Št. 11. V Gorici, dne 27. januvarja 190 S o 5 i n e« stranke je znano. Mi nismo hoteli, da bi kandi-doval tako" grdo preganjani dr. Turna, dasi smo vedeli, da bi on še najlože zmagal, ker je za zdaj neobhodno potreben v Gorici, in se" nam je zdelo, da bi se z njegovo izvolitvijo še poostril naš domači razkol. Prav zato" tudi smo odločno nastopili proti vsakemu kandidatu, ki je bil na čelu sedanjega nečednega prepira na Goriškem, prej proti prof. Berbuču in zdaj proti grofu Coronini ju. Nismo se pa postavili enako nasprotno kandidaturi dr. Jos. vit. T o n k l i j a, marveč smo lo navajali razloge, ki govori proti njomu v sedanjih težavnih časih...., in sicer zato ne, ker tudi on ni bil udeležen v sedanjem razkolu, in bi bila njegova izvolitev glasna pljuska prepirljivcem in zdražbarjem okoli »Gorice*. »Sočina« stranka je iz teh razlogov rada podpirala samostojno kandidaturo dr. Josipa Staniča. V njem je videla moža, ki ni prav nič prizadet v goriškem prepiru, ki se vsakemu pametnemu človeku že studi; videla' jo njegove izredne sposobnosti, katere hoče odslej posvetiti narodu. Dr. Stanič je že doslej na svojem polju vstrajno deloval za — narod. Kdo se ne spominja njegovih bojev za slovensko uradovanje na sodnijah, in to v najhujših časih? Ako je v tem oziru danes vse drugače, bolje, je to v velikem delu zasluga Staničeva. In to je velik del narodnih pridobitev v deželi. »Gorica« priznava sicer vse to, a pravi, da te pridobitve so bile zanj — največja reklama! To je res! Vprašamo pa; kaj naj bo za človeka najboljša reklama* ako ne njegovo delovanje?! Po delu spoznamo može! MARCO V1SCONTI Zgodovinski roman 3lalijar\ski aapisal Commaso Grossl (Dalje) Nekoliko kasneje se je stemnilo. Ona je čakala, čakala dolgo časa. Kar se je konečno vendarle zaslišal top6t konjskih kopit. «Tu je! tu je!» je zaklicala Biče, in stekla k oknu skoro brez sape vsled prevelikega veselja. Četica konjikov je dospela do gostilnice, in koj se je zaslišal odmev stopinj po stoibi. «Ste vi, Ottorino? ste vi?» je rekla Biče, stopivši naproti prišlecein. A ni bil on. Pri svetlobi svetilniee je spoznala jednega oprodo svojega očeta, ki je držal za roko tistega sla, kateri je bil čez dan prinesel pismo, in potem odšel z Ottorinom. Ta se je globoko priklonil Biei,, in na to rekel, da je prišel iz Seprja, kjer je pustil njenega soproga zdravega in Čilega. Da on ji Po čem pa ? Srečen tisti, kateremu je njeg.ovo delo — v*reklamo! Na katerem drugem polju se pa dr. Stanič ni mogel skazati, ker ni imel prilike za to. Narod mu ni poveril nikakega mandata vsled razmer, ki so doslej vladale, kajti naši takozvani »na-rodnuvoditelji« niso hotoli poleg sebe takrt sposobnega in odločnega moža, kakor je Stanič, in so se hoteli {znebiti celd dr. T ume in G a b r Š č e k a, da bi v njih družbi njihova zvezda ne otemnela, marveč ljubši so jim bili — »narodni troti«, katerih se ni treba nič bati. Dr. Stanič pa se ni hotel nikamor vsiljevati, da bi no rušil ono predivne sloge pod vodstvom dr. Gregorčiča. Ker je bil toliko vzdržljiv in ni hotel »zgago delati«, kakor bi rekli »Goricam«, marveč je prepustil torišče dr. Gregorčiču in njegovim kimavcem, /.atd dobiva danes še brce. Ali Bog ne daj, da bi se bil poprej kam silil! Enako jo na polju narodno požrtvovalnosti. Vso slavo je propustil tistim, ki so izkoriščali »narodno požrtvovalnost« v politično namone. Ako je priletel od dr. Stanič a ob prilikah kak rumenjak, je moral slišati malo prijazen naslov bahač. Za dr. Staniča je Še čas, da. se otrese rumenja* kov v - narodne namene. In mi vemo, da dr. Stanič no zavrže tega, kar ima, marveč da bo imel narod lep užitek od zaslužkov in pridobitev njegovega uma. Doslej ni Še imel prave prilike, a v najbližji prihodnosti bomo imeli dovolj potreb, ob katerih nam priskoči na pomoč. Vse to smo imeli pred očmi, ko smo se zavzeli za dr. Staniča. Izjave izvoljenih volilnih mož so nam porok, da nismo napačno ravnali. j Dr. Stanič je izdal volilni oklic, j svoj program, kateri je vzbudil obče zanimanje. »Edinost« in »Slov.-Narod« sta ga doslovno ponatisnila. In ta | program nam bodi merilo, ne pa kva-sanje nasprotnikov o Staniče vi pisarni in njegovih zasebnih razmerah, ki ni- ni bil poslal nobenega sporočila, ker se je nadejal ves čas, da mu bo mogoče samemu vrniti se, kakor ji je bil obljubil. Da pa, ko je videl, da na nikak načitt ne u ore priti pred prihodnjim jutrom, je poslal njega s spremstvom šestorice mož, naj bi jo z dvema oprodoma vred dopeljali v Castelletto. «Pa Lupo?» je poprašala Biče. «Lupa je obdržal, L-r ga ima to noč nekam doposlati po opravkih grajskega gospodarja*. «In torej?*.... «Torej vaš soprog me je poslal, naj vam rečem, da bodite brez skrbi, ker jutri on-gotovo pride v Castelletto*. «In tudi Lupo pride jutri v Castelletto?* je vprašala Lauretta. «Da, tudi on», je odgovoril sel. »Sedaj, če vam je všeč, ukažem pripraviti konje , je dej61 grofov oproda. Biče je privolila. Brž je bilo vse v redu, in so se napotili. Tista dva, ki sta prej govorila, sta vzela jahajočo gospodinjo in deklo v svojo sredo, ostali so jezdili nekoliko zadej. Noč je bila temna, in kazalo je, da se napravi slabo vreme. Nikjer ni bilo žive duše. Ko so seže precej oddaljili od vasi, je zaslišala Biče za seboj neki komur nič ;nar nit ' ;S)^gov program jo pa tak, da ga mora z veseljem pozdraviti vsak zaveden in neodvisen voliloc! Naproti dr. Staniču, ki je vendar vseskozi naš rojak-domačinin kise je s svojim delom in umom povspeldo tega, kar je, — imamo aristokrata, ki sam še nikdar ni nič pridobil, marveč razkošno živi od imetja, katero so naši pradedje s krvjo in žulji znosili njegovim očetom........ Nasproti kandidatu z jasnim programom imamo grofa Coronini j a, ki nikakega programa nima, ki sam prav za prav niti ne kandiduje, in o katerem vemo le iz zatrjevanj dr. Gregorčiča, da bi izvolitev morebiti tudi sprejel..... Koliko se je zanašati na izjavo dr. Gregorčiča, smo videli baš ta teden o shodu pri Robku, o katerem je trosil najgorostasniše neresnice, katere pa so k sreči razkrinkali tudi poročevalci v »Slov. Narodu«, »Slovencu« in »Prim. Listu«, ter dali s tem n a m popolno zadoščenje. Mi toroj niti ne vemo, ali grof C. resno misli na ta mandat, ne poznamo njegovega programa, no vemo, ali bi v slučaju izvolitve tudi res hodil na Dunaj aii bi o prvi novšečni priliki zopet vrgel vse od sebe in zbežal v Afriko..... Mi ne vemo, ali on upošteva dejstvo, da bi z mandatom sprejel tudi gotove dolžnosti in odgovornosti volileem; ne vemo, ali se je toliko ozdravil, da bi sploh smel kandidovati; ne vemo, ali se je v teh treh mesecih kaj več naučil slovenski..., sploh ne vemo o njem nič takega, kar je neobhodno potrebno, ako hočemo sploh resno jemati njegovo kandidaturo..... Mi vemo le toliko, da ga njegovi lakaji kandidiijejd na svojo pest, in da bi bila za nas Slovence prava sramota, ako bi ga v takih razmerah zopet volili. Zopetna izvolitev grofa C, ki se je sam odpovedal in nam vzročil sedanjo drago volilno borbo, bi pomenila le, da smo Še vedno ukovani v verige srednjeveškega sužnjištva tujim grofom, ki se smejo z nami po svoji muhasti volji norčevati in nas bičati, a mi jim še poljubujemo roko in šibo! Kdo je poznal grofa C. do 1.1891. ?! Poznali smo ga le po čudni pravdi z goriškim mestom zastran vode, s katero pa je enako topel Slovence in Italijane; vsi imamo škodo — in ker je bodočnost v Gorici naša, je tudi škoda za nas večja, Do tistega časa je Slovence pre-ziral! Še ta teden je povedala neka ugledna oseba v pričo jednega Slovenca in jednega aristokrata, ki grofu C. prav blizu stoji, da je grof Alfred Coronini takrat sam zval Slovence; Das ist ein Barbarenvolk, mit dem nichts anzufan-gen ist (to je narod barbarjev, s katerim ni mogoče nič opraviti)! Na vprašanje, ali je to res in ali se upa ta oseba to vest tudi spričati, je dejala: »Da 1 Na mojo častno besedo!« — Vsled silnega spora z Italijani, vsled česar je bil celd v preiskovalnem zaporu nekaj dnij (vsakdo nas navadnih ijudij bi bil v enakem slučaju obsojen na par mesecev !) — se je vrgel na stran Slovencev iz — sovraštva in maščevalnosti do Italijanov in ne iz ljubezni do Slovencev. — Kakd je izpolnoval j svojo nalogo, to vemo. Na Dunaju ni nikdar odprl ust v zbornici za nas, pa naj so Italijani Še takd udrihali po Slovencih in nas obrekovali, ker je za to docela nesposoben. O katerih drugih vspehih pa tudi ne vemo nič! — To, kar je pisaril dr. Gregorčič o sebi in o njem v »Soči*, je bilo od časa do časa le »pesek v oči« našemu narodu, a taki slepariji smo lani naredili — konec. Resnica je sicer, da je bilo treba stati pri grofu C. vedno z veliko kadilnico, to pa iz taktiških razlogov, t. j. da v svoji aristokratski velikosti ni preveč kvaril delovanja drugih rodoljubov, kolikor je bilo to takrat sploh možno. Zat6 tudi zopet odklanjamo resnost tistih pohvalnih besed, katere je »Gorica? že neštetokrat in tudi včeraj zopet ponatisnila. Saj je bila hvala edina taktika, s katero smo ves čas nekako krotili muhasto nrav grofa C, da ni delal truše, krik in udarce o orožjem. Zat6 je rekla očetovemu oprodi, ki je jezdil poleg nje, naj teče tje zadej, da pomiri tiste ljudi, kateri so se morali spreti, kakor se je dozdevalo. A ta je odvrnil: t Roparji so nas napadli*, in prijemši za uzdo gospo-dinjinega konja, je zapodil svojega v dir, ter vlekel še unega za seboj. Na uni strani pa je vlekel sel deklinega konja. «0, poslušajta Vendar!* je dejala Biče, vsa prestrašena. »Poslušajta! To je Ricciardinov glas! Tecita mu pomagat!* — Ricciardino se je zval uni oproda, ki je bil zaostal z vojaki, do-šlimi iz Sepria. «Ne bo hudega, ne!» je dejal oni, ki je vlekel Bicinega konja. «Je sedem mož, dobro oboroženih; koga bi se imeli batt?» Takd rekoč je vedno gnal konje, kolikor je le mogel, češ, da bi spravil njo v varen kraj, ter je ponavljal, da je bila ona priporočena zlasti njemu; in gorjg njegovi duši, če bi se jej kaj zalega pripetilo. Kmalu na to je potihnilo vsL; in začeli so jezditi počasneje. Biče je ho- tela vedeti, kako" je končala tista rabuka, hotela govoriti z Ricciardinora, in slišati od njega, kai je bilo. Oproda, ki je jezdil zraven nje, se je pustil prositi dolgo časa, nazadnje je vendarle obrnil konja. Toda kmalu se je vrnil v dir, ter je ves prestrašen naznanil, da je bilo spremstvo razkropljeno, ter da sedaj razbojniki za njimi tečejo. Tak6 rekši jo hitro ukazal obrniti konje po neki stranski poti, ki je držala v gozd. Tekli so naprej in nazaj po neznanih poteh, po puščavah in mejah skoro celo noč. In vendar je bil Castelletto le dve uri oddaljen od tam, od koder so bili odjezdili. Ženski, prestrašeni že vsled prve nezgode, ste bili vedno bolj v skrbčh, videči, da se tak6 dolgo jaha, in nikoli ne dospe do namenjenega kraja. Vodnik je jako pohlevno prosil Biče, naj se ne vznemirja, kajti v tisti zmešnjavi je bil zašel, in se potem zgubil v gozdu; naj mu odpusti, in naj bi tega ne omenjala svojemu soprogu; sedaj da dobro ve", kje so, ter da bodo kmalu v Castellettu. (Dalje pride). Škode ali da ni vrgel mandatov od sebe, česar takrat ni nikdo želel----- Toda konečno je počilo! Grof Co-ronini je sam silno posegel v domači naš razkol in hotel dr. Turno kar potopiti v svoji žolči! »Gori-čanska* banda se je največ naslanjala nanj! On jej ]e dal tudi denarja na razpolago, cel6 za novo tiskarno, za nove liste, s katerimi je nastal v deželi pravi vihar, — dočim prej vsa leta ni dal ni novčiča podpore »Soči«, dasi je imela hude čase in je njemu izborno služila. Enako »Adriatische Post«, o kateri je ves svet mislil, da izhaja ob njegovi podpori. Sredi boja pa se je grof O. vsega zopet nasitil. Toliko časa že ni bilo državnega zbora, a ko je vendar zboroval in so nas Italijani silno tlačili in obrekovali: goriški Slovenci nismo imeli tam zastopnika, ker grof C. je zbežal v Afriko, a dr. Gregorčič je čepel skrit doma ter mu je v trudu in znoju koval zaupnice. — Ljudstvo je odprlo oči in velika večina je govorila : Hvala Bogu! Odšel je.! Vzročil nam je sicer sitnosti in stroške — no, nič ne de, bo morda vsaj mir v deželi! Toda ne! Dr. Gregorčič, ki nam je vsiljeval najprej prof. Berbuča, se je zopet premislil in nam je ponudi^ zadnji Čas zopet grofa Coroninija! Vsak pameten Človek se čudi, kako je kaj takega pri nas mogoče! Kakd je mogoče, da aristokrat, ko je odstopil z znanim zloglasnim pismom, nakrat zopet sili v državni zbor!? Čemu vsa ta komedija, nevredna jed-nega aristokrata, pa tudi naravnost žaljiva igra z narodom slovenskim!! Ko se je že odpovedal na dovolj grd način, ko je dobil zaupnic komaj četrtino, ko je vspeh volitev volilnih mož že dognal, da je velika večina za novega poslanca — čemu se zopet sili in nam še zadnji hip vsiljuje nove baze volilni boj, ki je bil s prof. Berbučem že — dokončan?! Po Gorici pripovedujejo, da ga je v to pregovorila — rodbina iz čisto prozaičnega in sebičnega razloga, t. j. da bi grofa vsaj nekaj še držalo na dom, kjer bi imel njegov duh nekaj opravila, mesto da bi se po' uzorcu prejšnjih časov podil po Afriki in Aziji ter trosil v lovih na tigre in leoparde ogromne svote! Zato je baje posredoval na prošnjo sorodstva,pri njem celo* vpliven italijanski politik..., ki bi poleg drugega tudi sam raje videl v državnem zboru njega in ne zgovornega