ŠTREKLJEVA ZAPUŠČINA IN KORESPONDENCA
S FRANCEM KRAMARJEM
Ob petdesetletnici smrti dr. Karla Štreklja
Milko Matičetov
Ko je dr. Pavel Strmšek tožil, »kako malo so se merodajni možje
zmenili za ostalino... prof. K. Štreklja,« je obenem napovedal: »Ne
dvomim, da pridejo časi, ko bomo željno brskali po ostalinah svojih
znanstvenikov, a mnogokaj bo dotlej že zastarelo ali bomo pa zbirali
vnovič, po nepotrebnem.«^ Dr. Strmšek sam je pietetno^ poskrbel, da je
zasebna Štrekljeva korespondenca prišla v javno ustanovo — brani jo
državni arhiv v Mariboru — ob dvajsetletnici Štrekljeve smrti pa je
objavil tudi nekaj odlomkov iz te korespondence.^ Vendar je iz Strmško-
vih objav čutiti samo literarnozgodovinske nagibe; zanimajo ga literat je
Kette, Valjavec, Aškerc, Murnik — pri Štreklju pa le najbolj obrobna,
pesniška in prevajavska delavnost. Širši inieresi so vodili prof. Ivana
Prijatelja, ki je imel pred očmi tudi kulturno in politično zgodovino
zraven literarne; v prepisih iz Štrekljeve korespondence nam je ohranil
celo nekaj dopisov, ki bi bili drugače morda izgubljeni.^ Za Strmškom in
Prijateljem je literarnozgodovinsko posegel v Štrekljevo zapuščino tudi
B. Gerlanc (Župančičevo pismo in belokranjske otroške pesmice).*
V Štrekljevo etnografsko' delavnost — predvsem v zvezi z izdajo »Slo-
venskih narodnih pesmi« — pa je ob upoštevanju korespondence lepo
posvetil J. Clonar,^ medtem ko je M. Murko plastično orisal Štrekljevo
strokovno in organizatorsko vlogo pri nabiranju ljudskih pesmi z na-
pevi." Štreklja etnografa nam kaže tudi pismo, ki ga je v Küharjevi
zapuščini našel in potem objavil Vilko Novak,'' in eno izmed Strekljevih
pisem J. Tominšku.*
J LZ 38, I918, 297.
2 LZ 52, 1932: 487—490, 508—509, &35—636; ŽiS 1932, knj. 12, št. 21, 553.
' Prijateljeva zapuščina v NUK — Ms 973, VIII/B; prepisi pisem F. Levca,
M. Murka (1) in Slovenske Matice.
* Oton Zupančič — zapisovalec ljudskih pesmi. SE 11, 1958, 179—182.
5 Predgovor k IV. zvezku Strekljevih SNP, Ljubljana 1925.
* M. Murko, Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami.
Et in, 1929.
' Opombe h Kiiharjevemu »Narodnemu blagu vogrskij Slovencov«. CZN 33,
1938. 108.
* Menda se je ohranilo samo to. — J. Tominšek, Prof. dr. Karel Strekelj
in nabiranje slovenskih narodnih napevov. SE 5, 1952, 169 si.
223
Milko Matjčetov
Leta 1918 je P. Strmsek obljubil, da bo poskušal »podati seznam vse
ostaline« prof. Štreklja, načrta pa žal ni izpeljal. Delo bi bilo takrat
lažje, saj gradivo ni bilo raztreseno na toliko krajik kot danes, ampak
v glavnem še koncentrirano na treh naslovili: pri Štrekljevi družini, pri
Slovenski Matici in pri Glasbeni Matici v Ljubljani.
Leta 1962 je stanje takole:
1. Državni arhiv LRS, podružnica Maribor, hrani največ Štrekljeve
korespondence (glej popis tu na str. 226 s.) in ovitek »Štrekljevi listi«."
Oboje je bilo poprej v arhivu Zgodovinskega društva v Mariboru.
2. Študijska knjižnica v Mariboru hrani pod signaturo Ms 68 štiri
večje mape, v katerih je 20 zvezkov pesmi. To so v glavnem »umetna«
besedila — največ je pobožnih — ki jih Strekelj ni sprejel v zbirko SNP,
ampak jih je — v rokopisu — uredil po' vsebini, nakazani na ovitkih.
3. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani precej iz-
virnih Štrekljevih pisem in nökaj Prijateljevih prepisov Štrekljevih
pisem in pisem Štreklju (glej popis na str. 226 si.).
O Štrekljevi zapuščini, ki jo je Slovenska Matica sredi leta 1942
izročila v last tedanji »Vseučiliški knjižnici v Ljubljani«, je potrebno
majhno pojasnilo. Zaradi pomanjkanja prostora in strokovnih moči, pa
tudi zaradi drugih, nujnejših del je Štrekljevo gradivo v NUK obležalo
neurejeno. Na predlog Inštituta za slovensko narodopisje sta se uprava
NUK in predsedstvo SAZU leta 1957 dogovorila o zamenjavi nekih roko-
pisov. V pričakovanju, da se ta načelni dogovor tudi praktično izpelje, je
Strekljeva zapuščina prešla — začasno še z zadolžnico' — v
4 Inštitut za slovensko narodopisje SAZU, ki bo postopoma uredil in
obdelal gradivo:
a) Štiri velike ovitke, naslovljene Strekelj, zapuščina I (do IV); vse-
bujejo pesemsko in proznoi gradivo, uganke, pregovore in raznovrstne
etnografske zapiske ljudi, ki so zbirali na lastno pobudo aU jih je k temu
nagnila Strekljeva »Prošnja« iz leta 1887 ali prvi zvezki SNP in ki so
svoje zbirke pošiljali Slovenski Matici ali naravnost prof. Štreklju. Ta
je porabil pesmi, vse drugo je neurejeno in neizčrpano.
b) Štiri debele mape gradiva, naslovljene SNP 1 (do 4). Mapi 1 in 2
vsebujeta izvirne zapise sodelavcev — v zvezkih raznih oblik, na letečih
listih, v pismih. Največ je pesemskega gradiva, ki je bilo že porabljeno.
V mapah 3 in 4 zbrano- gradivo pa pomeni neke vrste pripravo- na »Do-
datke«, za katere je Strekelj obljubil, da izidejo na koncu dela; v mapi 3
so neurejeni dodatki, v mapi 4 pa deloma že urejeni (od št. 2331—6732).
c) Dve mapi, naslovljeni SNP A in SNP B. V njih so razni zapiski,
pesmarice — nove in stare (celo v bohoričici) — s porabljenim in ne-
porabljenim gradivom.
' V času, ko sem se mudil v Mariboru, je bil založen.
224
štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem
d) Ovitek z naslovom SNP Kocijančič idr. V njem so tri pesmarice
J. Kocijančiča, nekaj starih pesmaric, pa neurejeno gradivo, med drugim
popis blaga, poslanega Slov. Matici, in nekaj korespondence. Matici in
Štreklju.
e) Večji ovitek z naslovom Strekelj, SNP (nepopolno). To je čistopis
za SNP; dosti tekstov je pisanih s Štrekljevo roko.
f) Ovitek z naslovom Stare rokopisne pesmarice ad SNP.
g) Ovitek z naslovom Strekelj, zapuščina V (Slovarsko gradivo).
h) Manjši ovitek z naslovom Nar. blago U g an k e. Uganke na lističih
so prepisi iz objav, Štrekljevi lastni zapisiki in zapiski drugih; zraven je
tudi nekaj pregovorov in zagovorov.
j) Ovitek z naslovom »Stare žalostne«. Neporabljeni rokopisi je v
tej obliki kajpada Glonarjevo delo, besedila pa so vzeta od tu in tam
iz Štrekljeve zapuščine, kar se vidi po pogostih Strekljevih beležkah,
po datumih, zapisovavcih itd.
Inštitutu je Franc Kramar daroval 4 Štrekljeve dopise.
5. Glasbeno narodopisni inštitut v Ljubljani hrani od leta 1957 gra-
divo »Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi z napevi«, ki je
bilo najprej pri Glasbeni^ Matici (do leta 1927), nato v Etnografskem
muzeju v Ljubljani.^" Zraven tekstov so še — v posebnih mapah — pred-
sedniški arhiv (pO' posameznih letih od 1905 naprej), zapisniki sej, ob-
računi, akti odbornikov, dopisi sodelavcev in podobno. Vmes je osnutek
Štrekljevega govora na prvi seji slovenskega delovnega odbora, osnutek
»Povpraševalne pole«, »Vprašanj in navodil« in še marsikaj.
