St? $* PAp9$#pr»j«p*iy* alW ftorici,DMra» Vat Ml»e. . . ¦ . . . f.-.4* P»l IH*.....„ 2/; 6at?rt leu ....„!. F*} omnaaiHh in iakcf tudi pri.- „jjo-' $*4% "" "» « *» ji 3" „ L**«L• irkopo proitora. SOÈA Pos&meine. §teTiIke «e dokhajaik 8*r.' * tdBiK»hfc»h:'i»gikiUt^?|S in e poitijftjo* naiftiitVmw Rokbpisi sstt«"vr**tjo; dophrtoai wblagmljnu.lravkujejoU-. Dtfavqrav for; dBWgMBrnepipmaWJWMlt^wo^^Bif wiia, ako ne OBlM^;J>Jtfa^y>>,: Naprofieni smo, da priob&mQ sledeco Podpfsanj duhovniki obsojamo. z najve&m staa>ja necuyajw a* nezaslisano pisavo „N 0 v e SoLe*» posebao pa fie tako,-kakersna je biln v- it. a tega lista. Tat pjsava jetako sramotilna in zlobna, da mora v kratkem, ako se ne postavimo v bran, izpodfcopati pjied, Jjudstvom vgo voljavo iu fiawt duhovskega stanti, ki je vaodar steber nafie svete veYe. Mi*se cudimo, da se zamore tak Casopis So imenovati katoliSki in da, se fie dobijo du-boTBiki, ki ga podpirajo. V 0 0 r i c i doe 28. februvarija 1891. Anfrtj Jordan, atobu profit; Fran Morcinu, atolni de-kaa; Joaip Tuni, •koUitik^ Janrz Abraw, kaqnnik ; , Stefao Benaa, kaaonik; Bt«f&« Kafol, kauouik; Franc A.YfiwtJn LfiaUt k»nonik; Fpaoc Kodoimatz, Aston ; Gruaoiin* lCftae! Bolter, Leonard Sion, dr. Karol ¦ Baobtlfttta^loi J»ka$»» Joief Itantfik oaatui kanonifc i« Todj* malrga aeaaaaiaoA; dr. Anton Mahuii, pro-f«wor bogoalotja; Matija. Kraranja, nadftkob'jski kau« : eclar; Tomai Crrin, profeaor bogoslovja; Joaip dr. j Fftftica, Mpintual; Joaip dr. Gabiietcic, profiler iu ' vodja bnggalofja; Pater Fabria, podvodja in goapo- ; darnik v ceotr. semeaiacu | Dora. Alpi, prof, bogaglo-¡ja; AJojw dr. Fiiidutti, prof. bogoMoyJa ; Juuea Woif, D>ttBtoi iuppik.; Frapc Zoratti, Valentiii Breaauaig mtaloa kaplaoa; Aednej Maru6i6Jl 6a«tni kaoooik ia k'atehet oa 0. k. gimnaziji; Martin Milost, mestoi 2ajqjk; Igoacij Kralj, meatoi kaplan • Martin Zuc> chtatti, meatm kyrat; Andrpj Tabaj, m atni kaplan,; Simon Qaber&Uk, vikac v Standre^u; llilanji Zorn, : kakefaet oa c. k. realki; Aloizi Tomaig, katehet c. k, ¡adaioa; Janet Et. Gerbect knetQ-nadikofijski taj- > nik^ Jakob Pusng, spovednik v urSulinskeni aam(i> stanu; Franc Cieri, katehet v uriulioskem samosta-nu; Fraoc Lenardig, udUe^ v gluhoncmici; Joipf Kaic, Todj* deieln© gluboQemice; Frauc Cautclliz, kate&et n* e. k. vadaici; Anton Sessich, vpokojeni kat^bat c k. realke; Don Carlo Mighctti, vikar t pokoju. — Anten Uvaiica. dek&n v Se^npetru; Vi- t cintini Jakob, iupnik na Vogerskem; Jozef Puvlctif, iufoik ¡ Rco6(h; Stefan Fagant'l, viknr v Biljeh; Anton Jugt Tikar t Vertojbi; Junj Mercian, vikur v 8ovodoj''in; Joief Ferfolja, viker v Gaberjeh; Janei Lukciic, iupnik t Mernem; Joief Kolir:, kaplan v Mernem. YeiMcep iasM dili., VpraLam. Vas