in odločnega Sta niča nasproti Verze-gnassiju in Lenassiju.... Neki Slovenec je tudi slišal pogovor dr. Venutija in Lenassija na cesti: da bi bilo dobro, zaprečiti izvolitev tak6 strašnega nasprotnika, kakor je — Sta ni5. Ta dobra slovenska duša je hitela pravit to znamenito in važno novico dr. Gregorčiču, a je bila ustavljena sredi pota z opomnjo, da Gregorčič — ne bo ponosen na take zaveznike. S tem se še enkrat potrjuje novica, da nekateri la-honi sami pospešujejo kandidaturo grofa C, ker vedo, da jim ta v državnem zboru ne bo prav nič nevaren, dočim bi imela Verzegnassi in Lenassi včasih hude dneve z dr. Staničem. Bodi dovolj! Volilni možje, Vi razsodite ta spor 29. t. m.! Vi premislite dobro, kdo naj bi bil zastopnik našega naroda! ali domačin in rojak po krvi in duhu dr. Stanič, ali pa nemški vzgojen aristokrat, katerega je le čudno naključje, le sovraštvo do goriških Italijanov pognalo v naš tabor, da bi se tako" najlože razpaševal nad njimi, kar je tudi glavni vzrok, da je postalo ob njegovi navzočnosti nemogoče vsako zbli-žanje z Italijani. Odtod ne-vspehi zadnjih let! Ako dobro.premislite, porečete brez dvoma: Dr. Stanič je vseskozi naš m o-ž! Ž njim nam bo lože občevati, lože mu nalagati v izvršitev potrebe ljudstva, inložezahtevatiod njega račun o delovanju, kateri bi tudi podajal — in konečno lože voliti na njegovo mesto drugega zastopnika, ako ta tekom let voffieem ne bo ugajal. Vse to p»8 jasno govori, da : izvolite si 29. t. m. državnim poslancem Ur. Josipa Staniča, odvetnika in grajščaka v Gorici! Dopisi. Iz ftutovelj. dne 25. jan. — Po različnih časopisih, se skuša razmotrivati povod pomilovanja vrednega prepira med deželnimi i. dr. gg. poslanci na Goriškem, vsled katerega trpi v obče vse blagostanje naše de-dežele, posebno pa trpimo mi kmetje* koji smo tako in tako že dovolj tlačeni vsled elementarnih nezgod, koje nas tarejo ze več let. To tli nam še .zadosti, tlačeni moramo biti vsled raznih doklad na bolnice p j 50%, na cesle po 30&, na Šolo 120*. Vse te številke jasno kažejo revo ubogega kmeta. K temu smem pa dostaviti, da za vse te doklade imamo prekoristne naprave za naše blagostanje. Posebno pa ljudsko šolo štejem si tukaj v dolžnost najbolj povdariti. Ljubka šola nam je prekoristna naprava, ker le po isli si sme ubogi kmet-tlačan nadjati za želj ne slobode, ker le vednost je slobodi koren. Za šolo dali bi tudi slednji ž«lj, ko bi ne bilo drugače pomoči! A ker dobro vemo, da se za isto iz družin močnejših virov da iste strošlte založiti, iz katerih se* more tudi ubogemu ljudskemu učitelju pomoči do blagostanja, kar vsestransko krvavo zasluži, naj se torej to stori! Vemo tudi, da bi se to že kedaj lahko bili izpolnilo, ko bi bilo pri ru-kojih gg. le količkaj resne volje. A\t volje ni, meso je pa tudi slabo! Trpita torej ubogi kmet in učitelj še nadalje, saj to r»as nič ne briga, mislijo si nekoji gospodje! Saj tu razpor je za našo proslavo. Na natančnejše znanje torej, kako vega mnenja smo mi na Krasu o tem prepiru ? Ta prepir je le radi nadvlade jed nega in druzega. Sicer pa trezno misleči ne dajemo nadvlade ne jednemu in ne drugemu. Mi priznavajo veljavo velezasluženih mož na Goriškem gg. dr. Turne in dr. Gregorčiča, oba sta ?redna svoje časti kakor tudi ostali gg. poslarici, tudi iz med ostalih blv. g. poslanec g. grof A. Coronini. , " G. grofu vemo, da je velezaslužen mož, le škoda, da je bil odveč vročekrven, da je odstopil od poslaništva. Saj ljudstvo vendar je še tako razsodno, da ve ceniti zasluge. Kakor pa je vsake reči jedenkrat konee, tako tudi naj bi bil teh prepirov konec ! Temu napravimo konee mi, kmetje sami, ako si volimo svojim državnim poslancem kmetijskih občin g-dr. Stan iča, t. j. moža, ki n e pripada ne jedni ne drugi stranki. Le iafcošen more bili posredovatelj sprave, v^si ostali gg. kandidati bi prepir na jedni ali drugi strani netili, mesto gasili. »e igrajmo torej s kvartarni, ki jih sodrug že pozna, volimo si novih ter poskusimo srečo. Zaupni mož. (Opomba uredništva : Dasi se z T vso vsebino dopisa ne strinjamo, ga vendar pri-občujemo, ker prihaja od moža, kateremu je pred vsem do tega, da se naredi konec prepiru! Naši čitatetji že vedo razsoditi, kaj f je dobrega in pravega v dopisu in kaj ne. Ur.). B Prage, dne 2i. jan. (O s t a v k i r tiri a rje v),— Take stavke, kakršna je ona rudarjev v premogokopih, niso češke dežele še doživele. Solidarno brganizovani so začeli boj za zboljšanje svoje žalostne eksištenre proti brezsrčnim izsesavaleem delavskih močij, baronom premoga. Z veliko taktiko in občudovanja vrednim mirom so zaceli ta obupni boj. Rudlnik je sledil rudniku, in zdaj je ostavflo delo skoraj 50.000 ljudij, mrjlone vsi rudarji premoga na Češkem, Moravskem in Šlestenn Stvar bo imela grozne nasledke, če pomislimo, da ni skoro'nič več oglja na razpolaganje. Predstavimo si zdaj, kakšen važen faktor Citii premog v takih i iulustrijelnih deželah, kaskršne so one svetovaclavsko krone, kaj da ')* premog v prometu, in kakšen či-nitelj v družini, posebno ob letošnji nenavadno strogi zimi — pa vidimo pred seboj groze« položaj, ki sledi tej občni stavki. Ubogi rudarji, ki štrajkujoč ob takem letnem času, ko je je poraba premoga naravno veeja, ter vede, kakšna grozna katastrofa bi pretila deželi ob primanjkovanju oglja, so porabili le priliko, ki jim daje več nad do zmage, do izboljšanja svoje že ne- iznosne eksistence. Njih boj je boj obupa, in na groznih nasledkih lega koraka no ho tudi nobeden jih smatral odgovornimi. Ne oni, ampak ona peščica brezvestnih pijavk, ki daljšemu pridobivanju milijonov žrtvujejo blagor ljudstva, baroni črnega dijamanta, oni so odgovorni za pretečo katastrofo. V zadnjem desetletju je rasta ogromno cena premoga, aH mezda rudarjev se ni prav nič izboljšala. Večino premoga izvažajo ko-ristolovni kapitalisti v inozemstvo, doma puste le primeroma mali kvantum, tako da so domačini na milost in nemilost predani njih brezvestnim špekulacijam. Kaj pa delajo zdaj oni baroni premoga, a la Rothschild, Larisch in kompanija? Odločili so s<»$ odpustiti vsakega, kdor se ne loti do srede zopet dela; da^upoštevajp pa le kolikčaj opravičene zahteve obubožanih rudarjev, to jim niti na misel ne pade. Kaj pa prav za prav zahtevajo stavkarjt? Povišanje mezde vsakemu za 10%,ter osemourno delo so poglavitni« njih postulati, opravičeni docela, če pomislimo, kakšna nesrečna bitja so rudarji v premogokopih. Med tem rase posebno v Pragi pomanjkanje premoga. V soboto je padla grozna beseda iz ust važnih mož v staromestni zbornici v seji komisije za oskrbovanje oglja v Pragi: »Situacija je zelo kritična, in če se ne opomore