6. Župnijski arhiv v Tomaju hrani Štrekljevo pismo Matiju Sili.^^
7. Dr.Vilko Novak v Ljubljani hrani Štrekljevo pismo Števanu Ku-
harju (objavljeno v CZN 33, 108).
Ko govorimo o Štrekljevi korespondenci, moramo seve imeti pred
očmi, da so nam za zdaj dosegljivi predvsem dopisi ljudi, s katerimi je
bil Strekelj v stikih, dosti manj pa je v evi*denci izvirnih Strekljevih
pisem. Ohranila so se v zapuščinah, ki so že prišle iz zasebne lasti v
javne ustanove, ali pa kot osnutki odgovorov ob nekaterih pomembnejših
tujih dopisih.
Petdesetletnica Štrekljeve smrti nam bodi spodbuda in začetek
načrtnega iskanja njegovih izvirnih pisem. Delo bi kajpada šlo hitreje
od rok, če bi se zraven pobudnika — Inštituta za slovensko narodopisje
— zavzel zanj še kdo. Vsakomur, kdor bi to želel, naj omogoči sodelo-
vanje kolikor se dâ izčrpen abecedni
" Historiat je nedavno podala Z. Kum er, Slovenske ljudske pesmi z na-
pevi. SE 12, 1959, 203 si.
" Odlomek objavljen v Primorskem dnevniku 18/157 — 15. julija 1962.
15  Slovenski etnograf 225
Milko Matičetov
popis štrekljevih dopisnikov
Rudolf Andrejka: 2 pismi (1908—1909) — ISN.
Nikola Apostolov : telegram (28. septembra 1907).
K. g. Apostolovu: dva osnutka odgovora — nem.
Oskar Asbóth: 10 dopisov (1895—1909) — nem.
Graziadio Isaia Ascoli: dopisnica (1905) — ital.
Anton Aškerc: 5 dopisov (1900—1901). — Pisma objavil Strmšek v LZ 1932,
razglednico in vizitko samo omenil,
lanko Babnik: 1 pismo (1893).
P. Bachmetjew: vizitka in pismo (1907) — nem.
Matteo Bartoli: 5 pisem (1904—1908) — ital.
Jan Baudouin de Courtenay: 20 dopisov (1880—1908) — sIod. DAS Ma-
ribor (19), ISN (1).
Aleksandar Belic: pismo (1912) sh.
Davorin Beranič: pismo (1909).
Ivan Berbuč: pismo (1906).
Franjo Berlec: pismo (1905) — ISN.
Erich Berneker: pismo (1905) — nem.
Anton Bezenšek: (ovitek z Bezenškovimi dopisi je v mariborskem arhivu zdaj
nekje založen).
E.K. Blümml: pismo (1940) — nem. (GNI).
K. Š. B lümmln: osnutek pisma (1909) omenja Murko v Et 3, 1929, 15,
J. Böck-Gnadenau: 2 dopisa (1896—1901) — nem.
Janko Bratina : pismo (1909).
Anton Breznik: 29 dopisov (1899—1911) — DAS Maribor (28), ISN (1).
Olaf Broch: 1 dopis (1905) — nem.
Aleksander Brückner: 2 dopisa (1899^1909) — pol.
Fran Brunei: pismo (1896).
J. R. Bunker: 1 dopis (1905) — nem.
Al. Cajnko: pismo (1904) — ISN
Fr. Cirhra: 5 pisem — nem.
Rok Drofenik: 5 dopisov (1887—1900) — ISN
Josef Dušek: 4, donisi (1910) — če. GNI.
K. g. Dušku: osnutek odgovora (1910) — GNI.
Jož. Fabijan: pismo (1907).
M. Fabijan: pismo (1896).
gtef. Ferluga: pismo (1906) — GNI.
Ivan Fon : 2 pismi (1911).
Wendehn Förster: 4 dopisnice (1904—1907) — nem.
Vladimir A. Francev: dopisnica (1907).
Anton Funtek: 16 dopisov (1892—1893).
Ljudevit Furlani : pismo (1897).
Theodor Gartner: 9 dopisov (1890—1907) — nem.
Jan Gebauer: dopisnica (1899) — če. -,
Karel Glaser: 4 dopisi (1900—1905).
Emil Galdmann: 4 pisma (1903) — nem.
'2 Nekaj splošnih pojasnil k popisu: Imena v ležečem tisku pomenijo, da
je ohranjeno vsaj eno Štrekljevo pismo ali osnutek pisma tistemu naslovljencu.
Ce ni opozorila o jeziku posameznih dopisov na zadnjem ali predzadnjem
mestu, je dopis pač slovenski. Prav na koncu pa je opozorilo, kdo hrani roko-
pise. Če ni podatka, je to znamenje, da je dopis v mariborskem arhivu (DAS
Maribor; druge kratice pomenijo: GNI = Glasbeno narodopisni inštitut; ISN =
= Inštitut za slov. narodopisje).
226
štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem
Otto Goldstein : pismo (nedat.) — nem.
K. Š. Golds teinu: osnutek odgovora.
Fran Govekar: pismo (1905).
Ivan Grafenauer: 6 dopisov (1903—1907).
Ivan Grbec: 2 pismi (1910) — ISN.
Simon Gregorčič: pismo (1902).
Simon Gregorčič (ml.): pismo (1907).
Gustav Gr e gor in: pismo (1906) — GNI.
Julius Gtoos: pismo (1911) — nem.
K. Š. Gtoosu : osnutek odgovora.
Bruno Guy on: pismo (1911) — nem.
Filip Haderlap: 2 pismi (1896).
Richard Hein zel: dopisnica (1899) — nem.
0. Hostinsk'y : pismo (1905) — če. GNI
Matej Hubad: 5 dopisov (1906—1907) — GNI.
K. Š. Hubadu:8 dopisov (1906—1911) — GNL
Fran Ilešič: pismo (1907) — ISN.
K. g. Ilešiču: osnutek pisma (1911) — ISN.
G. A. Iljinski: pismo (1910) — ru.
Vatroslao J agio: 66 dopisov (1888—1911) — nem., sh.
K. Š. J a g i Ć u : i pisma v osnutku.
Leoš Jana ček: pismo (1910) — če. GNI.
Josef Janko: dopisnica (1908) — če.
Konrad J a n e ž i č : pismo (ok. 1896—1897) — ISN.
V. Janžeković: 1 dopis.
J.B. de Jearneaux-Zorman : razglednica (1912) — slov.
Konstantin'! ire ček: 4 dopisi (1899—1905) — če.
Josip Jurčič: pismo (1879).
Blaž Jurko: 2 pismi (1899) — ISN.
Andrej Kalan: 2 dopisa.
Vinko Kapler: pismo (1888) — ISN.
Anton Kaspret: 5 dopisnic (1904—1910).
Katoliška tiskarna: 1 dopis.
France Kidrič: 2 dopisa (1910) — ISN.
Anton Klodič: pismo (1887).
Friedrich Kluge: 2 dopisnici (1909) — nem.
H. J. Knittel: 1 dopis (1904) — nem.
Janez Kokošar: 2 pesmi (1905) — GNI.
Jos. Kol Sek : 2 pismi (1896—1904) — ISN.
Felix Koneczny: pismo (1905) — pol.
Pavel Koschier: 3 dopisi (1904—1905) — slov., nem. ISN.
Ivan Koštial: 2 pismi (1909).
Franc Kovačič: 7 dopisov (1904—1909).
Fr. Kralj : pismo (1896) — ISN.
Franc Kramar: 8 dopisov (1911—1912) — DAS Maribor (7), GNI (1).
K. S. Kramarju: 4 dopisi (1911—1912) — ISN.
Gojmir Krek: 7 pisem (1896—1897).
Gregor Krek: dopisi (1887—1896).
Josip Krizman: 2 pismi (1905) — GNI.
Ludvik Kuba: 8 dopisov (1906—1908) — sh., če. GNI.
K. S. Kubi : 2 pismi v osnutku (1906—1907) — GNI.
Števan Kuhar: pismo (1910) — V. Novak, CZN 33.
1. Kulavic: pismo (1898).
Odlomek navaja J. Glonar v predgovoru k SNP IV * 35, med pismi v
Gregorčičevem Zbranem delu pa o njem ni sledu.
15* 227
Milko Matičetov
Jan Kvičala: pismo (1904) — če.
Evgen Lah: pismo (1906) — ISN.
Evgen Lampe: 5 dopisov.
Janko Leb an: pismo (1908).
Jož. Lendovšek: 3 pisma (1891).
J. Lenijewski: pismo (1905) — slov.
Avgust Leskien: 13 dopisov (1887—1910) — nem.
Primus Lessiak: 2 dopisnici (1909) — nem.
Fran Leveč: 88 dopisov (1878—1900) — NUK (85 v Prijateljevem prepisu),
GNI (2), ISN (1).
