffatore (dram., Fr. 1974, r. Alain Res-nais, i. Jean-Paul Bel-mondo)
1.20	Nanizanka: Serpico
i Hjjli TELEPADOVA ]j
8.30	Sejem: G ran Bazar
13.00	Rubrika o trgovini in turizmu
13.30	Dražba: Roba da matti
14.30	Rubrika: Magnetote-rapija
15.00	Nad.: Capitani e re
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, 17.00 Hurricane Po-limar, 17.30 Transfor-mers, 18.00 Top Cat,
19.00	Nanizanki: San-ford and Son, 19.30 Dott. John
20.30	Film: Una valigia pie-na di dollari (dram., ZDA 1976, r. Peter
Haymes, i. Michael Caine)
22.30	Športna rubrika: Fuo-rigioco
23.30	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
24.00	Nočni film: Ballata per un pistolero (vestern, It. 1967, r. Alfio Calta-biano, i. A. Ghidra)
[ ^ TELEFRIUU
11.10 Medicinska rubrika: Sanita oggi
11.45	Sejem: Da ali ne
13.30	Oddaja o poljedelstvu
14.00	Zabavni oddaji: Igre in šport, 14.10 Buinesere Friul
17.45	Glas. odd.: Musič box
19.00	Šport: izidi in komentarji
20.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
21.00	Športna oddaja
22.15 Film: Film: Il grande cielo (pust., r. Howard Hawks/ i. K. Douglas) 0.00 Informativna oddaja: News dal mondo
i	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled j
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Skriti dnevnik (Leopold Suhodolčan, dram. Joško Lukeš); 10.45 Glasbeni mozaik;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; 12.45 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbene skice; 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom, telefonski razgovori in nagradno tekmovanje med poslušalci; 16.00 Koncert ob 100-letnici organiziranega petja na Proseku-Kon-tovelu; 17.00 Športne vesti.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Radijska igra: Iz-ginjevalnik; 8.53 Skladbe za mladino;
9.05	Še pomnite, tovariši; 10.05 Izbor iz veselih toboganov; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo;
15.00	Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Partizanski pevski zbor iz Ljubljane;
16.05	Humoreska tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije;
17.50	Radijska igra; 19.00 Dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.20	Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset (vodi Iztok Jelačin); 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mari-ka in Drejček; 14.30 Poročila in komentarji s športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper; 16.30 Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek;
19.00	Prenos Radia Ljubljane.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Devnik; 10.30, 13.30,
17.30	Poročila; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dpbro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Šport; 9.30 Dragi ^ Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Tedenska popevka; 15.00 Dance parade; 15.30 Šport; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras,- 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
9.30	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki kulturnega društva Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja: rezultati prvenstev v Italiji in Jugoslaviji, poročila in komentarji; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
|ll!!
iiiiiiiiišliiiiiii
___________________________
h: E:,	::::
■■
n rai 1_____________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Il ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... chi gioca (2. del)
14.15	Dokum. oddaja: Ouarkov svet
15.00	Inf. oddaja: Včerajšnje in današnje zgodbe, zgodbe za vedno
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Risanka: Richie Rich
17.00	Dokum.: Svet je tvoj - Nemčija
18.00	Dnevnik
18.05	Nabožna oddaja
18.30	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Volilna tribuna
21.25	Film: Sette uomini d'oro (kom., It. 1966, r. Marco Vicario, il Ros-sana Podesta, Philippe Leroy, Gastone Moschin)
22.55	Dnevnik
23.05	Filmske novosti
23.10	Zabavna oddaja: Marisa, la nuit
RAI 2	j
11.15	Izobraževalna oddaja: Monografije - Razbojniki iz toskanske in lacijske Maremme v 19. stol.
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zanimivosti
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dnevnik - tednik o medicini Trentatre
18.15	Športne vesti
18.30	Nan.: LJspettore Derrick - La doppia vita del signor Richter
19.30	Dnevnik in vreme
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.35	Aktualna oddaja: Focus
22.25	Dnevnik - nocoj
22.40	Aktualnosti: Mixer - anketa
23.25	Rubrika: Odprti studio, nato vremenska napoved
23.40	Film: La signora Skeffington (dram., ZDA 1944, r. Vincent Sherman, i. Bette Davis, Claude Rains, Walter Abel)
|	RAI 3	|
12.05	Izobraž. odd.: Srečanje z matematiko - Številke v matematiki
12.30	Izobraževalna oddaja: Johann Sebastian Bach - Predstavitev opusa za orgle, nato izvajanje La Passacaglie
13.00	Izobraževalna oddaja: Celice
13.30	Tečaj ruščine
14.00	Informativna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.00	Glasbena oddaja: Starš - Riccar-do Cocciante
19.00	Dnevnik in vreme
19.40	Deželne športne vesti
20.10	Izobraževalna oddaja: Krajši iti-narariji v Toskani - San Miniato
20.30	Glasbena oddaja: Starš - Johnny Hallyday v pariškem Zenithu
21.35	Dnevnik
21.40	Zgodovinska oddaja: La macchi-na del tempo
22.20	Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik - deželne vesti
[ (faf RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik: Zrcalo tedna ’
10.20	Film: Moja mala vas (dram., Češ-koslov. 1985, r. Jiri Menzel, pon.)
17.00	Zrcalo tedna in poročila
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Jadro
17.40	Informativna oddaja: Pamet je boljša kot žamet
17.45	Nadaljevanka: Zadnje poletje otroštva (7. del)
18.15	Naša pesem: MPZ Zagorje (10. oddaja; v predzadnji skupini pevskih zborov bodo nastopili pevci z Opčin, iz Zreč, Celja in Kamenice)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Mladinski festival - Subotica 87
20.30	Prigodni program
20.55	Osrednja proslava ob Dnevu Mladosti
22.05	Oddaja za mlade: Ex Libris -koncert v Portorožu
23.35	Dnevnik
23.50	Mladinski festival (2. del)
(!P) TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Naniz.: Un topolino amaranto
15.25	Otroški program
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30	Športni ponedeljek
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Predsednik vlade Fanfani na obisku v F-JK
GORICA — Revija italijanskih zborov iz Istre
TRST — Nagrajevanje udeležencev osnovnošolske olimpiade Ponedeljkov športni pregled: plavanje, košarka, nogomet
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Proslava ob Dnevu mladosti
21.45	Dnevnik - Vsedanes
22.25	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.30	TV festival v Portorožu
[ M CANALES
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.50	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Inno di battaglia (vojni, ZDA 1957, r. Douglas Sirk, i. Martha Hyer, Rock Hudson)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Ouesto e guello (kom., It. 1983, r. S.
, Corbucci)
22.35	Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
22.45	Tednik: Tivu Tivii
0.10 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-
re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.45 Ilgioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlies Angels
20.30	Film: Buongiorno tri-stezza (dram., VB 1958, r. Otto Preminger, i. Deborah Kerr)
22.20	Film: Ormai sono una donna (kom., Fr. 1981, r. B. Blier)
0.45 Filmski tednik 1.20 Nanizanka: Ironside
^jf) ITALIA 1
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: L'altro volto del-Lalba (dram., ZDA 1977, r. John Erman) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia.dolce Licia
20.30	Nadaljevanka: Alla conguista del West
22.45	Avtomobilizem: Indianapolis - 500 milj 0.30 Film: La furia umana (krim., ZDA 1949, r. Ra-oul VValsh, i. James Cagney)
[	TELEPADOVA
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Hurricane Polimar, Transformers, Kyas-han il superman, Ghostbusters
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Togli le gambe dal parabrezza (kom.,
It. 1969, r. Massimo Franciosa, i. A. Lionel-Ijo, C. Andrej
22.30	Šport: catch
23.30	Film: Ouando dico che ti amo (kom., It. 1967, r. Giorgio Bianchi, i. T. Renis, L. Falana)
1.00 Nanizanka: Alla conguista delLOregon
P^	TELEFRIUU
13.30	Nogometna tekma b lige: Triestina-Pisa
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Variete: Palcoscenico
19.00	Dnevnik
20.00	Dok.: Obrtništvo
20.30	Film: Gli avvoltoi (pust, r. Ray Enright, i. Randolph Scott)
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	News dal mondo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in'odmevi
19.00	Športna rubrika
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika 23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 Pravljica, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pričevanja o Tigru (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Operni repertoar; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - Fran Dominko, mozaik;
13.20	Revija Primorska poje 87; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Janez Bitenc - Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbene skice: 16.00 Osebno;
17.10	Mi in glasba: Simf. orkester RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica) 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe;
13.30	Melodije; 13.50 Križemkraž; 14.05 Zbori; 14.30 Glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Štirje kovači; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Zaključek;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športna poročila in dogodki; 17.40 Naši zbori pojo; 18.00 Še pomnite, tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.10 Čudovitih sedem; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo, otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Zdravo, otroci; 16.00 Pogovor s psihologinjo; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 19.00 Made in Yu; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00	Horoskop in za vsakogar nekaj; 18.30 Športni pregled in komentar;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente; oddaje povezuje glasba.
Kulturni in športni center na Vrhu bodo slovesno odprli 20. septembra
Odločitev so sprejeli na občnem zboru zadruge
Kulturni in športni center na Vrhu bodo slovesno odprli 19. in 20. septembra letos. Tako odločitev so sprejeli na petkovem občnem zboru članov Gospodarske zadruge Vrh. Objekt je v glavnem dograjen, v prihodnjih mesecih pa bodo poskrbeli, da bodo tako prostori, namenjeni kulturnim dejavnostim, kakor športna igrišča povsem dokončani.
Skupščina, ki je bila v petek v prostorih domače gostilne, je bila pretežno delovnega značaja. Podan je bil obračun pomembnejših nalog, ki so bile opravljene od zadnje skupščine (aprila lani je bil zadnji redni občni zbor, decembra pa izredni), podano blagajniško poročilo in pa obračun prostovoljnega dela, ki so ga člani zadruge (vseh je 27) in drugi vaščani vložili v realizacijo kulturnega in športnega središča.
Številke niso majhne, je v poročilu navedel tajnik zadruge Lucijan Černič. Doslej je bilo za dograditev kulturnega in športnega centra vloženih približno 5.300 delovnih ur prostovoljnega dela, na gradbišču pa je delalo 68 oseb. Do otvoritve objekta bo ta številka, nujno, še višja. Ob tem velja posebej poudariti, da so nekateri posamezniki vložili tudi po več kakor 400 delovnih ur prostovoljnega dela. Če bi vrednost prostovoljnega dela preračunali v lire, bi vsota krepko presegla 100 milijonov in se tako približala, če ne celo presegla, vrednost realnih materialnih stroškov, ki jih je zadruga doslej imela v zvezi z izgradnjo objekta, na katerega so na Vrhu upravičeno ponosni.
Predsednik izvršnega odbora zadruge Leopold Devetak je članom obrazložil program dela, ki ga bo treba še opraviti do jeseni, največ pozornosti pa namenil predstavitvi okvirnega
Igrišče Juventine buri duhove
Šolski center in Štandrež v torek v občinskem svetu
programa za otvoritev objekta. Dogodek - lahko rečemo, da gre za zgodovinski dogodek na Vrhu bodo primerno obeležili z izdajo brošure, priredili bodo vrsto športnih prireditev, pripravljajo bogato fotografsko dokumentarno razstavo o kulturnem in družabnem življenju v kraju v povojnem obdobju. »Želimo, da bi ob slovesnosti ob odprtju našega centra, največji delež programa prispevali sami,« je v razpravi poudaril prof. Devetak. Pri oblikovanju programa bodo sodelovali domači pevski zbor, ki se na dogodek že pripravlja, osnovnošolci in srednješolci.
Petkove skupščine so se udeležili tudi predsednik TO SKGZ Mirko Primožič, tajnik ZSKD Rudi Pavšič in v predstavništvu občine odbornik Vlado Klemše.
Primožič je izrekel priznanje za vloženi trud in vidne uspehe zadruge in celotne vrhovske skupnosti ter zago-
tovil potrebno pomoč krovne organizacije tudi v prihodnje. Rudi Pavšič pa je dejal, da je dograditev centra le prvi cilj in da je zdaj čas za načrtovanje kulturne in športne dejavnosti v prihodnji in naslednjih sezonah.
Davčne prijave
Prvega junija (ker je 31. maja nedelja) zapade rok za predložitev davčnih prijav. Informacije glede izpolnjevanja obrazcev nudijo tudi na sedežu finančne intendance na Verdijevem korzu 52 vsak delavnik od 9. do 13. ure. Prav tako nudijo informacije v davčnih uradih v Gorici in Tržiču.
Davčne prijave sprejemajo na vseh županstvih v uradnih urah.
V Gorici sprejemajo davčne prijave v telovadnici Lenassi v Kapucinski ulica vsak delavnik od 8.30 do
12.30,	popoldne pa od 15. do 18. ure.
Goriški občinski svetovalci se bodo spet sestali v torek, 26. maja, ob 18.30, da bi nadaljevali razpravo o številnih točkah, ki jih niso odobrili na prejšnjih sejah. Med temi je kar precej takih, ki zadevajo imenovanja v javnih upravah. Tu gre za zastopnika Občine v upravnem svetu Hranilnice, v Leto-viščarski in turistični ustanovi, obnovljen mora biti tudi upravni odbor Doma za starčke Angelo Culot v kočniku. Prav tako morajo imenovati člane upravnega odbora Mestne glasbene šole.
Svetovalci se bodo spoprijeli tudi s točko, s katero bo Občina zaprosila posojilo 5.600.000.000 lir pri Cassa De-positi e prestiti za potrebe gradnje slovenskega šolskega centra. Brez dvoma bo ob tej priložnosti prišlo do polemik s strani desnice (fašistov ter liberalcev). Zanimivo bo videti, kako se bodo ob tej priložnosti ravnali republikanci, ki svojčas niso glasovali za načrt. Vsekakor bo ta sklep pomemben, ker zaključuje vrsto napadov na naše šole in s strani nekaterih ali kakega posameznika tudi neslane in neokusne polemike.
