INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XVII. št. 3 marec 2011 Slika zgoraj: Člani ŠD Dobrepolje so praznovali 15 let uspešnega delovanja. V tem obdobju so ekipe športnega društva sodelovale na najrazličnejših turnirjih in osvojile vrsto pokalov za najboljša mesta. Prav tako so se člani društva trudili, da so s svojim delom ponesli ugled društva izven občinskih meja. Slika levo: Utrinek s kolesarske dirke v Dobrepolju, 26. marca 2011. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 10. 4. 2011 JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^ marec 2011 Zupanova stran 3 Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani Do čakali smo pomlad, ki je za nekatere najlepši letni čas. Narava se je prebudila, travniki dobivajo živo zeleno barvo, cvetlice nas razveseljujejo s prvimi nežnimi cvetovi, ptice z izvrstnimi melodijami polepšajo razpoloženje. Občinski svet je na svoji 5. redni seji sprejel Odlok o proračunu Občine Dobre -polje za leto 2011. Proračun smo uskla -dili z vsemi svetniškimi skupinami, ter upoštevali predloge, ki so jih poslali občani in Zveza športnih organizacij. Največ -ji postavki v proračunu sta izgradnja vakuumske kanalizacije v Ponikvah in gradnja vrtca na Vidmu. Druge večje postavke so: • dokončanje vodovoda v Hočevju skupaj z asfaltiranjem ceste, ter izgradnjo javne razsvetljave; • ureditev centra Strug; • gradnja gasilnega doma (večnamenskega) v Strugah; • rekonstrukcija občinskih cest; • rekonstrukcija infrastrukture zaradi poplav; • komunalna infrastruktura v ZN Pred struge. Po sprejetju proračuna se že izvajajo aktivnosti. V pripravi so razpisi za vzdr ževanje gozdnih cest, vzdrževanje lokal nih in javnih poti, ter zimsko službo, raz pis za izvajalca vakuumske kanalizacije. Občinska uprava pripravlja vso potrebno dokumentacijo za prijavo na razpis Mini -strstva za šolstvo in šport javni razpis za zbiranje predlogov projektov za sofi nanciranje investicij v vrtcih in osnov nem šolstvu v Republiki Sloveniji. Z občani Videmskega hriba in priprav-ljalcem dokumentacije za ureditev javne poti - Videmski hrib smo imeli sestanek, na katerem je bil predstavljen projekt, ter se dogovorili o nadaljevanju aktivnosti s pridobivanjem zemljišč oziroma ureditev zemljišč s katastrom. Vesel sem bil, da je bila udeležba skoraj 100%, ter prisotna pozitivna energija, da skupaj, čim prej pridemo do želenega cilja. Hvala za kon struktivnost in prijaznost. Upam, da takšne pozitivne energije nikoli ne zmanj ka. Slovenske železnice so že pričele z izgradnjo oziroma z ureditvijo nivojskega prehoda 16.9 (edini prehod med Pred-strugami in Velikimi Laščami) ter uredi -tvijo celotne gozdne ceste z vsemi dovo -zi. Lastnike gozdov naprošam, da more -bitne pripombe podajo na občino. Hkra ti pa opozarjam na kulturno spravilo lesa, da novo izgrajene gozdne ceste ne uniči te. Bodimo obzirni do vseh lastnikov, ki bodo to cesto uporabljali. V Jakličem domu je bil v petek, 25. 03. 2011, posvet z naslovom »Delovanje skupnih občinskih uprav v Sloveniji«, ki ga je organizirala Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno poli tiko, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Občina Dobrepolje. Posvet s 70 udeleženci iz vse Slovenije je bil priložnost za strokovno izmenjavo mnenj in izkušenj, saj so svoje prispevke predstavili strokovnjaki, predstavniki občin in skupnih občinskih uprav. Preda vatelji, udeleženci in predstavniki SVLR so bili zelo zadovoljni z organizacijo, z dvorano, ambientom, parkirnimi prosto ri ter s postrežbo in dobrotami Društva podeželskih žena. Ob tej priložnosti se zahvaljujem za pomoč pri organizaciji Društvu podeželskih žena, ker ste s svo jimi dobrotami in postrežbo navdušile vse udeležence ter z darovano pletenico razveselili ministrico Dušo Trobec Bučan, ki se zaradi bolezni tega posveta ni ude ležila. Prav tako se zahvaljujem članom TD Dobrepolje (ga. Dušici Hočevar in Marički Žnidaršič) za strokovno vodenje po razstavnih prostorih v Jakličevem domu ter obisku Podpeške jame in cerkve sv. Martina. Zahvala tudi Pekarni Blat nik- HAPPYPEK za dobrote v času odmo -ra. Iskrena hvala tudi g. Franciju Žoharju s Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki si je vzel čas tudi za srečanje z župani od Barja do Kolpe, kjer smo dobili koristne napotke pri sno vanju skupne občinske uprave. Na sreča nju županov smo se tudi dotaknili sklad nega regionalnega razvoja, saj so občine, ki spadajo pod Osrednjeslovensko regijo, zelo prizadete glede finančnih virov, ki jim pripadajo v obdobju 2007 - 2013 (Občina Dobrepolje 117.000 EUR, Obči -na Velike Lašče 127.000 EUR), Jugovzhod -na regija (Občina Sodražica 850.000 EUR), Notranjsko kraška regija (Občina Bloke 750.000 EUR _). Odvisno je, v kateri statistični regiji se občina nahaja, finančni vir pa je opredeljen na prebival ca (v Osrednje Slovenski regiji je 31 EUR/ preb., jugovzhodna regije 365 EUR/preb., notranjsko - kraška regija 456 EUR/preb., pomurska regija 573 EUR/preb). Naj končam z opozorilom. Pogosto se dogaja, da orjete njive do bankin in obračate s traktorji na samem cestišču, za seboj pa puščate obilico zemlje (včasih je to lahko zelo nevarno). Ape -liram na Vas, da to počistite za seboj, ali pa zaključite z oranjem nekaj metrov prej. Malo dobre volje in cesta ali pot bo počiščena. Bodimo zgled drugim. Hvala za razumevanje in prisrčno pozdravlje ni. ♦ Misli Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične, pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih, pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih sepripevih narave - zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad. RACHEL CARSON (1907-1964) Če človek resnično ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto. VINCENT VAN GOGH (1853-1892) Proračun sprejet Mojca Pugelj, foto: Nejc Kolmančič 15. marca je potekala že 5. redna seja občinskega sveta Občine Dobrepolje. Na dnevnem redu je bilo 9 točk, med njimi je bila najpomembnejša Odlok o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2011 z načrtom razvojnih programov za obdob -je od 2010 do 2013. Pomembni točki sta bili še predstavitev ureditve območja JVIZ OŠ Dobrepolje ter gradnja pločnika v naselju Ponikve. Kot po navadi so svetniki najprej po krajši razpravi sprejeli zapisnik prejšnje seje, župan pa jih je seznanil s planirani mi in izvedenimi deli: • Občinski prostorski načrt bo potrebno dopolniti predvsem na območju poplavljenih površin - predvideti pro -storske ureditve (zadrževalniki), izključiti zemljišča iz območja stavbnih zemljišč ter predpisati ostale ukrepe, ki bodo morali biti upoštevani pri poseganju na ta ogrožena območja. Dokument je pomemben zlasti z vidi ka nadaljnjega razvoja prostora in naselij. • Gradnja kanalizacije za odvajanje odpadnih voda v Predstrugah je zaključena, v sredini leta je predviden teh nični pregled ter pridobitev uporabne -ga dovoljenja. • Dela na vodovodu Hočevje se bodo predvidoma zaključila maja 2011, ko se bo zaključila izgradnja priključkov in asfaltiranje ceste. • Na razpisu za izgradnjo širokopasov nega omrežja občina Dobrepolje (sku paj z ostalimi občinami, ki so se prija -vile na razpis) ni bila uspešna, zato je bila vložena pritožba. Sledila je razprava o proračunu za letošnje leto. Župan je uvodoma pojasnil, da so bili predlogi svetnikov, svetniških skupin in zainteresirane javnosti, upošte -vani. V sklopu te točke je zaradi spre membe višine sredstev prišlo tudi do ponovnega obravnavanja letnih progra mov za kmetijstvo in šport za letošnje leto. Svetniki so proračun z manjšimi popravki potrdili (proračun si lahko v celoti ogledate v prilogi Našega kraja). Svetniki so po daljši razpravi sprejeli tudi Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti. Na seji pa so predstavniki projektant ske družbe Studio360 predstavili ureditev območja JVIZ OŠ Dobrepolje. Gradil se bo vrtec z 8 oddelki (1. faza) ter večnamenska športna dvorana z zunanjimi površinami (2. faza). Pojasnili so, da se s prvo fazo celovito ureja prometna in zunanja infrastruktura celotnega območ -ja šole, nov vrtec z zunanjimi igralnimi površinami ter preureditev kuhinje in kotlovnice obstoječe osnovne šole z dozi -davo dvigala za transport hrane. Predvi dena je tudi ureditev parkirišč in ploščadi pred šolo, nova garaža ter rušitev ostalih objektov (stanovanjski objekt, garaža in drvarnica). Trenutno poteka priprava vse potrebne dokumentacije za prijavo na razpis Ministrstva za šolstvo za sofi -nanciranje investicije. Začetek gradnje je predviden v septembru 2011, vrtec pa naj bi zaživel v jeseni 2012. Predstavnik projektantske družbe KProjektL pa svetnike seznanil z gradnjo pločnika v naselju Ponikve. O tej investi ciji je bilo v preteklosti že veliko govora, občina pa je v lanskem letu pričela s pri dobivanjem idejne zasnove za izgradnjo pločnika. Projekt bo predstavljen še vaš čanom Ponikev, ki bodo imeli možnost podati tudi svoje predloge. ♦ ČISTILNA AKCIJA Obveščamo Vas, da bo čistilna akcija v soboto, 9. aprila 2011, s pričetkom ob 8. uri. Vsem, ki se boste udeležili spomladanske čistilne akcije, predlagamo, da določite program in vodjo, ki bo koordiniral delo udeležencev. Do 6. aprila 2011 je potrebno sporočiti potrebe po materialu (vreče), ki jih bo mogoče dvigniti na sedežu Občine Dobrepolje. Do srede, 6. aprila 2011, nam sporočite tudi število udeležencev. Vsi udeleženci boste dobili malico. Delili bomo: a) 50 l oz. 90 l bele vreče z napisom JKP Grosuplje za zbiranje mešanih oz. preostanka odpadkov b) cca 70 l rumene vreče za zbiranje mešane embalaže -trda plastika, plastenke, konzerve, pločevinke, tet-rapak, vse vrste folije. Steklena in kartonasta embalaža ne sodi v rumene vreče. c) cca 70 l rdeče vreče za zbiranje nevarnih odpadkov (zdravila, pesticidi, baterije, akumulatorji, embalaža onesnažena z nevarnimi odpadki -barve laki^. d) cca 150 l bela prozorna vreča PVC brez napisa za zbiranje steklene embalaže. Zabojnikov 5m3 predhodno ne bomo vozili, temveč se vreče po posameznih barvah ločeno zbirajo na zbirnih mestih (dostop omogočen s smetarskim vozilom), katere bomo ročno naložili na smetarsko vozilo (vsako barvo ločeno) in odpeljali v CERO Špaja dolina. S spoštovanjem, Janez Pavlin, župan marec 2011 Iz občine 5 Posvet o delovanju skupnih občinskih uprav v Sloveniji Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Občine Dobrepolje in Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko so 25.03.2011 v dvorani Jakličevega doma na Vidmu pripravile IV. posvet z naslovom »Delovanje skupnih občinskih uprav v Sloveniji«. Mojca Pugelj Skupne ob činske uprave so v zadnjih nekaj letih do segle izjemen razmah.. Glede na trend lahko še naprej upraviče - no pričakujemo, da bodo slovenske občine imele najkasne -je do konca letošnjega leta nekatere posamezne naloge organizirane v skupnih občinskih upravah. S posvetom je bilo občinam, skupnim občinskim upravam in drugim zainteresiranim ponujena priložnost za strokovno izmenjavo mnenj in svojih izkušenj. 12 udeležencev - strokovnjakov, predstavnikov občin in skupnih občinskih uprav iz različnih koncev Slovenije je na posvetu predstavilo naslednja področja: • Projektno povezovanje občin na področju zagotavljanja in izvajanja javnih služb (Alenka Korpar, Spodnje Podrav- je) • Delovanje urada, vsebina in obseg nalog, ki se v uradu opravljajo ter odnos ter komunikacija med ustanoviteljicami (David Valič, Slovenj Gradec) • Skupna inšpekcija in redarstvo v organu skupne občin ske uprave - prednosti in slabosti (Franjo Švajger, Maribor) • Izobraževanje občinskih redarjev v RS (Miha Dvojmoč, Ministrstvo za notranje zadeve) • Vodja organa skupne občinske uprave kot uradnik na položaju (Cvetko Staniša - občina Ribnica in Dobrepolje, Viktor Mikek, občina Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri ter Ljuba Sušnik, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in politiko). • Divja odlagališča - pristojnost in ukrepi inšpekcij (Janez Ramšak in Sonja Glažar, Velenje) • Skupna občinska uprava občin Kostel in Osilnica (Aleš Marolt, Kostel) • Priprava programa dela in finančnega načrta skupne občinske uprave za naslednje proračunsko leto (Zdenka Bezjak, Spodnje Podravje) • Medobčinsko sodelovanje v nordijskih državah na Nizozemskem (Franci Žohar, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko) • So spremembe zakona o občinskem redarstvu res potrebne? (Roman Lavtar, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko). Vsekakor so takšni posveti pripomogli predvsem k dvigu kvalitete dela, organizacije, normativnih aktov, povezovanja navzven, notranjih odnosov, ipd^ V času odmora so si vsi prisotni ogledali spominsko zbirko pisatelja Frana Jakliča Podgoričana, etnološko zbirko Živimo z ljudskim izročilom ter dokumentacijo umetniške -ga dela Franceta Kralja. Po koncu posveta pa so si ogleda- li še Podpeško Jamo. ♦ IZ KORK DOBREPOLJE IN KORK STRUGE Ponedeljek, 28. februarja, je bil za Krajevno organizacijo Rde -čega križa Dobrepolje poseben dan. Ob dnevu Civilne zaščite je v Kongresnem centru na Brdu potekala vsakoletna osrednja državna prireditev. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Na prireditvi sta poveljnik Civilne zaščite Republike Sloveni je Miran Bogataj in vršilec dolžnosti generalnega direktorja URSZR Darko But podelila 42 državnih priznanj Civilne zaščite tistim, ki so se izjemno izkazali pri varovanju človeških življenj in lastnine ob naravnih in drugih nesrečah. Bronasti znak je v imenu Krajevne organizacije Rdečega križa prejela predsednica ga. Marija Tegel. V četrtek, 3.3.2011, se je v dvorani Jakličevega doma odvijala podobna podelitev priznanj za ljubljansko regijo. Veličasten dogodek za vse, ki smo se te prireditve udeležili. Na tej prire ditvi pa je prav tako srebrni zank Civilne zaščite prejela v ime nu Krajevne organizacije Struge ga. Klavdija Strnad. Prostovoljci obeh Krajevnih organizacij smo se prejetega priznanja veseli, kajti s prejemom le tega je razvidno, da so naše delo opazili tudi na državni ravni. ♦ 6 Referendum marec 2011 Zakonodajni referendum o zakonu o malem delu 10.04.2011 Državni zbor Republike Slovenije je razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 10/2011. Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o malem delu (ZMD), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 16. novembra 2010?« Za dan glasovanja na referendumu je določena nedelja, 10. aprila 2011. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo naj pozneje 10. aprila 2011 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njego -vo polnoletnost ter ni sposoben razume ti pomena, namena in učinkov volitev in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Ne glede na navedeno pa imajo pravi co glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomoč no sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana rodi -teljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvze -mu pravice voliti in biti voljen. Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 10. aprila 2011, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: • po pošti, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima pri javljenega stalnega prebivališča v domu, tako, da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način, • na predčasnem glasovanju na poseb -nem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nad- stropje, v torek, 5.4., sredo 6.4. in v četrtek 7.4.2011 med 9. in 17. uro, na domu na dan glasovanja 10.4.2011, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 7.4.2011, sporočil Okrajni volilni komi -siji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 10.4.2011. Da želi volivec glasovati na tak način, mora do 7.4.2011 to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vlo ge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji naj pozneje do 26. marca 2011, • volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo gla sovali na takem volišču in ne na voliš -ču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji (3 dni pred dnem gla sovanja). Volilna opravila vodijo in izvajajo volil -ni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugo tavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNICA: NAMESTNIK PREDSEDNICE: POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ IVAN GABROVEC ČLANICA: NAMESTNICA ČLANICE: NEVENKA ZAVIRŠEK ALJA GABRIJEL ČLANICA: NAMESTNIK ČLANICE: MILENA STRNAD JANEZ TOMŠIČ ČLAN: NAMESTNIK ČLANA: ALEŠ TOMAŽIN DARKO LAMPREHT TAJNIK OVK: NAMESTNICA TAJNIKA: ANDREJ STRUNA DRAGICA URBAS marec 2011 Referendum 7 Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 042-4/2011- 2 (10) Datum: 9. 3. 2011 Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu (Uradni list RS, št. 10/2011) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, ki bo v nedeljo 10. aprila 2011, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 9. 3. 2011 določila naslednja volišča in njihova območja: zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 1. 403001 JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE Videm 34, Videm-Dobrepolje Bruhanja vas, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Videm 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 Zdenska vas 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje 19 Hočevje 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a Zagorica 5. 403006 VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE Predstruge 60 Cesta, Predstruge, Vodice 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 Ponikve (razen hišnih št. 75, 75 A, 75 B in od 75 D do 86) 8. 403009 DVZ PONIKVE Ponikve 76 Ponikve - hišne št. od 75 do 86 (razen hišne št. 75 C) 9. 403049 OŠ STRUGE Lipa 16 Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna, volišča in sicer: Volišče št 901 za predčasno glasovanje dne 5., 6. in 7. 4. 