K. S. Levcu: 83 dopisov (1874—1903), od teh 7 samo v Prijateljevem pre-
pisu - NUK. ,
Vladimir Levstik: pismo (1910).
K. S. Levstiku: osnutek odgovora.
Evald Lidén: dopisnica (1905) — nem.
Boris Ljapunov: 7 dopisnic (l901—1912) — slov., rus.
Fran Ks. Lukman: pismo (1901).
Jurij Lu lek: pismo (l905).
Anton Mahnič: 5 pisem (1883—1897)."
Danilo Majaron: 3 pisma (1890—1897).
Gabrijel Majcen: 8 dopisov (1905—1908).
K. S. Ma jenu: 1 osnutek odgovora.
Martin (Davorin) Majcen: 2 pismi (1901—1904).
M. Maleeff : pismo (1900) — franc.
Fr. Mal gaj: pismo (1912).
E. Mandyczewski: pismo (1910) — nem. GNI.
Josip M an t u an i: 2 pismi (1898—1908).
Anton Matzenauer: pismo (1892) — če.
Franc Mavric: pismo (1911) — GNI.
John Meier: 2 pismi (1899) — nem.
Janos Mei ich: 3 pisma in vizitka — nem.
Rudolf Meringer: 5 dopisov (1902—1909) — nem.
Gustav Meyer: dopisnica (1896) — nem.
Wilhelm Meyer-Lübke: 7 dopisov (1890—1908) — nem.
Fran Miklosich: 10 dopisov (1886^—1891) — nem., {slov. le 1 dopisnica).
Anton Mikuš: 36 dopisov (1896^1898).
Fran Milčinski: pismo (1910) — GNI.
Ljubomir Miletič: dopisnica (1910) — sh.
Max v. Millenkowicz : pismo (1910) — nem. '   ¦
Fran Mohorič: pismo (1907) ISN.
Rudolf Mole: pismo (nedat.).
Ernest J. Muka: vizitka (1906) — luž.
Marija Mur fco; 19 dopisov (1885—1909).
K. Š. Murku: 29 dopisov (1885—1911) — NUK, Ms 1119.
Rado Murnik : 3 pisma (1900) — obj. Strmšek, ZiS 1932, knj. 12, št. 21, 553.
Ivan Murovec: 3 pisma (1886—1906).
Adolfo Mussaiia: vizitka (1904) — nem.
Wladyslaw Nehring: 6 dopisov (1899—1904) — nem., pol.
Lubor Niederle: 2 dopisa (1909) — če.
Vatroslav Oblak: U dopisov (1889—1898).
Karel Ozvald: dopisnica (1905).
Josip Pagliaruzzi-Krilan : 15 dopisov (1878—1883).
Milan Pajk: 2 pismi (1908).
" Eno je pravzaprav namenjeno F. Sedeju, ki ga je pa poslal naprej
Štreklju. ,
228
Štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem
Frantiseli Pastrnek: 11 dopisov (1896—1911) — če.
Avgust Pavel: 5 dopisnice (1910—1912) — s/od. (1 v prekm.)
Jan Peisker: 6 dopisov (1899—1910) — nem.
Alex. P er i s suiti: pismo (1912) — nem.
Martin Petelin: pismo (1897).
Luka Fintar: bO dopisov (1897—1912) — DAS Maribor (43), GNI (17).
K. g. Fintar ju : 37 dopisov (1898—1912) — NUK, Ms 1060, B.
Gustav Pire: pismo (1896).
Makso Pirna t: 2 pismi (1902—1908).
Maks Pleteršnik : 5' pisem (1885—1892).
K. g. Pleteršniku: 2 osnutka pisem.
Josef Pommer: pismo (1905) — nem. GNI.
(Andrej Praprotnik) : K. Š. Praprotniku: dopisnica (1898) — NUK.
Josip Premeri (?): pismo (1897).
Ivan Prijatelj: 6 dopisov (1901—1910).
K. g. Prijatelju: 5 dopisov (1901—1908) — NUK, Ms 895.
Tone Primožič: 6 pisem (1903—1911).
Ivan R a k o v e C : 1 dopis.
Lojz Reggi: pismo (1908) — ISN.
Milan Rešetar: 17 dopisov (1890—1911) — sh., nem. DAS Maribor (14), GNI (3).
K. g. Rešetarju: osnutek pisma (1910) — GNI.
Anton Rudež: pismo (1891).
Simon Rutar: 3 dopisi (1891—1892).
Carlo Salvioni: 4 dopisnice (1904r—1910) — ital, nem.
Janez Scheinigg: 3 dopisi (1905) — GNI.
Hugo Schuchardt: 40 dopisov (1890—1912) — nem.
Schulfeier: pismo (1910).
France Sedej: 14 dopisov (1887—1911).
Ivan Siebenreich: pismo (1910).
Matija Sila : 3 pisma (1906—1907).
K. Š. Sili: pismo (1906) — žup. arhiv v Tomaju.
Jakob Sket: 3 pisma (1883—1887).
Slovenska matica: ok. 40 dopisov (33 v Prijateljevem prepisu v NUK,
drugo v ISN)."
Stëpan Srna r-Stockt: razglednica-fotografija (1907) — nem.
Společnost Nârodopisného Musea Ceskoslovanského: pismo (1910) — če.
Ivan Steblovnik: pismo (1907).
Ivan S teki as a: pismo (1890) — ISN.
Fr. Stele: pismo (1908) — ISN.
P. Christo Stojlov: 2 dopisa (1906) — nem.
(Josip 5* < rifar;.- K. g. Stritarju: vizitka — NUK, Ms 1047 H.
Bernardin galamun: 2 pismi (1899—1901) — ISN.
Hiacint galamun: 2 pismi (1896—1898) — ISN.
Ivan gašelj: 4 pisma (1905—1906).
Miroslav gijanec: 2 pismi (1896—1897).
P. Stanislav Skrabec: 22 dopisov (1892—1912).
K. g. gkrabcu: osnutek pisma.
Janko Slebinger: 19 dopisov (1901—1911).
K. Š. giebinger ju : 9 dopisov (1902—1911) — NUK, Ms 23/60.
Josip gol ar: pismo (1898).
MilivoT grepel: 1 dopis (1901) — sh.
Niko gtritof : 3 dopisi (1907—1908) — GNI.
Fran guklje: 7 dopisov (1884—1904).
Volodimir guhevič: 3 pisma (1905—1910) — nem., ukr. GNI.
" V teh uradnih ali poluradnih dopisih so podpisani Lah. Leveč, Marn,
Praprotnik in še kdo.
229
Milko Matičetov
Ivan Šušteršič: 5 dopisi (1907).
Ivan Tertnik : pismo (1897).
Ivan Theuerschuh: pismo (1898) — ISN.
Josip T omini ek: 21 dopisov (1903—1912) — DAS Maribor (9), GNI (12).
K. S. Tominšku: 1 pismo (SE 5, 171).
Matej Trnovec: 5 dopisov (1888-1900).
Henrik Tuma: 2 dopisa (1892—1893).
Seweryn Udzieta: pismo (1910) — pol. GNI.
M. Ulčnik: pismo (1898).
»Universal edition« A. G.: pismo (1911) — nem.
Davorin Valenčak: pismo (1878).
Matija Valjavec: 4 dopisi (1882—1892).
Mijo Vamberger : pismo (1910).
Max Vasmer: 2 dopisnici (1907) — rus., nem.
Joško Velikonja: pismo (1911) — ISN.
Fran Vi die: 9 dopisov (1898).
Giuseppe Vidossich: dopisnica (1904) — nem.
Edvard Volčič: 2 pismi (1907—1908).
Kari Volim aller: 10 dopisov (1904—1910) — nem.
Vaclav Vondrâk: 7 dopisnic (1892—1910) — če., nem.
Nikolaj Ivan Vrabl: pismo (1904).
Ivan Vrhovnik: pismo (1895) — ISN.
Ivan E. Weixl : pismo (1903).
(Josip Wester): K. Š. Westru: 2 dopisa (1909—1911) — NUK, Ms 17/61.
Winkler : 38 dopisov.
C. Winter: 2 pismi (1906) in pogodba za izdajo znanstvene slovnice sloven-
skega jezika.
Zadružna tiskarna v Ljubljani: pismo (1906) — GNI.
Marija Zalar: 2 pismi (1909).
Mihael Za va d lai : 5 dopisov (1887—1898).
Fran Zbašnik: pismo (1902).
Heinrich Zeissberg: 3 pisma (1890) nem.
Fran Žemljic: pismo (1907) — ISN.
Josef Zubat'y: pismo (1891) — če.