tem razmeram, nastane nedo-gfedna katastrofa*. Komisija je storila, kar je mogla. Jutri, v torek, se ustavi promet električnega tramvaja, se zmanjša pridelovanje plina, se zapro šole, ah kljubu temu pomanjkovunje premoga se ne pomanjša. Temu bi odpomoglo le dvoje: vrnitev rudarjev k delu in prepoved izvažanja preko moja za najmanj 14 dnij. To pa spada deloma v delokrog vlade, ponajveč pa je U-libog odvisno od brezsrčnih baronov. Čudno se nam bo zdelo, da vlada, ki zna z občudovanja vredno spretnostjo, ma-kar z bajoneti, odpomoči si velikim sitnostim, ki izjemna stanja in preke sode kar siplje ob priliki izpod rokavov, da nima nobednega sredstva, brzdati nečloveško počenjanje peščice Krezov, in da ne poznavajo ljudski zastopniki nobedne pomoči, da bi se v bodoče preprečile take katastrofe. Katastrofa pa je sedaj tu, in lek se mora najti. Primanjkovanje premoga ima svoje nasledke že v tovarnah, posebno pa v pivovarnah, kjer se morajo omejiti na manjše pridelovanje izdelkov. Tudi na železnicah je situacija zelo kritična. 12 vagonov premoga, ki so jih po naročilu nameslništva pri vazali v Prago za potrebe ljudstva, je baje železnica konfiscirala, češ, da jih ona sama potrebuje. Stvar, kakor se vidi, postane tragikomična. Pripovedujejo celo, da so nekateri ukradli vetrnice neke gostilne, da bi imeli nekaj kuriva. V Bubnah, praškem predmestju, je oropalo ljudstvo privatno skladišče premoga. Mali prodajalci oglja so večinoma že zaprli svoje stacune, a oni, ki jih imajo Še odprte, ne ved6, komu bi odkazali uslugo prodati, kar še imajo črnega dijamanta. Ve-letržci bodo prodajali do srede ali do četrtka, potem ne več. Položaj je torej res kritičen, in z veliko napetostjo gledamo v najbližjo bodočnost. Rajner. in razne novice. Loterija „Šolskega doma". — Kakor je bilo že citati na srečkah, je nedelja 28. t. m. zadnji dan, da se dobitki njih lastnikom izročajo; dobitki, ki do tega dne niso odneseni, smatrajo se podarjenim »Šolskemu domu«. — V objavljenem seznamu dozdaj ne odnesenih dobitkov naj se popravita dva pogreška: Bere se naj 5:35 nam. 5:37, in 87:4, 37, 62, 47 nam. 87:4, 37, 63, 47. Volilni niožj« bodo volili v Boku, Tolminu, Gorici in Sežani od 9. ure do zaključka ob 11. predpoldne. V najslabšem slučaju, ako bi se nam iz everilo precejšnje število glasov, bo ožja volitev ob 3. popoldne med Staničem in C o r o n i n i j e m. Potrebno je torej, da volilni možje čakajo na izid in ne gredd domov. Nikdo naj ne bo tako brezskrben, da bi šel domov,, predno ne izve, ali je kdo izvoljen ali je pa potrebna ožja volitev. Volilni možje! -* Opozarjamo Vas na morebitne — volilne manevre, t j. zadnji hip bi Vas utegnili nasprotniki presenetiti z naj-neverjetnišimi vestmi, z lažmi itd., katerih ni mogoče več zavrniti. Nič verjeti 1 - V Sežani, Tolminu in Boku imamo volilne odbore in zaupnike, ki bodo sprejemali brzojavna obvestila le pod dedočenim geslom. Edino to bo resnične. — Pozor torej! Naj nasprotniki prihranijo za zadnji hip še tak6 grde bombe, pustite, naj le pokajo — a Vi volite po svojem prepričanju I Kdo ho izvoljen!? — „Goričani« govo-ričejo kar o dvetretjinski večini za grofa Coroninija. Kako ti ljudje nič ne vedo, in kako malo poznajo mišljenje v deželi, pokaže volitev. — Za dr. Tonklija bo več glasov nego jih je bilo pod njegovQ zastavo ali ono »P. L." Vzrokov nočemo naštevati. — Najbolj pesimitičen račun pa kaže še vedno večino za dr. Staniča. Nekaj je občin, ki varujejo tajnost o svojih sklepih; nekaj je jako neodločnih in ne vedo, kaj bi! Zat6 so kombinacije jako različne. Vendar se upamo z nekimi števili na dan. Evo; __^....___.„_.___ _____ na]sYb5i račun 155 glasov, ali 9 nadpolov.čne večine. Prav za prav bi morala večina poskočiti vSaj do 30 glasov. Vsa verjetnost je, da pa pod 155 glasov nikakor ne bo, vkljub grozovitemu pritisku! — Za dr. Tonklija utegne biti do 45 glasov, dasi jih je nekaj »Sočine* stranke — Za grofa Coroninija okoli 90 glasov. — To je za našo stranko najbolj pesiniiatiška kombinacija. Najslabši slučaj bi bil ta, da hi prišla v ožjo volitev dr. Stanič in grof C o r o-n i n i. — Za ta slučaj je »Prim. List* že izdal parolo: Dr, Staniča ne! Izvolitev njegovo je treba na vsak način prepreči t i I* — To pomeni: Pristaši f P. L.* naj volijo potem grofa G. — O tem bi radi nekaj rekli, a pustimo za poznejši čas. Izvolitev dr. Staniča se kaže torej zagotovljena, moral bi dobiti ce!6 lepo večino. Ako bi ostalu »Sloga* pri kandidaturi prot. Berbuča, bi dobil 8/3-sko večino; s kandidaturo grofa G. si je nekoliko pomagala; vzroki so različni. Ako gre količkaj naravno v smislu dovršenih prvotnih volitev, dobi Coronini komaj tretjino vseh glasov. S tem bodi konec naših »prerokovanj*. V ponedeljek bomo videli, kako se »ponesejo. Dr. StanI6 - dr. Oregord!& — Z rziroru na trditve v »Soči*, kako je dr. Gregorčič ponujal kandidaturo dr. S t a n i Č u, je priobčil izjavo v Gorici, ki zopet kaže dr. Gregorčiča v kaj čudni luči..... Dr. Gregorčič se zadovoljuje z nekim sofisliškirn razločevanjem med dr. Greg, kot predsednikom »Sloge" in od nje neodvisnim politikom. Čela izjava ni vredna piska vega oreha in je prav zavitarski skrpucana. Predno je »Soča* poslala v svet svoje trditve, je imela za nje neoporečne dokaze; in povedala bi bila lahko še veliko več, kar bi dr. Greg. vse huje udarilo.....! Kakor sem v »Soči* priobčil s podpisom že veliko člankov, poslanic, pozivov v znamenitih, velevažnih okolnostih, ne da se je upal dr. Gregorčič kaj odgovoriti, tako izjavljam tudi danes: Kar je pisala »Soča* — ostane pribito! Res je, da je dr. Gregorčič trikrat poselil Stanič a "v njegovi vili, razgovarjai"se ž njim o razmerah v deželi, ponujal mu kandidaturo za dež. in drž. zbor, dogovarjal se ž njim in ce!6 z dr. Turno o poravnavi, in sicer taki, da bi rešil vsaj sebe, popustivši tiste zloglasne »trote*, ki so ga polit, ugonobili, in združivši se s Staničem, prizna-vaje, da je zašel v slabo družbo, ki mu je le v nadl.go in nesrečo..... Res je, da je bil vseh lepih priznavanj konec tak: da se je dr. Gregorčič z bal svoje okolice in potem vedno dalje ž njo plaval..... Res je, da je bil pred znano »Slogino* sejo Gregorčičev prijatelj pri Staniču, ponujaje mu v imenu dr. Greg. kandidaturo pod »Slogino* egido, kar ja pa ta odklonil. Res je dalje, da je šel dr. St. istega dne ob 1. pop.. (— uro pred odborovo sejo! —) vsled prošnje k dr. Gregorčiču (— torej edino takrat in tudi ne vsled tega, ker je iskal Greg. moralne pomoči! —), kjer sta se skoro že do dobra pogodila in je bil dr. G. že pripravljen, odstopiti od predsedstva „Sloge" ter zvezati se z dr. Staničem — in še drugih lepih iznenadenj za njegovo okolico! — Dr. St. je odšel, bila je ne to odborova seja, a dr. Greg. je tudi takrat pozabil na pogovor s Staničem in priobčil drugi dan v »Gorici* kandidaturo Berbučevo s tistim divnim spričalom o lepem zdržanju, pobožnosti in dinastiški lojalnosti.....! Toliko naj zadošča! Povem lahko pa še več, ako bo dr. Greg. izzival. Kar je pisala »Soča*, ostane torej pribito, o Greg. in njegovi izjavi pa naj narede gg. čitatelji sami svojo sodbo ! Da je vsako resno, m o ž k o, lojalno dogovarjanje s tem možem odslej izključeno, je po vseh teh dogodkih pač . vsakomur jasno; zal6 tudi ne more priti v ; takih ozirih več v poštev, kajti na njegovo j besedo ,se je težko zanesti, potrebna lojal- i nosti pa ne pozna. A. Gabršček. Agitatorji dr. Staniča! — Zadnji »P. L.