Učfteljskf pokret Iz vodstva mariborske delovne edinlce K »Okvirnemu načrtu za študij šolskega okoliša« je izdelal tov. Jurančič pregledne formularje, ki bodo služili za izpopolnitev I. dela okvirnega načrta in sicer »Preglednico posestnikov« in »Preglednico obratov po velikosti«. Delovne enote bodo v kratkem dobile te formularje. Tem sledijo še drugi formularji, katere istotako izdeluje tov. Jurančič. Na ta način bo delovnim enotam prihranjeno obilo truda in delo močno olajšano vsem onim, ki pristopijo k študiju šolskega okoliša po »Okvirnem načrtu«. V današnji številki priobčujemo »Minimalni načrt šolskega okoliša«, ki bo dobrodošel vsem onim delovnim enotam in posameznikom, za katere zahteva »Okvirni načrt« preveliko truda in časa; zato pozivamo vse pokrctaše, da shranijo to štev. »Učit. tovariša«, ker vodstvo ne bo razpošiljalo posebnih tozadevnih načrtov svojim delovnim enotam. K maksimalnemu okvlrnemu načrtu za študij vasi Minimalni načrt. Maksimalni okvirni načrt za študij šolskega okoliša, ki je bil sprejet na božičnem sestanku Mariborske delavske edinice U. P., je v prvi vrsti namenjen delovnim enotam, katere tvorijo vsaj trije pokretaši v kraju; to pa vsled tega, ker zahteva načrt sam — dosledno vzet — poleg dobre volje in ogromne- ga truda še sistematičnega kolektivnega dela skozi nekaj let. Tedaj smo se zavedali, da se bodo pojavile zapreke in ovire pri izvajanju načrta in zbiranju tozadevnega materiala; še več, zavedali smo se, da se bodo pojavile take ovire, ki bodo resno ogrožale delo posameznikom in posameznim delovnim enotam. Predpostavljali pa smo, da je v nas toliko nezlomljive volje in hotenja po študiju in spoznanju naših gospodarskih, socialnih in kulturnih prilik, v katerih se odigrava življenjska usoda naše mladine, da nam ovire, ki se bodo pri delu stavile na pot, ne bodo zmanjšale poguma. Velikonočni instrukcijski tečaj nam je potrdil upravičenost te naše predpostavke. Ker je pa še veliko število pokretašev osamljenih na šolah in so navezani sami na sebe pri delu, bi tem morda nalagal maksimalni načrt le prevelike zahteve in vzel preveliko časa pri podrobnem delu, vsled tega priobčujemo še minimalni načrt. Študij po predloženem minimalnem načrtu naj bi nam omogočil, da dobimo čimprej okvirno sliko gospodarskega in socialnega prereza šolskega okoliša in na osnovi tega pristopimo k spoznavanju mladine. Namesto suhoparnega programskega načrta priobčujemo izpolnjen konkreten primer male vasi v Sloveniji. Nekatere številke niso povsem točne, kar pa v tem primeru na stvari nič ne spremeni, ker gre v bistvu za m i n imalen načrt, kakor sledi: Vas, obcina, srez: C, Ime in priimek  HiSna stevilka .  Ima druzinskih clanov — m. + z. . Ima druzin. clanov nad in pod 15 1. Ali ima hiso  Koliko stanovanjskih prostorov . . Koliko ima vse zemlje  Koliko ima plodne zemlje .... (vsa plodna zemlja razen gozda) Koliko ima zemlje v najemu . . . Koliko daje zemlje v najem . . . Ali ima plug in voz  Koliko ima konj in goveje zivine . . Ali pridela dosti za dom. prehrano . Ali prodaja kaj od svojih kmetijskih Ali prodaja izdelke domace obrti Ali obdeluje s posli in dninarji . . Ali hodi kateri Clan na dnino . . . Ali ima kateri clan stalen zasluzek izven kmetijstva  Ali ima nestalen zasluzek izven kme- Ali je zadblzen  Srednii sloi .  VaSki bogatasi  Pravi kmetje  Neodvisni vaski proletariat .... (imajo svoja produkc. sredstva) Odvisni vaski proletariat .... (odvisni od bogatasev, industrij- skih podjetnikov itd.) N.N. 42 4 + 3 4+3 1 2 3 m >/j — — 1 + 1 1+3 ne m — —   d. o.     7 — N.N. 36 2 + 3 3 + 2 1 2 2 m V. V4 — 1 + 1 0 + 2 ne m — —   H o d     5 — N.N. 15 2 + 2 3 + 1 1 1 2 d Vs — — 1 + 2 2 + 5 da d — —     —   4 — P., M. N.N. 14 3 + 4 5 + 2 1 2 3 d Vs — — 1 + 2 2 + 5 da d — —   d. o. , 4 3 — N.N. 12 4 + 3 6 + 1 1 2 4 V* Vs — — — — ne ¦ ne — — 1 — —     — 7 N.N. 43 2 + 1 2+1 1 1 1 1 2/4 V* — — 0+2 ne m — 1 s. — d. 0. ._   3 — N.N. 39 5 + 3 6 + 2 1 2 2 m Vj V4 — 1 + 1 0 + 3 ne m — — 1 — m     — 8 N.N. 51 2 + 3 3 + 2 1 1 2 m Va — — 1 + 1 0 + 3 ne m — — 1 s. — — m     5 — ¦ a O 46 8 13 19 — — S/4 — 6 + 8 5 + 23 — — — — — — — —   8—18% 23-50% 15-32% Pri zbiranju gornjih podatkov je neobhodno potrebno, da imamo v vsakem