Problem zase bo ratifikacija odboro-vega sklepa o splošni in dokončni ureditvi nogometnega igrišča v Štandre-žu. Kot je znano, je Rajonski svet že več let zahteval, da Občinska uprava odkupi od zasebnika zemljišče, na katerem je nogometno igrišče Juventine, ter da ga primerno uredi. Poskrbeti bi bilo treba tudi za primernejši dostop od sedanjega in za parkirišče. Na go-riškem županstvu so izdelali precej zajeten načrt. Naredil ga je arh. Jože Cej. Nakup zemljišča, ureditev igrišča z napravami tudi za igranje ponoči, parkirišče in tribuna za nekaj sto gledalcev bodo po sedanjih predračunskih cenah stali nekaj manj kot eno milijardo in pol lir.
S tem bi bilo zadoščeno nogometnim potrebam Štandreža in vsega okoliša. Načrt in strošek nista zadovoljila nekaterih, ki so v dnevniku Messag-gero Veneto in tudi po tržaškem radiu
Na natečaju prometne vzgoje sodelovalo nad 600 šolarjev
Precej nagrad učencem treh slovenskih šol
Včeraj zjutraj so na Trgu Battisti, ob priložnosti dneva avtomobilista, pripravili slovesnost, med katero so nagradili najboljše učence slovenskih in italijanskih osnovnoh sol iz Gorice, ki so se udeležili 22. natečaja o prometni vzgoji. Pobude, ki jo z uspehom uresničuje Goriška občina, se je letos udeležilo skoraj 600 učencev, ki so pridobljeno znanje iz prometne vzgoje morali dokazati na teoretskem in praktičnem izpitu.
Tudi na letošnjem natečaju so se predstavniki slovenskih šol zelo dobro izkazali. Na tretje mesto
se je uvrstil učenec šole France Bevk iz Gorice Matej Makuc, ki je dobil kolo (njegovi učiteljici, Adri-jani Dornik, pa je odbornik Bratuž izročil bronasto kolajno Občine). Poleg Makuca so kolesa dobili še Vesna Brajnik, Denis Pavio, Serena Mučič (vsi trije so učenci OŠ Fran Erjavec iz Štandreža, njihova učL teljica_ je Majda Zavadlav) ter Irina Lovisoni (OŠ Oton Župančič iz Gorice, učiteljica Ramira Bric). Poleg zgoraj omenjenih učencev, sta spominski pokal dobili še Elisa Riggio in Raffaella Varone.
'_
Pred samim nagrajevanjem je zbranim predstavnikom oblasti, policijskih agentov, orožnikov, finančnih stražnikov, gasilcev in mestnih redarjev spregovoril predsednik goriškega Avtomobilskega kluba Mario Tirel, ki je podčrtal vprašanje varnosti na cestah. Goriški župan Scarano pa se je zahvalil vsem učencem in učiteljicam za letošnje sodelovanje na natečaju. Slovesnost na Trgu Battisti so sklenili z blagoslovom vseh vozil, ki ga je opravil monsinjor Ristits.
OB 90-LETNICI SVOJEGA DELOVANJA NUDI URARNA - ZLATARNA
včeraj-danes
Šuligoj
(1897-1987)
POSEBNE POPUSTE Gorica - Ul. Carducci 49 - Tel.: 85-657
Mednarodna manifestacija za mir
Oratorij A MOR V INC IT
Marijina skrivnost v glasbi in podobi
A. IPAVEC
Petek, 29. 5. 1987, ob 20.30 v cerkvi Srca Jezusovega
400 nastopajočih - Solisti Irena Vremšak-Bar, Franjo Petrušanac, Neven Belamarič, Jurij Reja - Pevski zbori iz Slovenije, Italije, Avstrije - Dramska skupina Kirchschlag NO - Orkester RTV Ljubljana, dirigent Anton Nanut V Italiji glavno pokroviteljstvo Dežela F-JK
VSTOP Z VABILI -- Informacije: tel 84036, 84266 84407, 83870; TS 732487, 60542
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 17. do 23.maja 1987:
Rodili so se: Elisa Fantin, Luigi Martino, Valentina Cordeschi, Alessio Giannotta, Emil De Biasio, Valentina Mašin, Giulia Culot, Desire Saina, Ste-fania Stecchina Gregor Košuta, Sha-ron Vecchiet.
Umrli so: 67—letni upokojenec Eva-risto Princi, 89—letna gospodinja Norma Camisi por. Peternel, 86- letni upokojenec Giacomo Conte, 73—letna upokojenka Leonilda Ulian, 73 letna upokojenka Anna Pizzulin, 72- letna gospodinja Maria Merljak por. Fran-zoni, 70—letna gospodinja Guglielmi-na Lovisi por. Pascoli, 91—letna nuna Oliva Vecchiet, 88—letna gospodinja Maria Collausig, 35—letni uradnik Claudio Zuccala, 67—letni upokojenec Nicolo Burlini, 75—letni upokojenec Salvatore De Filippis, 47 letna gospodinja Ottilia Štolfa, 57 letni upokojenec Archimede Bergamasco, 90- letna gospodinja Elena Grego, 75—letni upokojenec Luigi Carlini,
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
vc^kem jezeru v malem čolnu
Ustvarjalni in narodnostni trenutek Makedonije s književniki makedonskega PEN-centra
Na večeru sodelujeta
GLEDALIŠKA SKUPINA GORICA in MEŠANI ZBOR OTON ŽUPANČIČ iz ŠTANDREŽA KULTURNI DOM GORICA	sreda, 27. maja, ob 20.30
82—letna upokojenka Maria Perisutti por. Cucit, 71—letni upokojenec Giu-lio Ghersetti.
Poroke: trgovski potnik Giovanni De Leonardis in bolničarka Ada Lan-za, delavec Fabio Cicogna in uradnica Paola Felati.
Oklici: uradnik Maurizio Devecchi in uradnica Simonetta Molinari, podoficir Pierino Priori in brezposelna Sandra Fioretti, profesor Paolo Cutolo in študentka Carmela Aiello, delavec En-nio Fabiani in uradnica Anna Maria W6hrel, študent Massimo Tofful in študentka Fulvia Bursic, delavec Gior-gio Staleri in bolničarka Rosa Dibene-detto, pilot Giorgio Staieri in frizerka Sabrina Bregant, orožnik Benedetto Nuccio in uradnica Giuseppa Vullo, mehanik Marino Clansig in gospodinja Luciana Ballus, uradnik Walter Gregorutti in gospodinja Amalia Manna, oficir Giorgio M. G. Giamo in študentka Francesca Maggioni, uradnik Ottavio Filincieri in bolničarka Anna-maria Glavina, orožnik Giuseppe Crotto in gospodinja Gabrilla Demori, uradnik Maurizio Tripani in uradnica Maria Caterina Malasagna, delavec Roberto Knez in gostilničarka Donatella Jurich, skladiščnik Marcello Klavcic in uradnica Franca Gianesi, podoficir Vittorino Faraon in natakarica Daniela Kos, zdravnik Alberto Ca-nevelli in bolničarka Rossella Marchi-ori, električar Francesco Mazzon in bolničarka Maria Teresa Pannozzo, delavec Marino Bulfoni in bolničarka Gianfranca Brandolin.
kritizirali goriško občinsko upravo, zakaj da troši toliko denarja za Štandrež. Povedali so tudi, da je v neposredni bližini občinsko nogometno igrišče na Rojcah. Ti kritiki pa »so pozabili« povedati oziroma napisati, da nogometno igrišče na Rojcah služi izključno potrebam nogometnega kluba Gorizia, in da nima nanj nihče drug vstopa; da to društvo ne plačuje najemnine (kot vsa druga društva, ki na občinskem ozemlju uporabljajo občinska igrišča ter telovadnice), ter da za vzdrževanje tega igrišča na Rojcah skrbi Občinska uprava s svojim osebjem. Take in podobne kritike seveda čujemo le takrat, ko gre za napravo, ki služi predvsem Slovencem. Brez dvoma se bo v torek tudi v občinskem svetu našel kdo, ki bo kritiziral ta sklep Goriške občinske uprave.
■ Jutri se prične razdeljevanje drugega kontingenta bonov za nakup bencina proste cone. Gre za drugi letošnji obrok, ki ga bo mogoče dvigniti do 15. julija. Upravičenci v Gorici in Sovodnjah bodo prejeli 260 (za avtomobile do 11 KS) oz. 350 litrov (nad 11 KS) goriva, za druge občine v pokrajini pa so določili 140 oz. 185 litrov.
Avtorally: vpis do srede
V sredo, 27. t. m„ zapade rok za vpis na avtorally ARGOŠ 202, ki bo v soboto, 30. maja. Prijave sprejemajo v Štandrežu Sara (tel. 21317), Karlo (tel. 34730), v baru Brasil; v gostilnah Pri Mari in Pri Francetu v Sovodnjah ter Pri Bru-notu v Rubijah; pri tvrdki Tekno-mec v Gorici.
SMREKK UNIFAX
Dileme
slovenskega volivca danes
Kulturni dom Gorica, 2. junija
vazna obvestila
SKD Hrast in KD Jezero vabita starše in otroke (stare od 8 do 12 let), ki se zanimajo za plesni tečaj, da pridejo jutri, 25. t. m., ob 20. uri v šolsko telovadnico v Doberdobu.
razstave
V	deželnem avditoriju je na ogled razstava del goriške slikarke Nucci elemente.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava slik Karima Azada. Ogled do 30. t. m.
V	galeriji Luiša Spazzapana v Gradišču ob Soči je do konca maja odprta antološka razstava del goriškega slikarja Cesara Mucchiuttija.
SKPD F. B. SEDEJ
vabi danes na zaključni del
Briškega praznika
Začetek ob 17. uri.
Nastopile bodo GLASBENE ŠOLE iz Števerjana, Gorice in Nove Gorice. Sledi nastop plesne skupine CLUB DIAMANTE iz Gorice in TRŽAŠKEGA MEŠANEGA ZBORA _pod vodstvom TOMAŽA SIMČIČA.
Praznik se nadaljuje ob prosti zabavi ansambla TAIMS. Deloval bo dobro založeni buffet.
Vabljeni!
kino
Gorica
VERDI 16.00—22.00 »11 mattino dopo«. CORSO 15.15—22.00 »Figli di un dio mi-nore«.
VITTORIA 16.00—22.00 »Fantastica Mo-ana«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE Zaprto. EKCELSIOR 14.30—22.00 »Basil 1'investi-gatopo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.30—18.30 »Žrelo 3 D«, 20.30 »Strasti«.
DESKLE 17.00—19.30 »Norčije na kolesih«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »Hei-mat«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 1, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Stališče CGIL o deželnem načrtu za ureditev upepeljevalnikov
Iz matičnih uradov slovenskih občin
Tokrat majhno presenečenje: več rojenih kot pa umrlih
Na prvem mestu varstvo okolja in zdravje občanov
Razprave in polemike glede deželnega načrta o upepeljevalnikih so se na Goriškem v zadnjih tednih nekoliko utišale. Razprava se je, kot lahko beremo v časopisih, preselila na Videmsko. Vendar ne za dolgo. Pred koncem junija bodo morale pokrajinske uprave, in torej tudi goriška, izdelati svoje protipredloge, oziroma pripombe na osnutek deželnega načrta.
Po prvem srečanju predstavnikov občin, ki ga je sklicala goriška pokrajinska uprava, pred kakšnim mesecem, vlada zdaj nekakšno zatišje. To na ravni krajevnih uprav.
Te dni pa je svoje stališče glede reševanja tega vprašanja, v daljšem tiskovnem poročilu, opredelila delavska zbornica CGIL.
Osnovni element, ki ga je treba upoštevati pri iskanju ustreznih rešitev je varstvo okolja in zdravja, ugotavljajo sindikati. Prav tako bo ob izdelavi dokončnega predloga treba upoštevati dejansko stanje na teritoriju, kjer so posamezna območja že različno obremenjena s prisotnostjo industrijskih in drugih objektov. Prav tako bo treba upoštevati tudi kulturne, zgodovinske in jezikovne značilnosti posameznih krajev.
To kot izhodišče glede izbire lokacije. Glede samih tehnoloških rešitev pa sindikat CGIL poudarja, da bi morala reorganizacija smetarske službe v največji možni meri upoštevati predhodno odbiranje odpadnih surovin. Žal tega v osnutku deželnega načrta ni.
Eno od najbolj spornih vprašanj zadeva število objektov (upepeljevalnikov), ki naj bi jih zgradili v pokrajini. Sindikat CGIL je za gradnjo enega samega, osrednjega objekta, v središčni točki pokrajinskega teritorija, daleč od strnjenih naselih in tudi v takem kraju, kjer je mogoče ublažiti posledice v okolju.
Med dosedanjo razpravo je bilo veliko besedi tudi o vrsti objekta, oziroma o tehnologiji. O tem bi se morala izreči posebna komisija, katere delo bi usklajevala pokrajina.
V predlogu delavske zbornice CGIL je posebej omenjeno tudi vprašanje ureditve posebnih (in nadzorovanih) odlagališč za pepel in druge odpadke iz upepeljevalnik. To vprašanje je treba reševati sočasno z načrtovanjem novih objektov.
In končno sindikati ugotavljajo, da je pomembno, za korektno opravljanje
javne službe odstranjevanja in upepeljevanja odpadkov, kdo za to službo skrbi. Mnenje CGIL je, da bi to nalogo moralo prevzeti javno podjetje -konzorcij raznih krajevnih ustanov. Ob vsem tem, zaključujejo sindikati, je treba zajamčiti delavcem, ki so zdaj zaposlenih pri raznih podjetjih in obratih, ki se ukvarjajo z uničevanjem in predelavo odpadkov, da ohranijo delovna mesta.