V. Zupan: 2 pismi (1909—1910).
Avgust Zigon: pismo (1904).
Avgust lite k : pismo (1903).
K. Š. Zitku: osnutek odgovora.
Ignacij Žitnik: 1 dopis.
Martin Zunkovič : pismo (1904).
K. Š. Z u n k o v i č u : odgovor v osnutku.
Oton Zupančič: pismo (1908). (Obj. v SE 11, 180).
Zraven teh dopisnikov je še nekaj takih, ki jih do zdaj nisem mogel identi-
ficirati:
1. Štrektjev profesor (Boan?) iz Gorice: 6 dopisov (1896—1907) — nem..lat.
2. Kmet iz Cepovana: pismo (1. marca 1897) v nekakšnem vseslovanskem je-
ziku lastnega izdelka.
3. Vladimir G (?): slov. pismo z Dunaja (3. decembra 1907).
4. Pisec nemškega pisma z Dunaja (9. junija 1897).
5. Pisec nemškega pisma iz Gradca (28. aprila 1901).
6. Pisec nemškega pisma iz Švice (8. aprila 1908).
Potem je nekaj uradnih dopisov: ministrstvo za uk in bogočastje, notranje
ministrstvo, dunajska akademija znanosti — te hrani DAS Maribor. Nekaj
uradnih dopisov je tudi v arhivu »Odbora za nabiranje SNPN« v Glasbeno
narodopisnem inštitutu. Med Štrekljevo zapuščino, ki je bila pri Slovenski Ma-
tici in v NUK, pa je najbrž tudi še kakšen dopis, izgubljen med teksti. Nekaj
230
štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem
dopisov, ki so prišli v tukajšnji popis, je na primer kar nalepljenih v zbirke,
poslane Štreklju; ne izključujem, da ob začasni kontroli gradiva po prevzemu
v Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU ne bi bili mogli tudi kaj spregledati.
Upajmo, da ne bo treba predolgo čakati na priložnost, da se opuščeno doda
in napačno popravi. Zdelo se mi je pa, da je tudi nepopoln pregled boljši
kot nič!
Popis nam pove, da so danes znani izvirni Štrekljevi dopisi: Hu-
badu (8), Kuharju (1), Kramarju (4), Leven (76 in 7 samo v prepisu),
MuPku (29), Pintarju (57), Praprotniku (1), Prijatelju (5), Sili (1), Stri-
tarju (1), Šlebingerju (9), Tominšku (1), Westru (2). Sem je treba prišteti
še osnutke dopisov Apostolovu (1), Bliimmlu (1), Dušku (1), Gold-
steinu (1), Groosu (1), Ilešiču (1), Jagiću (4), Kuti (2), V. Levstiku (1),
G. Majcnu (1), Pleteršniiku (2), Rešetarju (1), Skrabcu (1), Žitku (1) in
Zunkoviču (1). Skupno število znaša 202 dopisa, ki so po mestih, kjer jih
hranijo, takole porazdeljeni: NUK 167 (160 in 7 prepisov), DAS Ma-
ribor 14, GNI 13, ISN 5, Župnijski arhiv v Tomaju 1, dr. Vilko Novak 1,
neznano kje 1. To število samo na sebi niti ni tako majhno, če pa mi-
slimo, da so izmed več ko 200 oseb, s katerimi je bil Strekelj krajši ali
daljši čas v pisemski zvezi, znana pisma (in še daleč ne vsa!) samo
28 osebam, potem se nam šele pokaže, da je vse to, kar imamo, prav-
zaprav bore malo.
Korespondenca Strekelj—Kramar
V počastitev Štrekljevega spomina ob pomembni obletnici — letos
7. julija poteka pol stoletja od njegove smrti — in za poskušnjo, kaj se
skriva med Štrekljevo korespondenco, oglejmo si to pot dopisovanje z
možem, ki je nedavno umrl, pa se mu »Slovenski etnograf« še ni od-
dolžil. Tega sem izbral tudi zato, ker je mogoče prav lepo slediti pogo-
voru med njim in Štrekljem, dvogovor pa je zmerom prikupnejši kot še
tako izbran samogovor. V zgodovini slovenske etnografije prištevamo
današnjega Štrekljevega sobesednika — Franca Kramarja — med goreče
nabiravce ljudskega blaga, kakršnih bi še kako potrebovali tudi danes.
Pod takim mentorstvom, kot je bilo Štrekljevo, je rod samoukov in
ljubiteljev pomagal zidati dela trajne veljave.
Franc Kramar (1890—1959) iz Matene pri Igu, na zunaj skromen organist-
cerkovnik-kmet, v resnici eden največjih nabiravcev slovenskih ljudskih pesmi
z napevi. (Več o njem: SBL I 554, M. Murko v Et III 35 si., Z. Kumrova v Glas-
niku SED II/2, 14).
Dvogovor s Kramarjem obsega U dopisov iz zadnjega leta Štrekljevega
življenja. Ganljivo je, kako težko bolni Strekelj februarja in marca 1912 s
tresočo roko odgovarja nestrpnemu mladeniču. Le-ta je potem 4. oktobra 1912
naprosil Štrekljevo vdovo za vračilo 360 pesmi, omenjenih v dopisu 9, da bi jih
mogel poslati Slovenski Matici. V dopisu št. 3 sem izpustil tisti del, ki se nanaša
na Ambrožj.čeve pesmarice, o katerih je Kramar sam poročal v Cerkvenem
glasbeniku 46, 1923, 107 si. Pesmarice so danes v NUK v Ljubljani. Glede po-
pravljanja pomot, ki jih omenja Kramar v dopisu št. 3, ne vem več kot Murko,
Et Ili 38. — Besedilo je (ali naj bi vsaj bilo) do pike zvesto izvirnikom.
231
Milko Matičetov
1. Kramar Štreklju
Častiti gospod profesor! Matena, 4. septembra 1911.
Podpisani sem dal gosp. Milčinskemu okoli 60. narodnih otroških
pesmic ktere Vam je doposlal. Toda pri teh pesmicah se mi je vrinilo
veliko napak v narečju t. j., kako res pravilno zateguje pravi Ižanec.
(Torej pri Gorenjskih ne, samo pri Ižanskih!) Prosim, da bi blagovolili
popraviti sledeče napake ako še ni zamujeno:
Glavna napaka je pri besedah: gré, vode, metle, noge, srce, roge itd.,
sploh povsod, kjer se beseda konča na é- (in na o, n. pr. tepó, mejo,
metlo itd., itd.). V poslanem sem zapisal tako: grič itd. Toda jaz sam ne
vem kam sem tačas mislil ko sem to zapisal! Glasiti se bi moralo ravno
nasprotno, namreč tako: gr'e,* vad'e, metre, sr.c'e, rag'e itd., itd. Pri o pa:
tepuo, mejuo, metluo, itd., itd. Potem se bi n. pr. pesem »Tam za mejo«...
glasila tako: »Tam za mejuo, + Se babe tepuo, + Z ana vsrana metluo +
+ De se kikle majuo.«
Ali pa pesem »Sonce sije pa dež gre«:
»Sonce sije, pa dš grie,
Ma-ln miele brez vadie,
Dejkla paméjta brez metlie,
Perica peare brez vadie,
Kavâc tovče brez rakie,
Kuojnč teače brez nagie.
Žaba 'ma dobre zabie,
Ppvš 'ma pa trdie ragie.«
Tako se mi je vrinilo res toliko pomot, da mi je zares neljubo!
Manjka tudi zelo veliko kratecov \ kar mnogo zabranuje poznavanju
Ižanskega narečja. Pesem »Kaj delam?« in dosti drugih — se bi morala
glasiti:
»K' je siedm, se vsiedm,
K' je vuosm, zie kuosm,
K' je je deviet, je že trebuh napiet,
K' je desiet, bi rat pa zie spiet.«
Vrinilo se mi je gotovo še kaj druzih napak, kterih pa v naglici ne
zapazim. — Sicer ste Vi visoko študirali jezikoslovje, toda jaz dvomim
da bi kterikrat poslušali pravega Ižanca govoriti da bi spoznali in si
zapomnili njegove »zatezleje«, kjer to je narečje, ki ni pravo Dolenjsko,
ampak nekako samo zase, ker Ig stoji nekako na meji na vse tri strani:
na Dolenjsko, Notranjsko, in tudi Gorenjsko, (oddaljen je dve uri od
Ljubljane.) Kjer se ne gré toliko za pesmi kolikor za narečje, zatorej bi
bilo zelo neokusno in nepravilno ako bi se napak tiskalo. Zato bi pa
prosil da bi blagovolili popraviti ali sami, ali bi pa mogoče stvari kaj
koristilo, da bi mi Vi omenjene Ižanske pesmice nazaj poslali, da bi jih
* e se sliši na pol ali o, torej polglasnik.