* pripoveduje o Staničevih agitatorjih; jeden da je bil v Solkanu pri županu, kjer je ropotal proti: hudičevim farjem, ki vtikajo svoj nos povserod, da imajo *e tak6 vse v rokah, da nimajo ctrok (oni seveda ne I), da bo treba dejati vse farje v natezalnico, da jim zavijejo vratove, da dr. Tonklija ne voliti, ker je preveč farški, itd., Se več podobnih rečij je povedal o farjih. — Mi dostavljamo, da dr. Stanič nima nobenega agitatorja! Vsakdo bo_tudi^yedeI,^da do lakč inteligentnega moža, kakor je Fupan v Solkanu, ne bi pošiljal nikdo kakih takih kloba-sarjev, kakoršnega omenja- „P. L.w, ker govori lahko ž njim kak vpliven rodoljub, ako ga zanima izvedeti njegovo mnenje. Za takega župana, kakor je"solkartSfci, bi bila razžalitev že sama misel, da bi ga mogel tak kvasač — pregovoriti! Samo .če ni ves ta manever takd nespretno uprizorjen ? M Dr. Stanič — advokat. —. ,Pr!m. List* se je moral obdrgniti tudi ob advokata Staniča 1 A kaj pravi?! Čujte! —: .Navaden kmet mi je pravil, da bi se upal pri porotnih obravnavah boljše govoriti, kakor dr. Staniči" — Mi bi radi poznali tega .kunštnega" kmeta, ki zna takd imenitno norce brili z gospodo okoli ,P. L,*! — Dalje čitamo tudi: »Kakd malo soli ima dr. Stanič v glavi, priča njegov zadnji ..pastirski list". Nam se pa zdi, da Staničev „pastirski list* dokazuje več soli nego je zmorejo vsi dohtarji BP, L.* skupaj, za!6 tako neotesano brcanje. Pa se bodo gospodje čudili, ako dob6 včasih zaslužen odgovor.....! Ali čujmo še, kaj piše včerajšnja .Gorica", ki pravi: »Dr, Stanič je sicer dober advokat, pa slab diplomat"..... ,P. L." zdaj vidi, da njena lovarišica je* takoj ravno nasprotnega mnenja! — No, .Gorici" bodi povedano v vsej ponižnosti, da: grof Coro-nini je slabič v vseh duševnih zmožnostih, a najslabši d i p l o m a t..... To je dokazal vsa leta, posebno pa letos s svojim odstopom in zdaj, ko se zopet vsiljuje na Dunaj, odkoder je po nepotrebnem utekel tisočake trosit v Afriko! Kako so poučeni. — .Prim. List" jo povedal, da v Dulovljnh sta bila izvoljena volilna moža gg. Andrej Lah in Andrej Petrič, ki pase nista še odločila... Ves Kras pa ve, da sta odločna .Sočana", jeden je celd nastopil za našo stranko v raznih občinah. G. And. L a h je govoril tudi na shodu v ' Sežani prav ,— proti .Prim. Listu", rekoč; Tudi o g. Povšetu so pisali pred leti, ko je kandidoval na Goriškem, da je — brezverec; danes pa je kolovodja klerikalne kranjske stranke Ud. — To navajamo le za vzgled, kak6 šušmarijo vsak četrtek ta ubogi ,P. L.*'. Ubogi čitatelji, s kakšno hrano jih pitajo! Konec .Sloge" in »Prlni. List*. — Zadnji »P. L." piše: »Izvolitevgrofa Coroninija je začetek konca .Slogine" stranke, izvolitev dr. Staniča pa je že konec sam!" Ako gospodje okoli .P. L." res tako mislijo, tedaj bi morali biti pač tudi nekoliko dosledni.... Da dr. Tonkli ne bo izvoljen, to je vendar jasno. Ako pa ima biti s Coroninijem začetek .Sloginega" konca, s Staničem pa že konec sam, tedaj bo vsak pameten človek izbiral —-aadnje: čemu tako počasno umiranje! — Sicer pa dokazuje vse to zvijanje ,P, L.*, kar smo že večkrat rekli, da naposled se ,P. L." in »Gorica" vendarle zopet združita v boju proti — liberalni »Soči* !! Lastnikom niš. — Tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo opozarja vse lastnike his in sploh s tem zadevajoče osebe, da za leto 1900. se ne izdajo novi plačilni nalogi za najmarino. kar se tiče mesta Gorice z okrožjem, ker odmeritev najmarine se je izvršila vsled postave od 12. julija 1896.1. drž. z, št, 120. za dobo dveh let, torej veljajo plačilni nalogi, ki so bili vročeni v letu 1899., tudi za leto 1900., kar je sicer iz sestave istih lahko razvidno. Dotični lastniki se vabijo torej, da vplačajo omenjeni davek za leto 1900. v ome-njenej postavi določenih rokih, ne da bi čakali na drugo naznanilo. Zdaj pa bo vinska klavzula takoj odpravljena! — .Prini. List" pripoveduje, kaj se vse dela za odpravo vinske klavzule in dostavlja; ,V zadnjem .Prim. Listu" smo podali kratek obrazec prošnje. Prepričani smo, da bo to več izdalo, ko vse drugo! Potrebno je, da malce podražimo s prošnjami visoko gospodo na Dunaju!" Saperlot, zdaj je pa po njej, namreč po klavzuli l Visoka gospoda se tak6 pre- straši prošenj po uzorcu .P. L.", da klavzulo takoj odpravi! Isb Kobarida je prinesla .Gorica* neki dopisič, katerega pa Kobaridec ni spisal, marveč Gregorčičev agitator v Kotu. Med drugim pravi: »Najuglednejšagostilna, slavrio-znana Žganova, je vrnila Andrejcu tisto vrna-zano rjuho .Sočo" ... Tak6 sleparijo svet! Ta gostilna ni bila nikdar niti naročena.... * ,Šbčo" je" dobTvala, a plačeval jo je č. g. Jos. M a sera, vikar v Št. Mavru, ki je pa lani že junija list — odpovedal, ker je kot odbornik »Sloge* slušal parolo: da treba .Sočo* in Gabrščeka uničiti.. .To v odgovor! Mi zel6 dvomimo, da bo .Goričanska" zloba v korist tisti .slavnoznani Žgano vi gostimi", pač pa se utegne zgoditi, da se jiboše tožilo po TasihT ko je v .Gorici* niso proslavljali. Razkrinkani lažnlki. — Pod tem naslovom je včerajšnji »Primorec* popolnoma pobil grde in do skrajnosti drzne »Goričanske« laži o shodu pri Rebku, Poleg dopisa »z Crnič v zadnji .Soči* je priobčil Še novo došle dopise »izpod Cavna", .z Vipavskega* in »iz Ajdovščine* v odgovor na škandalozno poročilo o tem shodu v »Gorici". Ti trije dopisi so takd ostri, da kažejo res veliko razdraženost naših veljakov na Vipavskem. Kar jih je slišal dr. Gregorčič v teh dopisih, je tako, da mu mora pač doneti po Hamletovo na uho: Ofelija, pojdi v samostan, pojdi v samostani — Ponatisnili smo potenj tudi poročila v »Slov. Narodu", v »Slovencu" (ki pravi, da je dobil več dopisov enakega obsega), ter gotovo veredostojno poročilo v »Prim. Listu" : vsi ti se popolnoma strinjajo s »Sočinimi" poročili. »Slov. Narod" je dostavil, da je prejel svoje poročilo od goriške meje iz