Slovesnost v Renčah
V Renčah bo danes ob 10. uri slovesnost ob 10-letnici pobratenja z občino Štarancan. Podobna slovesnost je bila 23. aprila v Štarancanu.
Obletnico pobratenja med KS Renče in občino Štarancan bodo kulturna in športna društva obeležila z vrsto prireditev, v obeh krajih, z nastopi pevskih zborov, športnimi srečanji, razstavami itd, ki se bodo nadaljevali tudi v poletnih jnesecih. Sredi septembra bodo v Štarancanu pripravili okroglo mizo o dosedanjih izkušnjah na področju sodelovanja. Naj omenimo še, da je sponsorizacijo raznih prireditev prevzela hranilnica in posojilnica v Štarancanu, skupaj z občinsko upravo.
Demografski podatki iz matičnih uradov treh slovenskih občin, Doberdoba, Sovodenj in Števerjana, za meseca marec in april letos vsebujejo majhno presenečenje. Gre za pozitiven podatek, da so v teh dveh mesecih v vseh treh slovenskih občinah zabeležili več rojstev kot pa smrti. Verjetno gre za naključje, vsekakor za omejen podatek dveh mesecev, kar gotovo ne pomeni spremembe v trendu demografskega upadanja, ki ga beležimo že več let. Gotovo pa sta nam letošnja prva pomladna meseca prinesla lastovko, ki, četudi ne naznanja demografske pomladi, vnaša prijetno spremembo v bolj sivi vsakdan upadanja prebivalstva.
Ob navedbi podatkov za mesec marec in april v treh občinah naj opomnimo, da podatke o spremembah vpisujejo v matične listine (zlasti ko gre za prepise rojstev, smrti itd. iz drugih občin) nekaj časa po dejanski spremembi. V našem pregledu ne upoštevamo tako datumov pojavov, pač pa njihovega vpisa v matične knjige.
DOBERDOB
V zadnjih dveh mesecih sta se rodili Veronika Visintin in Petra Devetak. Umrla v Roža Ferletič vd. Ferletič. Porok v doberdobski občini niso vpisali, oklice pa sta v tem času objavila Wal-
Slovesnost ob 10-letnici poimenovanja šole v Doberdobu po Prežihovem Vorancu
V Gradišču strelsko srečanje slovenskih lovcev
Slovenski goriški in novogoriški lovci so pred kratkim priredili na strelišču v Gradišču 1. Lovsko strelsko srečanje. Tekmovanje so organizirale lovske družine iz Števerjana, Pevme in Jazbin, sodelovali sta še lovski družini Sabotin in Nova Gorica ter Društvo slovenskih lovcev Doberdob. Skupno se je srečanja udeležilo 31 strelcev z obeh strani meje. Streljali so na lovski stezi na 20 glinastih golobov, kar pomeni, da je vsak od tekmovalec imel na razpolago dvajset umetnih tarč, ki so ponazarjale različne vrste divjadi, od zajca do fazana.
Med posamezniki se je na prvo mesto uvrstil Komjanc iz Pevme, pred tremi predstavniki lovske družine iz Nove Gorice. Na drugo, tretje in četrto mesto so se uvrstili po vrsti Novogoričani Breščak, Drole in Mrak. Nova Gorica se je uveljavila v ekipnem tekmovanju. Drugo mesto so zasedli lovci iz Števerjana, na tretjem so Jazbine na četrtem pa Pevma. Benjamin Komjanc je zmagal med mladinci.
Z nemajhno mero ironije so lovci nagradili tudi zadnjeuvrščenega. Sergij Ferfolja je z enim samim zadetkom odnesel domov ribiško palico, ki so mu jo poklonili z nasvetom, naj se odslej posveti ribolovu. Nasprotnega mnenja bo verjetno divjad, ki bi raje videla, da se posvetijo ribolovu lovci z ostrejšim očesom.
»Učenci osnovne šole Prežihov Varane vabijo na prireditev ob desetletnici poimenovanja šole, ki bo v župnijski dvorani, 30. maja, ob 18. uri«. Tako piše na ročno napisanem vabilu, na prireditev, ki bo čez teden dni v Doberdobu in na katero se učenci tamkajšnje osnovne šole pripravljajo že lep čas. Želijo, da bi kar najbolj uspela in da bi se je udeležilo čimveč vrstnikov iz drugih šol v občini in tudi iz drugih krajev, pa tudi veliko staršev.
S petjem in dramskimi prizori iz Prežihovih del ter s pripravo posebnega zbornika Besedo imamo mi bodo primerno obeležili desetletnico poimenovanja njihove šole po znanem slovenskem pisatelju Lovru Kuharju — Prežihovem Vorancu.
Prva slovesnost, pred desetimi leti, je bila v nedeljo, 29. maja 1977, ob množični udeležbi občanov, gostov iz raznih krajev Slovenije itd.
Glede zbornika, ki je te dni šele v pripravi, velja zabeležiti, da so ga v glavnem oblikovali učenci šole sami. V njem so spisi otrok iz vseh razredov, risbice, na začetku pa posvetilo in zahvala: Letos poteka deset let, odkar je bila naša šola poimenovana po Prežihovem Vorancu. S skromnimi pisnimi
prispevki smo se učenci in učenke do-berdobske osnovne šole hoteli oddolžiti spominu plemenitega človeka in pisatelja, ki je s svojimi deli še obogatil slovensko besedo. Toplo se zahvaljujemo občinski upravi in domači posojilnici, ki sta poskrbeli za kritje vseh stroškov.
Na prireditev bo tako ostal tudi trajen spomin.
Naj povemo še, da bo na sobotni slovesnosti pel tudi zbor Hrast iz Doberdoba (med drugim znano pesem Doberdob) in da bodo učencem podelili tudi letošnje bralne značke.
Na rob temu zapisu pa velja dodati še nekaj. Učenci doberdobske osnovne šole, učitelji in starši — seveda ne polnoštevilno, ampak v delegaciji - so te dni bili na vsakoletnem srečanju šol, ki nosijo ime Prežihovega Voranca, na Ravnah na Koroškem. V matični domovini je pet šol, v zamejstvu pa dve: v Doberdobu in Dolini. Srečanja se odvijajo že dvanajst let. Na njih se srečujejo'otroci, starši in učitelji, izmenjujejo izkustva, utrjujejo spoznanstva in prijateljstva.
Prihodnje tako srečanje bo predvidoma v Doberdobu. To bi bila še nova priložnost, da se primerno obeleži desetletnica poimenovanja šole po pisa-
telju, ki je poskrbel, da bo ime Doberdob ostalo trajno zapisano v zakladnici slovenske književnosti.
ter Cigui in Cirila Devetti. Precej ljudi se je priselilo: dva v marcu in šest v aprilu, skupno torej osem ljudi, med tem ko so se v istem obdobju iz občine izselili trije prebivalci.
SOVODNJE
Trije malčki so v obravnanih dveh mesecih privekali na svet v Sovodenj-ski občini: Peter Kuštrin, Rosella Žanu tel in Andrea Zotti. Umrla sta Ivan' Pahor in Marija Zavadlav vd. Visintin. Vpisali so kat tri poroke: poročili so se Mario Visintin in Natalina Juren, Cla-udio Beltramini in Silvia Zotti, Maria-no Grillo in Dunja Grillo. Oklice so objavili Moreno Marson in Lorena Gulin ter Maurizio Abritta in Giusep-pina Bellusci. Priselil se ni nihče, izselili pa so se štirje občani, dva v marcu in dva v aprilu.
ŠTEVERJAN
V	števerjanski občini sta se v zadnjih dveh mesecih rodila Daniel Vida in Kristjan Prinčič. Umrl ni nihče, prav tako pa niso vpisali porok. Oklice sta objavila dva para: Marko Terčič in Nadja Cotič ter Silvio Lo-renzutti in Sonja Štekar. V obeh mesecih so se v občino priselile tri osebe, izselila pa se je ena.
Pred izidom knjiga o 2. brigadi VDV
Predvidoma že prihodnji mesec bo izšla knjiga Druga brigada Vojske državne varnosti, ki jo je napisal Drago Vresnik, sam pripadnik VDV, po vojni . pa znan novinar in publicist.
V	knjigi, ki obsega 432 strani in je opremljena z mnogimi fotografijami in zemljevidi, so opisane — na podlagi ohranjenih dokumentov in pričevanj
številne vojaške akcije enot 2. brigade VDV, ki so delovale v glavnem na Primorskem in delu Gorenjske.
Druga brigada VDV je delovala od pomladi leta 1944 do konca vojne, do osvoboditve Trsta, Gorice in drugih krajev. V sestav te enote so sodile tudi sabotažne skupine v mestih. Ob ustanovitvi je bilo v brigadi kakih 700 mož, do konca vojne pa okrog 1200.
V	glavnem so bili v štirih bataljonih brigade mladi primorski in gorenjski fantje, vsi skoraj sami osemnajst- in devetnajstletniki. Lahko rečemo, da je bila 2. brigada VDV mladinska.
Knjiga bo izšla v samozaložbi pri Naši obrambi. V prednaročilu bo cena znatno nižja od kasnejše, ko bo knjiga v prodaji.
Ljudske hiše
Zavod za ljudske hiše IACP obvešča, da je razpisan javni natečaj za dodelitev 94 ljudskih stanovanj na območju občine Gorica. Stanovanja bodo na razpolago na območju Ločnika (Ul. Licinio), v Ulici Palladio, v Carducci-jevi ulici in v Ulici sv. Ivana. Rok za predložitev prošenj zapade 12. junija letos.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE

-------------------------------------------S.R.L.
GORICA - Via D. D Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala)
TELEX: 460107 LAGORI I
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
	CAR NICA	
	assicurazioni	
TRADICIJA	PRI DELU IN ZAVAROVANJU OD LETA 1920	
	VENTIN PAOLO	
	agent za goriško pokrajino in Palmanovo	
Gorica:	((Jpv)	Palmanova
Korzo Verdi 10		Ul. Cavour 2
Tel. 0481/32722		Tel. 0432/920333
Sami prireditelji presenečeni nad odzivom
Diapozitivi o Yukonu in Patagoniji zbudili zanimanje in fantazijo mladih
Marljivi prireditelji večera diapozitivov s Tomažem Devetakom in Mau-rom Guadagninom, člani Slovenskega mladinskega rekreativnega kulturnega kluba, zaslužijo samo eno kritiko: to, da niso računali na tolikšen odziv publike. V mali dvorani Kulturnega doma se je namreč v sredo zvečer zbralo dvakrat več ljudi, kot pa je bilo razpoložljivih sedežev. Vsak si je zato pomagal kot je znal: marsikdo je sedel kar na tla, zamudniki pa so se tiščali pri vratih in stegovali vrat, da bi bolje videli platno.
■Udeležba na večeru je bila torej res izredna, tako da se je marsikdo spraševal, kaj je sploh privabilo toliko, skoraj izključno mlade publike. Morda gre predvsem za željo po pustolovščini ali celo preprostemu begu iz' enoličnega vsakdana.
Mnogo mladih danes potuje, navadno z minimalnimi sredstvi in brez posebnega cilja. Želijo si novih izkušenj, spremembe, podzavestno pa je že samo potovanje cilj. Potovanje ne v smislu nečesa, kar je potrebno, da se pomaknemo do določenega cilja, pač pa potovanje kot značilna življenjska okoliščina, ki človeku postavlja nove preiskušnje in mu daje nevsakdanja zadoščenja.
V tem pogledu sta bili pustolovščini, ki sta ju s pomočjo diapozitivov prikazala Devetak in Guadagnino, gotovo značilni. Poleteti v Argentino, ko je tam zima, se pomakniti do njenega najbolj pustega dela Patagonije in tam prehoditi 400 kilometrov, ko bi lahko zastavljeni cilj dosegla z vsa-
kim prevoznim sredstvom, je gotovo izbira, ki nima kaj opraviti z logiko. Še manj je vztrajati v tem, potem ko je letalska družba zapravila polovico njune opreme, ali potem ko je tretji dan hoje odpovedala shirana "tovorna" kobila.
Seveda malokdo se odloči za take podvige, ki zahtevajo poleg primerne telesne kondicije tudi nemalo poguma ali vsaj pustolovskega duha. Drugi se zato omejijo na občudovanje vrstnikov, ki je bilo otipljivo tudi na predvajanju diapozitivov, ko so mnogi sledili pripovedi s kančkom nevoščljivosti.
O obeh potovanjih smo svojčas v našem dnevniku že obsežno poročali. Pred dvema letoma sta bila Tomaž Devetak in Mauro Guadagnijno v Patagoniji. Potovanje se ni začelo pod srečno zvezdo, saj se je med letalskim prevozom "izgubil" Tomažev nahrbtnik z vso opremo. To je povzročilo dvotedensko zamudo in preprečilo del njunih načrtov: nameravala sta se namreč povzpeti na nekaj vrhov Andov, kar pa je bilo brez primerne gorske opreme nemogoče. Še bolj ju je po 400-kilometrskem pešačenju proti jezeru Argentina prizadalo to, da nista mogla s kanujem prepluli približno enako razdaljo po reki, ki se izliva v Atlantik. Ta je bil osnovni cilj njunega podviga, vendar sta ga morala opustiti. V zimskem času sta narasla reka in močan veter onemogočala plovbo z neprimernim kanujem, ki je bil povrhu opremljen še s premajhnimi vesli.
Ni preostalo drugega kot nekoliko otožen povratek. Vendar je potovanje pustilo tudi nekaj zadoščenj in odziv občinstva na predvajanje diapozitivov iz argentinske pampe dokazuje, da kljub delnemu neuspehu ni bilo malo, to, kar sta Tomaž in Mauro uresničila.