232
Strekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem
natančno pregledal in omenjene napake popravil/ Ker to je resnica, da
mi bo veliko pripomoglo k pravilnosti zapisovanja tega narečja, ker sem
sam Ižanec, in seveda vešč v njegovem govorjenju, toda ne še pred
meseci v zapisovanju.^ Popraviti bom mogel seveda tudi vse Ižanske
pesmi, kar sem jih poslal pred dvema leti si. odboru za nabiranje nar.
pesmi v Ljubljano, kjer sploh narečja zapisoval nič nisem ker ga znal
nisem. Pesmi sem dobil pri nas dkolu enega tisoča, drugej po Dolenj-
skem, Gorenjskem in Štajerskem pa okoli 1700., tako da dozdaj sem
nabral vseh pesmi z napevi vred okroglo 2700. Lepo številoe kaj ne!
Posrečilo se mi je zmed teh 2700. pesmi dobiti dozdaj približno okolu
700. pesmi, kterih sploh še v Vaših dozdaj izdanih snopičih ni ne! Samo
obsmrtnic je 65. neznanih! Kar se pa tiče pripovednih sem imel pa to
srečo, da sem dobil neko žensko ki mi je povedala 106. pesem ozir. na-
pevov, med katerimi je večina pripovednih, ki so pa vse zelo zanimive.
Dotična ženska je doma iz Vinj na Gorenjskem, (podružna vasica
župnije Sv. Helene pri Dolskem ob Savi.) Med temi 106. pesmi jih je
čez 50. popolnoma neznanih, ker se jih je naučila od svoje pred 34. leti
umrle matere, ki so se jih naučili pa od svojih starišev (očeta in matere),
tako da so pesmi res stare in močno narodne. (Sploh se mi čudno zdi,
da te ženske ni dobil g. A. Breznik, ker ni daleč oddaljena od Ihana.)
— Zdaj pa še nekaj! Zadnjič sem govoril z gosp. Hubadom, pa je
rekel da zdaj najbrž bodo že vse pesmi ozir. napevi kmalu pobrani, da
bodo mogoče kmalu ustavili nabiranje. Jaz sem si pa mislil: Oh kako
se motite Matija! Pesem, ako jih je prav že okolu 7. oz. 8. tisoč, jih še
polovica ni pobranih,' ker je še na stotine vasi po Slovenskem v katere
še nihče s tem namenom pogledal ni! Jaz bi dejal to-le: Ker smo se že
lotili tega — če prav zelo težavnega — nabiranja doženimo do konca!
Ker jaz glavo stavim, da je med ljudstvom še toliko napevov ozir. pesmi,
da jih v petih letih ne poberemo' vse! Jaz ki sem že mnogO' hribovskih
vasi v ta namen obredel, sem sprevidel da mnogokrat v sosedni župniji
— in celo vasi! — znajo sploh druge nar. pesmi in pa tudi variante
ktere zaslužijo ponovnega zapisa! To bi bilo namreč nekaj velicega, ime-
nitnega, ko bi se dalo pobrati iz vseh vasi in vasic kar bi bilo mogoče.
Dostikrat se primeri da v čisto majhni vasici se dobi več pesmi kot
v veliki. (Saj meni se je že večkrat tako prigodilo.) Zato bi jaz dejal, da
bi bila to nekaka vnemarnost in velika neprevidnost ko bi si. odbor
morda res kar kmalu prenehal z nabiranjem češ: »Da je že vse pobrano!«
Jaz pa mislim da v dobrih par letih se ne more takega in tolikega blaga
kar pobrati kakor bi kdo hotel! Ker zato je treba velike požrtvovalnosti
in potrpežljivosti ktero ima pa malokdo.'' Jaz vem koliko sem že jaz
težkoč prestal v teh par letih kar nabiram! Kakemu gospodu iz si. od-
' Da se ne bi Vi mudili ž njimi!
^ Da nisem, ni nič čudnega, ker sem samouk.
' Kar se tiče napevov posebno ne!
¦* In tudi časa.
233
Milko Matičetov
bora se niti ne sanja ne, koliko mora prestati tak »plačan nabiralec«.
Jaz sem bil že ene parkrat od »preolikanih kmetov« tako' ozmerjan, da
sem kar pete pokazal. Zdelo' se jim je namreč moje vprašanje O' narodnib
pesmih neskončno neumno. Koliko je pa druzih težkoč, dostikrat tudi
takih ki so drugim neznane. (Sploh bi mogel si. odbor zelO' vesel biti da
se dobi na deželi človek ki se za to in tako večkrat težavno reč zanima!
Ker imam pa jaz čas in veliko preveliko veselja do tega, (da gredoč
kaj tudi našo zemljo ogledam), zato bi pa jaz Vas prosil, da bi mi do-
volili še nadaljevati nabiranje, ker vem; še najmanj za 100. pevcev in
pevk kjer še nisem bil. Zatoi prosim da bi me Vi podpirali i nadalje še
s kakimi koristnimi nasveti itd. da bi vstrajal i še nadalje. Pripravljen
sem pa jaz nabirati magari' tudi še pet let, ker moje veselje bo, ako bom
mogel končno reči: »Naredil sem kar je bilo v moji moči«, — amen.
Z najodličnejšim spoštovanjem: Franc Kramar, vas Matena,
p. Ig (Studenec)
pri Ijjubljani.
2. Strekelj Kramarju
Častiti gospod! V Gradcu, dne 20. septembra 1911.
Za pojasnilo o iških narodnih pesmih Vas lepo zahvaljujem. Ker je
stavljena in natisnjena dozdaj ena sama, še lehko uporabim Vaše opom-
nje glede drugih. Opozarjam pa vas, da ne gre pisati dš (dež), ker tukaj
narod govori samoglasnik, dasi je ta nedoločen; zato je rabiti zanj zna-
menje nedoločnega samoglasnika diš. Zdi se mi tudi, da bi Vašemu izre-
kanju bolj odgovarjalb grie, metlüo kakor pa grie, metluo. V peare (Pe-
rica peare) naglas vendar ni na e, ampak na a, zatorej peare; zakaj pi-
šete paméjta, zabie z a, ko se pač govori a-ju podoben o ali naravnost
paméjta, zahle?
Zeloi me veseli, da ste nabrali že toliko gradiva. Le nadaljujte pridno,
če se Vam ponudi prilika. Zlasti vest o ženi v Vinjah me je zanimala.
Da boste v majhnih hribovskih seliščih našli več tvarine, ko^ v velikih
vaseh, je gotovo. Jaz bi Vam celo svetoval, da se zadnjih kar ognete, ker
je gradivo bolj raztrgano in manjše cene.
Da bi hotel odbor zdaj prenehati z nabiranjem, o tem jaz nič ne vem
in bi zelo- protestiral proti temu. Tak predlog je stavil v zadnji seji
glavnega vodilnega odbora moravsko-češki delovni odbor, toda bil je
z veliko' večino zavržen. In še ta je nasvetoval, naj se nabiranje zaključi
s koncem leta 1912. — Vsi drugi so bili zoper to. Nabiranje so ddkončali
edino le — Kočevarjl, čemur se seveda ni čuditi. Naše delo torej ne bo
še tako kmalu dovršeno, zlasti dokler se moremo ponašati s tako prid-
nimi nabiravci kakor ste Vi. Zalibog nam ministrstvo daje vedno manjše
zaloge in Vas ne moremo podpirati tako, kakor zaslužite. Stvar torej ne
bo tako hitro zaključena, kakor Vam je rekel g. H^ubad. Jaz bi le rad,
234
Strekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem
da rai pošljete natančnejši pregled Vašega delovanja; koliko ste zapisali,
kje in od koga. S številkami moremo namreč pri ministrstvu najbolj
imponirati. Zlasti bi bilo dobro, da navedete imena in bivališče pevcev
in pevek, ki jih še nameravate obiskati.
Z odličnim spoštovanjem in prijaznim pozdravom Vaš udani
Dr. Karol Strekelj
5. Kramar Štreklju
Častiti gospod profesor! Matena, dne 23. septembra 1911.
Za pojasnilo O' zapisovanju iškega narečja se Vam prav lepo zahva-
ljujem. Samo v besedi dš-dež-diš, bi se drznil nekaj oporekati. Pri nas
namreč nekaj besedi tako izgovarjamo, da se nikjer kaj tacega ne sliši.