kraju nekaj zanesljivih vaščanov, ki poznajo dobro razmere svojega kraja. Kjer ne moremo dobiti številk ali se pa ne da s številkami izraziti, napišemo približno t, izrazi: o, zm, m, d, v; kar naj pomeni: nič, »elo malo, malo, dosti, vse. Pri onih, ki hodijo na dnino, napišemo s, če hodijo k sorodnikom. Istotako napišemo z okrajšavo pri onih, ki imajo stalen zaslužek izven kmetijstva, kakor n. pr. uradnik, župnik, delavec na železnici ali v tovarni, obrti itd. (u, d, o itd.) Na osr.ovi gornjih podatkov dobimo sliko, ki nam nazorno kaže medsebojne odnose raznih slojev na vasi. Je to srednji sloj (uradništvo), vaški izkoriščevalci, pravi kmetje, katerih posestvo donaša toliko, da se lahko preživljajo, večji obrtniki, vaški proletariat in polproletariat (osiromašeni kmetje, bajtarji in viničarji, ki premalo pridelajo in tudi nimajo boljšega postranskega zaslužka) in končno industrijski proletariat. So to različne socialne plasti, ki zavzemajo nadrejeno ali podrejeno, svojo reakcionarno ali progresivno vlogo v kultumem in političnem dogajanju naše vasi. Na osnovi teh dognanj se začne tudi spoznavanje in razumevanje vaške mladine. Na prvi pogled je očito, da vsebuje gornji načrt le gospodarski in socialni del minimalnega programa, kateremu sledi pa še kulturni in mladinoslovni. Posamezniki ali delovne enote, ki bodo pristopile k študiju svojega šolskega okoliša po minimalnem načrtu, bodo iz leta v leto izpopolnjevale svoje delo in se tako končno približevale k našemu maksimalnemu načrtu. ej. Beležke —u Odnos hrvatskih tovarišev do našega pokreta je najbolje razviden iz članka »Koji nas poslovi čekaju?« v tretji številki »Hrvatskega učiteljskega doma«, kjer J. Rauš pravi med drugim: »Da bi izboljšali kvaliteto šolskega dela, moramo popraviti materialne pogoje šole — da bi popravili materialne pogoje šole, moramo dvigniti splošni življenjski standart vasi ¦— da bi videli, ali se ta standart lahko dvigne in kako naj se dvigne, kje je naše mesto v tej borbi, moramo poznati razvoj vasi: njegovo gospodarsko, kulturno in politično strukturo. —¦ Naši tovariši iz Slovenije so že na tem poslu. Oni po svojih delovnih edinicah raziskujejo strukturo svoje slovenske vasi. Preko svojega glasila ,Učiteljski tovariš' nas pozivajo, da se priključimo njihovemu pokretu.« — V nadaljnjem se pisec Kavzema za konstituiranje odbora, ki naj organizira raziskovanje hrvatske vasi in pravi v nadaljnjem: »Pri tem poslu bi se lahko zelo koristno uporabila ,Osnova o proučavanju narodnog života' od dr. Antona Radiča, za pomoč pa bi lahko vzeli tudi .Anketo slovenSkega učiteljskega pokreta'. — V isti številki je priobčen tudi delovni načrt ptujskega učiteljskega društva. —u Velikonočni sestanek je priredila hrvatska učiteljska zadruga »Ivan Filipovič« v Zagrebu v dneh od 25. do 27. marca. Poleg dveh predavanj in poročila o delovanju zadruge je bila na dnevnem redu tudi diskusija o našem pokretu. —u O pravilnosti dela v slovenskem učiteljskem pokretu se izraža ugledna srbska pedagoška revija »Učiteljska straža« v drugi številki sledeče: »Vas je v krizi — a njena šola?« Čisto nepotrebno vprašanje. Šola je bila in je ostala revna narodna šola, po snovi in po duhu. A učitelj? Prav tako: siromašna narodna šola, siromašen narodni učitelj. Odtod njegov današnji delovni in ekonomskosocialni odnos do družbe in države. Učiteljstvo zahteva in hoče menjati ta odnos v svojo korist, ki je obenem korist družbe in držare. Toda ta odnos se nikdar ne bo menjal v njegovo korist, dokler se ne izpremeni današnji položaj nižjih plasti družbe. Zakaj? Zato, ker je v njihovih vrstah tudi učitelj. Odtod pravilnost pojmovanja slovenskih tovarišev, da se učiteljska akcija mora prilagoditi družabnim potrebam.« — Te besede so najboljši odgovor onim našim tovarišem, ki še danes stoje ob strani, ali pa se izgovarjajo, da ne utegnejo sodelovati, ker imajo obilico drugega izvenšolskega dela. —u Zemljiško-posestne razmere v Jugoslavlji. Po uradnih podatkih je 78% zemljiških posestnikov, ki posedujejo nekoliko več ko dva hektara zemlje. Od skupnega števila zemljiških posestnikov jih 95% poseduje 49% skupne površine plodne zemlje, ostalih 5% pa poseduje 51% plodnega zemljišča. (Po »Učiteljski straži«.)