Uspešnejši in verjetno še privlačnejši je bil spust, ki ga je leto prej opravil Tomaž z drugim tovarišem na reki Yukon, v Kanadi in na Aljaski. Na indijanskem kanuju sta v dobrih dveh mesecih preplula celoten tok reke, tj. kakih 3.200 kilometrov. Pri tem gre povedati, da je Tomaž šel na pot brez vsakega namena, da bi pub-liciziral podvig, kot bi morda storil kdo drug. S takega potovanja ni prinesel veliko diapozitivov, pa tudi sam je morda preskromen, da bi na dolgo in široko pripovedoval o zanimivih in bogatih iskušnjah.
Tako smo lahko v Kulturnem domu videli le majhen del vsega, kar sta mlada Goričana doživela med ekspedicijo, ki ju je popeljala tudi preko severnega tečajnika. Nekaj je še dodal Tomaž v svojem ne prav gostobesednem vendar prijetno ironičnem komentarju, drugo pa je bilo prepuščeno fantaziji, kar gotovo ni slabo. Če je res, da je televizijski ekran že skoraj povsem zamoril in nadomestil človekovo fantazijo, potem so taki večeri, ki pustijo nekaj prostora tudi sanjam vsakega od nas, toliko bolj dobrodošli.
MARKO MARINČIČ
Makedonski pisatelji v gosteh pri nas
V Trstu in Gorici večera, posvečena makedonski književnosti in kulturi
Pisatelj Meto Jovanovski, predsednik makedonskega PEN centra, je za kongres te mednarodne organizacije, ki je bil pred nekaj dnevi v Luganu v Švici, pripravil prispevek o mejah, narodu in književnikih v Makedoniji.
V torek bo avtor eseja skupaj s še nekaterimi stanovskimi tovariši gost Slovenskega kluba v Trstu, v sredo pa Kulturnega doma v Gorici. Ugledni gostje se bodo po krajši literarni predstavitvi (v slovenskih prevodih) pogovarjali prav o makedonskem narodnostnem trenutku. Zdi se nam, da pričujoče besedilo primerno uvaja ugledni obisk in zanimivo srečanje.
K sreči ima ustvarjalna moč svoje skrivne poti. Makedonci so se morali soočati s problemi meja v svoji literaturi že z delitvijo makedonskega teritorija v času balkanskih vojn. Na ta način je bil postavljen konec kulturni tradiciji, ki je naravno trajala stoletja in katere prestolnica, z izobraževalnimi zavodi, založniškimi, tiskarskimi in drugimi dejavnostmi, je bila Solun. Po delitvi je prišlo le do redkih manifestacij v prid makedonske kulture: izdaja makedonskega prvenca v grških črkah leta 1925 v Grčiji, otvoritev številnih osnovnih šol med civilno vojno v Grčiji in podelitev kulturne avtonomije Makedoncem v' Pirinski Makedoniji v Bolgariji in Albaniji v obdobju med letoma 1947 in 1948. K temu lahko prištejemo le še nekaj redkih podobnih primerov. Samo tisti
del Makedonije, ki je v notranjosti jugoslovanske države, si je med drugo svetovno vojno priboril državnost in postal ena izmed federativnih republik Jugoslavije.
Takšen je položaj Makedonije danes. To je Makedonija, kjer sta brata Ciril in Metod dala vzgib slovanski literaturi, ki je v širšem pogledu rodila tudi Dostojevskega. Značilnosti današnje makedonske literature ob meji so naslednje:
Leta 1860 je makedonski pesnik Grigor Prlichev iz Ohrida izdal pesnitev »Sirdar« v grščini in zanjo prejel zlati prstan. Angelko Krstich iz vasi Labuništa v deželi Ohrida je leta 1932 izdal v srbščini svojo največjo umetnino,- roman »Trayan«. Dimitar Talev iz Prilepa je svojo trilogijo z živahno makedonsko vsebino napisal v bolgarščini in jo izdal v Sofiji. Stojan Christovve iz vasi Conomladi iz dežele Castoria je postal priznan ameriški pisatelj in je v svojem obširnem ustvarjalnem opusu opisal makedonsko nacionalno tragedijo.
Nekateri so s tem, da so si upali pisati ali objavljati v makedonskem jeziku, tvegali tudi svoje življenje. Kočo Ratsin je zbirko pesmi »Bele zarje« izdal leta 1939 v Zagrebu in na ta način postavil temelje za sodobno makedonsko literaturo. Še prej, med svetovnima vojnama, je Vojdan Cer-nodrimski napisal in izdal igro »Makedonska krvava svatba«, ki so jo ilegalno postavljali po vseh makedonskih vaseh: v dolgih zimskih nočeh so se kmetje zbirali v samotnih kmetijah in vsako noč ob sveči glasno brali odlomke iz te igre.
Tisti del Makedonije, ki je bil pod kraljevino Srbije, je bil leta 1943 pro-
glašen za jugoslovansko federativno republiko. Med osnovnimi dokumenti, na katerih je bila ustanovljena nova država, sta bili makedonska abeceda in makedonska pisava. Takrat se je razcvetela makedonska literatura. Danes skoraj ni jezika na svetu, v katerega ne bi že prevedli in ob-
V torek bodo ob 20.30 v Slovenskem klubu v Trstu nastopili makedonski pisatelji Slavko Ja-nevski, Meto Jovanovski in Vlada Uroševič. Naslednji dan bodo nastopili v Kulturnem domu v Gorici.
Sveto Janevski je glavni urednik založbe Makedonska knjiga. Piše pesmi, romane, književnost za otroke. Njegova prva zbirka »Krvavi niz« je iz 1. 1945, iz novejšega časa pa so »Najgostejša goščava«, »Plesalka na dlani«, »Bolečina in bes«. Njegov roman »Vas nad sedmimi jeseni« je izšel tudi v slovenščini.
Meto Jovanovski je urednik na TV Skopje. Piše prozo in prevaja, zadnji čas predvsem iz vzhodnih književnosti in filozofij. Prva njegova knjižna objava so »Jadre šleta«. Druge njegove izdaje pa so »Nabrekle zvezde«, »Zemlja in tesnoba«, »Pričevalci«, »Butalarji«, »Pot do samote«, »Orlovski dol«.
Vlada Uroševič piše poezijo, prozo, kritike in prevaja. Nekaj njegovih knjig: dve zbirki kratke proze »Znaki« in »Dogodki« ter eseji in kritike v »Vrstnikih«.
javili makedonskih pesmi, črtic, romanov ali gledaliških iger. Tudi v Grčiji so v povojnem obdobju prevedli in izdali skoraj dvajset pesniških in proznih knjig. Kot rezultat tega cvetenja umetniške ustvarjalnosti je bil pred 25 leti ustanovljen pesniški festival »Srtuga«, na katerem so zlati prstan, ki ga je daljnega leta 1860 Prlichev prinesel iz Aten, podelili znanim pesnikom, kot so Montale, Neruda, Oden, Ritcos, Lundkvist, Alberti in mnogi drugi.
Drugi aspekt današnje makedonske literature je dejstvo, da makedonski pisatelji, ki so se rodili na makedonskem območju v Grčiji, Bolgariji in Albaniji, pišejo v makedonščini in objavljajo v Skopju. Tasko Georgievski, Paskal Gilevski, Ivan Chapovski, Pe-tar Shirilov, Risto Jachev in drugi so iz Egejske Makedonije in Grčije; Georg}: Abadziev je svoje otroštvo in mladost preživel v Pirinski Makedoniji v Bolgariji in družina Rista Krleja izvira iz Podgradca ob Ohridskem jezeru v Albaniji. Zaradi medcelinskih preseljevanj po drugi svetovni vojni se mnogi Makedonci v ZDA, Kanadi in Avstraliji poskušajo izražati v angleščini, v Evropi pa v drugih evropskih jezikih.
Nihče ne more vnaprej reči, do kod bodo privedli asimilacijski procesi. Samoumevno je, da jezikovna razpršenost razjeda nacionalno identiteto, zaradi česar je problem obmejne literature vedno slabši. In to prav tukaj, v stari, dobri Evropi, ki je toliko žrtvovala za svobodo. K sreči ima ustvarjalna moč svoje skrivne poti.
Zaključne akademije gojencev GM
28. maja 1987
V	evangeličansko-luteranski cerkvi ob 20.30: klavir, violončelo, flavta, klarinet in kitara
4. junija 1987
V	evangeličansko-luteranski cerkvi ob 20.30: klavirski koncert
9. junija 1987
V	evangeličansko-luteranski cerkvi ob 20.30: kompozicijski razred prof. Alda Kumarja (M. Ozbič, A. Pegan, A. Purič, C. Rojac in A. Starc)
11. junija 1987
V	evangeličansko-luteranski cerkvi ob 20.30: klavir, violina, flavta, klarinet, trobenta, kitara in harmonika
13. junija 1987
V	Krožku za kulturo in umetnost ob 20.30: zbori Glasbene matice; dirigent Stojan Kuret (v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost)
16. junija 1987
V	evangeličansko-luteranski cerkvi ob 20.30: violončelo in klarinet; šolski godalni orkester dirigira Borut Logar
18. junija 1987
V	evangeličansko-luteranski cerkvi ob 20.30: klavir, violina, flavta in harmonika
________________novost na knjižni polici________________________
Boleča zgodba o mladi ljubezni pisateljice Marguerite Duras
Pisateljica Marguerite Duras je v svojih delih večkrat samo bežno segla po avtobiografski tematiki, saj pravi, da zgodbe njenega življenja ni. Nikjer da ni središča ne poti ne linije. So pa obsežna področja, kjer se zdi, da je nekdo bil, a ni res, bilo ni nikogar. V romanu Ljubimec, s katerim je resnično zaslovela kar čez noč, čeprav jo svet pozna kot avtorico scenarija za film Hirošima, ljubezen moja, pa končno opisuje eno teh svojih obširnih področij, čas, ki ga je preživela z ljubimcem v Indokini. Ta čas ni bil ne svetel ne obsijan od otroške naivnosti in mladostniške svetlobe, temveč nabit z globokimi čustvi, enkratnimi dogodki, ki so ostali neizrečeni.
Življenje odraščajoče deklice je podobno reki Mekong, ob kateri živi: tako silno, da bi odneslo vse, ne samo kamenje, ampak tudi katedrale in celo mesta, znotraj teh vod - dekličinega življenja - divja vihar, ti strašni tokovi pa se tudi umirijo, vrnejo se v naravno strugo in leno tečejo dalje proti neznanim prepadom oceana, kot da se ne bi nič zgodilo. Čeprav so za seboj pustili strašno opustošenje.
Roman Ljubimec je boleča zgodba nenavadne ljubezni med 15-letno deklico in več kot deset let starejšim moškim, sinom kitajskega milijonarja. Je obenem izredno lucidno spominjanje na nekoliko čudno mater in oba brateč, ki so jih družila silovita in nasprotujoča si čustva — ljubezen in sovraštvo. Starejši brat je krut in neizprosen, mlajši pa čustven in materin. V vrtincu teh čustev je deklica, ki si izbere ljubimca, se mu predaja in ga izziva kot izkušena odrasla ženska, vse do poslednjega slovesa. Njuna ljubezen ne sme in ne more obstajati in trajati. Za tisto dobo in tisto družbo je nemoralna in nemara bi bila taka tudi danes, ko čustva nimajo več pravega obsega in pomena. Vendar v početju petnajstletne deklice ni prav nič nemoralnega ali obsojanja vrednega. Prav nasprotno, vse je tako naravno in samo po sebi umevno, da pač drugače ne bi moglo biti. Napisano pa je s tako občutljivostjo in živostjo, da bralca prevzame in nemara celo "okuži". Vendar rana, ki jo je neobičajno ljubezensko razmerje zarezalo v pisateljičino dušo, se ni nikoli popolnoma zacelila, sicer po 60 letih ne bi mogla Marguerite Duras tako čustveno, presunljivo in živo podati tega svojega življenjskega področja. Prav zato pa je to zgodba, ki jo bo vsak rad prebral in je ne bo zlahka pozabil.
Roman Marguerite Duras Ljubimec je izšel pri Založništvu tržaškega tiska v zbirki prevodov, prevedla ga je Gitica Jakopin, knjigo pa je grafično opremil Jure Jančič.
MIMA KAPELJ
Chromas Trieste Prima - Mednarodna srečanja s sodobno glasbo
»Chromas - Associazione Musiča Contemporanea Trieste« je naziv novonastalega združenja, v katerem so se zbrali nekateri skladatelji, glasbeniki in ostali izobraženci - ljubitelji glasbe z željo, da organizirajo v Trstu, ki je bil do sedaj le ob robu sodobnega glasbenega dogajanja, koncerte, na katerih bi bile prvič izvedene skladbe živečih skladateljev. Letos se bodo od 16. maja do 10. junija zvrstili štirje koncerti pod imenom »Trieste Prima« - Mednarodna srečanja sodobne glasbe. Ta naziv ima dvojni pomen: prvi je ta, da so skladatelji napisali skladbe prav za to manifestacijo, in drugi, da bodo skladbe prvič izvedene na teh koncertih.
Združenje se je poimenovalo po umetniškem delu Edwarda Zajca »Chromas«, ki je nastalo kot srečanje glasbe (druga sonata za klavir Giam-paola Corala) in vizualne umetnosti. Zajc je s pomočjo elektronskega računalnika grafično izrazil glasbene ideje. Prav ta metamorfoza umetnosti je dala združenju idejo za poimenovanje Chromas, kar naj bi tudi simboliziralo iskanje novih tehnik umetniškega izraza v sodobni glasbeni ustvarjalnosti.
K sodelovanju bo združenje povabilo najvidnejše skladatelje, ki živijo in ustvarjajo v deželah Alpe-Adria, ker so med seboj geografsko, pa tudi kulturno povezane in vse vplivajo na tržaški srednjeevropski glasbeni okus.