Besede: dež, pes, miš, ves, kes itd., itd. izgovarjamo popolnoma razločno
in enozložno: dš, ps, mš, vs, ks itd., itd. brez da bi se slišal najmanjši W
Samo če reče v daljšem stavku, n. pr.: >P-sa sta b'la!« »Ta se fc-sâ.'«
»Buh dej dža!< itd., potem se sliši ta dva zloga, drugače ne. Toliko v
pojasnilo, pa brez zamere. — Potem pa prosim, če smem vprašati: ali
bodo te ,moje' otroške pesmice prišle vse letos na vrsto- ali ne? In ali je
kaj tacih, da so jih že drugi zapisali? — V mojem nadaljnem zapisovanju
narodnih pesmi-napevov pa ne vem kako bo kaj, ker sem potrjen za tri
leta v vojake, in sicer so me daleč dejali, y daljni Mostar, glavno mesto
Hercegovine. Prošnja za začasno- oprostitev (za dva meseca) je vložena,
toda ne še rešena. Bog ve gospod profesor ali bi se dalo to- kaj rešiti pri
vladi (ministerstvu) od strani Vas in slavnega odbora ko bi na pr. proš-
nja od glavarstva ne bi bila ugodno rešena ali ne? Kjer to mora vsak
previditi, vlada, Vi in si. odbor, da bi jaz veliko več državi koristil, ako
bi jaz raje še nekaj let nabiral narodne napeve, kakor da bi tam služil
navadno- vojaško sliužbo, za katero je dober vsak priprost kmečki fant,
kar pa za napeve nabirati ni! Seveda pa o tej stvari se ne sme prej
govoriti, ako ne bi bi-la prošnja od glavarstva ugodno rešena, kar bom
videl čez dva meseca. — Ker bi pa jaz -silno rad nekaj pesmi in napevov
popravil, katere imajo res veliko pomot, zato je meni silno hudo, ker jih
zdaj še mogoče mogel ne bom, ako bi moral biti tam tri leta. Odbor (oz.
Vi in gosp. Hubad) bi morala potem še mogoče počakati (!?) da bi jaz
popravil one napake ko bi šele došel od vojakov. Toda, to bi se preveč
zavleklo, zatoraj bi bilo- najbolj pametno a-ko bi me vlada oprostila dolge
dobe treh let, kar bi storila sebi in dobri stvari v korist. Nje bo stalo
nabiranje precej denarja, toda koliko bo boljše in pravilnejše blago ako
se popravil, to vem narbolje jaz, ki zdaj vem koliko napak sem naredil.
Toliko od tega. — Omenim naj tudi še, da imam doma še okolu 150. na-
pevov — pesmi, katere zaradi pomanjkanja časa nisem mogel- prepisati
in si. odboru doposlati. Napevi so iz Srednje vasi v Bohinju, iz Gorjuš,
iz Zgornjih Danj, (Župnija Sorica) in iz Kamniške okolice. Osebe, ki so
mi jih pele, ni še noben zapisovatelj obiskal. V priloženi poli bodete vi-
235
Milko Matičetov
deli pregled mojega delovanja in imena pevcev (vk) katere bom še obi-
skal ako bom prost vojaščine. Zaznamoval sem tudi površne naslove še
neznanih pripovednih pesmi, kar bo Vas gotovo zanimalo. Da nisem
imena pevcev in pevk naštel kateri(e) so nii pesmi peli(e), naj se mi
oprosti, kjer so že tako vsi(e) pri pesmih odposlane odboru pripisani(e).
Toliko o tem. |---]
Z odličnim spoštovanjem : Franc Kramar, Matena,
p. Ig (Studenec.)
Opazka: Prosim za najhitrejši odgovor, kjer 5. oktobra že »anj-
rikam«.
|V prilogi k temu pismu je na posebnem listu pregled Kramarjevega delo-
vanja in še načrt dela za naprej, kakor ga je bil Strekelj naprosil 20. septembra:]
Ime župnije ali oasi kjer so se pesmi zapisale.
Na Dolenjskem
Ig............ 700
Tomišelj......... 80
Šmarije.......... 55
Golo........... 30
•St. Jurij.......... 25
Kopanj.......... 100
Turjak-Gradež....... 10
Škocijan pri Turjaku   .   .   .   -,  15
Dobrepolje........ 100
Žalina........... 7
Mirna peč    ........ 90
Novo mesto  ........ 5
Podgora-Prečina...... 23
Podgrad......... 55
Vrh pri Št. Rupertu..... 11
Cirnik pri Mirni...... 8
Vas Zabukovje....... 7
Belokranjsko
Semič.......... 4
Krupa.......... 12
Štrekljevec........ 1
Črešnjevec........ 3
Radoviče pri Metliki..... 12
Drašiče.......... 4
Božjakovo......... 5
Podklanec......... 20
Predgrad itd........ 15
Gorenjsko
Črnuče.......... 15
Pešata.......... 10
Kleče.......... 80
Beričevo........   . 40
Konfin.......... 35
Zg. Javoršca........ 14
Vas Vinje......... 160
Ihan........... 120
Mala Loka........ 33
Vrba........... 7
Godič-Šmarca....... 25
Stranje.......... 10
Laze-Gozd......... 45
Nevlje.......... 8
Kranj.......... 9
Bitenj pri Kranju...... 22
Kropa.......... 40
Bohinjska Bistrica    ..... 73
Srednja vas v Boh...... 70
Koprivnik     ........ 25
Štajerske
iz ptujske okolice...... 155
z raznih krajev    ....   .   . 300
Skupaj okolu 2700
Opombe
Gradivo je nabrano večinoma le od kmečkih pevk in pevcev. To naj velja
za vse tukaj naštete župnije in vasi. Nekaj gradiva je tudi tacega, ki odgovarja
samo na eno stran namreč, da je samo napev naroden toda besedilo ne. Toda
teh napevov ne bi bilo skoraj nič manj škoda ko bi se pozabili in ne zapisali,
kakor onih, ki so sklenjeni z narodnim besedilom. —
236
Štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem
Napevov je tudi precej cerkvenih, n. pr. samo odpevkov pri lavretanskih
litanijah sem dozdaj nabral 155. Tudi te se naj ohranijo, da se otmó pozablji-
vosti. Dalje sem nabral mnogo obsmrtnic, zdravic pobožnih in nepobožnih, sva-
tovskih, zaljubljenih, stanovskih, t. j. vojaških, otroških itd.; potem nekaj ko-
lednic, mnogo šaljivih in nekaj zabavljivih. Nabral sem tudi precejšno število
pripovednih, med katerimi je precej še neznanih, kot n. pr. »Od Križanskega
Jožka«, »Od rokovnjača Matjončka«, »Od grofa Koreninskega«, »Od zatiškega
fajmoštra«, !!.Od cesarice«, »Kovač in smrt«, »Od Tramšeta«, »Robovčeva Ma-
nica«, »Štancarjeva Lizika«, »Od študenta« (posebno lepa), »Od kukavice«,
»Prava mati zagrozi pisani materi«, »Od Minčeta«, »Adamčkov Francel se
obesi«. »Od Matice«, »Marta in Majdalena«, »Tri potopljene vasi«, »Od Lutra«,
itd. itd. itd. Dobil sem tudi še dve neznani zazibalki (iz Savice v Bohinju).
Priimki, imena in bivališča pevk in pevcev katere nameravam še obiskati.
Na Dolenjskem
1. Franc Puh, krojač v Skočijanu
2. »Kajžarca« iz Cerovega, zdaj bi-
vajoča v Soteski
3. Fr. Lenarčič v Brestu, (zna pesmi
in pravljice.)