2011 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju, Posebno volišče, dostopno invalidom, št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič-Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje, objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07- UPB1, 56/08 in 4/10), Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2011 (Ur.l. RS, št. /11) in Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Dobrepolje (Ur. l. RS, št. 39/09) JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju kulture v letu 2011 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje. 2. Predmet javnega razpisa je: sofinanciranje programov oz. projektov na naslednjih področjih: • glasbenem, • pevskem, • instrumentalnem, • gledališkem, • likovnem, • literarnem, • plesnem in folklornem, • izobraževalnem področju, • organizacija in izvedba prireditev ali projektov občinskega pomena. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v Občini Dobrepolje in posamezniki. To so: • društva, sekcije, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, • veza kulturnih društev, ki jo ustanovijo društva, • neprofitne ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje kulturne dejavnosti, • posamezniki. 4. Splošni razpisni pogoji: • redno delo društev, sekcije, zveze in posameznega kulturnega ustvarjalca, • stalno pripravljen program za takojšno izvedbo, • urejeno članstvo, • sodelovanje na prireditvah v občini in izven nje, • nadgradnja oz. skrb za kulturno dediščino, 5. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci programov oz. projektov: • da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež ali stalno prebivališče v Občini Dobrepolje, • da imajo zagotovljene prostorske, kadrovske, materialne in organizacijske možnosti za uresničevanje kulturnih aktivnosti, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih, • da poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom društva, • da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna Občine Dobrepolje, V kolikor je izvajalec posameznik, mora poleg že navedenih izpolniti še pogoj: • da samostojno kot poklic opravlja kulturno dejavnost in je registriran v posebnem razvidu pri Ministrstvu za kulturo. 6. Merila za vrednotenje programov in projektov so: v skladu s pravilnikom, navedena v razpisni dokumentaciji in tu navedeni; Upravičeni stroški so tisti, ki so povezani z izvedbo programov in projektov izvajalcev na področju kulture. To so stroški: • avtorskega honorarja, avtorskih pravic in stroški za SAZAS, • potni stroški (upoštevajo se stroški prevoza dirigenta, kapelnika, voditelja, režiserja na vaje, stroški prevoza vseh udeležencev (članov sekcije, društva) na seminar- 1x, stroški prevoza za sodelovanje na območnih in regijskih revijah, prireditvah(folklora) in koncertih izven občine(fokalna skupina, zbor), stroški prevoza za eno gostovanje dramske igre, stroški prevozov za glavne izvajalce literarno- potopisnih večerov in stroški prevozov za sodelovanje na extem-poru), • letnega koncerta, samostojnega koncerta, premierne predstave (igre, folklore), likovno- foto razstave, str. extempora, premiere celovečernega dogodka- večera (upravičeni so stroški vabil, daril, dvorane- tehnike, scene, str. hostes in vodenja), • stroški notnega materiala in drugih pisnih gradiv, • stroški pogostitev (upravičeni so samo stroški pogostitev za letni koncert, za pre-miero- igro, za eno razstavo, za premierno celovečerno predstavo- folklora), • drugi materialni stroški, so stroški vzdrževanja in nakupa manjših rekvizitov, vzdrževanja kostumov, popravila inštrumentov, tehnična oprema, • stroški izobraževanja so samo stroški kotizacije, • stroški najemnin (upravičene so najemnine, ki so sklenjene po pogodbi). • Stroški provizij za vodenje transakcijskega računa, priprava in oddaja bilanc in podatkov na davčno upravo, ptt. stroški se krijejo iz sredstev za stalni del po pravilniku do vrednosti 200 EUR. 7. Okvirna vrednost javnega razpisa: A.) proračunska postavka 0418012 Tekoči transferi Zvezi kulturnih društev Dobrepolje v znesku 1.000,00 EUR, B.) proračunska postavka 0418013 Sofinanciranje programov in projektov kulturnih dejavnosti v znesku 25.500,00 EUR. 8. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2011 v skladu s predpisi. 9. Vloga na javni razpis mora vsebovati: • potrjene razpisne obrazce, • dokazilo o registraciji društva, zveze; sekcije dokazilo o izvajanju kulturne, dejavnosti; posamezniki potrdilo o statusu oz. registraciji, • dokazilo o številu članov in številu let delovanja. 10. Razpisni rok in oddaja vlog Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene osebno do petka, 29. 4. 2011 do 10.00 ure ali po pošti priporočeno, tako da je na kuverti odtisnjen žig z zadnjim datumom 29.04.2011, na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Andreja Babič, tel: 7880283, e- pošti: andreja. babic@dobrepolje.si.) Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani občine, v občinski upravi in jo lahko dobite tudi po e-pošti. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako » KULTURA 2011, NE ODPIRAJ - VLOGA«. Oddaja vloge pomeni, da se izvajalec strinja z vsemi pogoji javnega razpisa. 11. Odpiranje vlog za izbor kulturnih programov in projektov bo v sredo 4. 5. 2011 ob 16.00 uri, v sejni sobi Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje. 12. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja vlog. 13. Medsebojna razmerja med Občino Dobrepolje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo v 20 dneh od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi sredstev. Številka: 41010-0002/2011 Datum: 18.03.2011 OBČINA DOBREPOLJE Župan Janez Pavlin marec 2011 Razpisi 9 Občina Dobrepolje objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), na podlagi 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09) in na podlagi Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2011 (Ur.l. RS, št. /11) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v občini Dobrepolje za leto 2011 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. 2. Predmet javnega razpisa so naslednje vsebine programov športa: I. Športna vzgoja otrok in mladine: 1. športna vzgoja šoloobveznih otrok, v znesku 16.730,00 EUR, 2. športna vzgoja mladine, v znesku 8.600,00 EUR, II. Športna dejavnost študentov, v znesku 2.100,00 EUR, III. Športna rekreacija, v znesku 700,00 EUR, IV. Šport invalidov, v znesku 1.400,00 EUR, V. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, v znesku 728,00 EUR, VI. Delovanje društev in občinske zveze, v znesku 15.040,00 EUR, VII. Vzdrževanje športnih objektov, v znesku 3.000,00 EUR, VIII. Promocijske športne prireditve, v znesku 1.500,00 EUR, VIV. Tekmovanje odraslih, v znesku 970,00 EUR. Vsi programi morajo biti izvedeni v l. 2011. 3. Na razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: • športna društva in klubi, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo špor- ta društva za posamezna območja oziroma športne panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, • javni zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja iz Občine Dobrepolje; osnovna šola in vrtec, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa pred drugimi izvajalci programov športa. Člani Zveze športnih organizacij Dobrepolje kandidirajo za sredstva preko zveze. 4. Pogoji sofinanciranja Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, navedene v Pravilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09) • da so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo, oziroma da imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, • da imajo sedež v Občini Dobrepolje, • da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, • da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov, • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, • da vsako leto redno dostavijo občinski upravi ali zvezi športnih organizacij poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto. 5. Pogoji, merila, kriteriji in normativi, po katerih se izberejo izvajalci programov športa v Občini Dobrepolje za leto 2011, so za razpisane vsebine določeni v Pravilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09) in v Letnem programu športa v Občini Dobrepolje za leto 2011 in njegovih spremembah. Kandidati pa morajo razpisni dokumentaciji priložiti: • Ime oz. naziv, ter naslov, • Dokazilo o registraciji dejavnosti, • Izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa, • Izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu in izjavo o dostavljenih poročilih delovanja in programih delovanja, • Predstavitev vsebine programa športa v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje, • Številko transakcijskega računa, • Registracijo članstva in seznam pobrane članarine(v primeru društev, zasebnikov, ustanov in drugih organizacij). 6. Skupna višina razpisanih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje navedenih predvidenih programov športa je 50.768,00 EUR, proračunska postavka 18059001 Programi športa. 7. Obdobje za porabo proračunskih sredstev Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2011, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 8. Dokumentacija javnega razpisa vsebuje: • besedilo javnega razpisa, • Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09). Razpisno dokumentacijo javnega razpisa lahko kandidati dobijo osebno na Občini Dobrepolje, v ponedeljek, torek in četrtek med 8.00 in 15.00 uro, v sredo med 8.00 in 17.00 uro, v petek med 8.00 in 13.00 uro in sicer od 01.04.2011 do 11.04.2011, na spletni strani Občine Dobrepolje (http://www.dobrepolje.si/) ali po elektronski pošti (andreja.babic@dobre-polje.si). 9. Razpisni rok Rok za prijavo na razpis se zaključi 12.04.2011 do 9.00 ure. 10. Oddaja in dostava ponudb Ponudbe lahko kandidati pošljejo po pošti priporočeno, tako da je na kuverti odtisnjen žig z zadnjim datumom 11.04.2011 ali osebno dostavijo do 12.04.2011 in 9.00 ure v zapečatenih kuvertah na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje, z oznako » PROGRAMI ŠPORTA 2011- Ne odpiraj«. Na hrbtni strani kuverte mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Oddaja ponudbe pomeni, da se kandidat strinja z vsemi pogoji javnega razpisa. 11. Postopek obravnavanja vlog Javno odpiranje vlog bo 12.04.2011 ob 12.00 uri v prostorih Občine Dobrepolje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranju ponudb. Strokovna komisija za šport bo odprla pravočasno prispele ponudbe in ugotovila ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Odpiranje vlog bo javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne in napačne oz. netočno izpolnjene ponudbe, bodo izločene iz nadaljnjega postopka. Če komisija ugotovi, da vloga ne vsebuje vseh zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev, obvesti predlagatelja, ki mora vlogo v 5-dneh dopolniti, drugače bo izločena kot nepopolna. O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 30- dneh od datuma, ko se zaključi razpisni rok. Z izbranimi izvajalci bo župan v roku 30 dni od prejema obvestila o izbiri sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini v letu 2011. 12. Dodatne informacije Informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Dobrepolje pri ga. Andreji Babič, tel.: 01/7880 283 ali po e-pošti: andreja.babic@ dobrepolje.si. OBČINA DOBREPOLJE župan Janez Pavlin Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2011 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev v četrtek 7. 4. 2011, po naslednjem vrstnem redu: Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev: NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA Struge Parkirišče pri gasilskem domu 13,00 - 14,00 h Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 14,30 - 15,30 h Videm Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16,00 - 17,30 h Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 18,00 - 19,00 h Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Naša skrb je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje naša prihodnost je čisto okolje ločeno I zbiranje odpadkov Podjetniške in druge informacije - APRIL 2011 1. Javni razpis za zbiranje prijav za kandidaturo za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2011. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo in izobraževanje, Urad RS za meroslovje. Predmet razpisa: Priznanje RS za poslovno odličnost je najvišje priznanje RS za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Pogoji za sodelovanje: slovenska podjetja in javne inštitucije v naslednjih kategorijah: v zasebnem sektorju: podjetja z več kot 250 zaposlenimi, v zasebnem sektorju: podjetja z 250 ali manj zaposlenimi ter inštitucije v javnem sektorju. Rok: je 24. maj 2011, do 16. ure. Več: http://www.mirs.gov.si/si/splosno/ cns/novica/article/138 3/5631/ bd406fb145/ 2. I. javni razpis iz naslova ukrepa 123 -Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2011. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, predelavo živilskih proizvodov, skupne naložbe (kmetijski in živilski proizvodi) ter prvo stopnjo predelave lesa, ki jih bodo izvedle gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in zavodi. Rok: od vključno 8.4.2011, do 24. ure. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1%5Bshow_single%5D=959 3. Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo. Razpisnik: Slovenski regionalno razvojni sklad Ribnica. Predmet razpisa: je dodeljevanje ugodnih posojil projektom na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov. Sklop 1 nudi posojila z nižjo obrestno mero (vsebuje državno pomoč), Sklop 2 nudi posojila z višjo obrestno mero (ne vsebuje državne pomoči). Pogoji za sodelovanje: kmetijska gospodarstva (KG), ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. KG so lahko organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. KG se morajo uvrščati med mikro, mala ali srednje velika podjetja. Roki za oddajo vlog so: 31.3.2011, 31.5.2011, 31.7.2011 in 30.9.2011. Več: www.regionalnisklad.si/ kmetijstvo/kmetijstvoprimarnapridelava 5. Javni razpis »Inovacijski vavčer 2011«. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je sofinanciranje upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev oz. svetovalcev pri pripravi in izvajanju razvojno naravnanega ali raziskovalno razvojnega projekta podjetja, kjer bo končni rezultat vloga za pridobitev pravice industrijske lastnine v obliki nacionalne ali mednarodne prijave: patenta ali modela ali, znamke. Rok: do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29. 9. 2011. Več: www.japti.si/index.php?t=Razpi-si&id=116&l=sl 6. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011. Raz-pisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Predmet razpisa: je dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo prijavitelji - tuje osebe zasebnega prava - nerezidenti izvajali na ozemlju Republike Slovenije. Rok: do 9. 9. 2011 oziroma do porabe sredstev. Več: www.japti.si/index.php?t=Razpi-si&id=87&l=sl 7. Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko dodatna sredstva za belokranjsko in kočevsko sub-regijo (GSD2). Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa: so dolgoročna posojila in garancije za ta posojila za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov s sedežem v občinah Črnomelj, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika in Semič (lahko dodelijo tudi prosilcem, ki imajo sedež podjetja v eni od zgoraj navedenih občin, investicija pa se izvaja v drugi občini iz regije JV Slovenija). Rok: do porabe sredstev oziroma objave o zaprtju razpisa. Več: www.rc-nm.si/jedro_ arhiv_poglej.asp?Stran=razpisi&id=563 marec 2011 Iz JKP Grosuplje 11 Poročilo o kakovosti pitne vode v občini Dobrepolje v letu 2010 Javno komunalno podjetje Grosuplje je v letu 2010 izvajalo notranji nadzor v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS št. 118/08), s katerim so natančneje opredeljeni načini oskrbe s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Dobre polje. Notranji nadzor nad ustreznostjo pitne vode se je izvajal na območju Občine Dobrepolje na vodovodnem sistemu Rob - Dobrepolje. V okviru notranjega nadzora so se opravljali sanitarno higienski pregledi vodovodov (zajetij, rezervoarjev, vodo vodnih naprav, ožje okolice objektov), pregledi nekaterih kritičnih predelov vodovarstvenih pasov, terenske meritve in odvzemi vzorcev pitne vode za mikro biološke in fizikalno kemijske laborato rijske preskuse. Iz preglednice je razvidno, da je bilo v letu 2010 v občini Dobrepolje od vse fakturirane vode 80% le te porabljene v gos podinjstvih, 20% pa v sektorju gospo -darstva. Pri primerjavi porabe vode z letom poprej, se kaže za 4% večjo proda jo vode, pri čemer so gospodinjstva ostala na ravni leta poprej, gospodarstva pa izkazuje za 24% večjo porabo pitne vode kot v letu 2009. Zabeležena je bila porast porabe vode pri odjemalcu JP Vodovod Kanalizacija ! ! inlhi iibiulDSku lircskllSuilIll keinijjfku ni eKkui^Jii ď St. Neskladni Število vzorcev Število St neskladuih po prilogi vzorcev èt, aeskladuih vzorce^' z L.coli vzorcev vzorce\' 1 13 # Ě C Ě c > o Ě > % J: "c C3 CJ) d ri tli 73 DÛ EX ra Dû ^ EX ía Dû g o J "B > 'M E i07 a 1 ci ti f e 1 Q t K 1 O •v £ U U ťX S a> 1 o 1 t t> J a 1 o ť S O ■5 Ě CL g ri S Ě Cl ë> E^ IÇ.J E Cl ť Rob Dobrepolje 3705 351.575 da 15 1 1 1K6 0 Û 0 0 4 3 0 0 0 0 0 0 'Lejenda;_____________ _ EC - E coïi. CP - doslricl|nm perfring^^ _y.VO-n(;spr. vonj m okus. .SKJ7 - ST^ kolonij pri 3 7®C, liN - oTcrokok:. PA - Pscudomonas Preglednica 1: Mikrobiološke in kemijske preiskave pitne vode po sistemih - notranji nadzor v letu 2010 Ljubljana, kateri oskrbuje prebivalce občine Velike Lašče. V letu 2010 so prevzeli 19% več vode kot v letu 2009. Pooblaščena strokovna institucija, ki spremlja kvaliteto pitne vode v okviru notranjega nadzora na območju Občine Dobrepolje, je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (ZZV Ljubljana). Ta opravlja preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno - kemijskih preiskavah pitne vode. Poročila so javne listine in so na vpogled pri upravljavcu vodovodnega sistema. V nadaljevanju so prikazani rezultati strokovnega pregleda ZZV Ljub ljana. V Preglednici 1 je predstavljena izved - ba mikrobioloških in kemijskih preiskav pitne vode po sistemih za leto 2010, v okviru katere je razvidno število odvzetih vzorcev in število neskladnih vzorcev po posameznih sistemih. Terenski pregled vodovoda je bil opravljen petkrat (4 redne in 1 izredni kontrolni pregled) in sicer: 3 krat v suhem, stabilnem vreme nu, 2 krat v času močnejšega dežja. VODOVOD ROB DOBREPOLJE V obratovanju vodovoda v letu 2010 ni bilo večjih motenj. Glede na obilno deževje v letu 2010 se je v tem času uve del ukrep večje vsebnosti preostalega klora. S tem je bila učinkovita dezinfek cija zagotovljena vzdolž celotnega vodo vodnega omrežja. Mikrobiološko preskušanje: Rezultati kažejo, da s Pravilnikom o pitni vodi, gle de na preskušane parametre, v letu 2010, od skupaj odvzetih 16 vzorcev pitne vode ni bil skladen 1 vzorec. Ob prvem pregledu (v času stabilnega vremena) od treh odvzetih vzorcev ni bil skladen 1 vzorec in sicer zaradi ugotov ljene prisotnosti koliformnih bakterij. Za mikrobiološko neskladnost pitne vode v končnem delu omrežja je bila najverjet neje kriva premajhna dozacija klora na črpališču, katerega vrednost se je vzdolž dolgega vodovodnega omrežja še zmanj -ševala. Ob povečanju dozacije klora, je bila dezinfekcija na koncu omrežja zago -tovljena, kar je bilo ob izredni kontroli tudi laboratorijsko dokazano. Fizikalno kemijsko preskušanje: Rezultati kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci vode za redne in občasne preskuse, glede na preskušane parametre, skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje in računa na sodelovanje vseh uporabnikov pitne vode, saj je stanje pitne vode odvisno od kakovosti vodono -snika, v katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za prihodnjo oskrbo z vodo je potrebno v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesna ževali na vseh področjih, kot so kmetijs -tvo, promet, urbanizacija, industrija ipd. Za več informacij vabljeni na spletno stran Javnega komunalnega podjetja Gro -suplje, http://www.jkpg.si. Javno komunalno podjetje Grosuplje Sandi Hribar, vodja sektorja za varstvo okolja PRIPOROČILA LASTNIKOM OBJEKTOV ZA VZDRŽEVANJE HIŠNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA Javno komunalno podjetje Grosuplje priporoča uporabnikom pitne vode iz javnega vodovoda, da redno vzdržujejo svoja interna hišna vodovodna omrežja in tako poskrbijo, da ne bo prihajalo do nepotrebne neskladnosti pitne vode. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom vgrajenim v vodomernem jašku in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Vodovodni priključek od odcepa na glavnem vodu do vodomera pa je dolžan vzdrževati izvajalec javne službe in se obračunava po posebni tarifi »Vzdrževanje hišnega priključka«. Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat na 14 dni je potrebno na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov. (Vir: IVZ RS) JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV APRIL................................................................................................... PODELITEV GALLUSOVIH PRIZNANJ ŽENSKEMU PEVSKEMU ZBORU MAGDALENA petek, 1. 4. 2011, Kulturni dom Grosuplje Dolgoletne ljubiteljske pevke bodo prejele bronasta, srebrna in zlata Gallusova priznanja, ki jih bosta podelili predsednica sveta in vodja skladove Območne izpostave Ivančna Gorica. ČRKOLANDIJA, ZADNJA PREDSTAVA LETOŠNJE SEZONE OTROŠKEGA ABONMAJA.DOBREPOiJE................................................ četrtek, 7. 4. 2011, 9.00, Jakličev dom, Videm Dobrepolje Navdihujoča zgodba predstave govori o dveh otrocih, Ani in Binetu, ki si pred spanjem bereta pravljico. V zaprašeni in dolgočasni knjigi najdeta skregane črke. Odločita se, da bosta naredila red in se podata na potovanje v Črko-landijo. Bine in Ana uredita spor med črkami in abeceda je rešana, črke so ponovno prijateljice. Pravljico, po motivih Andreja - Rozmana Roze, bosta uprizorila Gregor Geč in Maja Gal Štromar. REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE, 1. DEL sreda, 13. 4. 2011, predvidoma dopoldne, Kulturni dom Ivančna Gorica Na regijskem srečanju, ki je namenjeno lutkovnim skupinam vseh starosti, bodo nastopile izbrane skupine iz območnih srečanj, ki so potekala v spomladanskem času na področju Osrednje Slovenije. Srečanje bo strokovno spremljano, izbrane skupine pa bodo vabljene na državno srečanje lutkovnih skupin. MAVRIČNA KULTURA ZA VSE GLEDALIŠČE PETDOPOL SE JE PREDSTAVILO ZA LINHARTOVO SREČANJE 2011 Uprizoritev gledališke igre Toneta Partljiča Gospa poslančeva je potekala pred polno dvorano ivanškega kulturnega doma. Uveljavljena gledališka skupina Petdopol, ki deluje pod okriljem kulturnega društva Ivančna Gorica se že nekaj let redno udeležuje selektor-skih ogledov za območna Linhartova srečanja. Letos je bil strokovni selektor ponovno akademski režiser Klemen Markovčič, ki se je izčrpno pogovoril z vsemi nastopajočimi. Režiserka Marjana Hočevar vsako leto bolj prepričljivo gradi gledališke uprizoritve in konstantno razvija tako režijski pristop, kot igro vseh sodelujočih. MEDKULTURNI DIALOG NA PREDSTAVITVI JURČIČEVEGA PREVODA V ZAGREBU V Slovenskem domu v Zagrebu je konec februarja potekala otvoritev razstave ilustracij skupaj s predstavitvijo petega prevoda Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Ilustrator-ka Darja Lobnikar Lovak je velik del svojega življenja preživela na Hrvaškem in v Slovenskem domu tokrat samostojno razstavlja že četrtič. Prijazen sprejem, ki so ga pod okriljem gospoda Darka Šonca pripravili na Hrvaškem živeči Slovenci, se je odražal v prepolni dvorani obiskovalcev in prijateljev. Kulturne vezi, ki se tako sklepajo in prepletajo med dvema državama, so tisti dejavnik, ki je v dobrih med-sosedskih odnosih še kako pomemben, je poudaril predstavnik slovenske ambasade na Hrvaškem, gospod Rok Srakar. O nastajanju projekta in prvih iniciativah zanj je spregovoril direktor JSKD RS gospod mag. Igor Teršar. Jurčičevo zgodbo sta doživeto in humorno v hrvaškem in slovenskem jeziku interpretirala igralec in pesnik Enes Kišević in njegova žena Asja Kišević. V kulturnem programu pa so zapeli Šentviški slavčki, ki na Taboru Slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, že leta pletejo trdne vezi z zamejskimi Slovenci. Tudi Višnja Gora se je predstavila s kratkim igranim odlomkom iz Jurčičeve zgodbe, ki sta marec 2011 Kultura 13 jo interpretirala člana KD Janez Cigler Višnja Gora, Miha Slapničar in Janez Koščak. Še prav prijazno pa je s strani ivanške občine prisotne nagovoril gospod Pavel Groznik. Mostovi prijateljstva, ki se spletajo na tovrstnih dogodkih, so pomemben dejavnik dobrih med-sosedskih odnosov. ŠTEVILNE PEVSKE SKUPINE SO PREDSTAVILE SVOJE KVALITETNO VOKALNO USTVARJANJE Območna revija odraslih pevskih zasedb je potekala v začetku marca v Grosuplju, Šentvidu pri Stični in Dobrepolju pod skupnim naslovom iz verza Cirila Zlobca Ljubezen - praspoznanje vseh spoznanj. Odrasli pevci so predstavili izredno pester glasbeni program. Na prvem delu je pevce pozdravil župan Občine Grosuplje, Peter Verlič, na drugem delu pa podžupan Občine Ivančna Gorica, Tomaž Smole. Oba sta poudarila pomembnost glasbe in zborovstva pri oblikovanju narodove identitete ter izrazila podporo ljubiteljski kulturi. Strokovna spremljevalka Andreja Martinjak je na razgovorih z zborovodji izpostavila izredno kvaliteto nastopov. Napredek se namreč kaže iz leta v leto, še posebej je ta opažen v zadnji sezoni. Vseh trideset pevskih skupin je pripravilo zanimive pesemske sklope, ki jim je bila skupna vsaj ena pesem, posvečena slovenskemu skladatelju ali besedilu slovenskega pesnika, saj smo letošnjo revijo vključili v praznovanje ob 20-letnici slovenske neodvisnosti. JUBILEJNO SKLADOVO PRIZNANJE DOLGOLETNI LJUBITELJSKI KULTURNI USTVARJALKI MARJANI HOČEVAR Na predvečer dneva žena je Gledališče Krka uprizorilo gledališko predstavo Razvalina življenja v režiji Marjane Hočevar. Ob tem je potekal strokovni ogled Klemena Markovčiča za uvrstitev na Linhartovo srečanje. Ob koncu predstave smo dolgoletni gledališki režiserki in kulturni ustvarjalki, Marjani Hočevar, podelili jubilejno priznanje območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica za njene izjemne dosežke in delo na kulturnem področju. To je že drugo jubilejno priznanje, ki ga je podelila ivanška skladova izpostava. Marjana Hočevar je priznanje prejela za svoje 35-letno gledališko ustvarjanje, za medgeneracijsko povezovanje, za njeno osebno angažiranje po izobraževanjih na gledališkem področju, predvsem pa zaradi dela z mladimi. V utemeljitvenem sklepu je med drugim zapisano: Marjana Hočevar navkljub temu, da v prvi vrsti za uprizoritve izbira komične tekste, jih s svojstvenim gledališkim pristopom nadgradi ter poudari splošne človeške tematike in osvetli ideološke komponente samega besedila. PREPEVANJE MLADIH PEVCEV UVEDLO V POMLAD Na območni reviji v Dobrepolju in Šentvidu pri Stični se je v začetku marca predstavilo osemnajst otroških pevskih zasedb. Mlade pevke in pevci so nastopili s svojimi pesemskimi sklopi pred polnimi dvoranami staršev in prijateljev ter pred strokovno spremljevalko Janjo Dragan Gombač, ki bo naredila izbor za regijski nivo in je tudi pohvalila vse nastopajoče otroške zbore. Mlade pevke in pevci so predstavili izredno pester izbor otroških skladb in skupaj z zborovodki-njami navdušili preštevilno publiko v obeh dnevih revije. Ne glede na številne udeležence in obiskovalce je revija potekala tekoče in na izredno visoki kulturni zavesti vseh udeleženih. Na dobrepoljskem delu revije je mlade pevke in pevce pozdravil ravnatelj JVIZ Oš Dobre-polje Ivan Grandovec. Iz dobrepoljske šole so namreč nastopile kar štiri pevske zasedbe, kar kaže na ukoreninjeno in kvalitetno vrtčevsko in osnovnošolsko pevsko tradicijo. Prireditev je tekoče in prijazno povezovala Jasmina Mersel. Naslovni verz Da mi biti je drevo, s katerim smo poimenovali revijo, je iz zbirke Otona Župančiča. Gledališka skupina Vidovo se je uspešno predstavila selektorju za Linhartovo srečanje 2011 V Veliki Loki pri Grosupljem je v marcu gostovala gledališka skupina Vidovo, ki deluje v okviru KD Vidovo Šentvid pri Stični. Na območnem Linhartovem srečanju so sodelovali s predstavo Toneta Partljiča: Slikar na vasi v režiji Primoža Čučka. Predstavo si je ogledal strokovni spremljevalec akademski režiser Klemen Markovčič. ♦ GOLI STEBRI NORE ŽENSKE Skačejo čez prepade zavesti ne da bi pri tem padale v nezavest. V sebi imajo moškega, ki se je skrivnostno vpletel v prefinjeno ženskost. Pojavljajo se na prvih straneh časopisov vendar nikoli kot spremljevalke! Može imajo privezane na verigah, ki so pripete na kavelj duhovne razvitosti. Glasno uživajo in tiho trpijo. Nore ženske nikoli ne zblaznijo. Vljudno vabljeni v soboto, 9. 4., ob 20. uri, v modro dvorano Jakičevega doma, kjer bo SILVA LANGENFUS, ena od svečenic Svete umetnosti - ST*ART-a, skupaj s svojimi slugami -glasbenimi spremljevalci in gosti, sestopila s svojega pesniškega prvenca GOLI STEBRI, ter zdrobljenih okov in potrganih verig do obisti razgalila svojo poetično dušo. Vabljeni na večer, ki sladokusce čutnosti, rdečečrnih globin, mesenega jezika, ranjenih krikov, antigonske upornosti in dišečega trpljenja ne bo pustil nepotešene. Zagotovo večer, ki ga strastnoželjni čarovnic, priklenjenih na goreče grmade poezije, ne smete pustiti nedoživetega na oltarju svojih užitkov. Sabina Volek Zadnja nedelja v mesecu, imenovanem svečan, je bila namenjena drugemu gostovanju dramske skupine Scena s poetično dramo Saloma. Tokrat se je celotna igralska zasedba odpravila v tret je največje slovensko mesto, mesto, ki so ga Rimljani imenovali Celeia. Dan pred nastopom se je zjutraj del ekipe, skupaj s kombijem, naloženim z vsemi rekviziti, oblačili in drugimi sestavnimi deli, odpravil v Celje. Natančneje v Unionsko dvorano Celjskega doma, z namenom, da se predhodno pripravi sce na. Naslednjega dne se je tjakaj odpravi la celotna ekipa. Nekateri prej, drugi kasneje. Vsi pa z istim namenom, da predstavimo Salomo v dobrepoljski izvedbi Štajercem. Priprav je bilo veliko na odru, pred odrom in za odrom. Ogromno dela so imeli naši tehniki (Klemen, Dejan, Janez in ostali, ki so jim priskočili na pomoč), katerim gre velika zahvala, da so dvorano pripravili do take mere, da se je ob 18. uri lahko pričela predstava. Naj še povem, da je Celjski dom repre zentančna trinadstropna stavba z vogal nim okroglim stolpom, zgrajena med leti 1905-1907 po načrtih dunajskega arh. Petra Pavla Branga v novohistoričnem slogu staronemške gotike. V njem je več različnih dvoran namenjenih kulturnim prireditvam. Unionska dvorana je naj -večja in najlepša. Igralce je navdušila, saj so imeli občutek, da res nastopajo v pra vi palači. Znova je vsak igralec na svoj način nadgradil svojo vlogo. S prepričlji vim nastopom so očarali gledalce. Mislim, da je bila to naša najboljša predstava, ki je navdušila tudi posebna gosta, celjske ga škofa, gospoda Stanislava Lipovška in celjskega župana, gospoda Bojana Šro ta. Po predstavi je sledil kratek oddih ter pogovor in fotografiranje z gostoma. Takoj za tem pa pospravljanje scene. Naj -več dela so imeli seveda tehniki. Gostovanje smo sklenili z odlično večerjo v restavraciji in pivnici Koper. Večerjo je spremljal pogovor, obilica sme ha, veliko hrane, dobra kapljica in kar je najpomembneje, dobra volja. Bilo je tako super, da bi najraje ostali, vendar so nas že čez nekaj ur čakale tedenske obvezno sti. Šola, faks, delo^ Na kratko povedano; gostovanje je več kot uspelo. Tretje gostovanje bo v Škofji Loki. ♦ Zakonci bodo stavkali Kulturno umetniško društvo Ligojna, Dramska sekcija Sadika, vas v sodelovanju z Dramsko skupino Scena vabi v soboto, 2.4.2011, ob 19.30 uri, v Jakličev dom na uprizoritev veseloigre v treh dejanjih ZAKONCI STAVKAJO. Andreja Novak, DS SCENA Veseloigra Zakonci stavkajo želi na nad vse komičen način prikazati razlike med možem in ženo, ki pa jih ljubezen vedno izniči in preseže. V manjšem podeželskem kraju umirjeno kmečko življenje razburka županja, ki trdi, da možje ne hodijo v bližnjo gostilno samo zaradi vina, ampak zara di brhke mladenke Hance. Žene se zave dajo nevarnosti, ki ogroža njihovo zakonsko življenje, zato se povežejo z namenom, da može ne spustijo od doma in se znebijo nadležne tujke. Ven -dar je moška trma prehuda in se za žen ske zahteve ne zmenijo. Takrat pa žen ske sklenejo, da bodo storile vse to, kar delavci storijo, kadar gospoda noče popustiti, stavkale bodo. Za vsem pa stoji županja, ki ima svoje nečedne načrte. Moški na vasi to posumijo in se odločijo, da bodo zadevi prišli do dna. Dovolj dober razlog, da večer, poln sme -ha, preživite v družbi Dramske skupine Sadika, mar ne? Karte se bodo prodajale eno uro pred predstavo. ♦ marec 2011 Kultura 15 /HťífHň hijihikn Grosupfjc Fnfíía no/iivfiotfe Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Dogaja se v knjižnici! Mersel Jasmina Pomlad predrami celotno naravo, rastli ne, živali in ljudi. S svojimi daljšimi in toplejšimi dnevi nas vabi k večji aktivno sti na svežem zraku. Mnogi zaidemo tudi v bližnji gozd, še posebno, ko nam le ta ponudi svoje raznovrstne plodove. Zago tovo je zato dobro vedeti, katere živali lahko vse srečamo na naši poti. Več o tem smo izvedeli v okviru naravovarstvenega predavanja Velike zveri Slovenije, ki smo ga v knjižnici pripravili v sodelovanju s Sekcijo Razgledi Društva Koma 750. Pre davateljica biologinja Nina Ražen nam je predstavila vse vrste zveri, ki živijo pri nas; rjavi medved, volk, evrazijski ris in šakal. Poudarila je, da jih v naravi le red -ko srečamo, saj se običajno izogibajo člo -veka in so največkrat aktivne ponoči. Med drugimi je zanimivo dejstvo, da medvede v našo bližino privabijo pred vsem odpadki v katerih iščejo hrano, zato je še toliko bolj pomembno, da skrbimo za čisto naravo in ustrezno skladiščenje odpadkov. Bližnjega srečanja z omenje nimi živalmi si zagotovo ne želi nihče izmed nas, vendar vsaka v naravi oprav lja svojo funkcijo, zato je njihovo preživetje nujno potrebno in odvisno predvsem od ljudi. V osrednji knjižnici Grosuplje pa je vse navzoče s svojim petjem in pripovedova njem zgodb navdušila Ančka Lazar. Na prijetnem večeru nam je pripovedovala zgodbe, ki jih hrani v svojem spominu v fizični obliki pa so zbrane v knjigi Dobre -poljska dolina stoji na jezeru avtorice Branke Lazar. V krajevni knjižnici Dobre polje nas bo Ančka Lazar obiskala, v petek, 1. aprila ob 18. uri, na pravljičnih uricah. Vabljeni vsi otroci, da prisluhnete njenim pravljicam, pesmicam in naviha nim pustolovščinam. Ančka Lazar v Mestni knjižnici Grosuplje Razstava likovnih izdelkov Maske V krajevni knjižnici je na ogled tudi razstava likovnih izdelkov MASKE. Raz stavo so pripravili učenci 7. razreda 0Š Dobrepolje, pod mentorstvom učiteljice likovne vzgoje Svetlane Jakimovski Rodić. V tehniki barvnega linoreza so izdelali grafične liste na katerih so upodobljene maske. Matrico so izdelovali postopno in vsako barvo posebej natisnili na grafični list. ♦ Predavanje Velike zveri Slovenije z biologinjo Nino Ražen Knjižnica Zelo sem vesela, kerje knjižnica blizu mojega doma. Grem samo čez igrišče in že sem tam. V knjižnico grem ponavadi kar trikrat na teden. Tam si izposodim knjige ali pomagam knjižničarki. Ob ponedeljkih in petkih grem v knjižnico na pravlj'ične urice. Tam nam knjižničarka pove pravlj'ico, potem pa kaj zapojemo ali zaplešemo. Nato gremo ustvarjati različne izdelke. Čas hitro teče in že gremo domov. Preden grem domov, pa pomagam pospraviti. Špela Strnad, 4. razred v Šepetanja, no. Gregorjevoo Meseca marca so dnevi že počasi daljši in z vsakim dnevom smo bližje pomladi. In ko je pomlad v zraku, je v zraku tudi ljubezen in zaljubljenost. S prebujanjem narave se prebujajo tudi naša čustva in naša energija in vse to širno, vsesplošno prebujanje narave in družbe naznanja 12. marec, Gregorjevo, ki velja za začetnika pomladi. Jasmina Strnad, TD Podgora, STHART foto: Gregor Grešak Gregorjevo je žal že skoraj pozabljen slo venski praznik ljubezni, ki je v primerja vi z Valentinom zelo skromen in dokaj neznan. Škoda bi bilo, da bi ta lep, pristen slo venski praznik ostal prezrt in odšel v pozabo zgolj samo zaradi tega, ker živi mo v svetu, kjer je cenjeno samo tisto, kar lahko ovrednotimo z denarjem. Ampak ker je Gregorjevo praznik zma ge svetlobe nad temo, pomladi nad zimo, verjamem, da je praznik, ki bo preživel tudi te negotove čase in ostal naš, sloven -ski praznik luči, svetlobe in ljubezni ter da bo v prihodnosti bolj prepoznaven in cenjen. Ta nagovor nas je popeljal v literarni večer, ki smo ga tako kot lansko leto pri pravili člani skupine ST*ART s prijatelji iz spletnega portala Pesem.si. Ko je noč 12.3.2011 objela zemljo, smo se zbrali v zavetju Modre dvorane Jakli čevega doma. Tam smo se v zelo intimni atmosferi, zgolj ob poslušanju klasične glasbe in spremljanja fotografij (posneli so jih Franci Novak, Gregor Grešak in Jan -ko Nose), podali v svet poezije. Prvega dela večera je bilo prehitro konec in obdani s prvimi pomladanskimi šopki in golobičkami Nade Lunder smo se odpra vili v Krajčkov Saloon. Tu so se nam pridružili člani skupine Koma 750, ki so naredili uvod v drugi del večera. S svojimi nastopi so izzvali obilo smeha in poskrbeli za sproščenost vseh nastopajočih. Predstavili smo se z dvema sklopoma pesmi, nato pa veseli, da smo še en večer »spravili pod streho«, zaključili ob sproščenem pogovoru z vsemi nastopajočimi: Julijan Drljepan, Silva Langenfus, Ana Porenta, Franci Novak, Senada Smajić, Janko Nose, Saša Strnad, Milan, Andrej Debeljak in moja malen kost Jasmina Strnad s kopiloti projekta Gregorjem Geršakom in glasbeniki Koma 750. ♦ marec 2011 Kultura 17 PredstaDÎteo pesniške- zbirke- Francija. Novaka V torek, 15. marca 2011, je bila v knjigarni Konzorcij v Ljubljani predstavitev pesniškega prvenca Otroštvo neba Francija Novaka, ki je pravkar izšel pri založbi Mladinska knjiga. Predstavitev sodi v sklop prireditev "Mesec poezije v knjigarni Konzorcij". Majda Kne, vodja oddelka za leposlovje v knjigarni Konzorcij, Franci Novak in Ana Porenta Po predstavitvi - skupaj s pesnikom Urošem Zupanom Ana Porenta, ZRU, foto: Gregor Grešak Knjiga Otroštvo neba je izjemno subtilna in premišljena pesniška zbirka. Franci Novak je pesmi razvrstil v 6 pesniških poglavij: JATE, POKRAJINE, PORTRETI Z JEZIKOM, PRAZNOVANJA, ARHETIPI in PESMI DRUGEGA OTROŠTVA. V spremni besedi z naslovom Pokrajine z negib nim začetkom je pesnik Jure Jakob zapi sal: »Tekoč, enakomeren in nezadržen ritem zvečine dolgih verzov ter plastična natančnost pesniške upodobitve že po nekaj pesmih dasta slutiti, da gre v prven-cu Francija Novaka za ambiciozno zastavljeno in prepričljivo izpisano pesniško pokrajino.