Združenje bo tudi sodelovalo z Mednarodnim natečajem za simfonič-
ne skladbe »Premio Citta di Trieste« pri realizaciji manifestacij sodobne glasbe. Avantgardna glasbena ustvarjalnost je na Tržaškem zapostavljena in manj cenjena v primerjavi z drugimi zvrstmi umetnosti. Zato si bo združenje prizadevalo, da bo tudi to zvrst umetnosti dvignilo na višjo raven in ji dalo enakovredno mesto z ostalimi kulturnimi dejavnostmi.
Veliko zanimanje tržaške publike za koncerte »Trieste Prima« se je pokazalo že na prvem koncertu, ki je bil preteklo soboto v evangeličanski cerkvi. Poslušalci, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička, so z zanimanjem sledili izvajanju pianistke Beatrice Zonta. V prvem delu koncerta smo poslušali Drugo sonato za klavir tržaškega skladatelja Giampaola Corala. Co-ral je že priznani skladatelj, saj je za svoja dela prejel vrsto nagrad in priznanj. Ustvarja glasbo za najrazličnejše instrumentalne zasedbe. Objavljene so tudi številne njegove zborovske skladbe (ena izmed njih je izbrana kot obvezna skladba za tekmovanje pevskih zborov, ki bo letos oktobra v Španiji). V Drugi sonati za klavir išče skladatelj nove zvočnobarvne dimenzije v okviru klasične štiristavčne glasbene oblike. Ta skladba je bila pr-vonagrajena na 20. natečaju klavirskih skladb »Gian Francesco Malipiero« v Tre visu.
Pianistka Beatrice Zonta je gojenka Glasbene matice Trst iz razreda dr. prof. Aleksandra Rojca. Z odlično iz-
vedbo Coralove skladbe je mlada pianistka osvojila letos prvo mesto na mednarodnem tekmovanju »Gli stru-menti nelLavanguardia musicale« v Stresi. Na sobotnem koncertu je Zonta z odličnim obvladanjem klavirske igre in neposredno muzikalnostjo očarala poslušalce.
V drugem delu koncerta pa je Ed-ward Zajc predstavil z videoračunalni-kom svoje likovno umetniško delo Chromas.^ Zajc je bil učenec tržaškega slikarja Černigoja. Umetniška pot ga je vodila v Združene države Amerike, kjer živi in ustvarja. S svojimi deli se je uvrstil med najvidnejše sodobne eksperimentalne likovne umetnike. Video Chromas, ki je nastal na osnovi Coralove glasbe, je Zajc z velikim uspehom že predstavil na likovnih razstavah po Ameriki in Evropi. Na televizijskem ekranu si sledijo grafične predstavitve glasbenih idej, ki s svetlobo in senco, zgoščinami in razredčinami ter različnimi barvnimi odtenki sledijo glasbenemu toku in ustvarjajo v gledalcu in poslušalcu napetosti in sprostitve in s tem tudi bogata in raznolika čustvena razpoloženja.
Na naslednjem koncertu iz cikla Trieste Prima, ki bo v ponedeljek, 1. junija, v luteranski cerkvi v Trstu, bomo poslušali kontrabasista Fernan-da Grilla, ki bo izvajal Stockhausna, Wolffa in lastne skladbe. Zanimiv koncert, ki bo pritegnil številne poslušalce.
MIRKO SLOSAR
URARNA ZLATARNA
LAURENT!
3
DIAMANTI
—	posamezni na prstanih
—	briljanti
na poročnih prstanih
—	nad 500 modelov z GARANCIJO
TRST - Largo Santorio 4
LINIJA
MANIAS
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergom
pelletferie
Okusno opremiti stanovanje je enostavno,
kadar kupuješ pri
Kristali
Sirca
Vedno svetuje najbolje in nudi široko izbiro kristala, porcelana, kuhinjskih artiklov, daril in lestencev
POPOLNI POROČNI SEZNAMI
TRST - Stara istrska cesta 2 (nasproti stadiona)
r	~\
Horoskop
od nedelje, 24. 5. do sobote, 30. 5.
OVEN (21. 3. - 19. 4.) —
f Y’ J Vi in delo: neugodni in sovražni Mars se bo tokrat razjezil na rojene od 23. do 27. marca. Nesrečne okoliščine in ljudje bodo botrovali k temu, da boste izgubili glavo prav v najneprimernejšem trenutku. Poskusite ohraniti mirno kri, da se ne pripeti še kaj hujšega. Ostale ovne bosta še naprej podpirali sreča in odlična delovna forma. Ugodna dneva sta sreda in četrtek, neugodna je sobota.
BIK (20. 4. - 20. 5.) — Vi
in delo: tokrat vam delo ne bo vzelo toliko časa kot običajno; ostalo vam bo časa, da razmislite o nekaterih osebnih problemih, ki vas že dalj časa težijo. Zvezde so vam prijazne, še posebej Venera, ki bo poskrbela za dobro voljo v izbrani družbi in ob bogati mizi. Zelo ugodno stoji Mars za rojene od 22. do 26. aprila, imeli boste več moči in energije na razpolago. Ugodna dneva sta ponedeljek in torek.
DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.)
— Vi in delo: teden, v katerega stopate, se bo pokazal v dobri in slabi luči. Prva polovica tedna bo delovno razgibana in uspešna, medtem ko vas bo sredi tedna slaba novica vrgla iz tira. V drugi polovici tedna se vas bo držala smola in stvari ne bodo nikakor hotele ubrati prave poti. Bodite previdni, komu dajete zaupanje. Ugodna dneva sta nedelja in torek, neugodna pa sreda in petek.
RAK (21. 6. - 21. 7.) — Vi
in delo: teden bo poln dogodkov in spremenljiv. V nedeljo vam bo slaba Luna prinesla psihično napetost in glavobol. Ponedeljek in torek bosta ugodna. Nasmehnila se vam bo sreča v denarnih zadevah in odprla se vam bo možnost za boljši zaslužek. Nova Luna vam bo v sredo zmanjšala sposobnost samoobvladovanja. Bodite previdni, da ne zagrešite kakeneum-nosti. V četrtek in petek boste utrujeni in brez prave volje, v soboto pa vas bo nekdo razjezil.
LEV (22. 7. - 22. 8.) — Vi
in delo: zvezde se za vas še kar dobro držijo, ugodni Jupiter, Saturn in Uran vam omogočajo vedno nove možnosti napredovanja v vsakem pogledu. Dvignila se vam bosta samozavest in vera vase. Ponosni boste na svoje delo in dosežene rezultate. Preveč pozornosti posvečate delu, pa vam zmanjkuje časa za bolj pristen odnos do najbližjih, ki jim vaše obnašanje zadnje čase ni prav nič všeč. Neugodna dneva sta ponedeljek in torek, ugodna pa sreda in četrtek.
DEVICA (23. 8. - 22. 9.)
Vi in delo: Merkur, ki se giblje v negativnem kotu z vašim znamenjem, bo negativno vplival na potek dela in povzročil razne manjše komplikacije, vendar hujših problemov ne bo. Vsem rojenim od 25. do 29. avgusta bo Mars pomagal premagati ovire z več odločnosti in energije. Vsi, rojeni od 30. 8. do 8. 9. boste pod prijaznimi vplivi ljubeče Venere, ki bo poskrbela, da boste ljubljeni in priljubljeni. Neugodna dneva sta sreda in četrtek, ugodna pa ponedeljek in torek.
v_______________________________y
Žarko Petan
Težave s hrbtenico
Ko sem ob drdranju budilke še ves omotičen planil iz postelje, me je kot strela iz jasnega zadelo v hrbet. Omahnil sem na tla in v naslednjem hipu se nisem mogel niti ganiti, samo ječal sem čedalje glasneje.
»Kaj pa ti je?« me je iz kuhinje pobarala žena.
»Ne vem. Presekalo me je. Najbrž bo lumbago ali išias.«
»Heksenšus.«
»Kaj praviš?«
»Čarovničin strel!«
»To bo, to.«
»Moral boš k zdravniku, ortopedu.«
»Zdi se mi, da se bo moral zdravnik potruditi k meni, jaz se še premakniti ne morem.«
A kljub temu sem le prištorkljal v ordinacijo. Šlo je bolj žalostno in počasi, za pot dolgo petsto metrov sem potreboval nič manj kot poldrugo uro.
»No, kaj bo dobrega,« me je povprašal zdravnik, čeprav je že od daleč moral videti, da sem zvit kot paragraf. Ramena mi je vleklo na eno stran, zadnjico na drugo. Bil sem asimetričen.
»V hrbet mi je stopilo.«
»Pripognite se. Skušajte z rokami doseči tla, ne da bi upognili kolena.«
Ni šlo.
»Vas boli?«
»Samo, če hodim, sedim ali ležim.«
»Aha... Poslali vas bomo na slikanje hrbtenice. Sestra, napišite za pacienta napotnico za rentgen.«
Čez dva dni sem se vrnil v ordinacijo z rentgensko sliko.
»No, pa poglejmo, kaj bo dobrega,« je rekel zdravnik, si nataknil naočnike in dvignil sliko proti svetlobi.
Očitno ni bilo nič dobrega, ker se je njegov obraz na mah pomračil. Ustrašil sem se.
»Stavim, da je moja hrbtenica podobna paragrafu ali vsaj črki es,« sem poskušal obrniti vse skupaj na šalo. Zdravnik je molčal.
»So izrastki na hrbtenici ali diskus hernia?«
Zdravnik je še vedno bolščal v sliko in ni črhnil ne črne ne bele. Čez nekaj minut, ki so se meni vlekle kot večnost, je spravil sliko nazaj v kuverto, snel je naočnike rekoč:
»Zadeva je zelo resna, dragi moj.«
»Operacija?«
»Ne, operacija ne pride v poštev, celo nemogoča je...«
»Kako to mislite... nemogoča?«
»Pri vas ni kaj operirati.«
»Se pravi, da je moja hrbtenica v redu?«
»Vi sploh nimate hrbtenice, dragi moj.«
»Kako?«
»Na rentgenski sliki ni niti sledu o kakšni hrbtenici.«
»Torej...« Bil sem ves iz sebe.
»Nikar se ne vznemirjajte. To je dandanes zelo pogost pojav. Od desetih pacientov, ki pridejo k meni, jih devet nima hrbtenice. Gre za sodobno deformacijo.«
»Kaj pa bolečine, ki jih občutim?«
»Gre za tako imenovane fantomske bolečine.« 1
»Po vaše naj bi me bolela hrbtenica, ki je nimam?«
»Tudi amputirana noga vas lahko boli.«
»Ampak meni hrbtenice niso amputirali.«
»Sami ste jo zapravili. Ker je leta niste uporabljali, vam je povsem zakrnela. Ni je več. Izginila je kot kafra! Izpuhtela!«
Čez nekaj dni so me bolečine v hrbtu minile. Navadil sem se na življenje brez hrbtenice. Če mi verjamete ali ne, zdaj se počutim celo bolje kot poprej, ko sem še imel hrbtenico.
TEHTNICA (23. 9. - 22.
10) — Vi in delo: teden ne bo izpolnil vseh vaših ■dMlai	pričakovanj, ker so vam
mmmmm	nekatere zvezde naklo-
njene, druge pa seveda ne. Neugoden Mars bo udaril po glavi rojene od 25. do 29. septembra. Prišlo bo do prepira, pa tudi kakšna nesreča se vam lahko pripeti. Izkoristite ugoden položaj Lune in Merkurja v sredo in četrtek za najnujnejša opravila. Neugodna dneva sta nedelja in sobota.
ŠKORPUON (23. 10. -
21. 11) — Vi in delo: v lil	tem tednu boste imeli
I	nekaj dobrih priložnosti
za uresničitev nekaterih načrtov, ki jih velja izkoristiti. Vsi rojeni od 25. do 29. oktobra bodo z dobrim Marsom uspešni in zmagoviti. To je primeren čas, da dokažete sebi in drugim, česa ste zmožni; vendar ne bodite do soljudi preveč strupeni, da vas ne bodo po nepotrebnem sovražili. Neugoden je ponedeljek, ugodna pa sobota.
STRELEC (22. 11. - 21.
12.) — Vi in delo: v tem A S* tednu boste dosegli ne-kaj manjših delovnih rezultatov, vendar bodite pripravljeni na to, da jih boste morali plačati s trudom in naporom. Ne zaupajte obljubam, ki vam jih bodo dajali na delu; oprite se predvsem nase in na svoje lastne moči. Probleme, ki vas težijo, zaupajte ljubljeni osebi, in naleteli boste na tolažbo in razumevanje. Ugoden dan je nedelja, neugodna dneva pa sta sreda in četrtek.
^	KOZOROG (22. 12. - 19.
1 fl 1.) — Vi in delo: večina I^C	zvezd vam ni naklonjena,
1	^ pa bo zato teden napo-
ren in utrudljiv. Vsi rojeni od 24. do 28. decembra bodo doživeli prave stresne situacije. Pripetile se vam bodo nič kaj prijetne stvari, vendar naj vas to preveč ne zamori. Mnogo bolje se piše rojenim od 30. 12. do 7. L, ki jim bo prijetna Venera v dobri družbi segrela srce. Ugodna dneva sta ponedeljek in torek, neugodna pa nedelja in spbota.
A
VODNAR (20. 1. - 18. 2.)
— Vi in delo: teden bo
prijeten, uspešen in zani-frV miv, le v ponedeljek in torek se bo zataknilo in ne bo šlo vse tako, kot treba. Rojenim od 28. 1. do 5. 2. bo neugodna Venera odvrnila pozornost od dela k lahkomiselnemu prepuščanju samemu sebi. Potrosili boste več, kot je treba, za kar vam bo kasneje malo žal. Posebno ugodna dneva sta sreda in četrtek, neugodna pa ponedeljek in torek.