peresa verodostojne in nepristranske osebe, kateri docela zaupa. Takd je torej ta reč! Kdo je torej čudovito grdo in predrzno falsifikovul ves shod in nalagal slovensko javnost? Ali 8 naših dopisnikov, ugledni poročevalec »Slov. Nar.", nekateri dopisniki .Slovenca" in poročevalec »Prim. Lista", ali pa »Gorica* in društvo »Sloga" po svojem predsedniku?! — Tu torej ni dvoma več: kje je resnica, kje laž! — In grof Goronini je danes kandidat takd grdo fulsi ¦ fi kova nega shoda! Grozovito! Ni čuda ako se ljudje prijemajo za glavo in govore vsi osupli: .Ali je kaj takega sploh mogoče?" —- In takd sleparski postavljenega kandidata naj voli naše ljudstvo?! Ubogi narod, kako Te zlorabljajo, kakd Te pred svetom smešijo in ponižujejo •— razkrinkani lažniki! Ostudne razglednice. — »Eco del Litorale" je okrcala predsednika »katoliškega delavskega društva* Gašparja Likarja, ker ima najostudnišo izložbo razglednic med vsemi trgovci v Gorici. •— Mi dostavljamo: Ta šport uganja Likar že več let. Gosp. Gabršček ima tekom let že celo zbirko ostudnih razglednic, katere mu pošlje vedno ista roka. Dognano je, da prihajajo vse iz njegove prodajalniee. Kdo jih pošilja, ni težko uganiti. — Tudi ta teden je dobil dvoje razglednic. O priliki opišemo to zbirko, da bodo čitatelji videli, kakd nizko so padli naši polit, nasprotniki. Tam h u ras k i Instrumenti v Jako dobrem stanu so na prodaj po ugodnih cenah. Več pove upravništvo. Pevsko In bralno društvo »Slovenska Zveza" v St. Petru bo imelo svoj redni občni zbor 2 feb. ob 4. uri popoldne v prostorih kmetijske zadruge. Nesramnost. — Včerajšnja »Gorica" trdi, da je dr. Tu m a samolastno zvišal de-ležnino v posojilnici na 0%. Da je to laž, priča pravoveljaven sklep. — Posojilnica izplačuje deležnino vsa leta takoj po novem letu vsakomur, ne da je bilo prej to pravilno, kar v6 dr. Greg. sam najbolje.Od letos naprej pa določa pravoveljaven sklep, da se plačuje 6% de-ležnina na splošno željo takoj ob novem letu!!! To Goričausko lumparijo (ni drugega!) osvetlimo še bliže ! Župan Vidmar iz Lokavca igra vselej,' ko pride v Gorico, v glediški kavarni z najza-grizenejšimi lahoni. Tudi včeraj je hazardiral celo noč do 7. zjutraj. Lahoni so se norčevali s »Sočo« in dr. St, a on jim je pridno pomagal. — Ta družba bo stala tudi Vidmarja kedaj Se grenke spomine 1 — In ta mož je glavni Goričanski agitator na Vipavskem. Bndalostl .Gorice". ~ Čudi se, da je imenovala »Soča" poprej Ber-buča enega glavnih stebrov Goričanskega prepira, zdaj pa zopet grofa C. — Norica 1 AH menda meni, da so čitatelji takd neumni ? Tudi oni vedd dobro, da stebrov je navadno povsod več in ne en sam! Stebrov Goričanskega prepira je res več, n. pr. Gregorčič, Berbuč, Goronini, Grča, Rojic itd. Besedica „Prim. Listu". -— Ta list je prav hiter, ko gre za to, da se osmešijo in ponižajo pred svetom slov. — »liberalci«. Kakošno načelo o zasebnostn! tajnosti ima, je tudi .povedal. — Zakaj pa nikdar ne poroča o takih rečeh, kakošne smo culi včeraj pred kazenskim sodnikom Covačigem, ko sta bila zapletena dva.duhovnika (eden bo 29. t. m volilni mož, torej polit, oseba 11) in njiju kuharici?! In 'kakd je jedna govorila ? Vse je strmelo! Škandal, kakoršnega ni kmalu enakega v sodnih analih! Mi »liberalci« smo vendar boljši kristijani, da pokrivamo take dogodbe s plaščem pozabljivosti, — Bog ne daj, da bi se zgodilo kaj podobnega s kakim * oceanom c,-to-bi planili po njem, kakor sove! Nič pardona bi nr; bilo I - L. 1897. smo rai zabranih v javnosti škandal z nekim kuratom' na ivatannijevem vrtu, kateri je zadnji čas hotel bacmti »Sočo« v zahvalo iz »Bralnega drnštva«. O vsiljevanju »ftorfce" nam piše novi naročnik iz okolice: .Pravijo, da »Sočo« vsiljujete. Je že 8 dni, odkar sem prosil, da me sPrMmete ^-MV^ga naročnika, pa sem šale danes dobil prvo številko; »Gor.* pa nisem prosil, pa jo imam vsaki hip v hiši". — Isti gospod nam je poslal dve pasici, na kateri je napisana prošnja: »Ne vrniti!« Po našem »Kažipotu4 iščejo vseh možnih naslovov, da vsiljujejo svoje liste, dočim smo mi le parkrat poslali iz posebnih vzrokov. Županstvom smo poslali enkrat brezplačno »Kažipot« v — »Soči", radi poštnine, Kflo so TOlilci v kmečkih občinah, bi nas rada poučila »Goricat. Ker se je v svojem poročilu o famoznem shodu pri Rebku zadrla v Ajdovce, češ, da so volilci v trgih, smo vprašali mi; Kaj pa Gregorčič, Berbuč, Rojic, ki so tudi bili navzoči, in jo celd predsedoval — nevolilec Gregorčič? Zdaj bi se menda radi skrili za neko — častno ob-čanstvol To jim sicer daje volilno pravico v občini, ali za državni zbor jo imajo v Gorici, torej v skupini mest in trgov, kakor Ajdovci, (kjer se voli neposrednoI) in so kot taki izrecno izključeni iz skupine v kmečkih občinah, kjer se voli le z volilnimi možmi. In ti ljudje so se zadrli na Ajdovce, ki so prišli na shod, sklican njim pred nosom, da bi razpravljal o vinski klavzuli in že-leznici, kar se jih gotovo bolj dotiče nego Gregorčiča in njegovo bando! — Takd jih dobivajo po ustih od vseh stranij 1 Javna zahvala. — Načelništvo ženskega oddelka društva »Šolski dom" izročilo je danes podpisanemu odboru 1000 K (dva-tisoč kron) kot čisti prebitek efektne loterije v korist slovenskih šolskih zavodov v Gorici. Dolžnost nas veže, da se najtopleje in najiskreneje zahvalimo vsem p. n. damam od-burnicam označenega ženskega oddelka in sploh vsem onim, ki so na katerikoli način piipomogli do tega lepega in izdatnega denarnega vspeha. Osobito se zahvaljujemo p. n. gospej predsednici Avgusti Šantel in njeni obitelji, ki se je požrtovalno trudila, da se je to hvalevredno podjetje ločno in vspešno izvršilo; isto tako izrekamo srčno zahvalo tajnici gospej Pavli Seidl, denarničarki gospej Mariji Kancler-jevi ter gospodični La-voslavi Korsič, ki niso štedile ni truda ni časa v korist tega podjetja; lepa hvala tudi gospodični Ani Dovgan in gospej Amaliji Drufovki, ki sta se mnogo trudili v prospeh in ugodno rešitev te plemenite naloge. Bog plati vsem stotero! V Gorici, dne 21. jan. 1900. Odbor društva .