« Ob pozornem prebiranju se bralcu prebujajo občutja otroštva, ki so se pogreznjena pustila Franciju Novaku izkopati iz praspominov, ker je po njih kopala vztrajna roka pesnika z nebom v rokah. Vse je že bilo tam, od vedno, samo filigransko je bilo treba razporediti občut- ja in slike, da bi se na novo prikazale na nebu neke odraslosti, ki zmore globok potop skozi lastne plasti, vse do arheti-pov otroštva. In to premišljeno zapisati. Otroštvo neba je pesniška zbirka s teko čim in enakomernim ritmom, ki bo, pre pričana sem, vsakega bralca vodila k več -kratnemu ponovnemu branju. Franciju Novaku čestitke k odličnemu pesniške mu prvencu in k tehtnim razmišljanjem o ustvarjanju in tudi k branju poezije na predstavitvi! ♦ Predstavitev pesnikov STHART v Kavarni. MOZAIK Ana Porenta, ZRU, foto: Gregor Grešak Za nami je že tretji Pesem.si Mozaik, na katerem so se tokrat predstavili člani umetniške skupine STHART Alenka Zabu -kovec, Saška Strnad in Andrej Debeljak. Večer je vodila Ana Porenta. Nekaj foto vtisov je zbranih v fotogaleriji: http://foto.zru.si/pesem_si/mozaik_tretji/ S člani skupine STHART (ki je nastala že zdavnaj, a si je šele lani nadela to ime), smo od samih začetkov Pesem.si. Ko je namreč Pesem.si začel delovati, smo že imeli v načrtih vzpo -redne spletne objave, knjižne izdaje in živa srečanja. In med 17 avtorji z različnih koncev in krajev so bili takrat z nami tudi 4 zdajšnji STHARTovci. 18. marca 2011 je bilo v njihovi družbi prijetno prijatelj -sko, pesniško prostrano in poglobljeno. Hvala vsem, ki ste nas obiskali - bili ste imenitna, pozorna in srčna publika. Lep pesniški pozdrav! ♦ Kultura Peter Novak- prebuja, domišljij o v Dobrepolju Motivi za telesni okras - tetovažo ali bolje rečeno zaznamovati nekaj v načinu izražanja, moč, družbeni status, pripadnost, religiozni pomen in spet način kaznovanja ali kruta dosmrtna stigmatizacija ... kaj od tega? Njihova »neizgovornjenost« je vsekakor vabila govorice, da so napolnile nemi dan spomina na prvi samostojni razstavi risb in računalniško obdelanih ilustracij Petra Novaka iz Velikih Lašč v Krajčkovem saloonu v Dobrepolju. Saša Strnad, STHART, foto: Gregor Grešak Včasih sedem pred računalnik in razmiš ljam o rdeči niti članka, ki nastaja. Nič koliko tega, o čemer bi govorila, a kaj je tisto, o čemer želim govoriti? O čem naj teče zgodba? To je samo delček zgodbe, ki sem jo užila - o bistvu razstave ve avtor mnogo več, kot jaz. No, v teh dneh pa sem imela priložnost zastaviti par vprašanj avtorju ome njene razstave in prav prvo vprašanje je bilo: kako avtor izbere svoj motiv? Odgo vor: motiv izbere avtorja. In kaj naj zdaj? Očitno mene ni še noben motiv prav zares obdržal, da bi ga gnetla in razpred la, ampak me vsi samo nekaj ovohavajo. Čeprav je bolj verjetno, da mi le manjka vztrajnosti, ker to, da nimam vedno časa, pač ne velja. Čas je, čas bo - gre pač za prioritete. Motiv, torej. Petra imajo moti vi zelo radi, saj je ustvaril preko 700 tovrstnih risb različnih velikosti - neka teri presegajo tudi formate 100x100cm. Lahko bi govorili o »zreli dobi« mojstr,a o dozorevanju, ki ni - še ni - končano. Pa pojdimo malo v zakulisje zgodovi ne: vse skupaj se je začelo v šolskih klo peh, ker mu je bilo dolgčas pri pouku. In tako so nastajali prvi motivi, risbe s svinč nikom in se v današnji dobi tehnologije modernizirale ter postale računalniški »upgrade« ali računalniško obdelana ris ba. Kaj meni sporočajo razstavljene Petro ve kreacije: vsekakor v prvi vrsti moč in samozadostnost, skrivnost, žarenje barv nega nanosa, postopno stopnjevanje k sredici s paradižem v razpoznavnih likih ženskega telesa in akt v tipičnem zasuku in izrazni formi. Pravijo, da so motivi avtorja zrcalo njegove alter osebnosti, duše, ki jo nosi, saj simbolizira njemu pomembne vrednote in načela, tudi tiste bolj ekstremne. In temu bi po pregledu razstavnih ilustracij pritrdila. Njegov svet 1 v J i ni ravno moj, saj je to svet upodobljenih likov iz frekvenc znanstvene fantastike, računalniških iger in nasploh Cyber življenja, kjer vedno zmagajo znanje, moč in strast. Skozi predstavljeno fantastiko mi na nek način sporoča tudi to, da živ ljenja ne jemlje preveč resno, ampak se v njem zabava in z domišljijskim svetom dopolnjuje sivino dneva. Sicer se pa iz življenja tako ali drugače ne izvlečemo živi. Ne v tej formi ... Zato se smejmo, podarjajmo nasmehe, veselje in ljubezen. Za 'sranje', žalost in j^ si tako ali drugače jemljemo preveč časa, ne da bi se tega zavedali ... Če ste že zamudili njegovo razstavo v podtonu gotik, metal ali hard rock glasbe, okrepljeno s poezijo Andreja Debeljaka, in si na dražbi niste uspeli kupiti njego vega motiva, lahko poskusite še nekaj: recimo, da bi za en dan lahko zamenjali svoje možgane s Petrovimi. Ali z možga ni kateregakoli drugega ustvarjalca. Kate -rimi koli. Tudi tistimi, ki so že zdavnaj mrtvi. Katere bi vzeli za en dan? Le tako se lahko preizkusite v enodnevni avantu ri spoznavanja in dojemanja ustvarjanja. Priložnost, ki se lahko pojavi enkrat ali večkrat v življenju. Pa poskusite. Mogoče najdete odgovor. No, dajte ... ne odlašajte. Bistvo je očem nevidno! ♦ marec 2011 Iz šole 19 I/ Pustno tajanje na PS Struge Za pusta lahko vsakdo vsaj za nekaj trenutkov postane nekdo drug. V torek zjutraj so tako iz šolskega kombija začele prihajati prve maškare. Med deklicami so prevladovale princeske, pikapolonice, čebelice, indijanke, prijazne čarovnice Fantje pa so postali pravi heroji, gusarji, kavboji, risani junaki ^ Učiteljici Mojca Pugelj in Karmen Perko Preden smo z našo prisrčno povorko odš -li po Strugah, smo se naučili pustno pesmico Mire Voglar in izdelali »pustno kravico«. Najprej smo obiskali razrede na šoli in seveda našo kuharico, kjer so nas prijazno sprejeli in presenetili z bon bončki in s prijazno besedo. Sledil je sprevod po Strugah. Obiskali smo gostil no Pri Petru, trgovino gospe Gregorič in frizerski salon Stefani. Vsi so nas prijazno sprejeli, za kar se jim iskreno zahvaljuje mo. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih maškar prinaša dobro letino in srečo, zato jih je potrebno obdarovati. Otroke so presenetili z bonboni, s čokolado. Letos nas je prijazni gostilničar Peter pre senetil še s prav posebnimi pustnimi picami. Glede na darove, bo letos v Stru gah bogato leto. Ker smo se povsod poču tili dobrodošli, obljubimo, da se prihod nje leto spet oglasimo. Hvala tudi naše mu ravnatelju za knjižne nagrade. Upam, da so naši šolarji uspešno preg nali dolgo in mrzlo zimo. Hvala tudi vam, dragi starši, ki poskrbite, da vaši otroci pričarajo nasmehe vsem, ki jih lahko vidijo. In le teh v današnjih časih na žalost primanjkuje. ♦ Posvetitev Mariji v Videm - Dobrepolju Že mesec dni je od takrat, ko se je naša župnija začela pripravljati na posvetitev Brezmadežnemu Srcu Marije, Kraljice ljubezni. Da bi se na to dejanje dobro pripravili, smo 19. februarja povabili v goste naše prijatelje iz Schia, da nam pomagajo s svojim pričevanjem. A. in M. Schio je mesto v Italiji blizu Vicenze, ki ga je Mati Božja blagoslovila na poseben način. Ta milostni kraj je bil od 25. marca 1985 do 15. avgusta 2004 priča njenih pri -kazovanj Renatu Baronu. V skoraj dvajse -tih letih je v približno 1500 sporočilih na celotno človeštvo naslovila svoj klic k spreobrnjenju in življenju iz ljubezni do Boga. Nebeška Mati nas vabi, naj vse svo -je življenje darujemo Njemu, da bi tako postali njena orodja za odrešenje duš. Želi delati z našimi rokami, govoriti z našimi usti in predvsem ljubiti z našimi srci, da bi mogli postati znamenja Božje ljubezni za naše brate in sestre. Kot pomoč na poti k svetosti nam ponuja posvetitev svojemu Brezmadežnemu Srcu in s tem varno vodstvo k izviru živ ljenja, našemu Odrešeniku, Jezusu Kri stusu. Potem, ko smo lansko leto poro mali v Schio, smo se odločili tudi mi odgovoriti na to njeno veliko željo. V mesecu februarju so s začele priprave skupaj z Mircom Agerdo in Onorino Borracino, ki so nam pomagale bolje spoznati globok pomen življenja iz pos vetitve. Mirco Agerde je diplomirani teo log in eden od tistih, ki jih je Marija poleg Renata osebno poklicala po imenu s prošnjo, naj ji pomagajo njen klic razši riti po vsem svetu. S svojo jasno, odločno in prepričljivo besedo je v luči Marijinih sporočil v Schiu predstavil nevarnosti današnjega časa, ki dušo oddaljujejo od Boga, obenem pa tudi posebne milosti, ki nam jih On po Mariji ponuja, da bi v njenem varstvu ohranili vero močno in rastli v ljubezni. Njegove nagovore smo poslušali v župnijski cerkvi Svetega Križa in v Ponikvah, in vsi so bili dobro obiskani. Priprave smo zaključili na praznik sve -tega Jožefa ob spoznanju, katere so Mari jine kreposti, ki nam jih želi podariti in kakšne so njene obljube vsem tistim, ki sprejmejo njeno vabilo. 20. marec je bil dan, ko se je zgodila posvetitev naše župnije Videm - Dobre polje Mariji, Kraljici ljubezni. Bog nam je naklonil čudovit sončen dan, kot bi hotel tako pokazati, da se cela nebesa tega marec 2011 Posvetitev 21 veselijo. Marijo so ministranti na nosilih v procesiji prinesli v prepolno župnijsko cerkev, kjer jo je pričakalo približno 600 vernikov, ki so peli njene litanije. Župnik Franc Škulj je daroval čudovito sveto mašo, po obhajilu pa je napočil dolgo pričakovani trenutek. Po minuti zunanje in notranje tišine, ko smo pripravili svoja srca, smo skupaj glasno izgovorili posve tilno molitev, ki jo je vsak imel napisano na svoji spominski plaketi. Nato smo zmolili prve tri Zdravamarije kot Mariji posvečeni: prvo za papeža in sveto Cerkev, drugo za bolne in trpeče in tretjo za naše družine in nas same. Za tem smo posamično prihajali pred oltar in kot znak izročitve svojega srca, smo Kraljici ljubezni podarili cvetlico, prejeli od duhovnika blagoslov, od Mirca pa še podobico. Marija je bila posebej vesela številnih mladih in otrok, za katere sama pravi, da so rože njenega vrta. Pevci in z njimi vsa cerkev so ves ta čas peli prelepe Marijine pesmi. Vaze so se hitro polnile z najrazličnejšim spomladanskim cvetjem in na koncu je Marija pred seboj občudovala čudovit pisan šopek in v njem prepoznala vse naše skrbi, trpljenja, radosti in prošnje. Veliko je bilo veselje, ko smo čutili, da nas Marija sprejema in nas bo varno spremljala na poti v večno življenje. Odsev tega so bile tudi zahvalne besede ravnatelja šole, Ivana Grandovca, ki je v imenu vseh izročil Mircu in župniku sliki s prizori iz Schia in Vidma, nad njimi pa sta Kraljica ljubezni in vstali Jezus. Bog nam daj moči, odločnosti in vztrajnosti, da bi mogli skupaj z našo nebeško Materjo skozi vse preizkušnje in nekoč z njo v nebesih okušati večno Veliko noč in gle -dati Božje obličje. Iskrena hvala našima duhovnikoma, župniku Francu Škulju in kaplanu Marin ku Bilandžiču, da sta v svoji veliki skrbi za zaupane jima duše začutila velike milosti, ki jih Mati Božja razliva na ves svet v Schiu in ji odprla vrata naše cerkve in s tem tudi vrata naših src. Bogu hva la! ♦ Umestitev novega struškega župnika J.N. V nedeljo, 6. 3. 2011 je bil v Strugah pose -ben praznik. Gospod arhidiakon je ume stil novega struškega župnika gospoda Marinka Bilandžiča. Somaševanje dolgoletnega župnika, prelata Bogomirja Hrena in prisotnost dolgoletne gospodinje Marije Glavič, je dalo umestitvi prav poseben čar. Veseli smo, da se je gospod Marinko odzval povabilu in bo prevzel bremena župnika v Strugah, hkrati pa je neprecenljivo, da dolgoletni župnik Bogomir z gospodinjo ostaja z nami. Ni kaj, Stružanci smo srečni ljudje; na začetku leta smo bili v skrbeh za našega župnika, sedaj pa imamo kar dva! ♦ Natečaj za najlepšo zunanjo okrasitev domačije v prazničnem času Alenka Jeršin, TD Dobrepolje Ko se iz grosupeljske smeri pripeljemo pod Zdensko Reber, se nam pred očmi odpre neokrnjena narava dobrepoljske doline, ki v sebi skriva številne naravne posebnosti, ki pa se nam razkrijejo šele takrat, ko se z dolino pobliže spoznamo. Edinstvenost tega našega koščka Sloveni -je bogati tudi umetniški, literarni in znanstveni duh, o katerem pričajo števil na dela, ki so jih ustvarili naši rojaki. Nahajamo se na pragu Evrope in čedalje bolj se zavedamo dejstva, da globali -zacija in vedno hitrejši tempo življenja nezadržno prihajata v naša življenja. Ta izziv je potrebno obrniti nam v prid in z medsebojnim sodelovanjem in povezo vanjem graditi na prepoznavnosti naših treh dolin. Le z ohranjanjem naše biti bodo namreč naši kraji lahko ostali edins -tveni in zato tudi prepoznavni, saj se ne bodo izgubili v sivini povprečja. Seveda pa se prepoznavnosti ne da doseči kar čez noč. To je dolgotrajen proces, ki pote -ka po korakih, zatorej upamo, da bomo lahko pri tem sodelovali - in delovali -skupaj z vami. Na nas Dobrepoljcih je namreč, da se našo naravno in kulturno dediščino naučimo ceniti, jo ohranjati in jo pokazati širši skupnosti. Številni so se v preteklosti že zavedali tega dejstva in si vsak na svojem področju prizadevali za ohranjanje »dobrepoljskosti« vsaj v pisani besedi in podobi, če ne že v dejanjih. Njihov trud je potrebno ceniti, kakor je potrebno ceniti tudi na žalost vse preveč -krat prezrto delo tistih, ki si za to priza devajo v današnjem času. Zaslužijo si, da se od njihovega dela učimo ter da njihov trud nadgradimo. Ko nam bo namreč nek tujec pokazal, kakšno etnološko bogastvo se skriva v naših dolinah, bo morda že prepozno. V naravi nas samih je, da bi se radi naučili čim več novih stvari ter spoznali tudi čim več novih krajev. V množici pro -metnih in ostalih povezav pogosto res dobimo občutek, da nam cel svet leži na dlani. Vsem nam pa je skupno tudi to, da se čedalje bolj vračamo k iskanju prist nosti in izvirnosti. Mnogo ljudi, ki zaide v našo občino, je dobesedno očaranih nad lepoto in urejenostjo kraja ter nad gostoljubnostjo in prijaznostjo domačinov, izletniki pa so navdušeni nad poseb -nostmi, ki jih premorejo naši kraji, zato se k nam z veseljem tudi vračajo. Prepoz navnost občine Dobrepolje se vztrajno veča in enega izmed koščkov mozaika prepoznavnosti predstavlja seveda tudi že omenjena urejenost samega kraja, saj se v urejenem kraju dobro počutimo tako krajani kot obiskovalci. Poleg tega se zdrav in pozitiven odnos krajanov do okolja, v katerem živijo, prav gotovo odraža tudi na vedno večjem številu obi skov. Turistično društvo Dobrepolje si na svoj način prizadeva za bogatenje ponud -be in za večanje prepoznavnosti občine Dobrepolje. Kar nekaj let je v okviru TD Dobrepolje potekala akcija Urejena domačija. Na natečaju, ki je bil dobro sprejet in je postal že skoraj nekakšna stalnica v celoletnem dogajanju, smo se vsako leto osredotočili na drugo področ je: eno leto smo na primer ocenjevali ure -jenost balkonov in teras, drugo leto celostno urejenost domačij, pa zunanje zasaditve in skalnjake, pa še bi lahko naštevali. V letu 2009 smo ta natečaj začasno prekinili, saj smo se prijavili na natečaj Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna, na katerem smo s strani nepristranskih opazovalcev dobili nekaj smernic za nadaljnje delo na prepoznavnosti kraja, a se je na naše društvo kljub temu obrnilo veliko doma činov, ki so izrazili željo po nadaljevanju akcije Urejena domačija. Tudi zato smo v društvu razmišljali, katere vsebine bi lahko v natečaj dodali, kako bi natečaj posodobili oziroma prilagodili današnje -mu času, s katerimi smernicami bi nate čaj vodili naprej in porodila se je ideja, da bi natečaj, kateremu bi dodali praz nično noto, izpeljali v prazničnem božič -no novoletnem času. Za ta predpraznični čas smo se odločili, ker je to čas priprav na prazno vanje božiča, čas pričakovanja nečesa novega, nečesa dobrega. To je obenem tudi čas, ko si družine vzamejo nekaj tre nutkov zase in poskrbijo za sijaj svojih domov, tako znotraj kot zunaj, in ti nepre -cenljivi trenutki predstavljajo hkrati tudi najdragocenejši dar, ki ga starši lahko podarijo za popotnico svojim otrokom, saj je to obdobje, ko skupaj z njimi gradijo in utrjujejo vrednote družinskega življenja. Z objavo natečaja v Našem kraju je TD Dobrepolje družine želelo spodbuditi, da v zunanje okrasitve vključijo že dane naravne možnosti neposredne okolice hiš, da pri svoji ustvarjalnosti čim manj posegajo v naravo ter da pri okraševanju uporabljajo čim manj dodanih umetnih materialov. Nekateri ste se na natečaj pri -javili tudi sami, česar smo izjemno vese li. V prazničnem času smo si ogledali okrasitve v občini in iz videnega pripra Maroltovi - Videm Vidmarjevi - Videm Brodnikovi - Kompolje marec 2011 Iz društev 23 Strnadovi - Videm vili mozaik utrinkov. Opazili smo, da ste za krašenje uporabili v glavnem naravne zasaditve okolice hiš, nekaj je bilo tudi okrašenih balkonov, predvsem pa nas je razveselilo to, da v vaseh ni bilo začutiti pretirane uporabe različnih plastičnih in mige tajočih okraskov, ki jih ponujajo naše dobro založene trgovine. Utrinek si lahko ogledate na priloženi fotografiji, ostale pa smo v obliki multimedijske predstavitve predstavili na priredi tvi, ki smo jo pripravili 4. marca 2011 v Mali dvorani Jakličeve -ga doma in katero je prijetno popestrila glasbena skupina Izvir. Fotografije si lahko naknadno ogledate tudi na Zelniku in na Facebookovi strani našega društva. Želeli bi si, da bi v bodoč nosti z malo spodbude ta natečaj dobil povezovalni pridih in da bi vključil več družin, ali pa kar celo vas, zakaj pa ne, in jo polepšal kot celoto. Imamo tudi že nekaj zamisli, ki so se nam porodile ob ogledu okrasitev in ki jih bomo vsekakor poskusili uresničiti ter tudi na ta način dodati še en kamenček k mozai ku prepoznavnosti našega kraja. Vsem krajanom iz vsega srca čestitamo. Veselimo se nadalj njega sodelovanja z vami. ♦ Dragi otroci! Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke nas bo v knjižnici obiskala vsem znana ljudska pripovedovalka zgodb in pravljic Ančka Lazar. Njene čudežne pravljice, pesmi, uganke in dogodivščine vas pričakujejo v petek, 1. aprila ob 18. uri, v prostorih knjižnice. Gradnja novega in odnos do podedovanega Živimo v času globalizacije, ki je s sodobnimi tehnologijami posegla in dosegla že najbolj skrite kotičke odmaknjenega sveta. Meje so podrte - želimo in hrepenimo po stvareh, ki jih prinaša nov svet, naše bogastvo pa se nam v tem trenutku zdi povsem nepomembno in ničvredno. Pa vendar - je vse, kar imamo, res tako slabo? Nevenka Grm Gregorič, Urejanje prostora, Občina Dobrepolje So kozolci, ki tvorijo harmoničen prehod v odprto krajino izoblikovanega prostora, vredni svoje preteklosti? Smo ponosni na lipo ob obnovljeni domačiji harmoničnih razmerij, na leseno nizko ograjo, ki ome -juje naš prostor, na trto, ki se dviga na dvoriščni fasadi starega doma, na sadov njak, ki ustvarja zračen in z naravo pove -zan prostor naselja? Si pri oblikovanju ne želimo uporabiti domač avtohton mate rial, kot sta les in kamen? Mar smo ponosni na sedaj moderno uporabo kričečih barv fasad, na arhitek turo, ki je velikokrat predimenzionirana in ni narejena po meri človeka ter posta ja vidna prostorska dominanta v prosto ru, na dokazovanje lastnikove pomem bnosti z avtorsko arhitekturo, ki nima nič skupnega z avtohtonim izročilom naše preteklosti, na izgubo kvalitetnih zelenih površin ob objektih, na postavitev objek tov na lokacije, ki niso prilagojene narav nim danostim ter omejitvam prostora (poplave) ter največkrat izrinjajo lesene kmetijske objekte na prehodu v odprto krajino, na visoke betonske ograje, ki zakrivajo poglede sosedov? Prostorska raznolikost grajene struk ture naselij zaključenih območij ter nje nih izoblikovanih značilnosti v prostoru se izgublja. Sodobno graditeljstvo je doseglo svoj namen - z novimi gradnjami se zgledujemo po sodobnih trendih šir šega prostora Slovenije, kar je še hujše, pa vdira v naš prostor tudi oblikovanje evropskega in preostalega sveta. Pa si želimo tega? Si želimo, da bomo čez čas povsem izgubili svojo avtohtono stav barstvo in identiteto prostora? Da ne bo meja in razlike med pomurskimi, koroš kimi, zasavskimi, gorenjskimi, primorski -mi, dolenjskimi in ostalimi kraji z značil nimi poselitvenimi vzorci? ♦ Občni zbor TD Podgora - plan za leto 2011 Tudi letos smo se zbrali 26. februarja na 13. rednem občnem zboru Turističnega društva Podgora v Kompoljah, Pri Zori. Zbralo se nas je več kot polovica članov in tako smo z dnevni redom nadaljevali. Po planu aktivnosti za leto 2010 smo realizirali vseh 15 prireditev in sodelovali na marsikateri prireditvi izven občine Dobrepolje. Potrdili smo tudi plan prireditev za leto 2011: 1 Večer poezije BOŠ-NA, Krajčkov saloon 7. januar ob 20h 2 Likovna razstava risb in TATOJEV Petra Novaka, Krajčkov saloon 26. februar ob 21h 3 Večer poezije ŠEPETANJA na Gregorjevo, Jakličev dom in Krajčkov saloon 12. marec ob 19h in 21h 4 Postavitev stalne zbirke slik EX TEMPORE PODGORA, Zavod Sv. Stanislava Marec 5 Očistimo PODGORO (v sklopu Očistimo Slovenijo), NVRC koča pri Koritu 16. april ob 9h 6 Dobro je vedeti: Vse o zorenju rdečega mesa, NVRC koča pri Koritu April 7 Literarni performans, predstavitev knjige GOLI STEBRI, avtorice Silve Langenfus skupaj z gosti v Modri dvorani Jakličevega doma April 8 Večer poezije in donacija knjig Domu Sv. Terezije v tednu knjige April 9 Blafov memorial, spominski turnir na Janeza Škantlja - Blafa v igranju taroka, NVRC koča pri Koritu Maj 10 Knjižna čajanka, predstavitev knjige OTROŠTVO NEBA, avtorja Francija Novaka v Knjižnici Dobrepolje Maj 11 Dobrepoljska Golažijada z gosti: Tamburaška skupina iz Sodražice, NVRC koča pri Koritu 4. junij 12 Festival Podgorsko rajanje z otroškim EXTEMPORE pod okriljem akademske slikarke Mire Uršič in dan odprtih vrat konjeniške sekcije, NVRC koča pri Koritu 18. junij 13 Dvodnevna konjenica 25 - 26. junij 14 Srečanje Podgorcev, NVRC koča pri Koritu September 15 EX Tempore »po motivih Toneta Kralja«, NVRC koča pri Koritu 30. september -2. oktober 16 Večer poezije, degustacija vina Društva vinogradnikov Mirna peč in razstava akvarelov iz vina, NVRC koča pri Koritu Oktober 17 Miklavžev večer 3. december 18 Pohod z baklami na Kamen vrh: Ob 13.00 dnevni pohod iz Podgore Ob 18.00 nočni pohod iz Podgore 25. december 19 Blagoslov konj na Štefanovo, Videm 26. december Andrej Strnad, predsednik TD Podgora Poleg omenjenih prireditev velja omeni -ti še redno vzdrževanje učnih gozdnih poti (Zvonček in Teloh) in Naravovarstve -nega rekreacijskega centra Koča pri Kori -tu (NVRC) ter sodelovanje na prireditvah izven občine. Na omenjeni projekt NVRC -ja bomo letos dali več poudarka (ustrez na označitev poti in zamenjava tablic, markacij na naravoslovnih učnih gozd nih poteh, itd), prav tako bomo poskrbe -li tudi za primerno označitev planinske poti iz Podgore do Kamen vrha. Razprava na občnem zboru se je zaključila z okusno večerjo, kateri doda jam piko na i in svoje pisanje zaključim s temi besedami: Vsak lahko odgovarja za svoja dejanja, ne morem pa prevzeti odgovornosti zaradi napak drugih. Vse, kar lahko naredim je, da se potrudim in poskušam tovrstne konflikte preprečevati ter ustvarjati pozi -tivno medsebojno razpoloženje. Morda zahtevam nemogoče, pa ven darle bom poskusil: »Naj ostane preteklost tam, kjer je. Za nazaj ne moremo spreminjati, lahko gre mo samo naprej in se iz tega nekaj nau čimo. Turistično društvo PODGORA smo ljudje, smo vezi med domačini in obisko valci Podgore, vez med preteklim in seda njim, med tradicijo in sodobno kulturo. En človek ne more delati sam, no, lahko ^ samo ne v takem obsegu. Jaz tega ne zmorem sam - potrebujem vašo pomoč, sodelovanje, znanje in navsezadnje tudi roke. Podajam vam roko, željo po sodelova nju, moč in pogum za vztrajanje in Pod -gorsko srce. Želim, da se mi pridružite vsi, ki tako čutite in želite svojemu kraju prispevati samo dobro.« ♦ marec 2011 Delavnica se je že prevešala v drugo polovico našega druženja in tako je večina naših članov odšla na telovadbo. Ostali člani Grosupeljskega Sožitja pa smo se nekoliko pozabavali s starodavnimi reki in pregovori, ter si jih skušali razložiti po svoje. Tako sva Janja in Tjaša skušali nazorno in nekoliko nagajivo prikazati, kaj se zgodi, če katera od naju pozabi zapreti vrata -seveda prosiva za pomoč najbližjega prijatelja, tokrat nama je pomagala Nataša. Tako za naju velja pregovor: ČESAR V GLAVI NI, PRIJATELJ ZAME POSKRBI. Jože je bil bolj nazoren in je pregovor kar narisal: ČE POZABIM KUPIT ROŽE ZA PUNCO, BI SE PONJE ODPELJAL Z AVTOM. Naša draga Lidija pa je ugotovila: ČESAR V GLAVI NI, TELEFON NADOMESTI (če bi pozabila kje sem doma - pa nisem pozabila), bi poiskala pravo hišo, ali pa kar poklicala. Nataša je narisala, skupaj pa smo dodali: ČESAR V GLAVI NI, PAPIR ZAGOTOVO ZAPOMNI SI. Sodelovali smo: Lidija, Jože Š., Jože G., Janja, Erika, Nataša in Tjaša V februarju je našo Ljubico obiskal ABRAHAM. Ob njeni 50-letnici smo ji na torti prižgali vseh 50 svečk in jih nato s skupnimi močmi upihnili, čeprav so se nam kar naprej prižigale. Zaželeli smo ji vse najlepše in najboljše ter skupaj tudi zapeli: »Tristo kapljic, tristo let...« Zdaj, ko srečal te je Abraham, naj ne bo te prav nič sram, vedrega obraza, nasmejanega srca, naj te življenja pot naprej pelja. Prijatelji iz Sožitja Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje - Enota Dobrepolje Društvo KOMA 750 - Sekcija Razgledi Pridružite se nam na jezikoslovnem predavanju Mavrične poti do angleščine -čim manj časa za čim več znanja! V sredo, 6. aprila, ob 19. uri, bo, v prostorih knjižnice, z nami dolgoletna profesorica angleščine in kulturna ustvarjalka Dušica Kunaver. Prikazala nam bo metodo »mavrične bližnjice«, ki bistveno poenostavlja učenje vseh tujih jezikov in spregovorila o tehnikah učinkovitega in pospešenega učenja, kako in kdaj se je treba učiti, kje je najprimernejši prostor za učenje, širjenju besednega zaklada ob pripovedih, pesmih^ Lepo vabljeni! ZŠAM Grosuplje - društvo in avto šola Združenje šoferjev in avtomehanikov Grosuplje v lokalnem glasilu občine Dobrepolje še ni bilo predstavljeno. Da društvo predstavimo širši skupnosti občine Dobrepolje, je v interesu tudi skupine članov društva, ki prihajajo iz te lepe doline. Gre za naše zveste člane, ki že vrsto let sodelujejo in nudijo pomoč občanom Dobrepoljske doline v različnih akcijah. Izpostavimo le varovanje otrok pri prehodih preko prometnih površin ob pričetku šolskega leta, varovanje udeležencev ob lokalnih prireditvah in pomoč pri izvedbi kolesarskih izpitov na osnovni šoli. Njihov razpoznavni znak je plava svečana uniforma, ki si zasluži poseben ugled. Mirko Škrjanc Združenje šoferjev in avtomehanikov Grosuplje, ali krajše ZŠAM Grosuplje, kot stanovsko društvo sodi med uspešna društva. Član društva lahko postane vsakdo, ki ni starejši od 50 let in ki ima seveda željo postati član te velike stanov ske družine. Trenutno šteje naše društvo 210 članov. Prepričani pa smo, da bomo z novimi vsebinami dela povečali člans -tvo, kljub temu, da trenutna situacija ni naklonjena prostovoljstvu. Društvo ZŠAM Grosuplje je bilo usta novljeno 1958 in pokriva območje občine Grosuplje in občine Dobrepolje. V svoje akte si je zapisalo, da se bo zavzemalo za zaščito pravic poklicnih voznikov, poskr belo za druženje članov in jih povezova lo, skrbelo za izmenjavo koristnih infor macij in informiranje članov, mladine in drugih zainteresiranih pri varovanju pro -metne, tehnične in varnostne kulture v prometu. Društvo na tem področju tvor no sodeluje s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin Dobre polje in Grosuplje. Poleg pomoči na strokovni plati, nudi društvo članstvu tudi bolj privlačno in sproščeno druženje. Vsako leto je organi zirana skupščina ali občni zbor društva, enodnevni izlet po Sloveniji ali tujini, tra dicionalni piknik in prijateljska druženja s sosednjimi društvi. Za vse to pa so potrebna poleg indivi -dualne zanesenosti tudi finančna sreds tva, katera so težko breme že od vsega začetka društva. Vse od ustanovitve druš -tva pa do danes članarina ni zadoščala za izvrševanje letnih planiranih nalog. Vendar velja poudariti, da kljub stiskam morala članstva ni padla, kar je predstav ljalo še dodatno vzpodbudo vodstvu za iskanje ustreznih virov financiranja. V preteklosti so sredstva za delovanje druš tva prinesle veselice in srečelovi, veliko so prispevala tudi podjetja z donacijami. Vendar so se vsi ti viri prihodkov začeli zmanjševati, zato je bilo potrebno raz mišljati o dodatnih virih pridobivanja sredstev. Konec leta 1987 se je ponudila prilož -nost ustanovitve avto šole v okviru druš -tva kot vir pridobitve sredstev za delova nje društva. Tako je ZŠAM Grosuplje dne 28. 2. 1988 pričelo z avtošolsko dejavnostjo. Dvaindvajset let je minilo od ustano vitve in delovanja avto šole v okviru ZŠAM. Od skromnih začetkov imamo danes sedem redno zaposlenih delavcev ter dva pogodbena delavca za izvajanje tečajev cestno prometnih predpisov in tečajev prve pomoči. Razpolagamo s sodobno opremljenimi učilnicami na vseh lokaci -jah, kjer izvajamo tečaje. Pohvalimo se lahko z najsodobnejšim multimedijskim programom za poučevanje teorije, ki marec 2011 Iz društev 27 deluje v 3D tehniki, katerega uporabljajo samo najboljše avto šole v Evropi. Najsodobnejša oprema nudi kandidatom odlič -no posredovanje snovi in znanja, ki ga potrebujejo kot bodo -či vozniki. Poskrbeli smo tudi za vozni park. Za poučevanje uporab ljamo nova sodobno opremljena vozila različnih znamk. Kan didati za voznike lahko prosto izbirajo tako med vozili kot med učitelji vožnje. Šola je registrirana za poučevanje kandidatov za voznike mopedov, motornih koles, osebnih vozil, tovornih in priklop nih vozil ter traktorjev. Avto šolsko dejavnost ZŠAM Grosuplje opravlja na področ -ju občine Grosuplje, Dobrepolja in Ivančne Gorice. Na vseh treh lokacijah so odprte informacijske pisarne, ki bodočim voznikom prijazni delavci nudijo vse informacije. V vaši obči -ni se informacijska pisarna nahaja v Jakličevem domu na Vidmu. Seveda sprejemamo kandidate tudi iz vseh drugih občin. Za vsakega se potrudimo, da uspešno opravi vozniški izpit in je varen voznik. Društvo je na svojo šolo zelo ponosno, saj se ves čas po uspehu uvršča v sam vrh avto šol Ljubljanske regije, kjer je registriranih preko 42 avto šol. To lahko dosegamo samo s trdim delom tako vodstva ZŠAM, kot dobro usposobljenih zaposlenih. Cilji, ki so jih določili šoferji in avtomehaniki ob ustanovi tvi, so pomembni tudi danes. Vodstvo ZŠAM Grosuplje želi narediti izrazito profesionalen plan dela, kot se za sedanji čas spodobi in pričakuje. Če bo uspešno tudi finančno bodo pokazali rezultati, vsekakor pa pričakuje, da bodo članstvo spremljali še naprej lepi trenutki. ♦ SOLA VOŽNJE ZSAM V DOBREPOLJU ZŠAM GROSUPLJE obvešča, da so spremenili odpiralni čas informacijske pisarne na Vidmu. Po novem je pisarna odprta v ponedeljek in sredo od 15. do 16.30 ure. V informacijski pisarni ZŠAM je možno urejati vse v zvezi s pridobitvijo vozniškega dovoljenja: ^ prijava na tečaj cestno prometnih predpisov, ki se pri vas začne 3. 5. 2011 ob 16. uri; ^ prijava na tečaj prve pomoči, ki se pri vas začne 11. 5. 2011 ob 16. uri. prijava na tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, ki bo izveden takoj, ko bo dovolj prijav; • dogovarjate se lahko za praktično vožnjo; možen začetek vožnje tudi na Vidmu; • plačujete lahko vse storitve. Pisarna se nahaja na Vidmu v Jakličevem domu, 2. nadstropje. Uradne ure so vsak ponedeljek in sredo od 15. do 16.30 ure. E: avtosolagrosuplje&siol.net • www.zsam.avtosola.eu 051 633-249 • 01 786-43-23 Za delo z radijskimi postajami izobrazili 42 članov Uroš Gačnik V organizaciji Gasilske Zveze Dobrepolje smo izvedli tečaj za uporabnike Radijskih postaj. Izobraževanje je ključnega pomena in je pri gasilcih tako rekoč nuja za kvalitetno ope rativno delo. Gasilec operativec naj bi obvladal določene specialnosti, kot so: specialnost nosilca dihalne naprave, strojnik, bolničar, tehnični reševalec, uporabnik radijskih postaj ... Vse te specialnosti tvorijo skupek oz. celoto oseb nega znanja gasilca, ki mu je v pomoč pri intervencijah. V dandanašnjem času se soočamo z raznimi nesrečami, na katere smo pozvani, pri katerih se od nas pričakuje vse in še kaj več kot samo to, da znamo držati cev in špricati z vodo. S takimi in podobnimi tečaji skrbimo, da se naše članstvo sprotno izobražuje in dograjuje svoje znanje. Izobraževanje je potekalo 20.2.2011 v mali dvorani Jakli -čevega doma. Predaval nam je g. Tilen Cestnik - strokovnjak iz Regijskega centra za obveščanje 112, ki nam je poleg bogatih poklicnih izkušenj ter samega dela podrobneje predstavil tehniko radijskih povezav v Sloveniji in delovanje tega sistema. Tečaj je bil zanimiv in vsi smo se naučili veli ko novega. Izobraževanje smo izvedli v dveh delih. V prvem, ki je zajemal teoretični del, se je predstavila vsa tehnologi ja in uporaba. Drugi del je bil namenjen praktičnemu delu, kjer so vsi tečajniki preizkusili radijske naprave, delovali na večih kanalih v sodelovanju z Centrom Dobrepolje, ki ga uspešno že vrsto let vodi g. Steklasa Tone. Vsem tečajnikom čestitam, za novo osvojeno znanje. ♦ Skupščina Gasilske zveze Dobrepolje V marcu je bila organizirana skupščine Gasilske zveze Dobrepolje, katere se je udeležilo 72 članov iz sedmih gasilskih društev na območju občine Dobrepolje, visoki gostje iz Gasilske zveze Slovenije in regije Ljubljana II ter gostje iz sosednjih Gasilskih zvez in društev. Mojca Pugelj Skupščino je odprl Predsednik GZ Dobre -polje, dr. Matjaž Koželj, ki je pozdravil vse prisotne. Sledila so poročila. Dr. Matjaž Koželj, predsednik GZ Dobrepolje: V svojem poročilu je poudaril, da so v celoti izpeljali plan nabav večje gasilske opreme, tako so sofinancirali nadgradnjo GVC 16/24 za PGD Ponikve in nakup podvozja za GVGP 1 za PGD Zagorica. Sofinancirali so tudi vso gasilsko opremo, za katero so bili dostavljeni zahtevki in je bila upravičena za sofinanciranje. Poudaril je, da je s poplavami nastalo kar veliko stroškov, katere so po proračunskih zmožnostih društvom poplačali takoj. GZ Dobrepolje je tudi v celoti financirala popravila gasilske tehnike. Za odlično sodelovanje se je zahvalil občini Dobre polje in županu Janezu Pavlinu, ki je našel sredstva, da so lahko izpolnili začrtane cilje. Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepo - lje Letošnje leto po številu intervencij ni bilo težko. Vendar pa so bili dogodki, ki so se pripetili, toliko bolj obsežni in so zahtevali popolno znanje in usposoblje nost vseh, ki so pri intervencijah posre dovali. Najbolj obsežna intervencija je bila zagotovo v času poplav. Več kot 60 hiš (preko 200 oseb) v vaseh Podtabor, Paka, Tržič, Kolenča vas, Potiskavec je bilo zaradi poplav odrezanih od sveta. Ogromno število poplavljenih objektov je bilo tudi na področju, Kompolj, Vidma in Predstrug. Vse te vasi so bile po večini tudi brez elektrike, voda ni bila pitna. V Strugah se je poplavljenim s plovno tehniko dostavljalo osnovne življenjske potrebščine (kruh in voda), ter se jih je evakuiralo na kopno. Operativci so skr beli tudi za psihično stanje poplavljenih. In po poplavah... S čiščenjem in sanacijo se je vsaj v grobem in za gasilce končala 9 dnevna intervencija. Pestro je bilo tudi na tekmovalnem in izobraževalnem področju in v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti. Vsa društva so izvedla preglede hidrantnih omrežij, pripravili so vaje, urejala okolico in opremo. V sklopu tega meseca so se pripravljali na gasilsko tekmovanje, ter gostili otroke iz šole in vrtca na dnevih odprtih vrat. Izvedle so se tudi dve nena povedani vaji (v OŠ Dobrepolje in v Sto larni Dobrepolje, na katerih se je pre verilo usposobljenost, gasilsko tehniko in opremo). Aleš Strnad, predsednik komisije za mladino Vesel je bil dejstva, da so izpeljali vse zastavljene naloge in so nekatere celo nadgradili. Speljali so tekmovanje v gasilski orien taciji v PGD Kompolje (se z dvema eki -pama uvrstili na regijsko tekmovanje in z eno na državni nivo). Naslednji velik projekt je bila izvedba kviza gasilske mladine, ki ga tradicionalno pripravimo na naši Osnovni šoli. Tudi tukaj sta se dve ekipi uvrstili na regijsko tekmovanje in ena na državno. Poudaril je tudi zelo zgledno sodelovanje z Osnovno šolo in vrtcem Dobrepolje, s katerimi med letom izpeljejo kar nekaj projektov. Posamezna društva organizirajo tudi posebne gasil ske dneve posebej prilagojene mladini, pripravljajo se tudi različne ustvarjalne delavnice. Zlata Zrnec, predsednica komisije za članice pri GZ Dobrepolje Skozi vse leto,so se članice vsaka v svo -jem društvu, udeleževala vseh aktivnosti, ki so potekale po domačih društvih. Nji hova prva naloga v lanskem letu pa je bila izvedba regijskega posveta, katerega se je udeležilo 73 članic naše regije, s pred stavniki posameznih GZ. Na posvetu so se članice pobližje spoznale,z uporabo marec 2011 Iz društev 29 radijskih zvez ter vezanjem vozlov, se nasmejale dramski skupini Scena, ter si ob bogati fotoreportaži in razlagi z veli kim zanimanjem ogledale stanje ob poplavah v naši občini. Na koncu je izrazila zadovoljstvo, da jih vodstvo GZ -Dobrepolje podpira in vzpodbuja, kar jim daje elan za nove dejavnosti v tem letu. Jože Zrnec, predsednik komisije za veterane pri GZ Dobrepolje Delo veteranov naj bi bila skrb za ohranjanje gasilstva po prostovoljnih gasilskih društvih. V naši GZ veterani dobro sodelujejo z vodstvi gasilskih društev, enako pa je dobro tudi sodelovanje med generacijami. Sledil je pozdrav gostov. Matjaž Klarič, poveljnik GZS Pozdravil je vse prisotne in pohvalil delo gasilcev in vodstvo gasilske organi zacije v GZD. Poudaril je pomembnost dela z mladino in spodbujanje delovanja malih gasilskih društev ter predstavil nekaj novosti s področja pravil gasilske službe ter delovanje spletne strani Gasil ske zveze Slovenije. Na koncu se je zah -valil vsem gasilcem za delo, ki ga stalno izkazujejo, posebno pa so ga izkazali v jesenskih poplavah. Leon Behin, poveljnik regije Ljubljana 2 in član poveljstva GZS Po pozdravu je pohvalil delavnost in inovativnost pri delovanju GZ Dobrepo lje. Glede na število občanov ima GZD prav gotovo nadpovprečen proračun in pri tem pohvalil župana in svetnike, ki s tem priznavajo pomen gasilstva in mu izkazujejo podporo. Pohvalil je prizadevnost in organiziranost gasilcev ob jesenskih poplavah. Na koncu se je še enkrat zahvalil za delo in zaželel vso srečo v prihodnje. Janez Hoenigman, predsedujoči regije Ljubljana 2 in član predsedstva GZS Povedal je, da je glede na predhodnike težko še kaj dodati. Pohvalil je delo in složnost gasilcev ter tudi razumevanje občine pri financiranju pri nabavi nove opreme. Slavnostni del: Na začetku je voditelj Igor Ahačevčič povabil na oder Zagoriške fante, da so zapeli eno pesem. Sledil je nagovor župana Janeza Pavlina Matjaža Klariča, povelj -nika GZS. Župan Janez Pavlin je pohvalil delo gasilcev in se jim še enkrat zahvalil za vse kar so storili. Poudaril je da občina vedno podpira projekte, ki so izvedljivi in je finančna konstrukcija jasno postavljena. V preteklem mandatu je bilo veliko kritik na račun visokega zneska sredstev, ki jih je občina namenila za gasilce, a se je pri poplavah pokazalo, da so bile te investi cije prave, saj so gasilci imeli kaj vzeti v roke in odlično opravili svoje poslanstvo. Na koncu se je vsem gasilcem v imenu cele občine zahvalil za vse delo, ki so ga prostovoljno opravili med poplavami. Matjaž Klarič je v drugem govoru poudaril kako pomembno je poslanstvo gasils tva, ki združuje ljudi plemenitih name nov že več kot 140 let in da smo na to lahko upravičeno ponosni. Opozoril je na velike projekte, ki jih organizira GZS in kot največji je letos Mladinska gasilska olimpijada, ki bo letos julija v Kočevju. Sledila je podelitev posebnih priznanj GZ Dobrepolje, gasilskih plamenic GZ Slovenije in Odlikovanje za posebne zasluge, ki ga je prejel župan občine Dobrepolje, Janez Pavlin. ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam 13. marca smo imeli občni zbor, katerega se je ude -ležilo 95 članov. Za uvod in sprostitev smo »Škrjanč -ki« zapeli dve pesmi: Prišla bo pomlad in Slišala sem ptičko pet. Gabrijela Škantelj je predstavila svojo recitacijo, ki se je zelo lepo podala k občnemu zbo -ru. Po pozdravnem nagovoru so sledila poročila. Tajnica in blagajničarka nam je predstavila statistiko društva. Konec lanskega leta je društvo štelo 399 članov, od tega 240 žensk in 159 moških. Lani smo vpisali 17 novih članov, umrlo pa jih je 14. Lansko leto smo bili zelo aktivni. Realizirali smo vse načrtovane izlete in druženja. Tdni na plan izle -tov in druženje za leto 2012 ni bilo pripomb. Nadalje je blagajničarka poročala o finančnem stanju. Veliko je bilo številk, mogoče je katera šla tudi mimo ušes. Prisotni smo bili z bilanco zadovoljni, kar smo tudi potrdili z glasovanjem. Sledila so poročila nad -zornega odbora in častnega razsodišča. Predsednik slednjega je poudaril, da je v našem kolektivu prijetno, ker ni nikoli izgredov in ne disciplinskih prijav. Predsednik »škrjančkov« je poročal o delovanju v lanskem letu in tudi podal plan za letošnje leto. Udeležence zbora sta nato pozdra -vili še gostji: gospa Malči Žitnik, predsednica koordinacije in predsednica DU Šmarje Sap, gospa Anka Fabjan. Sledil je prijeten zaključek s pogostitvijo in sproščenim klepetom. Nasvidenje na naslednjem občnem zboru. Pust mastnih ust je za nami. Zdaj smo v postnem času in v vese lem pričakovanju Velike noči. ♦ Dolga zima nas je skoraj zapustila, naloge nove nam je naložila. Zato smo danes skupaj se dobili, da bi zvedeli, kaj vse smo počeli. Komisija prav resno za mizo sedi, tajnica živčna svinčnik v roki vrti. Predsednica je vsa rdeča v lica, čisto drugače, kakor če je veselica. Pa ni čudno, to je resna stvar, posebno, ko gre za denar. Račune vse so skupaj zbrali, da komisiji jih bodo prebrali. Nam pa ni do tega špasa, samo da na koncu bo klobasa. Saj na občnem zboru nam gepira, da klobasa se servira. Napisala: Gabrijela Škantelj marec 2011 Iz društev 31 Mladinsko društvo Dobrepolje Birmanske^ duhovne vaje »Rekel jima je: Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« (Mt 4,19) Pričanje Barbare o njeni poklicanosti za redovnico Nastja S temi svetopisemskimi besedami smo od 25. - 27. 2. 2011 pripravljali in spod -bujali birmance na temeljit vpogled v svoja življenja, katerim bodo kmalu dali prostor tudi za sv. Duha. Temo za naš duhovni vikend smo črpali iz zgodbe sv. Petra in tako bolje spoznali njegovo živ ljenje in navsezadnje njegovo pot ob Jezusu. Peter je bil sprva ribič v pravem pomenu besed. Lovil je ribe, vendar pa ulov ni bil vedno uspešen. Ko mu je Jezus ponudil novo »službo« in sicer, da posta ne ribič ljudi, je ta takoj privolil in začel oznanjati gospodovo besedo skupaj z drugimi poklicanimi. Po koncu duhovnih vaj nas še vedno vodi misel, da želimo Je to sv. Peter? Ne, to je le eden od mnogih birmancev, ki nam je pokazal, da mu želi biti podoben. Ko pa dobijo birmanci nalogo, da pripravijo igro, pa seveda nastradajo animatorji. biti tudi sami podobni Petru! Lahko smo preprosti, včasih tudi nagajivi, vendar pa je vsak posameznik pomembna priča Njegove Ljubezni. Naše ti. druženje je potekalo od petkovega popoldneva, vse tja do nedeljske skupne sv. maše. Uporabili smo veroučne učilnice in klubske prostore, kjer je okrog 20 animatorjev izvajalo program za 63 birmancev s pomočjo dveh Barbar. Prva Barbara je sestra Marije pomočnice, dru ga pa se za to službo še pripravlja. Naš program je bil zelo barvit. Razde ljeni smo bili po skupinah, kjer smo se veliko pogovarjali ob pomoči sv. Pisma in na nekaj odlomkov zaigrali skeče, gledali smo film o sv. Petru, veliko prepevali, molili, se smejali, včasih pretirano klepe -tali, šli na sprehod, se sladkali, pripravili sv. mašo^ Po koncu birmanskih vaj smo anima-torji naredili še evalvacijo oz. refleksijo na pretekli vikend in ugotovili, da je v vsa kem od teh mladih veliko dobrega in da smo konec koncev navdušeni nad njiho vo razigranostjo, ki jim bo dajala zagona v življenju. Upamo pa, da bojo to energi -jo izkoristila za hojo po pravi poti. Najlepše se zahvaljujemo Barbarama za ves vložen trud in živce nad 80 mladi -mi, pa tudi g. župniku Francu za prosto re in ostalo so organizacijo! Velika zahva la pa vam animatorji, da vas sv. Duh ved -no znova navdihuje s tako zagnanostjo, strpnostjo in velikodušnostjo! ♦ Veseli večer, zaznamovan z veliko dozo smeha. Zelnik je bil v plamenih Pa recimo temu kratek povzetek pustne sobote v Mladinskem centru Sion 5. 3. 2011, na tradicionalno pustno sobo -to, so Ribn'čani prišli v Dobrepolje z namenom imeti pustno zabavo. V Ribni ci menda niso imeli prostora - smola pa taka! Tako smo se lahko mimogrede tudi Dobrepoljci, ki pustne sobote v klubu navadno nimamo, udeležili tega (izjem - nega) dogodka. Ribn'čani so pripravili program, s katerim so na plesišče spravi li tudi Dobrepoljce, kar se ob vsakoletnih dogodkih (ki sicer nosijo naziv 'ples') izkaže za misijo nemogoče. Poleg programa so nam Ribn'čani pripravili cca. 50 slast nih krofov z utemeljitvijo, da so nas ime li v spominu precej več. Za Dobrepoljce - skromni, kot smo - jih je bilo seveda nekaj preveč, a dokler jih ni premalo -kdo bi se sekiral! Poleg naše skromnosti si nas bodo Ribn'čani najbrž zapomnili tudi po naši točnosti. Preden smo namreč prikapljali vsi Dobrepoljci, so se Ribn'ča ni kar pošteno načakali. Pa pustimo zdaj to, naj omenim le še, da je bilo vzdušje ta večer v klubu odlično, po moji skromni oceni so prav vsi, ki so se takrat znašli tam, uživali. ♦ VABILO NA OKROGLO MIZO MLADI - včeraj, danes, jutri?« Ob svetovnem letu mladih vas Zelnik.net skupaj z Mladinskim društvom VRT vabi na OKROGLO MIZO z naslovom MLADI - včeraj, danes, jutri?, ki bo v četrtek, 7. 4. 2011, ob 19.00 uri, v večnamenski sobi v Levstikovem domu. V Sloveniji bo potekala vseslovenska mladinska akcija MLADE FACE. Te zanima kaj več? Si mnenja, da nima nihče posluha za mlade? Opažaš, da se mladi ne družimo več toliko skupaj kot včasih? Kakšni dogodki pripomorejo k aktivnosti mladih?^ Potem pridi na okroglo mizo in seboj pripelji prijatelje. Vabljeni študentje, dijaki, mladi in vsi, ki vam ni vseeno za nadaljnje bivanje. Lepo vabljeni, Ekipa Zelnika in MD VRT VSAK OD NAS JE SPOSOBEN NEČESA, KAR SE NAM NA PRVO ŽOGO NE ZDI NIČ POSEBNEGA, NEKOMU DRUGEMU PA BI TO POMENILO RESNIČNO VELIKO... Okroglo mizo bo vodila Tina Jaklič Neposredni prenos okrogle mize bo tudi na spletni strani www.zel-nik.net. Video posnetek si bo moč ogledati tudi pozneje. marec 2011 Iz dobrepoljsks ambulante 33 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Misija »srce sija« V obdobju 14 dni je Franzova družina vestno in z vsem trudom izvajala naloge pri očetovi terapiji depresije; ko se je cela družina z vso vnemo posvetila skupnemu cilju pritegniti Franzovo pozornost in voljo do življenja in življenjskih aktivnosti, se je na drugi strani, pri zdravnikovi dru -žini dogajalo marsikaj zanimivega. Pa poglejmo^ Na obisk k družini omenjenega zdravnika je namreč v tem času prišel gost iz države Nepal. To je bil sin gorskega vodnika in nosača, Nepalca, ki je lani pomagal zdravnikovi ekipi osvojiti enega od sedem -tisočakov v Himalaji. Fant, ki je prišel kot zdravnikov povabljenec v znak hvaležno sti za očetovo pomoč, je bil prvič v civili ziranem svetu, saj do svojih šestnajstih let, kolikor jih ima, ni še nikoli videl ne tele -vizije, ne aviona, kaj šele računalnika in mobitela. Ob prihodu je na vse stvari gle -dal malodane z odprtimi usti. Za pravi vtis dogajanja v hiši prisluhnimo pogovoru med zdravnikom in njegovo materjo, ki živi v majhni vasici na severovzhodu Slo -venije: »Mama, jaz sem tukaj, si že dala večerjo atiju pa pujskom? Upam, da te ne motim, ti moram nekaj povedati^« »Ooo, sinek, zakaj me včeraj nisi poklical? Ti pa tvoja ambulanta, saj boš še zbolel od dela! No, povej, kaj je novega.« »Mama, včeraj je prišel k nam na obisk tisti fant Kjunda po imenu, sin onega nepalskega prijatelja Lembduja. Fant do zdaj ni videl drugega kot himalajske vrhove, pašnike in hima lajske koze. Ko je zagledal televizijo, je kar obnemel. Ravno je bila ne Pop tv-ju Esme -ralda in to tisti odlomek, ko Esmeraldo ugrabi oni lopov. Fant se je najprej ustra šil, potem pa se skoraj zaletel v televizijo, da bi pomagal ubogi Esmeraldi. Komaj smo ga zadržali in v polomljeni nepalšči ni prepričali, da je to samo film, ekran in da notri ni živih ljudi. Potem se je nekako pomiril, povečerjal in zdaj je zaspal. Bomo videli, kaj bo jutri^ kako ste kaj vi?« Itd^ sta nadaljevala pogovor še kake pol ure. Naslednje dni se je Kjunda seznanjal tudi z drugimi »civilizacijskimi trofejami«: mobitelom, računalniškimi igricami, internetom itd. Vsakič je bila reakcija podobna: najprej presenečenje, potem čustveno in fizično aktivna vključitev v predstavljeno dogajanje in po vztrajnem prepričevanju postopna umiritev in konč - na vzpostavitev tolerance in apatije do prikazanih dramatičnih dogodkov. Po desetem dnevu obiska pa se je zgodilo nekaj tako nenavadnega, da je zdravnik še isti večer znova poklical svojo mamo. Takole je tekel pogovor: »Mama, mama, jaz sem, poslušaj, če še nisi nakrmila atija pa pujskov, počakaj malo, da ti povem, kaj se je danes zgodilo. Našega nepalskega prijatelja smo povabi li v mesto po nakupih. Na parkirišču se je zgodilo, da je neko žensko povozil avto. Padla je tik pod noge Kjunde in glej ga, zlomka, fant se sploh ni zganil, da bi ji pomagal, ampak je samo nemo strmel in opazoval žensko, ki je vpila na pomoč. Seveda smo ji mi potem nemudoma pomagali in jo oskrbeli do prihoda reše -valcev^ Si lahko misliš? Sploh ni trznil!« »Kaj se pa čudiš, sinko? Vaš gost je reagiral točno tako, kakor ste ga naučili vi sami! S pomočjo vaših računalnikov in LSD tele -vizorja, ali kako se že reče, se je pri fantu razvilo prepričanje, da je dogajanje okrog njega zgolj neresnična scena, ki jo njegov um samo zaznava in zavestno dojema. Nadaljnje reakcije pa z ozirom na vceplje no razlago, da je vse skupaj samo s tehni Ne sramujmo se, pokažimo srce, najsi bo žalostno ali veselo. Odgr-nimo zastore do srca, odpihnimo nakopičeni prah in pustimo, da zasije v najlepši luči. To je luč našega pristnega značaja, to je dejanje, ki nam omogoča, da izražamo veselje, žalost, srečo, jezo. In ko ti občutki pridejo na plan, gre depresija daleč vstran! ko prikazano dogajanje, odpadejo. Kaj se zdaj čudiš, povej rajši, kako ste pa vi kaj!« Itd^ sta nadaljevala pogovor še kake pol ure. Ta večer je bil za našega zdravnika velik poklicni izziv. Dogajanje v svoji hiši je namreč povezal z boleznimi, ki jih sreču je vsakodnevno pri svojem delu. Družina in nepalski gost so počasi zaspali, zdrav nik pa je sedel za računalnik in začel raz predati dogodke, posledične hipoteze in možne razlage pri nastanku in razvoju bolezni sodobnega časa. Tako se je pisal njegov dnevnik na dan 27.2.2011: Zaporedje dogodkov zadnjih dni je sprožilo v mojih razmišljanjih pomembne zaključke. Sodobni svet nas s svojim razvojem odmika od otipljivega in pristno občutenega vsakodnevnega dogajanja. Informacije, pomembne za naše biološko življenje, ki so prejete preko tehničnih virov, so sicer količinsko bogate, a ostajajo predvsem zaradi povrhnje absorbcije in plitve akumulacije zgolj kot nanizane črke in številke 1000 strani dolgega telefonskega imenika. Telefonski imenik pa vemo, da ima zgolj eno poslanstvo: vsake toliko časa uporabniku nuditi enega izmed 300.000 podatkov, to je določeno telefonsko številko. Kljub ogromni količini podatkov v telefonskem imeniku pa vemo, da ljudje namesto telefonskih imenikov veliko raje beremo knjige, ki pripovedujejo o zgodbah iz našega življenja. Četudi ima taka knjiga le 50 strani, nam pove za življenje veliko več kot telefonski imenik. A žal naše življenje postaja telefonski imenik. Vsakdanji dogodki, ki jih je sicer veliko, za naše živ ljenje pomenijo zgolj »še eno opeko v eno -ličnem zidu«. Postajamo podobni, če hočete telefonskemu imeniku, prostranemu zidu iz tisočerih enakih opek ali morda zunanjemu trdemu disku za shranjevanje podatkov brez lastnega softvera. Zunanji disk pa vemo, da ni zmožen samostojnega delovanja. Njegovo delovanje je možno le, če je priključen na nekega upravljavca. Najboljši upravljavec našega funkcioniranja je naša duša, naš najboljši softver je kombinacija umskih zmogljivosti, ki so nam na razpolago kot plod našega razvo-ja iz mladosti. Če bomo pustili, da nad našo podatkovno bazo prevzame nadzor nekdo iz naše okolice, to ne bomo več pravi »mi«, ampak v telesu ograjene podatkovne kapacitete, ki so svojo dragocenost skoraj zastonj ponudile divjim lovcem na inteligenco. Taka ponudba pa ima kratek rok trajanja, podobno kot telefonski imenik; zamenjati se mora zelo pogosto, za razliko od dobre knjige, ki se bere iz gene racije v generacijo. Naredim lahko tri zaključke: 1. Gojišče za razvoj depresije je pamet, ki postane v nekem trenutku nasičena z ogromnim številom podatkov brez nekega globljega pomena. Pamet namreč iz težnje, da bi zmogla zadostiti potrebi po goltanju novo prihajajočih podatkov, v svojo globino spušča čedalje manj dodatno predelanih informacij, kar ima za posledico, da se v to prostrano globino zaklene praznina in se v njej utrdi kot nepremagljiva vojska. 