^	- RIBI (19. 2. - 20. 3.) — Vi
in delo: za vse, ki so roje-ni v prvi polovici zname-^	nja, od 19. 2. do 7. 3., so
zvezde ugodne. Ob strani vam bosta stala Venera in Mars, zato se nikar ne obotavljajte, korajža velja, ker boste prav gotovo dosegli dobre delovne rezultate. Vsi ostali iz druge polovice bodo pri delu bolj raztreseni in nerodni kot ponavadi, vendar se tudi njim obetajo boljši časi. Ugodni dnevi so ponedeljek, torek in sobota, neugodna pa sreda in četrtek.
Pripravlja
SREČKO MOŽINA
V_________________

Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
V*w4i	(mjCu-ImIul. •(£;
Primer 9: RAZPRTA PISAVA
_ Kaj opazimo? Razmiki med besedami so zelo široki. Običajna je potem še velika razdalja oziroma razmik med vrsticami. Razprto pisavo ne smemo zamenjavati z zračno pisavo, kjer so razmiki pravilni - ustrezni širini besed. Razprta pisava govori o miselnem tipu, o osamljenosti pa tudi o težavah, ki jih ima tak človek v stikih z ljudmi. To pa seveda pomeni, da'ima pač ovire v družbenem in družabnem življenju. Kritična oddaljenost do ljudi in stvari pa je tudi znak intro-verzije, kar lahko prevedemo, da introverten človek ne sega izven sebe, ampak živi zgolj od doživetij, ki jih zunanje okoliščine zrcalijo v njem samem.
ANALIZE:

Šifra: LJUBEZEN
Življenja se veselite in s pomočjo dobre domišljije vam je večina dni vedrih. Kljub elanu in
široko planiranim podjetništvom pa včasih hrepenite po preteklih obdobjih, po "dobrih starih časih". Znate biti tudi pretirano previdni, včasih vas je strah, nezaupanje in dvomi vase vas poskušajo premagati. Vzrok je v pomanjkljivem samozaupanju. Za povečanje tega si boste morali pač zadati nekaj nalog in jih uspešno rešiti. Do-seganje ciljev, čeprav v začetku skromnih, vam bo samozaupanje povrnilo. Potrebno je samo pričeti. Prav zaradi zdajšnjega nepomirjenega občutka sebe, dajete morda okolju včasih vtis o prevzetnosti in nečimrnosti.
Šifra: JANJA
Življenje do današnjih dni ni bilo milostno z vami. Zato vas je večkrat strah. Pasivno čemite in čakate... Čakate na to, kaj bo rekel nekdo, ki je avtoritativen. Takšna so vaša načela in zato se težko prilagodite novim situacijam. Preveč ste pedantni. Človek sebe najmanj pozna, čeprav večina misli, da je obratno. Podzavestni ali nezavedni vzgibi vodijo čoveka, če to prizna ali ne, ali tudi če noče. Odločiti se boste morali sami! Za izboljšanje počutja pa bi bilo morda dobro pričeti s tekom. Tudi v družbo pojdite večkrat, na ples in podobno. Strah preteklih obdobij boste tako najlaže pozabili.
Če želite analizo svoje pisave ali druga pojasnila, priložite dopisu kupon in označite siglo. Na vaša vprašanja bo odgovarjal priznani slovenski grafolog, psihoterapevt in sociolog Simon Borut Pogačnik.
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila dr. Simona Boruta Pogačnika
sigla:.......................
Primorski dnevnik. 24. maja 1987
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. Država v Sredozemskem morju; 5. Del roke; 9. Kravica; 10. Atletska disciplina; 13. Najvišje božanstvo pri starih Egipčanih; 14. Vrv, s katero se napne lok; 15. Juventusov nogometaš; 16. Koza brez vokalov; 17. Piščalka iz gline; 19. Mongolsko-turški vladarski naslov; 20. Omečitev; 21. Zmes živinske klaje, slabega žita,
raznega mastila; 22. Denarna enota ČSSR; 23. Postopek, proces; 24. Premiki avionov; 25. »Zelena« valuta; 26. Osebni zaimek; 27. Albinizem; 29. Kemijski simbol za bismut; 30. Je lahko žlahtna in nežlahtna; 31. Žensko ime; 32. Prva in zadnja črka naše abecede; 33. Središče Hrvaškega Zagorja; 35. Senčnice, hladnice; 36. Zgoniško športno društvo; 37. Slovenski pisatelj (Janez). NAVPIČNO: 1. Ime jugoslovanskega košarkarskega strokovnjaka Novosela; 2. Srbsko moško ime; 3. Italijanski spolnik; 4. Ena izmed celin; 5. Desni in najdaljši pritok Save; 6. Kamnina, izmeček ognjenika; 7. Oče; 8. Kemijski simbol za nobelij; 11. Grška boginja znanosti in umetnosti; 12. Na hrbet... pasti; 14. Zemljišča, delovna območja; 15. Osamljenost; 16. Fotoaparati; 18. So lahko sladki ali črni; 19. Ščet za čiščenje tkanin: 21. Naša občina; 22. Pokrivalo; 23. Član varnostne službe; 25. Vas v nabrežinski občini; 27. Pas-ternakovo ime; 28. Mil, mehek, občutljiv; 30. Slavni bivši francoski nogometaš; 31. Darilo; 32. Ateist na pol; 34. Rado Kragelj; 35. Ulica, (lako)
REŠITEV
'in 'se ‘ m a te
IZ ‘-rep TE 'Edo>i '0E 'ua?au -gj 'su -og '11 'UTAaa 'gz TEogod XZ 'gng -OR 'ZZ 'Bugoa 'iz 'egBjjg el ‘maj -og -gi 'ajameg -gj 'Bjomes gj 'Iu -ara} 'H ‘geuzBu zi ‘Buajv 'U ‘on ■g ‘BJB 'L 'BABI '9 'BUua ‘5 'Bguamv > 'H E 'B3V 'Z 'OJPM T :ONDItI -AVN uaiBf ■££ 'sbj>i -gg 'Buid -BrjI '££ ‘zb 'ZZ ‘Baiioa gg 'BuiAog '0£ ‘IH '6E 'ueagag iz ‘buo gg 'jbi -op -gz 'gaj 'gajod 'gg 'Buojg ZZ 'Buijp gg 'Egauio OZ 'ubji '61 'bu -UEgo 'n ‘zg gi ‘suarag -ji 'BAijai 'H 'EH 'El 'UOIBJEUI oi ‘Bai e ‘UBip
g ‘BiiBpM g :ONAVaOQOA
1	2	3		4		5	6	7	8	
9				10	11					12
13			14							
		15							16	
17	18							19		
	20						21			
22						23				
24					25					
26				27						28
29			30							
		31							32	
33	34							35		
	36					37				
»Giro«: včerajšnja etapa se je zaključila z množičnim sprintom
Argentin tokrat nezadržen
Roza majica Breukink (levo) in včerajšnji zmagovalec Argentin
BORGO VAL Dl TARO Svetovni prvak Moreno Argentin je v končnem naletu osvojil drugo etapo letošnjega »Gira« ter tako dokazal, da je že zelo hitro prišel v pravo formo in da bodo morali nasprotniki še kako računati na njegovo prodornost in učinkovitost. Po predvidevanjih je nizozemski kolesar Breukink ohranil roza majico prvega na skupni lestvici, sam Argentin pa se je z odbitkom dvajsetih sekund, ki jih priznajo etapnemu zmagovalcu, prebil na četrto mesto.
Čeprav je bila etapa v glavnem ravninska, je bilo vseeno mnogo pobegov manj znanih kolesarjev, ki seveda izkoristijo vsako priložnost, da se lahko pokažejo v ospredju. Popolnoma neznani Bruno Cenghialta je tako vodil še 700 m (!) pred ciljno črto, torej praktično do trenutka, ko so se »veliki kalibri« pripravljali na sprint.
Ta je bil še kar razburljiv, saj je bila cesta ozka, kandidatov za končno zmago pa mnogo. Prišlo je celo do
prerivanja med Avstralcem Andersonom (ki je zato dobil globo) in Pagni-nom, vendar brez posledic, to pa je izkoristil Argentin, ki je 250 metrov pred ciljem silovito potegnil in osvojil etapo z dvignjenima rokama. To je bil klasičen Argentinov »dolgi šprint«, s katerim je prehitel mlade specialiste v končnih naletih, kot sta Van Brabant in Boffo. Marsikdo se sedaj sprašuje, koliko bodo odbitki vplivali na končno lestvico letošnje, kolesarske dirke po Italiji in če je prav, da so ti odbitki tako veliki. Včerajšnji šprint je namreč povzročil več polemik, saj je bila, kot rečeno, cesta na ciljni ravnini ozka, nalet pa je zato postal zelo nevaren. Kot vedno, pa bodo tudi te polemike in te besede ostale brez posledic.
Danes pa bo na vrsti etapa, ki bo lahko spet nekoliko spremenila skupno lestvico. Na sporedu bo namreč 43 km dolga etapa na kronometer za ekipe, ki bo kolesarje popeljala iz Lerici-
ja v Camaiore. Tu bomo videli, koliko velja ekipa Gewiss Bianchi, ki je trenutno najbolj v formi med italijanskimi postavami, poleg Carrere Rocheja in Visentinija.
Vrstni red 2. etape: 1. Argentin (It.), ki je 242 km prevozil v 6.12'35" s povprečno hitrostjo 38,971 km na uro; 2. Van Brabant (Bel.); 3. Boffo (It.); 4. Fon-driest (It.); 5. Colage (It.); 6. Van der
Velde (Niz.); 7. Popp (Avstr.); 8. Cavazzi (It.); 9. Čanzonieri (It.); 10. Saronni (It.), vsi isti čas.
Skupna lestvica: 1. Breukink (Niz.) 7.18'57"; 2. Roche (Ir.) po 14"; 3. Piasec-ki (Pol.) po 21"; 4. Argentin (It.) po 26"; 5. Visentini (It.) po 29"; 6. Anderson (Avstr.) in Rominger (Švi.) po 30"; 8. Bauer (Kan.) in Pagnin (It.) po 41"; 10. Pedersen (Nor.) po 49".
Po včerajšnjem sklepu
Ferrari potrjen
Na včerajšnji seji upravnega sveta Triestina so Enza Ferrarija potrdili za trenerja tržaškega nogometnega dru-goligaša še za prihodnjo sezono. Potrditev je bila soglasna, saj je Ferrari, po mnenju De Riuja in ostalih, letos uspešno vodil ekipo v B ligi.
Poraz Brazilije
DUBLIN — V prijateljskem nogometnem srečanju je Irska z 1:0 (1:0) premagala Brazilijo. Strelec je bil Liam Brady.
Nagrajevanje Radia Opčine
Športnik sezone
Radio Opčine bo v soboto, 30.t.m., v Prosvetnem domu na Opčinah nagradil najboljše športnike in ekipo sezone 1986/87. Nagrajevanje sovpada z 20-letnico ŠD Polet.
Motociklizem: v razredu do 125 ccm
Italijani nezadržni
Včeraj na svečanosti v Passarianu
Časnikarju Gorazdu Veselu priznanje »orli športa«
A vtomobilizem: reli Saturnus
Poljski posadki končna zmaga
PORTOROŽ Na tradicionalnem reliju Saturnus, ki se je sinoči zaključil v Portorožu in ki je veljal tudi za evropsko prvenstvo s koeficientom 2, sta po neuradnih podatkih zmagala Poljaka Andrzej Koper in Krzysztof Geborys na vozilu renault 11 turbo. Drugo mesto je osvojila jugoslovanska posadka Romana Zrnec in Pavel Nartnik, ki je prav tako razpolagala z renaultom 11 turbo, tretja pa sta bila Sovjeta Vladislav Stikov in Igor Kolo-bajev (moskvič 1600 SL rally).
Favoriti niso imeli sreče. Jugoslovan Kuzmič (renault 5 turbo) je zaradi okvare odstopil že med prvo etapo, ista usoda je doletela Madžara Fer-jancza (audi 90 guattro), Sovjeta Fili-monova (moskvič), ki je na Rovtah šel s proge, in pa Zahodnega Nemca Pe-tersena (prav tako audi 90 guattro), ki sploh ni startal, potem ko je na zadnjem treningu poškodoval podvozje.
Na letošnjem 619 km dolgem reliju z 286 kilometri posebnih preizkušenj je startalo 68 posadk iz 12 držav, dirko pa jih je končalo 31.
MONZA Na včerajšnji 3. preizkušnji svetovnega motociklističnega prvenstva v Monzi se je uveljavil Italijan Gresini, ki je tako še bolj utrdil prvo mesto na skupni lestvici, na kateri ima 45 točk, njegov klubski tovariš Casanova jih je zbral 30, Brigaglia (It.) in Auinger (Av.) pa jih imata po 26.
Vrstni red včerajšnje dirke: 1. Gresini (It.) garelli 3T23"63 s poprečno hitrostjo 167,514 km na uro; 2. Casanova (It.) garelli po 00"16; 3. Auinger (Av.) MBA po 00"49; 4. Brigaglia (It.) AGV po 27 '21; 5. Bianchi (It.) NBA elite po 33"13.
Včeraj so opravili še zadnje uradne-poskusne vožnje za današnjo dirko v razredih do 80, 250 in 500 ccm. Časi so bili naslednji:
80 ccm: 1. Martinez (Šp.) derby 2T0"39 s poprečno hitrostjo 160,135 km na uro; 2. Dorflinger (Svi.) krauser 2' 11 ”01; 3. Waibel (ZRN) krauser 2TTT5.
250 ccm: 1. Reggiani (It.) aprilia 1'55"69 s poprečno hitrostjo 180,482 km na uro; 2. Roth (ZRN) honda 1'56"31; 3.
Lavado (Ven.) yamaha 1'56"37; 4. Cor-nu (Švi.) honda 1'56"51.
500 ccm: 1. Gardner (Avs.) honda 1’48"66 s poprečno hitrostjo 192,159 km na uro; 2.- Lawson (ZDA) yamaha 1’49"89; 3. Taira (Jap.) yamaha 1'50"35; 4. Haslam (VB) honda 1'50"53; 5. Sar-ron (fr.) yamaha 1'50"64; 6. McElnea (VB) yamaha 1'50"65.