Šolski dom*. Razgled po svetu. Spravne konference. — Nič ne bo! Kemaj se je začelo govoriti o spravnih konferencah, so že nastale težkoče. Nemci zahtevajo, da se imajo vršiti konference za Češko posebej in za Moravsko posebej, Cehi pa, da morajo konferenee obsegati Češko in Moravsko. Nemci bi radi razdelili Cehe na dvoje ter osrečili Češko s posebnim jezikovnim zakonom kakor Moravsko s posebnim; slednja bi bila jako prikrajšana. Češki minister Rezek se trudi, da bi dosegel spora-zumljenje, ali težko pojde, ker Cehi se bodo že znftli ogniti nemškim spletkam! Štrajkl. — V okraji Toplice-PIzen se ni. spremenil položaj. Družabniki okraja Mosli-Duhovcov so pri volji, poslati na shod v Toplicah svoje zastopnike za pogajanje, ali ne sme biti zastopnikov odpuščenih delavcev poleg. V okraju Duhovcov delajo preraogo-kopiv3jamah. Družabniki ostrovsko-karvin-skih rudnikov so sklenili, ne delati ovir sklicevanju urada za pogajanje. Kakor se vidi, štrajkov ne bo še kmalu konec, premoga pa primanjkuje že na vsej črti! Vojna v južni Afriki. — Pozicija Burov pri Maggersfonteinu je nevzdržua, ker je zdravstveno stanje slabo. Vročinska bolezen se širi, primanjkuje živi!. V angleškem taboru je zdravje dobro. -- Čete generala Warren so zasedle v torek Spionscopp ter pregnale bursko posadko. Zgube Angležev pa so znatne. General Woodgate je ranjen nevarno. General "VVaaren je mnenja, da Buri se tam ne morejo držati. Po drugih virih se čuje, da Waaren je zasedel le malo pozicijo, ne pa Spionskopa, ter da se je celo zopet moral umakniti. — Poročila so po večini netočna in nejasna; odločilne bitke doslej še ni bilo. . Izjare simpatij za Bare. — V prisotnosti odličnega občinstva v -Washingtouu so bile izrečene izjave simpatij za. Bure ter je bila sprejeta resolucija, da južno-afriške republike morajo biti svobodne in neodvisne. Pozvali so predsednika Mac Kinleya, da posreduje.. Tudi v Buffalu so bile slične manifestacije. ; Ogerska zbornica magnatOT je sprejela po kratki debati predloge glede* kontingenta novincev. V razpravi se je poudarjalo, da skupna vojska Ogrom več koristi nego bi jim koristila samostalna ogerska vojska. — Finančni odsek zbornice je odobril poročilo o proračunu, katero se ima predložiti zbornici, kakor tudi zakonski načrt o svotah, katere ima Ogerska naknadno dati k skupnim izdatkom za 1. 97/98. Plodovi italijanske kulture. — Upravitelj neke podvelebitske župnije v Dalmaciji, po mišljenju pretiran Italijan, je dal zakopati na občinskem pokopališču vse glagol« ske nnsale in časoslove svoje cerkve. Tisti upravitelj je rojen Hrvat, ali poturica I Vsled takega brezbožnega početja tistega upravitelja so se obrnili Dalmatinci na pomoč do cerkvene oblasti. Renegatstvo ne spoštuje torej slovanščine niti v cerkvi, kar je, žal, videti ponekod tudi v naših deželah. — Kdo ve, kako cerkvena oblast reši pritožbo ? I O Jezikovnem vprašanju bodo razpravljali jutri v Trstu - laškj zaupni možje iz Trsta, Istre in z Goriškega. Ker se namerava od vlade izdati jezikovni zakon v varstvo narodnih manjšin, čutijo naši Lahi potrebo, zavzeti proti temu odločno stallaeo ter se zjedniti v obrambo svojih pravic! — Tisti, ki uživajo glede" svojega jezika vse pravice in Se več, bodo zborovali v obrambo svojih pravic! Kako naj imenujemo tako početje P! Kakšne bo zborovanje, že vemo, Cule se bodo zopet grde laži o primorskih Slovanih, pritožbe o zatiranju italljanstva, itd. >~ Shodu bo prav za prav namen, poskrbeti za to, da se slovanski jezik v naših deželah Se dalje zatira! »Tugonior« -prepoTedan. — Kranj-ska vlada je storila zopet imeniten čin, ki svedoei, da slavnoznani bornirani birokratl-zem še ni umrl — prepovedala je igro »Tugomer«, predstavljati na odru v ljubljanskem gledališču. Prepoved je izdana .z ozi-rom na tendincijozno vsebino igre, in ker bi predstavljanje razpor med narodi mogoč pospeševalo«. Sklicuje se na neko staro ministersko naredbo iz 1. 1850! Torej tam tiči še baron Hein, in tega moža so hoteli poslati celo med ministre sedaj 1. 1900 P Iz tega umejemo tudi njegov .Gott sei Dank«, da se ni treba učiti ruščine, in njegovo svoječasno prepoved učenja ruskega jezika v Ljubljani. Ko se je igra tiskala, je bila pač predložena drž. pravdništvu, in isto je ni prepovedalo, dež. predsednik nemški baron Hein pa je čutil potrebo, igro prepovedati! Dramatično društvo stori vse potrebne korake, da se prekliče prepoved, kajti na nemških odrih se je predstavljalo že in se Še predstavlja na stotine Slovane žalečih komadov ter se poje kuplete, predstavljati pa se ne bi smelo igre, ki tako globoko poseza v britko našo zgodovino davno minulih časov. Mi želimo dramatičnemu društvu vspeha, da dobijo zastareli baroni lekcijo, kakoršna jim pritiče I Hrvatsko društvo .Prosvjeta* na Dunaju bo imelo dnč 28. t. m, ob 41/. pop. svoj redni občni zbor v restavraciji g. J. Fieselmana, VII. Neustiftgasse 5. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo rev. odbora; 5. poročilo knjižničarja; 6. volitev odbora; 7. razno. Društvo je dobivalo Jansko leto brezplačno 16 listov, med njimi tudi .Sočo" in „Adr. Post". Zato nam pošilja dopis, v katerem zahvaljuje nas kakor ostala uredništva za dcpošiljanje listov. firaut-Seiden-Robe fl. 18*50 von hflhe.r! ~ 14 Meter! — porto- nnd zollfroi zu- gssandt! Mustcr umnehend; ebensft von schvvarzer, -vveisser umi farhiger Hannabarg- Saldo von 45 kr. bis fl. 1485 per Met. G. Henneborg, Seitien-Fabrlkant (k. a. k. Rofl.) ZORICH. (5) Prfi uporabi faobove kava se priporoča, da se kupuje vselej boljša vrsta, ki ima močnejši duh, in vsled tega tudi ni dražja, a zraven ima pa še boljši okus. Zlasti se izgubi vsak razloček med ceno boljše ali slabše vrste bobove kave, Se sei tej kavi primeša polovico Kathreinerjeve sladtte kave. Zmes bobove in sladne kave se je že povsod udomačila in priljubila, in pokazalo se je, da ima prav izvrsten okus in da mnogo pripomore k zdravju Kathraner-Kneipova sladna kava dobi z ekstraktom iz kavinega sadu, ki se prideluje v južnih krajih, duh bobove kave, in združuje v nedosežni meri njen priljubljeni okus , z vsemi vrlinami domačega sladnegti pridelka. Kathrei-nerjeva sladna kava se ne sme nikoli prodajati na vago in je pristna le v znanih Kalhreinerjevih zavitkih, zato naj vsakdo povsod le tako zahteva,in kupi. Poročilo o anketi o vinski klavzuli prihodnjič. Zgubil se je lovski pes sle-dovalee, bele barve ter runa eno lisast. — Kdor more tega psa najti ali mu priti na sled, je naprošen, da se obrne do našega upravništva, kjer vdobi nepričakovano nagrado. A4AAAAAAO Fran Wilhelmov L (odvajajoči čajfc od lekarnarja v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko) 3 dobiva se v vsfh li-karnoh. Zavoj sfc.ne J S kroni a v, vel j. žf fffv*vtt?tv????vyt viv? ˇˇ• Zahvala. S čutom hvaležnosti v potrtih arcih izrekamo tim potom najiskrenejšo zahvalo vsem udeležencem žalostnega pogreba pozemeljskih ostankov naše pre-rano umrle, nepozabne soproge, matere in svakinje Antonije Kutin. Zahvalujemo se za darovane vence ter za vsa izkazana sočustvovanja bodisi pismena ali ust-mena v tej bridki, nenadomestni izgubi, kar nam jo bilo v veliko tolažbo in na kar se bodeino vedno s posebno hvaležnostjo spominjali. Hanjko priporočamo v blag spomin in molitev. -Bog