2. Način za dozorevanje zametkov depresije v pravo depresijo je obnašanje v smislu prezrtja ali pomanjkljivega, apatič nega reagiranja na vse čustvene izzive sodobnega časa. Sodobni nerazumljivi trendi v smislu, da je izražanje čustev in čustven odziv nekaj manjvrednega in če hočete primitivnega, so naredili veliko ško-de, saj so zablokirali ali vsaj izkrivili pro -dor videnega^, slišanega in občutenega v našo globinsko čustveno duševno sfero. Zato na izrazito vesele dogodke (poroka, rojstvo otroka^) ali po drugi strani na izrazito žalostne dogodke (naravne kata strofe, nasilje^) gledamo brezčutno in hladno, kot da ^e zgolj za bolj ali manj razburljivo računalniško igrico ali zrežiran film. 3. Depresija je kolaps (sesutje) sistema duševne aktivnosti. Dejansko se lahko pri merja s stanjem, ko sredi dela "zašteka" računalnik. Vzrok za to je porušeno ravno -vesje med rekreativno fizično aktivnostjo na eni strani in napeto psihično aktivnost jo na drugi strani. Ravnotežje prevlada izrazito v smer stresne psihične aktivnosti , kar je podlaga za situacijo, ko bo naš sistem prej ali slej kolapsiral. V nekaterih primerih pa lahko sproži padec v depresijo zgolj en sam hud stresni dogodek, ki je take stopnje, da nas psihično dobesedno vrže na tla (smrt v družini, iz^ba službe^) Na nas samih je naloga, da to ravnovesje zavestno premikamo v smer telesne sprostitvene aktivacije. Če imamo malo psihičnega napora, je potrebno nekoliko manj rekreacije, če so naše psihične obremenitve velike, pa moramo sproščanju nameniti več časa. Čas do naslednjega obiska je hitro minil. Zdravnik se je na ta obisk pripravil z majhno zvijačo, s katero bo preveril začetno uspešnost zdravljenja. Na pisalno mizo je pred prihodom Franzove družine postavil harmoniko, saj je sklepal, da bo dober znak, če bo bolnik za ta inštrument, ki je sestavni del njegovih prijetnih življenjskih trenutkov, pokazal interes in veseli obraz. Poglejmo, kaj se je dogajalo v ambulanti: Franz je takoj ob prihodu zagledal har moniko in navdušeno povedal, da je nje gova doma večja in boljša, hkrati pa prosil, če jo lahko preizkusi, da vidi, če ima mor da ta boljši zvok od njegove... To je bila tako pozitivna reakcija, da se je zdravniku takoj odvalil kamen od srca. Sledila je, za bolnike z depresijo dobesedno nujna zdravnikova reakcija. POHVALA in vzbujanje vtisa, da je Franz strokovnjak, zdrav nik pa laik za harmonike. S tem začetnim uvodom je bila premagana glavna ovira za nadaljevanje ambulantne obravnave. Sle dila je pohvala in vzpodbuda za svojce, sledili so Franzovi načrti za naprej. Na koncu je sledil še zdravnikov telefonski pogovor z reševalno službo glede nekega primera izpred dveh ur in po odložitvi telefona Franz prijazno ogovori zdravnika: "Preveč ste pod stresom. Pazite, da ne boste pregoreli od dela." Oho, Franz je pripravljen pomagati drugim ljudem! To je še eno dobro znamenje, da je na pravi poti, kjer bo epizodo depresije pustil za sabo, pregnal sivino in ponovno zaživel življenje s smislom in prijetno barvitostjo. Postavimo za konec dve vprašanji: ali je prav, da se depresijo zdravi z zdravili in ali je depresija sploh ozdravljiva? Prav je, da se depresijo zdravi z zdravi li, saj gre dejansko za bolezensko stanje in ne zgolj za neko značajsko ali trenutno razpoloženjsko motnjo. Ni pa prav, da se depresijo zdravi SAMO z zdravili, ampak je potrebno vzporedno izkoriščati tudi vse druge nefarmakološke ukrepe, ki nas edi ni lahko rešijo iz neprijetnega objema traj -nega depresivnega razpoloženja in trplje nja. S tem pa smo odgovorili na drugo vprašanje, glede katerega sem prepričan, da je depresija ozdravljiva. Pogoj je pač intenzivno in vztrajno osebno angažiranje in vsaj na začetku vzpodbuda in trud s strani svojcev oziroma tistih ljudi iz naše okolice, ki nam želijo vse dobro in lepo. Morda pa nas lahko rešijo tudi srečna naključja, kot denimo v naši zgodbi. Poglejmo njen razplet: Kjunda je prinesel v Slovenijo himalaj -sko brenkalo in z njim se je oglasil v glas beni šoli prav v trenutku, ko je tam vadil tudi Franz. Hitro sta navezala stike, preiz kusila sozvočje harmonike in himalajske ga brenkala in ugotovila, da je zvok fanta stičen. Začela sta skupaj vaditi, izvajati skladbe in po nekaj tednih tudi nastopati. Odziv publike je bil navdušujoč, zanima -nje pa tolikšno, da se je z zaslužkom dalo preživeti. Kjunda je tako hitro vzljubil našo deželo, da je ostal v Sloveniji, spoznal dekle in si ustvaril družino. Preživljal se je z glasbo in največji njegov in Franzov hita sta »Za večino folka Himalajska polka« in pesem v italijanščini »Adio, mio depres -sio«. ♦ Kje so Struge? Ciril Papež in Andrej Debeljak Kje so STRUGE? STRUG ni več. Ne na zemljevidu, ne v telefonskem imeniku, ne na spisku krajev, ne na krajevnih tablah, ne na smerokazih. Nikjer. Postale so samo še pojem, ki ga bo zelo v kratkem času, če se ne bo ničesar ukrenilo v tej smeri, mož -no prebrati le še v kakšni enciklopediji starih krajevnih imen. Komu in čemu nas zdaj pripada teh petsto in še nekaj duš, če nam je bilo vze -to ime našega rodnega kraja?! Če telesu odsekaš glavo, potem tudi v ostalih udih usahne življenje. Če ni več STRUG, potem ni več tudi STRUŠKE šole, ne STRUŠKE fare, ne STRUŠKEGA gasilstva, ne STRUŠKE pošte - ničesar, kar je STRUŠKEGA. Kako lahko obstaja karkoli od tega, če STRUGE same ne obstajajo več?! Smo tudi mi izbrisani? Avtohtoni domorodci na lastni zem lji v rezervatu brez imena?! Kdo bo dal odgovore na ta vprašanja? Kdo nosil krivdo za zločin, zelo podoben, če ne kar enak tistemu, ko so prvi svetov ni vojni Italijani na primorskem dobesedno brisali imena slovenskih krajev? Pustimo zgodovinarjem, kdaj in kje je bilo prvič omenjeno ime STRUG in rajši med mlinska kolesa vzemimo sedanjost. Kako naj naš podmladek svojim vrstni kom, ali komurkoli drugemu, ki ni iz te okolice, pove, od kod prihaja? Vedno smo lahko ponosno in naglas povedali: »Jaz sem pa s STRUG«. Kako si lahko danes s STRUG, če jih ni?! In koliko ljudi se ustavi v tej naši pre lepi dolinici, ki nas sprašuje: »Kje sem jaz? A sem prav prišel? Niso to STRUGE? Nobe -ne table nisem videl za STRUGE. Itd., itd., itd. Teh zgodb je nešteto. Ko je predlansko leto pri nas gostoval znani in odlični ansambel Pogum, so fantje dospeli s kar nekaj zamude. Pa ne zaradi vremenskih razmer, ampak ker so iskali kraj STRUGE. Nekaj, česar ni, pa je zelo težko najti. Če obrnemo koledar samo za pol leta nazaj, ob katastrofalnih poplavah, so marec 2011 Pisma bralcev 35 poplave najbolj prizadele kraj, ki ga sploh ni. Potem ko so medijske hiše zavohale priliko za dobro prodajo človeške nesreče in kot krokarji napadle od občine, države in boga pozabljene STRUGE, za katere ne prej, ne potem nihče od njih ne ve, jih pravzaprav sploh niso imenovale. Preprosto so STRU GE bile Dobrepolje. Ne gre jim zameriti, mogoče bi z navedbo nečesa, kar ne obstaja, tvegale celo kakšen pravni spor. Ampak STRUGE so STRUGE in bodo, vedno! Stari ljudje so vedno rekli, da duše nekrščenih otrok bolj trpijo kakor tiste, ki v vicah služijo pokoro. In to ne po svoji krivdi. Mi smo zdaj nekrščeni - brez imena. Zatorej od Občinske uprave že v naslednji številki Našega kraja pričakujemo jasne odgovore, kako in zakaj se je sploh lahko zgodilo, kar se je, ter konkretne in napačne opise korakov, ki jih bo slednja naredila, da se odpravi diskrimina cija brez primere in bodo STRU -GE zopet STRUGE, rodni kraj STRUŽANCEV. ♦ Da bo hiša ostala zdrav dom Marjeta Novšak, udia Kot arhitekt in graditelj lastnega stanovanjskega objekta vem, kaj pomeni, če so stene potopljene v vodi. Lansko jesen so se pri vas zgodile 100-letne poplavne vode. Opečne stene so kot pivniki, zato so bile vlažne skoraj do stropne plošče. Ko je naša generacija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zidala svoje domove, smo se šalili nekako takole: »Še dobro, da zidamo počasi in z malo denarja, saj za zidane hiše velja naslednje pravilo: Prvo leto vseliš v hišo taščo, drugo leto največjega sovražnika in tretje leto se vseliš sam«. Iz tega se da razbrati, da se zidovi, kleti, talne plošče, estrihi (v kolikor jih niste odstranili), izolacija, temelji in nasutja pod hišami, ne bodo popolnoma osušili še kako leto. Ni pomembna le vlaga, ki se pokaže kot temna lisa na površini ometa, ampak tudi tista v notranjosti, ki »hladi« zid. Posledica je »kondenz«, ki se nabira ob toplejšem vremenu z višjo koncentracijo vlage. Ob koncu kurilne sezone, ko bo zunaj sončno in toplo, bodo notranje stene zaradi nižje temperature vlažne. Klasično zidana hiša z apnenim ometom in apnenim beležem je bila zaradi samega materiala bolj neprijazna do plesni. V primeru sodobnih gradenj z izravnavami sten in ople-skom s sodobnimi materiali, od katerih nekateri niso odporni proti plesnim, pa imate lahko zelo hitro nepovabljene goste. Tudi navaden »jupol« v vlažnih pogojih lahko postane ustrezno gojišče za plesni. Prepis iz knjige Življenje brez alergij (avtorja Dr. Peter Howarth in Anita Reid, knjigo je v Slovenščini izdala Tehniška založba Slovenije v letu 2001): »Najpogostejši obliki plesni v stanovanju sta vrsti Aspergillus in Pénicillium. Dobro rasteta povsod tam, kjer relativna vlažnost presega 70%. Aspergillus niger je temno rjava in odgovorna za tipične črne lise na stenah in robovih, kjer je vedno dosti vlage. Te plesni za svoje preživetje in rast dobesedno jedo stensko barvo oziroma tapete, bombaž in druge vrste celuloze. Jedo tudi prah in morebitne ostanke hrane na stenah.« Obstaja kar nekaj literature o sanacijah objektov in svetovanju, kako preprečiti nastajanje območij kondenzacije na ali v konstrukciji objekta. Prikazani so tudi primeri neustreznih rešitev. Vi pa ste postavljeni v situacijo, ko morate v vlažnem objektu živeti. Za sušenje objektov najverjetneje uporabljate vsa znanja in tehniko, ki je trenutno dosegljiva na našem trgu. Lastna izkušnja Ko smo se kot mlada družina vselili v novo hišo, ta še ni bila zaključena. In nekako velja pravilo, da ko se človek vseli v hišo, še nekaj časa nima energije in denarja za zaključna dela. Na mestih toplotnih mostov se je zelo hitro pojavila plesen. Problem je bilo potrebno rešiti pri nas doma. Literatura navaja, da je najustreznejše pravilno zračenje in naravna dezinfekcija prostorov s sončno svetlobo. V trgovini Sanolabor so v ta namen svetovali laboratorijske svetilke, za katere se je rok dobave leta 1992 meril v tednih _ Nato sem fluorescentno sijalko (žarnico) našla pri podjetju, ki je uvoznik za različne proizvajalce svetil: ES ESTETIKA SVETLOBE, ES d.o.o., Ob zeleni jami 9, 1000 Ljubljana. www.es-svetila.com. Luči, ki bi bila poimenovana kot fluorescentna svetilka, ne prodajajo. Lahko pa jo sami sestavite s kombinacijo običajne kuhinjske svetilke podjetja Osram in posebne fluorescentne sijalke. Cena je običajna za tovrstno svetilo in fluorescentne sijalko (tip svetila št. 73081- cena svetila 34,92 evra z ddv in tip sijalke HNS 8W - cena 9,70 evra z ddv). Med drugimi so kupci tovrstnih sijalk univerza, medicinska stroka, gostinci in drugi ter električarji, kot vzdrževalci svetil. Z njimi si pomagajo frizerji, ko razku- žujejo škarje in drugo opremo ter z nočno osvetlitvijo s takšnimi ali podobnimi svetili skrbijo za zdravje naših malčkov v vrtcih (Ljubljana). Na svetilki proizvajalca Philips so v angleškem jeziku zapisana opozorila, da je nevarna za oči in kožo, ker seva z UV žarki. Sama se direktni svetlobi ne izpostavljam. Zaščitim tudi občutljive rastline in slike ter drugo, kar ne sodi na sonce. Pomagam si z električnim podaljškom, tako da svetilko prižgem in ugasnem na hodniku izven prostora. Po uporabi svetilke prostor prezračim. Odmrli delci plesni so ravno tako škodljivi za zdravje. Večkrat na leto za nekaj minut osvetlim sanitarne prostore in druge, ki nimajo direktnega sonca (na severnem delu in v notranjosti hiše). Kar nekaj znancev si je s takšnim svetilom že izboljšalo pogoje bivanja, saj so imeli podobne probleme. Najhuje je, da plesen po zraku s sporami in odmrlimi delci zanese tudi v dihalne organe stanujočih, posledica je slabša odpornost organizma in pogosto je vzrok za astmo, bronhitis in druge bolezni. Žrtve tako prizadetih prostorov so v prvi vrsti otroci, ki šele gradijo svoj imunski sistem. Njihov organizem je preobremenjen, saj so istočasno izpostavljeni plesnim, drugim okužbam in še cepljenjem (medicinska literatura). Nekdaj so otroke iz vlažnih stanovanj pošiljali v zdravstvene kolonije na morje. Svetujem vam, da ob obisku zdravnika le temu poveste, da trenutno živite v vlažnem objektu. Ta informacija mu bo v pomoč, ko bo iskal razlog za vaše obolenje in se odločal o načinu zdravljenja. Tema je resna in članek ni reklama. Je le informacija oziroma nasvet na podlagi lastne izkušnje, ki bo vam in vašim sosedom v primeru, da opazite večji pojav plesni, omogočil ohraniti zdravje doma do njegove osušitve hitro in z manj ali brez strupov. PS: V trgovini so seznanjeni, da navajam njihov naslov in oznaki svetila in sijalke. Navedena cena je maloprodajna v prostorih prodajalne. Vaša pot do tovrstne svetilke je lahko drugačna. Važno je, da veste, da sploh obstaja. ♦ Mi pa dobrepoljski (struški) otroci smo,, v zimsko šolo zdaj gremo^I Smučanje je ena najpomembnejših gibalnih sposobnosti, ki jo je treba razvijati in izpopolnjevati že v otroštvu. Je najbolj množična oblika preživljanja prostega časa v naravi v zimskem času. Tudi v letošnjem šolskem letu smo se odločili, da organiziramo zimsko šolo v naravi v Kranjski Gori za učence 2. razreda matične šole, PŠ Struge in PŠ Kompolje. Martina Prhaj, OŠ Dobrepolje, vodja zimske šole v naravi Zimska šola je potekala od 15. februarja do 18. februarja 2011. Zimske šole se je udeležilo 31 učencev. Bivali so v Poren tovem domu. Spremljali so jih Barbara Francelj, Martina Prhaj, učitelja smuča nja Danilo Drobnič in Uroš Centa. Pri učenju smučanja sta priskočila na pomoč še Jure Prhaj in Tadej Mezek. Delo je potekalo po vnaprej pripravljenem načr tu, ki je bil predstavljen staršem na rodi teljskem sestanku. Poudarek v zimski šoli je bil na zimskih športih aktivnostih. Dopoldanski čas so učenci preživljali na smučišču v Kranjski Gori, kjer so se učili veščin alpskega smučanja. Glede na predznanje so bili razdeljeni 4 skupine. Bili so zelo pridni in aktivni. Popoldanski čas je bil namenjen spro -stitvenim in oglednim dejavnostim. Organizirane so bile likovne delavnice, igrali so se tombolo, obiskala jih je teta Pehta, plesali so v pižamah, se zabavali, peli in smejali. Posebno doživetje je bila vožnja s kočijo do jezera Jasna in po Kranjski Gori. Tudi za nogometaše je bilo preskrbljeno. To je bila tekma učencev z učitelji, pa kar na snegu. Odšli so tudi na nočni sprehod po Kranjski Gori z lučkami, ki so jih poslikali v likovni delavnici. Vsi učenci so prejeli diplome in osvo -jili nalepko za Zlati sonček, saj so vsi pre -vozili progo, ki so jo postavili učitelji. Učenci so se naučili samostojno uporab ljati vlečnico. Polni vtisov, lepih spominov, novih spoznanj, doživetij, zdravi so se učenci po štiridnevnem bivanju vrnili v Dobre polje. Zahvalila bi se timu učiteljev, ki so sodelovali v šoli v naravi, gospodu ravnatelju in staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke. Dragi otroci, želim vam, da bi na sne gu doživeli še veliko zanimivih dogodivš -čin, da bi postali še boljši smučarji ter da bi znali izkoristiti in nadgraditi znanje, ki ste ga usvojili v svoji prvi zimski šoli v naravi. ♦ marec 2011 Šport 37 15 let uspešnega delovanja ŠD Dobrepolje Na rednem letnem občnem zboru so se sestali tudi člani Športnega društva Dobrepolje. Letos je bilo še posebej slovesno, saj so praznovali 15. obletnico društva. Mojca Pugelj V tem času je društvo zelo napredovalo in se razvijalo tako po številu članov, kot tudi po številu vadbenih skupin. Člani društva so se v tem času udeleževali raz ličnih športnih prireditev, ena izmed bolj zanimivih je udeležba ŠD Dobrepolje na Igrah brez meja v Torinu (1996). Večkrat so tudi organizirali športno prireditev za mlade »Veter v laseh - s športom proti drogi« v okviru vseslovenske akcije pod okriljem Športne unije Slovenije. V letu 2004 so si uredili nove društvene prosto re, prvič je bila tudi možna vadba v fitne -su. Leta 2008 so dobili naziv »Zdravo druš -tvo« s strani ŠUS (po zaslugi ženske vad- be in vaditeljice Stanke Kuplenk), Član ŠD Stojan Miklič se je udeležil mednarodne ga tekmovanja v body buildingu v Kopru, izpeljana je bila akcija »test hoje na 2 km«. V lanskem letu pa so se prvič pridružili akciji »očistimo Slovenijo v enem dnevu«, organizirala se je tekaška sekcija, prvič so organizirano nastopili na Ljubljanskem maratonu, ŠD Dobrepolje je svoje delo predstavilo na Slovenskem forumu špor