Štoka četrti
MONZA V Monzi je bila včeraj tudi druga preizkušnja italijanskega motociklističnega prvenstva »superbi-ke trophy«, na katerem je naš zamejski rojak Danilo Štoka, ki tekmuje za Primotor Adriaimpex team, dosegel novo uveljavitev, saj je zasedel četrto mesto (v prvi letošnji tekmi je bil tretji). Zmagal je trikratni ameriški državni prvak Merkel, ki tekmuje z uradno hondo, v času 30'23"41. Stoka, čigar yamaho pripravlja tržaška delavnica Mosport, je progo prevozil v 31'08"54. Drugi tekmovalec Primotorja, Chiap-pello (yamaha), je bil osemnajsti.
PASSARIANO —- Naš stanovski kolega Gorazd Vesel je včeraj na slovesnosti v Passarianu prejel prestižno nagrado »orli športa« (Aguile dello Šport) zaradi svojega več kot tridesetletnega delovanja na novinarskem področju in zaradi svojih uspehov na časnikarskih smučarskih prvenstvih.
Skupno je bilo nagrajenih kar 93 športnikov iz naše dežele, ki so se na kateri koli način izkazali v zadnjem odobju. Zlato kolajno je prejel tržaški hokejski igralec Livio Parasucco; podelili so nadalje 16 srebrnih kolajn, 72 bronastih ter 4 posebne nagrade za handikapirane športnike. Gorazd Vesel pa je prejel eno od dveh posebnih nagrad, ki so jih izročili deželnim športnim osebnostim. Druga je šla bivšemu trenerju italijanske državne reprezentance Enzu Bearzotu. Med nagrajenimi atleti z bronastim odličjem sta bila tudi lokostrelka Našega pra-
pora Vesna Lutman in Poletov kotalkar Damjan Kosmač.
Na slovesnosti je deželni odbornik za šport Mario Brancati med svojim uvodnim govorom poudaril, da že samo število nagrajenih dokazuje, da ima naša dežela bogato športno tradicijo, iz tega pa izhaja masovnost udejstvovanja mladine v naši deželi. Problemov je mnogo, je dodal Brancati, od pomanjkanja struktur do nezadostnih finančnih sredstev, vendar pa veliko število športnih društev dokazuje, da je požtrvovalnost odbornikov, katerih delo je povsem prostovoljno, delno premostilo marsikatere probleme, ki bi brez tega hvalevrednega dela še bolj hromili športno dejavnost v F-JK.
Predsednik Dežele Adriano Biasutti pa je poudaril pomen takih pobud, s katerimi dajejo zasluženo priznanje tistim, ki so s svojimi uspehi ovrednotili šport v naši deželi.
Košarka: včeraj v Dolini v drugi finalni tekmi za prestop v D ligo
Borovci izsilili tretje srečanje s Stello Azzurro
Bor Radenska - Stella Azzurra 109:85 (50:37)
BOR RADENSKA: Kovačič 3 (0:2), Korošec 31 (0:3), Klobas 15 (1:2), Š. Semen 6, Pregare 26 (8:9), Pieri 20 (2:3), Kneipp 4 (0:1), A. Semen, Barini 4, Smotlak.
STELLA AZZURRA: Girardini 4, Bellussi 10 (2:3), Žiberna 6 (1:2), Marizza 23 (1:2), Scolini 15 (4:6), Del Ben 4 (2:3), Peretti 13 (5:7), Celli, Bianchi, Masala 10 (6:7).
SODNIKA: Policastro in Fornasari iz Trsta. PM: Bor 11:20, S. Azzurra 21:30. ON: Bor 20, S. Azzurra 20. PON: Marizza (77:100). 3 TOČKE: Korošec 5, Pregare 4, Kovačič 1; Žiberna 1, Scolini 1. GLEDALCEV: 200.
jih je imel že tri). Ko pa so naši prešli iz individualne na consko obrambo,, je bilo takoj na dlani, da so proti gostom dobili pravo orožje, s katerim so tudi zaustavili strelce Stelle Azzurre in predvsem Perettija, ki je bil na prvi finalni tekmi odličen realizator (včeraj je dosegel le borih 13 točk, 5 v prvem polčasu). V tem delu tekme so zlasti dobro igrali Korošec, Pieri in »veteran« Klobas.
Borovi košarkarji so včeraj pred nabito polno telovadnico v Dolini visoko in povsem zasluženo premagali Stello Azzurro in so se ji tako oddolžili za poraz v prvi finalni tekmi. Za prestop v D ligo bo torej potrebno tretje srečanje, v nedeljo, spet na igrišču Stelle Azzurre.
Vatovčevi varovanci so z včerajšnjim nasprotnikom imeli težave le v uvodnih minutah (7:13), ko so si tudi prislužili več osebnih napak (Pregare
David Pregare
V drugem polčasu so borovci silovito začeli. Korošec in Pregare sta zadevala kot za stavo, sicer pa je vse Borovo moštvo odlično igralo. Prednost naših košarkarjev je skokovito rastla (60:45, 73:48, 77:50), da bi na sredini
drugega polčasa znašala kar 32 točk (82:50). Očitno je bilo, da je že tedaj bilo tekme konec. Gostje so se precej hudovali na sodnika, češ da jih je oškodoval. Menimo pa, da je ob tolikšni razliki v koših vsako »jamranje« odveč.
»Pohvalil bi vse fante za dobro igro. Čeprav ni v moji navadi, da bi omenjal posameznike, bi tokrat vseeno napravil izjemo in posebno pohvalo izrekel Davidu Pregarcu. Ta igralec, zaradi poškodbe kolena, že dva tedna ne trenira in je vseeno igral odlično. Sedaj nas čaka najtežja naloga. V tretjem srečanju moramo nujno zmagati, nasprotno je bil ves naš dosedanji napor zaman,« je po včerajšnji tekmi zadovoljno dejal Borov trener Vatovec.
»Proti sedmim je nemogoče igrati,« je rezko izjavil trener Stelle Azzurre Castellarin. Očitno je mislil na sodnika... (B. Lakovič)
Šolski nogometni turnir ZSSDI
Začetniki v Dolini
ZAČETNIKI
SKUPINA A (Dolina) Boljunec/Borš/Pesek - Ricmanje 2:0
BOLJUNEC/BORŠT/PESEK - RICMANJE: Argenti, Corbatti, Mingot, Cah, Paoletti, Zeriali, Chermaz.
RICMANJE: I. in M. Ota, Pintarelli, Piciga, Novato, Delise, Žafran, Gobbo, Podoš, Petelin.
Milje - Dolina/Boljunec	6:0
MILJE: Stanchi, Gerbez, Mondo, Vi-gini, Bossi, Corda, Ellero.
DOLINA/BOLJUNEC: Borut Klab-jan, Rado Kocjančič, Elena Braini, Cristina Lavrica, Sara Rossetti, Daria Coretti, Elena Bandi, Vanja Brajnik.
NADALJNI SPORED (torek, 26. t. m.): 18.00 Milje - Boljunec/Boršt/Pe-sek; 18.45 Ricmanje - Dolina/Boljunec.
_________KOŠARKA_______
1.	MOŠKA DIVIZIJA Dom - Pall. Isontina 45:59 (24:34) MINIBASKET - POKAL JADRAN Dom - Breg 42:75 (18:41)
Odbojka (1, ŽD): derbi borovkam
BOR FRIULEKPORT - BREG	3:0 (15:9, 15:5, 15:10)
BOR FRIULEXPORT: Superina, Viller, Pernarčič, Del Piero, Bandelj, Mauri, Vitez, Žerjal, Legiša, Vesel, Volpi.
BREG: T. in M. Canziani, Sancin, Žerjal, Maver, Gaburro, Glavina, Svetlič, Pertot, Gherli.
V zelo pomembnem derbiju za obstanek v 1. ženski diviziji so bolj izkušene borovke slavile gladko zmago, ki pa ni bila lahka. Prvi niz in začetek drugega sta bila dopadljiva, nato pa so se Brežanke nekoliko zmedle, borovke pa so z večjo prisebnostjo le prišle do dragocenih točk
PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
me sveža
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Nogomet: v anticipirani tekmi 26. kola 3. amaterske lige
Neroden poraz Mladosti v Nabrežini
Aurisina - Mladost 4:1 (2:0)
STRELEC ZA MLADOST: Dario Frandolič
MLADOST: Bruni, F. Devetak, Uljan, Frandolič, Sclauzero (v 46. min. D. Lakovič), E. Gergolet, Argentin, H. Kobal. Cianci.
Mladost je popolnoma zasluženo visoko izgubila z zadnjeuvrščeno Aurisi-no, ki ni pokazala ničesar, a je vseeno Doberdobcem zabila štiri zadetke. Čeprav zveni čudno, so imeli igralci Mladosti skozi skoraj vso tekmo terensko premoč, vendar pa je niso znali konkretizirati.
Čeravno so domačini že po prvem polčasu vodili z goloma prednosti, se stanje v drugem delu igre v bistvu ni spremenilo. Igralci Aurisine so dosegli še dva gola, le nekaj minut pred koncem pa so Doberdobci dosegli častni zadetek: Hilarij Kobal je lepo podal Dariu Frandoliču, ki je z diagonalnim strelom zadel oddaljeni kot mreže, tako da vrater ni mogel posredovati. Vsekakor ta zadetek ni uteha za po-
vsem negativno predstravo doberdob- Na sliki: steber doberdobske Mla-skih igralcev, ki se nahajajo na sredini	dosti Edi Gergolet (pri žogi) med
lestvice skupine M 3. amaterske lige. včerajšnjo tekmo proti Aurisini
V dodatni tekmi za uvrstitev v pokal UEFA
Milan ugnal Sampdorio
Milan — Sampdoria 1:0 (0:0, 0:0)
STRELEC: Massaro v 101. minuti.
MILAN: Nuciari, Tassotti, Bonetti, Baresi, F. Galli, Maldini, Zanoncelli (VVilikins od 119. min.), Di Bartolomei, Donadoni, Massaro (Manzo od 117.
min.), Virdis.
SAMPDORIA: Bistazzoni, Briegel, Mannini, Fusi, (Pagnin od 91. min.), Vierchowod, Pellegrini, Pari, Cerezo, Salsano (Lorenzo od 105. min.), Manci-
ni, Vialli.
SODNIK: Lanese; KOTI: 9:6 za Milan; GLEDALCEV: 35 tisoč.
TURIN — Četrti italijanski predstavnik v pokalu UEFA za sezono 1987/1988 za Juventusom, Interjem in Verone, je milanski Milan. Favorit dodatnega dvoboja je bila sicer Sampdoria, ki je prvenstvo končala v velikem slogu, medtem ko so bili Milančani po splošnem mnenju... na tleh. V Turinu se je izkazalo, da ni tako. Sampdoria je imela sicer v teku celotnega srečanja več časa pobudo in tudi terensko premoč, vendar Milana le ni nadkrili-la, predvsem ne sijajne obrambe Milančanov z Maldinijem in Baresijem na čelu. Morda je grožnja predsednik Milana Berlusconija, da igralcem ne bo izplačal premij v skupni vrednosti ene milijarde lir, če ne premagajo
Sampdorie, učinkovala kot krepka ini-jekcija. Verjetno pa je tudi res, da je dvojna prvenstvena zmaga Genoveža-nov nad Milančani zavedla poznavalce. Kakorkoli že, predvidene premoči Boškovih varovancev ni bilo, vsaj ne takšne, kakršno so napovedovali.
Tekma je bila seveda napeta, živčna, a glede na pomembnost, v mejah dovoljenega. V prvem polčasu je imela Sampdoria izredno priložnost, da bi povedla, ko je Briegel zgrešil prazna vrata in s strelom z glavo zadel prečko. Žoga se je od te odbila na gol-črto in nazaj na igrišče.
V drugem delu sta obe ekipi imeli nekaj dobrih priložnosti, zadetek pa ni
Massaro - odločilen zadetek
padel jn treba je bilo odigrati podaljšek. Že v prvem delu je Massaro izkoristil predložek Tassottija in s polnim zaletom močno prestregel z glavo žogo. Strel je bil za Bistazzonija neubranljiv, tak zadetek pa je Sampdorii odrezal noge.
Nogomet: v 34. kolu italijanske B lige
Triestina doma s Piso
Triestini zdaj prvenstvo B lige res ne nudi več nobene prave motivacije. Igralce lahko spodbudijo le srečanja z vodilnimi. Tako je bilo prejšnji teden v Ceseni, tako bi lahko bilo tudi da-ne§, ko bodo varovanci trenerja Ferra-rija gostili drugouvrščeno Piso. Toskane! so v minulem kolu povsem nepričakovano zgubili na domačih tleh s povprečno Bologno, sicer bi bili zdaj sami na vrhu lestvice pred Cremone-sejem.
Čeprav Triestina teoretsko še ni na varnem, kar se tiče obstanka, je zdaj v zavidljivem položaju moštva, ki se lahko na igrišče poda povsem brezskrbno. Trener Ferrari je letos dokazal, da zna pripraviti nogometaše do motiviranega nastopa, kljub temu da zaradi znane penalizacije ni moštvo moglo tekmovati za napredovanje v višjo ligo, kar je za igralce nedvomno velika Irustracija. Zato se ni bati, da bi se omenjena brezskrbnost lahko spremenila v lagodnost. Poleg tega je treba upoštevati, da se za posameznike
naglo bliža čas obnove pogodbe in pogajanj za višji honorar, ki so s tem v zvezi. Šušlja se, da namerava Triestina bistveno »stisniti pas« dohodkov za igralce, ki se nad plačo pri tržaškem klubu gotovo ne morejo pritoževati. Znano je, da so večletno pogodbo že lani podpisali le Gandini, Orlando in Cinello, vsi ostali so torej na prepihu oziroma so prosti, da si poiščejo novega delodajalca.