4. Mihael Strle v Iški
5. »Rankovka«, Vrbljene
6. Franca Jeršin, Golo
7. Fr. Platnar, Iška' vas
8. Kozinka, Sap pri Smariju
9. Fr. Ferbežar, Smarije
10. Mihael Šerjak, fant, Iška vas
11. Pri Pečku, Zapotok
12. Matija Peterlin, Skocijan
13. Pri Štekalu, Skrilje
14. Franc Kramar iz Gubnišč
15. Zevnikar-Sever, Linljene
16. Špurc iz Dol, (Gorenjsko)
17. Mala vas: Več fantov ki znajo
18. Kobil jek: nekaj starih ženic
19. Lanišče pri Smariiu: Mihovec
20. Orlo: pri Mihelovih itd.
21. Zalina: Ivan Stare, mož
22. Boštanj: pri Bernardu
23. Lobček: Pri Kotar ju
24. Lobček: Ihanni Martinek
25. Karlovec pri Laščah: neki fant
Na Gorenjskem
26. Tri stare ženske (Pri Lisičku), iz
Vira pri Domžalah
27. Mengeš: Polterka, babica
28. Šiška: Pri Kožarju
29. Sneberje: Mejač, mesar
30. Zajovše: »Ta stara šomaštrovka«
31. Grobše: lernej Glažar, št. 6
32. Pešata: Pri Ukelni
33. Št. Jakob: Kropčeva Liza
34. Petelinje: Pri Skundru
35. St. Jakob: Jakob Hrome
36. Javoršca: Ant. Ravnikar
37. Konfin: Cajžova Lojza
38. Vinje: Pri Andrejčku itd.
39. Vinje: Katarina Zupančič
40. Domžale: Pri Kun'
41. Dolsko: Avbeln-Begeln
42. Dob: Pri Koželju
43. Žeje: Pri Gregorcu
44. Zaboršt: Johanovka
45. Kropa: L. Žmitek, in še veliko
družili pevk in pevcev
46. Frtina: Pri Tinetu
47. Spodnja Osnica: Pri Koširju
48. Gorice: Pri Zbivcu
49. Spodnje Pernice: Jurjovka itd.
50. Motnik: Birk Alojzij, postiljon
Na Dolenjskem
51. Lipe: Pri Martinovcu
52. Panova vas: Pri Antoncu
53. Slivnica: Marjeta Seme, dekle
54. Slivnica: Pri Klančarju
55. Zagorica: »Matevžkov godec«
56. Karčenovi, Zapotok
57. Malo Mlačevo: Lužarjev Martin
58. Vavta vas: dekleta in fantje
mnogo pesmi
59. Predale: Pri Krovcu
60. Jože Sever, krojač. Male Lip-
Ijene
61. Smarjane: Ambroževa dekleta
62. Globodol: Kolenc-Brezar-Rošelj
63. Stara gora: Mavsarca, vdova
64. Kal: Fantje in dekleta mnogo
mrliških
65. Prečina: Pri Cesarju
66. Jurna vas: Gregoračka
67. Hmelče: Znajo dekleta mnogo
68. Cikava: Trbânka in Primščovka
69. Rumunja vas: Pri Malnarju
70. Podturen:   Kranjčanka.   Cunc-
garca
237
Milko Matičetov
Priimki, imena in bivališča pevk in pevcev katere nameravam še obiskati.
71. Podturen: »Markučev godec«
72. Nad Lokan: Gartarjev Lojz, go-
dec
73. Toplice: Zupanovi, Muškatovi in
Mihatovi
74. Hruševec: Urša Saje, ženica itd.
Belokranjsko
75..Krupa: Anka Lovrin, dekle
76. Gradac: Beličič, starček
77. Drašiče: Pečarič, mož
78. Božjakovo: Ant. Vukšinič, fant
79. Rozalnice: Rezka, natakarica
80. Radoviče: Marija Malešič, dekle
Na Gorenjskem
81. Krašnja: Ivan Klopčič, fant
82. Srednji Bitenj: Pri Fičku
83. Zgornji Bitenj: Pri Piberju
84. Spodnji Bitenj: Pri Čepun'
85. Smarca: Burjanova Reza
86. Smarca: Jernejeva Johana
»7. Hrib: Pri Kvedru
88. Godič: Pri Gušcu
89. Praprotno: Pri Klukcu
90. Stahovica: Frtinka
Na Štajerskem
91. Kicar pri Ptuju: Johana Zelenko,
dekle
92. Kicar pri Ptuju: Neža Majcen,
dekle
93. Kicar pri Ptuju: Osojnikovi,
Vršičevi
94. Lo vlak: Kovačev Anto, Jak. Ar-
nuš
95. Zlatoliče: Marija Tement, šivilja
96. Št. Janž-Margečka: J. Gerečnik,
mož
97. Hajdin: J. Ogrizek
Notranjsko
98. Berač Caharija v Ravnem (ni.)
99. Hrušovje pri Postojni: pri Skr-
jančevih
100. Neka ženica iz Borovnice
Opazka
Razun teh navedenih pevcev in pevk si še upam dobiti veliko število še
druzih do zdaj mi neznanih pevskih oseb.
4. Strekelj Kramarju
V Gradcu, dne 27. septembra 1911.
(Rosenberggürtel 21).
Častiti gospod!
Da tudi pri Vas izgovarjajo dež, pes, miš, ves, kes itd. res z nedo-
ločnim samoglasnikom med obema soglasnikoma, tO' razvidite že iz tega,
ker bi se d pred š jem (dš) spremeniti moral v f in bi to dalo potem
<š = č; č pa vendar ne govorite za dež, ampak le d'os! Tudi ne pravite
Buh dej dža (dž= srbski U ali đ, podobno madjarskemu gy), ampak med
din ž je nekak presledek; v psa pa ta polglasnik lehko izgine, v nekterih
narečjih tudi v ksa (on se ksa) namesto navadnega k^sa.
Vaše otroške pesmi izidejo skoraj vse letos; večina je bila že od
drugih zapisana; vendar se Vaše v mnogočem ločijo.
Prav žali mi je, kar mi pišete zastran Vaše vojaške službe; to bo
za naš odbor res hud udarec, ker ni prav nobenega upanja, da bi Vas
hoteli zastran Vašega pridnega zapisovanja narodnega petja oprostiti.
Vlada tu ne gleda na korist umetnosti in znanosti, ampak na krvavi
davek! Maloruski odbor se je tudi svoj čas potegoval za enega svojih
mladih sodelavcev, toda brez pravega vspeha. Upau je le, da Vas prej
238
štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem
pošljejo na dopust, preden doslužite in Vas tako prej vrnejo prejšnjemu
delu. Kar se tiče pomot v pesmih, bi se stvar pač dala uravnati kako
drugači, saj še nikakor ni tako nujna. Še nedoposlane in neprepisane
napeve dopošljete lehko pozneje.
Lepa hvala za zaznamek pevcev in pevek; ž njim pridobim nekak
pregled Vašega in odborovega delovanja; da lože zahtevamo nove zaloge
od ministrstva.
O dobrepoljskem učitelju Ambrožiču je nekdo pisal o svojem času
v »Dom in svetu«. Primanjkuje pa mi časa, da bi preiskal tlotične let-
nike. Pesmi, v kolikor vem, niso narodne, vendar bi jih ne bilo napak
prepisati. Ce tega ne morete storiti, pošljite mi jih, da jih sam dam
prepisati.
Obžalovaje, da Vam v glavni stvari Vašega pisma ne morem odgo-
voriti tako, kakor bi Vam bilo ljubo, toda pričakovaje, da se dozdanjemu
delovanju tudi v vojaški suknji ne odtegnete,
ostanem tudi zanaprej od srca vdani Vam K. Strekelj.
5. Kramar Štreklju
Častiti gospod profesor! Sinj v Dalmaciji 3. decembra [1911]
Moje pismo je pisano med pustimi kosarniškimi zidovi kjer nisem
še vžil druzega kot samo žalost in bridkost. Oh kako se to razloči civilski
ali soldaški stan, bolj ko' noč ali dan! Preje sem se radoval z nabiranjem
naših lepih narodnih pesmi = napevov, a zdaj sem tu v takem domo-
tožju da mi ni mogoče povedati. O kako je lepo na Slovenskem, kolikor
je tu v Dalmaciji pusto! Potrjen sem h konjem, na katere se pa jaz ne
morem privaditi kjer jih doma nisem imel, in sploh jaz nimam do vo-
jaškega stanu pičice veselja ne! Mene druzega ne veseli kot samo pesmi
in zopet pesmi, kjer so pa moj oče naredili prošnjo da bi bil samo dva
meseca (kjer sva sama z očetom) zato vedno pričakujem rešenja od
našega glavarstva (frajenge.) Dozdaj še ni nič prišlo, pa ako ljubi Bog
da bo kmalu. Neskončno- je moje hrepenenje po slovenski deželi in po
pesmih. Da to je res žalostno: Jaz doma spoštovan muzik, a tu sem za-
ničevan regrut, slabji od živine. Doma sem bil vesel, a tu sem resnično
potrt. Zame ni vojaško življenje pa ni! O ko bi bil jaz že enkrat prost
potem bom spet enkrat človek! Naj me že vendar enkrat ljubi Bog reši
tega življenja!
Lepo prosim pišite mi kaj kako kaj stoji iz narodnih pesmi. Ali ste
kaj dosti mojih (otroških) sprejeli in so že natisnene? Pišite še kaj za-
nimivega in kaj korajže mi dajte kjer sem jo zdaj hudo potreben!
Vas najlepše pozdravlja
Franc Kramar
K. u. k. Geb. Traineskadron
8. eskadron (16)
Dalmacia
239
Milko Matičetov
6. Kramar Štreklju
Častiti gospod profesor! Matena 29. januarja 1912.