ta za vse na Bledu, posvetili pa so se tudi celostni prenovitvi podobe ŠD Dobrepo lje (žig, logotip, barve, članske izkaznice, internet). V okviru društva že od samega začetka deluje ženska vadbena skupina. Članice so med pogovorom vadbo zelo pohvalile in izrazile želje po takšni vadbi še naprej. Samo delovanje je zelo pohvalil tudi gost, Andrej Cevc iz zveze športnih organizacij. Vsako leto so ekipe ŠD Dobrepolje (nogomet, košarka, odbojka) sodelovale na najrazličnejših turnirjih in osvojile vrsto pokalov za najboljša mesta. Prav tako so se člani društva trudili, da so s svojim delom ponesli ugled društva izven občinskih meja. Udeležili so se tudi kar nekaj izobraževanj. Vsekakor pa je največja želja članov društva nova dvorana, ki naj bi se gradila v prihodnjih letih. ♦ Misli Kdor hoče nekaj narediti, bo našel pot. Kdor noče ničesar narediti, bo našel izgovor. (Arabski pregovor) Kolesarska dirka v Dobrepolju Občina Dobrepolje in KK Rog sta organizirala »2. VN OBČINE DOBREPOLJE« in »2. DIRKO ZA POKAL HAPPYPEKA« na kateri so nastopile najboljše slovenske kolesarke in mladi tekmovalci iz vse Slovenije ter iz tujine (Avstrija, Hrvaška). Janez Pavlin, foto: Leon Andrejaš Dirka je štela za pokal Slovenije v kategoriji MLAJŠIH MLADINCE^ STAREJŠIH MLADINCEV in kategorije WOMEN ELITE in UNDER 23, poleg tega pa bomo pripravili še rekrea tivno dirko. Dolžina tekmovalne proge bo 82,3 kilometrov za ženske in mladince, ter 32 kilometrov za rekreativce. Trasa proge je kljub ravnini tehnično zelo zahtevna. Veliko število kolesarjev, navdušeni gledalci in zanimiva tra sa, so razlogi, za katere smo prepričani, da bo dirka uspešna tudi v prihodnje. Da je bila dirka odlično pripravljena, se je treba prvič zahva liti Janezu Hekiču, očetu Dorona (3.mesto), ki je ogromno časa posvetil organizaciji, zbiranju blagovnih nagrad, čiščenju cestiš -ča in čiščenju okolice ter njegovim domačim in prijateljem: Tomažu Zabukovcu, Petru Zabukovcu in Matjažu Perhaju. Seve -da pa si organizacije mednarodne dirke ne predstavljamo brez sponzorjev in donatorjev. Iskrena HVALA vsem, ki imate posluh za šport in ste pripomogli k izpeljavi odlične kolesarske dirke. Rezultati dirke: Kategorija: Starejši mladinci U-19 1. mesto: Matej Mohorič, Sava Kranj 2. mesto: Martin Otoničar, HIT Gorica 3. mesto: Doron Hekič, Radenska KD Življenje, Predstruge Kategorija: Mlajši mladinci U-17 1. mesto: Gašper Katrašnik, Sava Kranj 2. mesto: David Per, Adria Mobil 3. mesto: Lukas Schlemmer, ASVO Volksbank Birkfeld (A) Kategorija: Ženske Elite 1. mesto: Ajda Opeka, Klub Polet Garmin 2. mesto: Maja Marukić, BK Loborika (CRO) 3. mesto: Marina Boduljak, BK Loborika (CRO) marec 2011 Šport 39 PETROL Kolesarsko dirko so omogočili: • HAPPYPEK Pekarna Blatnik .HaPPVPeK • Petrol d.d. . Krka d.d. ( KRKk • Butanplin d.d. ^BOMNPtW • Viking,MŽ Agromarket d.o.o. ,STIHL • Endovital • Avtošola Ježica • Avtoprevozništvo Dejan Strnad s.p. • Orbico • Cvetličarna Lilija • Prevozi Grandovec • Gostilna Brdavs • Stolarna Dobrepolje • Tiskarna Kapušin • Metalka, Zastopstvo Makita • Medicross d.o.o. Podjetje za zdravstvene storitve Za varovanje dirke oziroma redarstvo pa iskrena HVALA PGD Zdenska vas. Smučarski tečaj v Kranjski Gori Učenci drugih razredov naše šole smo bili na smučarskem tečaju v Kranjski Gori. Tam smo bili štiri dni. Največ časa smo preživeli na smučišču, kjer smo se učili smučat. Vstajali smo zjutraj ob 7. uri. Dopoldne smo smučali, po kosilu pa smo imeli počitek in čas za igranje. Vsak dan se je dogajalo nekaj zanimivega. V torek smo imeli ples v pižamah. V sredo smo se peljali s kočijo. V četrtek nas je obiskala teta Pehta. Zvečer smo imeli tombolo, pred tem pa smo imeli pohod z lučkami. V petek smo se vrnili domov. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo smučali. (Mark) Všeč mi je bila vožnja s kočijo. (Jaka) Imeli smo se lepo. (Klemen) Najbolj všeč mi je bila tombola. (Ana) Najbolj všeč mi je bilo, ko smo videli drsališče. (Klara) Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se peljali s kočijo. (Teja) Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se peljali z vlečnico. (Blaž) Najbolj všeč mi je bilo smučanje. (Vid) Učenci 2. A razreda KOLESARSKO DRUŠTVO GROSUPLJE IN KMEČKI TURIZEM »GIOVANI« organizirata »2. VZPONE NA PEC« Akcija se prične v sobota 2. aprila in bo trajala do 30. septembra 2011. V tem času se bo mogoče na Peč povzpeti kar 182 krat. Udeleženci akcije se ob plačilu startnine 10 evrov evidentirajo v knjigi vzponov in dobijo evidenčni kartonček. Ob vsakem vzponu se vpišejo v knjigo, ki se nahaja v gostišču. Nagrade: - 10 vzponov - bronasta medalja, - 20 vzponov - srebrna medalja, - 30 in več vzponov - zlata medalja. V soboto 2. aprila ob 15. uri bo društvo organiziralo skupinsko vožnjo na Peč. Zbor je na parkirišču pri železniški postaji v Grosuplju. Podrobne informacije bodo objavljene na: http://www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/ KOLESARSKO DRUŠTVO GROSUPLJE IN PLANINSKO DRUŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI organizirata 4. kolesarsko akcijo »VZPONI NA GRADIŠČE« (Lavričeva koča na Gradišču nad Šentvidom in Stični ) Akcija se prične v petek 1. aprila in bo trajala do 30. septembra 2011. V tem času se bo mogoče na Gradišče povzpeti kar 183 krat. Kolesarka in kolesar, ki se bosta največkrat povzpela na Gradišče in se največkrat vpisala v evidenčno knjigo vzponov, bosta na zaključni prireditvi še posebej nagrajena. Enako velja za najmlajše in najbolj izkušene udeležence, družine itd_ Za 15. in 30. vzpon prejme vsak udeleženec posebno nagrado. Udeleženci akcije se ob plačilu startnine 15 evrov vpišejo v evidenčno knjigo vzponov in prejmejo evidenčni kartonček. Ob vsakem vzponu na svoj kartonček odtisnejo štampiljko z datumom vzpona, odtrgajo del kupona pod zaporedno št. vzpona in ga oddajo v zabojček pri koči. Dnevno šteje samo en vzpon. V soboto 2. aprila ob 15. uri bo društvo organiziralo skupinsko vožnjo. Zbirališče kolesarjev bo na parkirišču pri železniški postaji v Grosuplju. Dne 9. oktobra bo zaključna prireditev. Takrat bomo za vse udeležence pripravili tudi pravi gorski kronometer in najuspešnejše seveda nagradili. Štart bo v Ivančni Gorici in cilj pri Lavričevi koči na Gradišču. Podrobne informacije bodo objavljene na internetni strani: http://www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/ Nagrade: - 10 vzponov - bronasta medalja, - 20 vzponov - srebrna medalja, - 30 in več vzponov - zlata medalja. Srečno vožnjo! Kolesarsko društvo Grosuplje Razvedrilo DIGITAL I H KCLCCTCO THE ATA t S V PETEK, 8. APR. 2011 ob 18. URI ameriška uspešnica - mladinski pustolovski GULIVERJEVA POTOVANJA KRATKA OZNAKA: V sodobni filmski predelavi slavnega romana Jonathana Swifta spoznamo pisca potovalnih vodičev Lemuela, ki želi pospešiti svojo kariero z odpravo v skrivnostni Bermudski trikotnik. Toda po divjem viharju se znajde na neznanem otoku, kjer ga ujamejo drobni Liliputanci. Po začetnih nesporazumih Lemuela osvobodijo, toda velikan v malem mestu nehote povzroči številne zabavne katastrofe in uničenje, kar na veliko preizkušnjo postavi njegova nova prijateljstva. DOLŽINA: 1h 27 min V PETEK, 22. APR. 2011 ob 20. URI ameriška uspešnica - zgodovinska drama KRALJEVI GOVOR KRATKA OZNAKA: V zgodovinski drami spoznamo angleškega kralja Jurija VI., očeta aktualne kraljice Elizabete II., ki po bratovem odstopu zasede britanski prestol. Ker ima težave z jecljanjem, se za pomoč obrne na neobičajnega govornega terapevta Lionela, kljub čudaškim terapijam pa se med njima razvije pristno prijateljstvo. Toda začetek 2. svetovne vojne kralja postavi pred novo preizkušnjo, saj mora s svojim zgledom združiti in opogumiti Britance. DOLŽINA: 1h 58 min ^K^rieek za sladokusce GOSPOSKI KOLAČ Sestavine 200 g masla 180 g sladkorja v prahu 4 jajce 1 žlička cimeta 100 g lešnikov 100 g naribane čokolade 125 g moke 3 g pecilnega praška 1 višnjev kompot Priprava Maslo stepamo, dodamo rumenjake in polovico sladkorja, drugo polovico stepamo posebej z beljaki. Obe masi rahlo združimo in primešamo; lešnike, čokolado, moko, pecilni prašek in začimbe. Pečemo v okroglem venčnem modelu, ki ga namažemo z margarino in posujemo s praženimi lešniki. Pečenega prelijemo s čokolado. Višnje nadevamo na vrhu kolača. Pečemo pri temp. 180 - 200C, 30-45 minut. "Pinkijeve dobrote ZAVITEK S ŠUNKO Sestavine: 1 zavitek zmrznjenega listnatega testa ^ lončka kisle smetane 1 rumenjak 1 jajce 20 dag kuhane šunke 4 kuhani krompirji sol poper majaron jajce za premaz in kumina za posip Postopek: Testo odtalimo in ga razvaljamo za pribl. 3 mm na debelo. Kislo smetano zmešamo z rumenjakom in jajco. Šunko narežemo na kocke. Kuhan krompir olupimo in drobno naribamo. Dve tretjini testa premažemo s smetano in jajcem, potresemo s šunko in krompirjem, začinimo s soljo, poprom in majaronom. Testo zvijemo, ga damo v pekač, prebodemo z vilicami, premažemo z jajcem, potresemo s kumino in spečemo pri 210°C. Zraven ponudimo zeleno solato. marec 2011 Razvedrilo 41 Življenjski slog Bajrami Alenka Sezona cvetja je že pred vrati. Že veste, kaj boste zasadili v svo -ja cvetlična korita, ki bodo vaš okras in ponos? Ponujam vam nekaj nasvetov in idej za vaše balkonsko cvetje. Če imate sončno stran, lahko zasadite navadno bršljinko, in sicer na zanjo ugodnejšo južno stran. Navadna bršljinka je vise če rasti s temno zelenimi listi. Cveti bogato in neprekinjeno skozi vse poletje do prve zmrzali. Cvetovi so rdeči, roza, beli ali temno rdeči. Med bršljinko lahko nasadite enoletnico bidenis. To je bujna rastlina z rumenimi cvetovi. Bidenis ljubi sonce in vodo. Lahko pa se odločite za navadne pelargonije, ki so ena izmed najsta rejših okenskih oziroma balkonskih rastlin. Tudi pelargonije cvetijo vse leto, ljubijo sonce in so nezahtevne rože. Cvetovi so lahko različnih barv, najpogostejši pa so rdeči, roza, lila in oranžni cvetovi. Zasadite jih lahko samostojno, v kombinaciji z belo bakopo ali z izbrano barvo verbene. Bakopa odlično uspeva na soncu in v polsenčni legi. Verbena ali sporiš je plazilka, navadno lepo diši in zelo lepo uspeva na soncu. Cvetovi so roza, lila, rdeči in modri. Sadimo jih lahko samostojno ali v kombinaciji z drugim balkonskim cvetjem. Surfinija pa je malce bolj zahtevna. Uspeva na sončni strani, potrebno jo je redno zalivati, dognojevati zemljo in odstranje vati odmrle cvetove. Priporočljivo jo je saditi samostojno, ker tako bolj pride do izraza. Modri čudež je viseča rastlina z modrimi cvetovi. Sadite ga lahko samostojno ali v kombinaciji. Sanvitalia je rumeno cvetoča rastlina primerna tako za son -ce in senco, ki ima zelo rada vodo. Lahko jo posadite samostoj no v viseče košare, v cvetlične posode, balkonska korita, samo stojno ali v kombinaciji z drugimi rastlinami. Ena takih, ki bodo lepo uspevale skupaj, je begonija. Uspeva na soncu in dobro prenaša sušo. Še nekaj je zanimivih rastlin, ki jih lahko posadite. Če se boste odločili za balkonsko rastlino zmajeva krila, jo posadite šele proti koncu meseca maja, ker ne prenaša dobro nizkih tempe ratur in lahko pozebe. Dalija je prelepa rastlina, vendar je skrb zanjo zahtevnejša. Dobro uspeva na sončnih legah, potrebno pa bo redno zaliva nje, dognojevanje ter odstranjevanje odmrlih cvetov. Prav tako je potrebna večja pozornost pri fuchsiji. To so vise -če ali polviseče enoletnice, ki ne prenesejo pripeke in nizkih temperatur. Izbira cvetov je tukaj zelo pestra, možni so tudi dvobarvni cvetovi, zato je priporočljivo samostojno sajenje. Smilij je rastlina s srebrno sivim listjem in dobro uspeva na sončnih mestih. Največkrat ga sadimo v kombinaciji s cvetočim balkonskim cvetjem. Sončna vodenka s pisano paleto barv bo zelo dobro uspe vala, če jo posadite na lego, ki je obsijana z jutranjim soncem. Nasprotje sončne je senčna vodenka, ki lepo uspeva tam, kjer se sonce pokaže le za kratek čas. S cvetočimi cvetlicami lahko kombinirate vse vrste okrasnih kopriv ali pa nasadite sladki krompir - to so zelo nezahtevne rastline, ki poživijo cvetoče balkonsko cvetje. Sajenja se lotite po zadnji slani (po ljudskem izročilo sadike cvetja sadimo, ko so minili "ledeni možje"). Uporabljajte kako -vostne substrate in redno zalivajte. Ob pravilni negi in rednem zalivanju bodo rezultati neverjetni, vi pa boste nanje ponosni. Veliko sreče pri sajenju. ♦ rC Misli Narava je bila vedno neomejeno prijazna z nami, človeštvu je pomagala, da se je pojavilo, se dvignilo in okrepilo. Velikodušno nam je dala vse, kar je nakopičila v milijardah let neživega razvoja. Postali smo močni in mogočni, toda kako smo se odzvali na to dobroto? JURIJ GLAZKOV Letos smo za okrasitev vaših domov vzgojili okensko in balkonsko cvetje; za zasajanje gredic in grobov sadike enoletnic; za vrtove pa sadike zelenjave. Ponujamo tudi substrat za presajanje, gnojila in korita z vodno rezervo, ter nasvete za zasajanje. V vrtnariji delamo od ponedeljka do sobote od 9. do 19. ure, v nedeljo in na praznik pa od 9. do 12. ure. ,, ^^ ^^ Vljudno vabljeni ! Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. ZAHVALA Ob izgubi drage mame Ane MEGLEN iz Strug (1928 - 2011) Se zahvaljujem vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali zame. Vsem, ki ste jo obiskovali v domu, jo tolažili, kropili in jo spremili na zadnjo pot. Hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Mariču in Robi ju, osebju in negovalkam v domu Sv. Terezije, pred vsem Mileni. Hvala za pomoč vsem sovaščanom in ostalim, pevcem mešanega in moškega pevskega zbora ter gospodu župniku Marinku za lepo mašo in pogrebni obred. Posebna zahvala gre Tadeji z družino, Marinki, Bernardi in Janezu. Hvala tudi gospe Greti za vse molitve. Bog poplačaj vsem. Oh, kako je hiša prazna, odkar več tebe ni. Prej domača in prijazna, zdaj otožna tam stoji. ZAHVALA ob izgubi naše drage Mari MARIJE BABIČ iz Zagorice (1931 - 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste jo pokropili, zanjo molili in se od nje v velikem številu poslovili. Hvala dr. Mariču, gospodu Robiju in gospe Klavdiji za pomoč v bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku za darovano sveto mašo, pevcem moškega zbora za petje, gospe Kostanjšek za lep govor, cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba in vaščanom, ki ste se zanjo zbirali k molitvi. Hvala vsem. Vsi njeni Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame BERNARDE NOSE iz Bruhanje vasi (1939-2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in zanjo molili. Hvala za vsako izrečeno sožalje in za vsak stisk roke. Hvala gospodu kaplanu, Marinku Bilandžiču, za ganljiv obred, hvala moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi, hvala organistu in pevcem za petje pri sveti maši, hvala trobentaču in hvala vsem neimenovanim, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani. Hvala tudi cvetličarni Lilija, ki je organizirala vse pogrebne storitve. Bog poplačaj vsem in vsakemu posebej. VSI NJENI V našem podjetju smo se odločili, da razširimo svoj program tudi na proizvodnji del pvc oken in vrat. Tako da odpiramo novo proizvodnjo v VELIKIH LAŠČAH in iščemo nov kolektiv za v proizvodnjo. Iščemo delavce, ki imajo splošno tehnično znanje do manjših in večjih strojev. Nudimo redno zaposlitev s poskusno dobo 6 mesecev, delovni čas od 7-15h. Iščemo delavce, ki jim ni težko delati in biti za to pošteno plačan. Prosimo da nam prošnjo z kratkim življenjepisom pošljete na elektronski naslov: priba@amis.net ali po pošti na naslov: PRIBA ŠTEFANC & CO., D.N.O. CESTA LJUBLJANSKE BRIGADE 23 A, 1000 LJUBLJANA V pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo. Kolektiv podjetja PRIBA ŠTEFANC & ca, d.n.o. trgovina za maCe živali Adamičeva cesta 2, Grosuplje Tel: 01/78-88-890 mail: info@dogmania.si www.dogmania.si OTVORITEV v mesecu APRILU! Novo v Sloveniji! Jla:!>4Eîn (:>ogled, popolna zaščita. Strešna okna DOMIX v leseni ali PVC izvedbi, so spričo vrhunske izdelave, odpornosti na ekstremne vremenske pojave, dobro izolativnost in enostavnost montaže, prava izbira slehrnega graditelja. Imamo vse. Skoraj vse. www,raix,si Ml TRGOVINA LJUBLJANA Stegne 15,1000 Ljubljana Telefon: 01/513 13 40 Fax: 01/513 13 49 e-mall: lnfo@mlx.sl PE VELENJE Kosovelova ulica, 3320 Velenje Telefon: 03/898 60 52 Fax: 03/898 60 55 e-mall: velenje@mlx.sl PE PONIKVE Ponikve 96,1212 Videm Dobrepolje Telefon: 01/788 71 90 Fax: 01/788 71 92 e-mail: ponikve@mix.si NOVO v Grosupljem M na Taborski 4, v ADAMIČ CENTRU t Nudimo vam: ^ poročne prstane ^ zlati in srebrni nakit ^ nakit iz jekla ^ strojno in ročno graviranje ^ pokali, plakete in medalje ^ popravilo nakita. - brezplačno vodenje računa (prvo leto) - 10 položnic brez plačila provizije - brezplačno pristopnino na elektronsko banko eLON ( - dodatek 0,10 odstotne točke k obrestni meri pri sklenitvi enega novega depozita ^ f ' - ter še veliko ugodnost ' Novim komitentom ob otvoritvi osebnega računa podarimo posebno darilo. Postanite komitent Hranilnice LON, izkoristite naslednje ugodnosti in privarčujte 130 EUR ali več: - vodenje računa 12 mesecev - brezplačno - pristopnina za elektronsko banko eLON - brezplačno - 50 % nižji stroški prve odobritve limita ali kredita - dodatek 0,10 odstotne točke k obstoječi obrestni meri (pri sklenitvi nenamenskega depozita najmanj 2.000 EUR nad 91 dni) Ponudba velja le za že delujoče pravne osebe. V Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 781 01 30 www.lon.si HRANILNICA LON ^tuKiniSho HA, yvJbtxtUx CstbtK M Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan INOX OGRiUE SKUPAJ POIŠČIMO NAJBOLJŠO REŠITEV ZA IZDELAVO NADSTREŠKA IN INOX OGRAJ, KOMBINIRANIH S STEKLOM, LEKSANOM, LESOM ALI JEKLENO VRVJO, KI JIH BOSTE ŠE DOLGO ZADOVOLJNO UPORABLJALI. z^ o^uxÂ^y ivć^ » 041 623 325 www.inox-fit.si, orofit@inox-fit.si Orofit d.o.o., Ponova vas 22a, Grosuplje PRIBASTEFANCftCO.,d.n.o. ROLET&iŽftLUZUE:. . komarnikmMQÙCË s PRODAJNO RAZSTAVNI SALON „ C. ljubi lanska brigade Ï3A, 1000 Ljubljana f^ Jim 041^403 780, 041/449 334, t=i: 01/510 SS 30. lax: 01/&1 (15531. e-rruil: dei. Cđi: pun - p«t jh - 12h. 14)1 - 17h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.