Če se povrnemo k današnjemu srečanju s toskanskim bivšim prvoligašem, je treba omeniti, da bo vratar Gandini skoraj gotovo tudi tokrat počival. Nadomestil ga bo mladi Cortiu-la, ki se je v Ceseni izkazal. V dvomu je tudi nastop Orlanda.
DANAŠNJI SPORED
Triestina - Piša; Arezzo - Catania; Bari - Taranto; Bologna - Sambenedet-tese; Campobasso - Vicenza; Genoa -Parma; Lazio - Cagliari; Lecce - Cese-na; Messina - Pescara; Modena - Cre-monese.
Jugoslovanski nogomet
V Splitu derbi Hajduk - Partizan
Tri kola pred koncem jugoslovanskega nogometnega prvoligaškega prvenstva je lahko derbi kola v Splitu med Hajdukom in Partizanom odločilen v boju za naslov državnega prvaka. Hajduk je v zadnjih dveh kolih doživel prav toliko porazov, a tokrat trener Skoblar (ki ga bo po prvenstvu nadomestil povratnik Ivic) napoveduje zmago, Beograjčani pa bi se morebiti zadovoljili s točko.
Vodilni Vardar bo gostil Slobodo, ki v boju za obstanek nujno potrebuje najmanj točko, zato Skopljancem gotovo ne bo lahko.
Izmed kandidatov za državni naslov je pred najlažjo nalogo menda Velež, ki bo gostil vinkovši Dinamo. Ta je 'glede obstanka že na varnem.
DANAŠNJI SPORED
Sarajevo - Spartak, Velež - Dinamo (V), Hajduk - Partizan, Radnički - Bu-dučnost, Vardar - Sloboda, Sutjeska -Čelik, Crvena zvezda - Rijeka, Priština - Dinamo (Z), Osijek - Željezničar.
Jadranovci jutri v polfinalu proti Ljubljančanom
S kvalifikacijskega srečanja Jadran - Don Bosco
Jadran - Ag. Ippica Monti (ob 19.00) in Stefanel - Servolana Leasest (ob 21.00): to bosta jutrišnji polfinalni tekmi košarkarskega turnirja v organizaciji tržaškega društva Don Bosco.
Jadranovega tehničnega vodjo Jureta Krečiča smo vprašali za mnenje o jutrišnji tekmi proti mešani ekipi iz Ljubljane, ki jo sponsorizira Ag. Ippica Monti. »Mislim, da bo srečanje zelo izenačeno, saj so naši nasprotniki dobro telesno pripravljeni, zelo borbeni pod košema in imajo soliden met.«
Krečič je,še nadaljeval: »Z nastopom na tem turnirju smo zadovoljni, saj smo tako imeli priložnost, da po prvenstvu odigramo še nekaj tekem. Od mladih se je izkazal Persi, ki je sicer na prvem srečanju igral malo boječe, v drugi tekmi pa je pokazal, da gre za perspektivnega igralca, na katerega lahko računamo že v bližnji bodočnos-ti.«
Če bo prvo jutrišnje srečanje izenačeno, je v drugem nesporen favorit Stefanel. Tekmi bosta v telovadnici Don Bosca v Istrski ulici 52.
Na seji novoizvoljenega odbora
Pri kriški Mladini razdelili funkcije
Na zadnji seji Športnega društva Mladina iz Križa so porazdelili funkcije novega odbora, ki je izšel iz nedavnega občnega zbora z dne 8. maja.
Za predsednika kriške športne organizacije je bil znova potrjen Ennio Bogateč. Ostale zadolžitve v odboru za novo mandatno dobo pa so naslednje:
Predsednik: Ennio Bogateč; podpredsednika: Boris Bogateč in Livio Semec; tajnik: Edvin Guštinčič; blagajnik: Darko Pahor; gospodar: Bruno Košuta; referent za balet: Marica Sedmak; referenti za smučanje: Rado Šu-ber, Silvio Tavčar in Mario Prašelj; referenta za rekreacijo: Gabrijel Sedmak in Giorgio Tence.
V nadzornem odboru so: Sandor Tence, Ljubo Košuta in Silvano Košuta.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
domači šport
DANES
NEDELJA, 24. MAJA 1987
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Bazovici: Zarja - Kras; 16.00 na Proseku: Primorje - Staranzano; 16.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina Supercaffe -Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
12.00	na Opčinah, Ul. Alpini: CUS -Breg; 12.00 v Nabrežini: Hermada - Primorec; 16.00 v Trstu, na 1. maju: CGS -Gaja; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Fos-salon; 16.00 v Podgori: Juventina - Me-dea
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Trstu, igrišče Campanell: Cam-panelle - Primorje
NAJMLAJŠI
11.45 v Miljah: Fortitudo - Breg
ZAČETNIKI
10.30	v Turjaku: Turriaco - Mladost
CICIBANI
POPRVENSTVO: 12.00 v Trstu, Ul. Flavia: Don Bosco - Breg.
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Volley Club TS
1. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Dolini: Breg - NPT; 11.00 v Fos-salonu: Fossalon - Sovodnje Agorest
ATLETIKA
EKIPNE KVALIFIKACIJE ČLANOV ZA DP
15.00	v Trstu, na koloniji: nastopa tudi Bor Infordata
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
9.00	na Padričah: Gaja - TC Triestino
JUTRI
JUTRI, 25. MAJA 1987
KOŠARKA
TURNIR »GIACOMO SARTI«
19.00	v Trstu, Istrska ulica 52: Jadran -Agenzia Ippica Monti
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.30	v Gradišču: Torriana - 01ympia
L ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v Štandrežu: 01ympia Bertolini -Farra
UNDER 14 ŽENSKE
20.30	v Trstu, šola Suvich: OMA Armes - Sloga A
Z občnega zbora kriške Vesne in SK Devin
Že od zgodnje pomladi se po naših društvih vrstijo občni zbori. Pred kratkim sta skupščino članov imeli tudi zahodnokraški društvi, nogometaši Vesne (levo) in smučarsko-planinska organizacija SK Devin. Obračun minule tekmovalne sezone so polagali ob prisotnosti lepega števila članov
PLAVALNI KLUB BOR vabi osnovnošolske otroke, da se udeležijo tekmovanja v, plavanju, ki bo v bazenu pri Alturi v soboto, 30. t. m., ob 17. uri. Predvidene so naslednje discipline posebej za deklice in dečke: 50 m hrbtno, 50 m prsno, 50 m kravl in štafeta 4 x 25 m kravl, vsakdo se lahko prijavi za največ dve disciplini in štafeto. Prijave sprejemamo do jutri po telefonu na štev. 823293.
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na enotedenski pohod v pogorje Dachstei-na (Avstrija), ki bo v tednu od 22. do 29. avgusta (dokončni datum!). Vse informacije pri Vojku Slavcu (tel. 764832 — delo) in Ugu Margonu (tel. 751617).
ZŠDI
obvešča, da bo v torek, 26. t.m., ob 16. uri v bazenu v Lipici zaključno tekmovanje plavalnega tečaja.
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes ob 15.00
NAJBOLJŠI SLOVENSKI IZDELKI
ekskluzivni uvoznik
Astra Impex
Tel.: 040/69245
AJVAR blagega okusa in še dva okusna namaza v kozarcih po 210 g - 370 g - 650 g
ŽE V PRODAJI V NAJBOLJŠIH TRGOVINAH Z JESTVINAMI IN V RESTAVRACIJAH V NAŠI POKRAJINI
Brez ajvarja »PEPJTA« ni žara ne pečenke pa tudi ne špagetov in pizze.
S kuhanim mesom in z zelenjavnimi prikuhami »DELIZIOSA«; s klobasami in kuhano svinino pa
»RUSTICA«.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST 1,-i-z vseh drugih dežel v Italiji pt»i podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
24. maja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	ZTT
in tiska	Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZDA v Srednji Ameriki zašle v slepo ulico
Ofenziva kontrasov neuspešna Vojaške akcije tudi v Salvadoru

Konfekcije
FANY

STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 Telefon: 231118
nova modna oblačila za
poletje 987
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
CIUDAD MEXICO — Po porazih na vseh frontah se kontrarevolucionarji v Nikaragvi spopadajo z vse težjimi nalogami, saj bosta naslednja dva meseca odločilna za njihov nadaljnji obstoj. Iz meseca v mesec postaja opazovalcem v Srednji Ameriki vse bolj jasno, da ne morejo antisan-dinisti resneje ogroziti nikaragovske narodne vojske. Slednja je te dni tudi odbila zračni napad kontrasov in je onemogočila, da bi na ozemlju Nikaragve kontrarevolucionarji postavili izhodiščna oporišča, ki bi jim omogočila opustitev baz v Hondurasu.
Doktrina Pentagona o »manj intenzivnem vojskovanju«, z drugimi besedami, o posrednem vojskovanju, bi morala po načrtih ameriškega obrambnega ministrstva oslabiti in destabilizirati sandinistično vlado. Upoštevajoč položaj na fronti se to nedvomno ne dogaja, čeprav morajo v Nikaragvi odšteti skoraj 60 odstotkov nacionalnega dohodka za obrambo pred kontrasi.
Prisotnost antisandinistov na ozemlju Hondurasa predstavlja tudi za vlado njenega predsednika Joseja Azcona vedno večje breme, isto sicer lahko tudi trdimo za ameriško politično javnost, ki se zaveda politično težko opravičljive podpore kontrasom.
Tudi položaj v bližnjem Salvadoru ni za politične privržence Reaganove administracije nič kaj rožnat. Ofenziva osvobodilne fronte Farabundo Marti, ki se je pričela pred skoraj dvema mesecema, ne pojenjuje, in celo nasprotno postaja intenzivnejša. Včeraj so v tej srednjeameriški državi izvedli štiri koordinirane napade na režimske vojaške garnizone v okolici glavnega mesta San Salvador. V napadih so uporniki uničili vojaške objekte ter ubili ali ranili 67 vladnih vojakov.
Univerza v San Salvadoru je te dni objavila izredno zanimive dokumente, ki pričajo o uporabi letališč države med afero Irangate, ne da bi bila s tem seznanjena vlada predsednika Duarteja.
Sreča v nesreči
LA SPEZIA — Včeraj dopoldne je nekaj minut pred 10. uro strmoglavil v morje pred La Spezio helikopter italijanske vojne mornarice. Pilota, ki sta bila na helikopterju v trenutku nesreče, sta pa bila prisebna in sta oba pravočasno zapustila pilotsko kabino. Pred tem jima je tudi uspelo napihniti plovce, da je helikopter ostal na površini in da so ga lahko kasneje reševalci povlekli do obale. Pilota pa sta imela še več sreče, saj ju je takoj po okvari sprejela na krov neka jahta, ki je prav tedaj plula mimo.
Tornado pustošil po Teksasu
DALLAS — Izredno hud tornado je v petek razsajal v ameriškem mestecu Saragosa v Teksasu in je povzročil smrt najmanj 37 oseb, ranjenih je okrog sto oseb, veliko pa jih je še pod ruševinami večnamenske občinske palače. Zračni vrtinec je namreč zravnal mesto v nekaj sekundah prav med šolsko slovesnostjo na občinskem sedežu, saj je bilo v poslopju na desetine osnovnošolčkov s svojimi starši.
Načelnik policijske postaje Ed Krevit je navedel, da je gotovo umrlo več kot 37 oseb, ni pa mogel nuditi točnih podatkov, saj so preiskave še v teku. Glasnik javnega varnostnega oddelka Mike Cox je včeraj sporočil vest o hudih neurjih v jugozahodnih predelih Teksasa, po njegovih besedah pa je bila tod toča tako debela, da je bilo posamezno zrno veliko tudi kot namiznoteniška žogica. Promet na tem delu Teksasa je zaenkrat prekinjen..
Najhujši tornado, ki je doslej prizadel Teksas, je bil tisti iz leta 1979, ki je pustošil kraj VVichita Falls. Ta tornado je povzročil smrt 42 oseb, 1740 je bilo ranjenih, brez strehe nad glavo pa je ostalo več tisoč oseb.
Kandidatka Cicciolina razdvaja radikalce: na shodih bo pozivala k »seksu brez meja«
RIM — »Cilj opravičuje sredstva!« je vzkliknil nekdanji popevkar in zdaj eden od treh predsednikov Radikalne stranke Domenicd Modugno na včerajšnji skupščini 54 kandidatov PR za lucijsko megaokrožje. Radikalci so predstavili svojo volilno kampanjo, veliko pa so govorili o Iloni Staller, ki so jo kandidirali na listah v Rimu, Vi-terbu, Latini in Frosinoneju in na katero je mislil Modugno. Na volilnih letakih piše: Voli Cicciolino, daj, da se ti razcveteta spolnost in ljubezen itd. Pornoigralka, ki jo je v stranko pritegnil sam Marco Pannella, bo na shodih pridigala o seksu in ljubezni »brez meja«, a v stranki niso s tem vsi zadovoljni. Massimo Teodori: »Veseli smo, da si z nami, vendar bi bilo koristneje, ko bi šla h komunistom, demokristjanom ali misovcem...«. Se najbolj hud pa je zadnji na listi, ki jo je označil za »črno ovco«.
S.A.C. A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
	PLOŠČICE — SANITARIJE	ZASTOPSTVO	
r	ROLICH & C sne	panto •	1
	Nabrežina 35/c		
k	Tel. 200371	Ul. Carducci 15 TRST —Tel. 64610	A
Ferro Julia
TRGOVINA in RAZSTAVA:
Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371
SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12
TRŽIČ (GO)
AGRARIA FURLANI s n e
TRST — Ul. Milano 18 - Tel. 62229 - 62097
—	kmetijski stroji vseh vrst
—	semena za vrtne nasade in parke
—	vsa orodja za obdelavo zemlje