stotero povrni! Gorica, 27. januarja lflOO. Rodbina Kopač in Kutinova. St. 36. Razpis dražbe. Dne 12. febnmrja t. 1. se odda v občinski pisaraiciv Št. Andrežu pri Gorici na javni dražbi od 10—12. ure predpoldne gradnja nove tuk. cerkve. Delo je cenjeno na 32.929 gld. 33 kr. — Gradbeni načrti in pogoji so razgrnjeni ob uradnih urah v obč. pi-sarnici v Št. Andrežu do dneva dražbe. Vsak vdeležitelj dražbe moral bode položiti dražbeni komisiji 10% varščino. Županstvo v Št, Andrežu 22. jniiuvarja 1900. Župan: L u t m »ii. Dne 31. januvarja t. 1. ob 10. uri dopoldne vrzi se pri okrajnim cestnim odboru v Kanalu javna dražba s pismenimi ponudbami za oddajo kamnolom-skega in zidarskega dela pri zgradbi mosta čez Avčni potok. Ta dela so cenjena z zneskom 17.285 pld. 67 kr. ali 3i.57t K 3* h. Dolične ponudbe previdene s ko- lekom 1 K katera je dobro zapečatiti in katerim je dodati jamčevino v znesku 864 gld. 28 kr. ali 1728 K 56 h. se morejo uložiti najkasneje do dneva pred dražbo pri zgoraj imenovanem cestnim odboru pri katerim so razgrnjeni na pogled v navadnih uradnih urah tudi I tehnični sestavek in stavbeni pogoji. i Cestni odbor ni zavezan sprejeti I najnižjo ponudbo, temveč si pridržuje I pravico izbrati podvzelnika iz katerega vzroka se bodo zadržalo vse jamčevine, dokler ne bode cestni odbor odločil v dotični dražbeni obravnavi. Cestni odbor v Kanalu, dne 11. januvarja 1900. Načelnik. Javna zahvala. Ganjeni po tolikih dokazih sočutja povodom nenadomestne izgube, ki nas je zadela po smrti nepozabnega očeta, strica in svaka JOSIPA LOGAR, izrekamo gosp. kanalskemu županu in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili do tihega groba najtoplejšo zalivalo. V Kanalu, 23. januvarja 1900. Ostali sorodniki. Javna zahvala. Podpisana izrekam svojo najglobokejšo zahvalo vsem onim, ki so mi na katerikoli način izkazali svoje sočutje o priliki prerano smrti mojega nepozabnega soproga Ivana. Posebno se čutim dolžno iskreno zahvaliti se slavni upravi bolnice usmiljenih bratov v Gorici, katera je obračala posebno pozornost do blagega pokojnika, kakor tudi do mene. ¦ Hvaležnoudana T r s t, 26. januvarja 1900. JFranja fpavie. Izšel je za leto 1900. |S Kažipot in koledar po Primorskem i z natanjCnimi podatki fk vseh krajev, upadov, trgovcev, obrtnikov itd. itd. Vdobiva se m • v ..fioriški Tiskarni" A. Gabršček v Gorici. « Cena: mehko vezan 80 kr., trdo rezan fl. 1-20 Tamburaški instrumenti,* kakor hrde itd. so na prodaj po ugodnih cenah. Več v upravništvu našega lista. Protin, revmatizem, tudi zastarel, in celo v kopeljih tu-15 let brez vspeha se zdra večini se je povrnilo popolno in gotovo zdravje po nekoli-kokratni uporabi mazila Zoltaiiorcgii proti revnia-tlzmu in pro-tlnu. Stane 1 steklenica 3 K. Dvomi zaiaptelj Iekttrnar B. ZOLTAN, Budimpešta. Nikako skrivno sredstvo. Od zdravstvenih! strokovnjakov priporočeno. J Cepiči in kolči trte Riparia Portalis SW** so na prodaj ~"W pri oskrbništvu barona T h o e rn m e l v Pevmi. 100 do 300 gld. meseeno {**LLL K »ah krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig Črter-raicber, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. K) t -------- Zaičltna znamka: SIDRO. -------- UNIMERT. CAPSICIGOMPOS. pripoznano kot i z vratno bol ubluZujoce mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi pn.vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno le v orig. stekle-likali z naSo zaščitno znamko s „81-IHiOM" nmnreft, i/. MtiUTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenim, ki je previdena s to zatfilno znamko. Richterjcva lekarna „pri zlatem levu" v PRAGI. Najboljše berilo in darilo' je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se ho'e sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav oli-kati), ter se dobi za predplačilo i gld. S>0 kr,, po pošti 10 kr. vei% a i proti poštnemu povzetju pri Jožefu Taleneien na Dunaju, III. Koz, Hauplstras«', N.o U. 3. Sige., H. Stk„ Th. S8. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrnit' denar ako bi mu kupce poslal knjigo še nerazrezano in risi o v treh dneii nazaj. Ona je skrajno znižana; knjig je malo več. O. kr. priviligirani kroji, V8ak tereni u koj razum-ljivi krojiti. Jaz Ana Csillag Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpoin vsake velikosti in mode. v Gorici, i civilni in vojaški krojač, z zalogo najfinejšega blaga. Edino na Travniku št. 22. I. nadstropje. Ima svojo izborno zalogo vsako vrnte blaga /n obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn In gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaSeev za vsako sezono. Velika izber: zavratnie In ovratnikov, gotovega perilu in srajce Jiiger ter vseh drugih k oblekam »padajo'ih priprav za vsaki stan po najni2]i cani. Sprejemajo se naročila za izilelov. raznih oblek, jaket, pelegrin, dežnih plnSeev, tudi za dame, po najnovejši modi. s svojimi 18a centimetrov dolgimi Lorev-lasnii dobila sem jih Vfded 14 mene^ne vporabe »ivoje gamotznajdene pomade. To so najslovi-lejfte avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzrofa izpadanja las, posSpeluje rast istih, poživlja hišnik, jfosSpe-Suje pri gospodih polno ntorno rast brk ter daje že pri kratki vpnrabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven losfc ter polno«! in obrani te pred zpdnjlm oaivlje. njemdn naivilje*»t«ro$jti. Cona Innekti 1 t?ld., ž riti'V"» ~«id„ h itld. Po-Mljntii po pogti vsak dan, ako ae znesek* naprej polije ali pa » poltnim povzetjem po vsem ftvetu iz tovarne, kamor naj »se "požiijajo 'vgn'" tmrovila. Ana Csillag Dunaj |„ Scllergas*© 5. Lete 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, 7 NinsH ulici 3, (nasproti minski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebo. voSceno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrfiuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi avojo S. cl.) tiskarno erk n* perilo. (f. rl. Dobi povsod "m ient pripoznano najbolja sredstvo za clsce-^.^^ nje zob. ..Krojaška zadruga65 vpisana zadru ga z omajano zavazo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga vsakovrstnega manufakturnega blaga žensk« in možke obleke za vsaki stan in vsaki letni čas. g? Velika izbera za pustno 33 vsakovrstne svitle barve za plesne toalete, volnene in borabažaste. Priporoča se posebno ženenim za lepo perilo, krasne obleke, kov tre in odeje, preproge in zavese, za postelnjo rabo, žimo, volno, bombaž, blago izvrstno za blazine itd. itd. Priporoča se tudi možkim lepo izbero v perilu: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice za vsako priliko, nogavice, rokavice itd. Yse po luijnižjili cen ali. Cene sir stalne ter brez pogajanja!