Naznanjam Vam veselo novico da so me zdaj vendar oprostili vo-
jaščine in da sem zdaj zopet doma v civilu. O koliko' lepši je civilni
stan! Zdaj zopet nabiram narodne pesmi — napeve, in jih imam zopet
nabranih okolu 600. Upam ako Bog da, da jih bodem še toliko nabral
da bo blizu tisoča. Gradiva ima pa Dolenjska veliko več kot Gorenjska.
Nabral sem med drugimi zopet precej otroških, katere Vam kmalu do-
pošljem. Se Vam najlepše zahvaljujem za poslane 20. Kron, ker so mi
silno prav prišle. Bog povrni!
Zdaj pa vas vprašam: Kako bo kaj z nadaljevanjem Vaših »Slov.
nar. pesmi« ki jih izdaja »Slov. Matica«? Ali bodo še katere zdaj izšle:
(otroške, šaljive) ali bodo začele priloige ishajati? Ker to- bi jaz že rad
vedeli, ker me zanima zaradi tega, ker bi jaz Vam za prihodnji snopič itd.
lahko poslal še otroške in vse šaljive kar sem jih doizdaj nabral. Prosim,
če bi mi blagovolili to povedati! —
In zdaj pride pa še nekaj važnejšega! Vseh mojih pesmi ki še niso
v nobeni Vaši zbirki, bo izmed mojih čez tri tisoč nabranih pesmi ka-
kih 800. ali morda še več! Prosim, kako bo pa s temi? (Te izidijo> menda
v dopolnilnih polah!)
Ali jih boste kar od tam prepisali kjer so združene z napevi, ali jih
bom mogel mogoče še posebej (samo besediloi) Vam poslati? Prosim, da
mi to natančno razjasnite, da bom vedel pri čem da sem, da se poprimem
koj dela! Ker pa mislim (posebnoi pri prvih) — kar sem jih doposlal
sL odboru v Ljubljano- — popraviti narečje (osdbito ižanske), zato bom
imel še jaz dosti dela s tem! Ker pa v taki stvari jaz zelo- potrebujem
nasvetov in pomoči, zato Vas prosim, da mi v Vašem cenjenemu odgo-
voru daste nekaj potrebnih nasvetov kako naj jaz to stvar kar najhitrejše
in najboljše vredim, da bo potem bolj odgovarjalo popolnosti. N. pr. kako
se zapišejo katere tuje črke ki se rabijo v iškem> narečju itd. Ker sem jaz
namreč samouk, zato se mi ne sme zameriti ako popravljam za sabo, ker
to pri človeku ki se proti uči ni nič čudnega. Upam da bo Vaše natančno
pero vse pogreške popravilo, ker na Vaš pregled in popravilo se tako
največ zanašam!
Pričakujoč prijaznega odgovora se Vam klanjam Vaš udani
Franc Kramar,
nabiratelj narodnih pesmi,
Matena p. Ig (Studenec)
pri Ljubljani, Kranjsko.
• 7. Strekelj Kramarju
Dopisnica. Poštni žig: Graz 1. IL 12. — Naslov: Blagorodni gospod I
Franc Kramar I d I Mateni p. Igu (Studenec) I Kranjsko I pri Ljubljani.
240
Štrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem
Častiti gospod!
Bolezen mi brani, obširneje odgovoriti Vašemu pismu. Pesmi pošljite
glavnemu nabiralnemu odboru (M. Hubadu), ki Vam iz Ljubljane svoj
čas dopošlje tudi plačo.
8. Kramar Štreklju
Dopisnica. Poštni žig: 2. III. 12. — Naslov: Velecenjeni gospod I profesor I
Dr. Karel Strekelj I Graz I Unioersität
Častiti gospod profesor!
Oprostite ako Vas nadlegujem iz vprašanjem ali ste prejeli pesmi
ali ne, in kako Vam kaj dopadejo? Prosim da bi mi blagovolili to spo-
ročiti, in tudi kako je kaj z Vašim zdravjem? Ker me oboje zelo zanima
zato pričakujem da mi bodete kmalu odgovorili. Zeleč Vam kar mogoče
najhitrejšiga ozdravljenja Vas pozdravlja Vam udani
Franc Kramar,
nabiratelj nar. pesmi,
Matena,
p. Ig (Brundorf) Kranjsko.
9. Kramar Štreklju
Dopisnica. Naslov kakor zgoraj.
Častiti gospod profesor!
Tukaj Vam pošiljam 360. slov. narodnih pesmi (235. otroških in
125. šaljivih, zabavljivih in drugih.) Pesmi so večinoma še neznane, kar
bo Vas tembolj zanimalo. Prosim, da bi sprejeli kolikor mogoče vse, ker
so vse narodne, in torej pripravne za Vaše >S1. narodne pesmi«. Ker sem
pa tudi imel veliko dela iz njimi — kar se samo po sebi razume — zato
tudi upam in pričakujem, da me boste za moj veliki trud tudi zadostno
nagradili. Bog Vam daj že skoraj ljubo zdravje, katerega Vam iz dna
srca želi Vam udani: ^^^^^ Kramar,
nabiratelj narodnih pesmi,
Matena, p. Ig.
8. in. 1912.
Pripomnja: Po letu Vam pošljem mogoče še kaj pesmi katere bom
med tem časom nabral. Je škoda pozabiti narodno blago, naj se ohrani!
Vaš Fr. Kramar.
10. Strekelj Kramarju
Dopisnica. — Naslov: Gospod Fran Kramar, I nabiratelj nar. pesmi v I
Mateni pri Igu I Laibach, Krain.
[Pošilja:] Dr. Karel Strekelj , Graz I Rosenberggilrtel 21
16  Slovenski etnograf 241
Milko Matičetov
Častiti gospod!
Vaše pesmi z dne I. 1912. sem prijel. Moje zdravje se še ni pobolj-
šalo; vstajam na par uric, le poredkoma in še ne morem in smem nič
delati. Kaj bo z letošnjim (15.) snopičem, še ne vem. Denar z Dunaja za
narodne pesmi avstrijske dobimo menda že kmalu in Vi Vaš delež.
Z odličnim spoštovanjem Dr. K. Strekelj
V Gradcu 29. III. 12.
U. Kramar Štreklju
Dopisnica. (Datum poštnega žiga zabrisan.) — Naslov: Velecenjeni gospod I
Dr. Karel Strekelj, I profesor I Graz, I Universität.
Častiti gospod profesor!
Oprostite, da se Vas drznem vprašati kako je kaj iz nagrado (de-
narjem) za nabiranje avstr. narodnih pesmi, ali je že došel ali ne? Ker
jaz sem pri vsi svoji marljivosti za nabiranje — zelo v denarnih zadre-
gah, da ne rečem v pomanjkanju. Ker c. k. ministrstvo mi pošlje samo
jedenkrat v letu, a drugih dohodkov pa nimam, ker se samo s tem
pečam. Prosim, ali bi bilo- mogoče, da bi mi v kratkem času poslali
nagrado za Vam poslane pesmi? Ako denar še ni došel, bi mogoče kje
drugej dobil denar, mogoče ako Vam kaže iz svojega itd. In ko pride
denar si vrnete. Prosim, da ne zamerite tej moji prošnji, ker marate
vedeti da ako človek mora dolgo- čakati na denar je tudi neprijetno. —
Prosim, sporočite mi tudi kaj o Vašem zdravju! Želeč Vam kmalu
ljubeznjivo zdravje se Vam klanja Vam udani
Franc Kramar
nab. nar. pesmi,
Matena, p. Ig, Kranjsko
Zusammenfassung
DER NACHLASS UND DIE KORRESPONDENZ DR. KARL STREKELJ'S
MIT FRANC KRAMAR
Zum fünfzigsten Todestage Dr. Karl Strekelj's (1859—1912), Professors der
slamischen Philologie an der Universität Graz, Herausgebers der grossen Samm-
lung TiSlovenske narodne pesmi< (1895—1923) und Leiters der Sammelarbeit für
eine noch umfangreichere — bisher zroar unveröffentlichte — Sammlung slo-
menischer Volkslieder mit ihren Melodien (als Teil des Unternehmens ^Volkslied
in Osterreich«), gibt der Verfasser eine summarische tJbersieht des Nachlasses
Karl Štrekelj''s, weiters ein eingehendes Verzeichnis der Korrespondenten Stre-
kelj's (es sollte als Wegweiser bei der Suche nach Originalbriefen Strekelj's
dienen — eine Aufgabe, welche sich das Institut für slowenische Volkskunde
an der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste gestellt hat),
zuletzt aber die Korrespondenz zwischen Strekelj und Franc Kramar (1890
bis 1959), welchen die Geschichte der slowenischen Volkskunde zu den grössten
und besten slow. Sammlern von Volksliedern mit ihren Melodien zählen darf.
242