toraj (slovenski posestnikt in volilci. kaj seje po tistem voliJaem»8hoduLi zgor dilo kaj je dr. Jos. Tonkli potem, storil, d*>bi. mu mi sedaj svoje zaupacje odtegniH iOvVolili' druzega poslanca? Ali Vara ni fie vsem v spominu, kakoso, jo on mozato potezalJv4"z»T*8mrega vioa. Y drugifi je pa po-miaiitl treba, da ao YaSe eeate t primeri % onimi v goratih krajih i jako dobrem stanu, med test, ko v gorah pred nekaterimj leti splob, razun driaTne eeate ob Soil, cost ni bilo. Kjer je bila toraj najvecja po-treba, tarn sem moral tndi pred ¡¦era za doaago po-moci in denarnih podpor skrbeti. V mojem obSirnem govora o cestah v letoSnjem zaaedanja drzavnega zbora sem pa poudarjal tndi po* trebp, da ae zravni drzavna cesta od Goriee do Aj- | dovSfiine, in upam, da prihodpje leto bo mogofe ka-ko svoto tndi za to cesto doseSi, in to tem laglje, | ker je zaSetek ia storjen a tem, da je bila fisoka vlada na moje opetovano priporoiilo in dreganje do* I volila avoto gld. 8000 za preloienje strmega in ne-varnega klanca v AjSovici. Da se ta klanec ni boljo I zravni!, to jaz aam obialujem in aem tudi javno grajal j V drzavnem zbora neprinvrno ravnanje dotifinih orga-nov, in menim, da se bodo vpnhodojiC enakih napak skrbno varovali. To je v kratkih potezah porocilo mojega delo- I vaoja v driavnim zboro. V dezelnem zborit sem ae enako tradil v do-sego narodne enakoprarnosti in pa zboljianja gmot-nega stanja goriakih Sloveneev. Y dezelni zbor aem bil izroljea pmkrat leta 1867 in de2elni zbor me je bil izvoltl pa za dezel-nega odbornika. Y tisti dobista bita prvikrat izroljena dva Slo-venca v deielni odbor, ker pred njima je bit edini goap. baron Wiukler od Sloveneev v dezelnm zboru. On I je bil zaCel se alovenskimi obfiinami in strankami I ob^evati v sloveoakemu jezikn; meni je bila pripadia naloga njegovo pofietje nadaljevati in razsiriti ter sploh nveati slovensko uradovanje v Aei, odbor se sloven* skimi obcuiami in strankami. Naloga je b*la tezka, ker moj tedanji sbveaski tovarii v dez. odboru jo bil prisel iz stare Sole, v kateri o alovenskem jezikn ni bilo ne duha ne eluha; bil je zatorej lu maio elika, a vendar je nekaj in nekaj je bolje kot oiL, in pominliti je treba, da tma ajdovski okraj najmanj skladovnih cest, in da v pri-men teh so mora ta svota smatrati za zdatno in pri-merno. Lets 1882. je bila toLa poSkodovala veliko obdin po VipsTskem in okoli Kansla. Doslo je bilo veliko proienj od poikodovanih ob^in za del zbor, kateri jih j« bit isro^il v razprsvo in poro6ilo peti-cijskeora ndteku. Peticijski odaek je predlagal v seji od 20. jnlija 1882, naj del odbor o teh peticijah pretde na dnevoi red. Jaz sem pa atari! v isti seji v temeljitem slovenskem govoru predlog, da naj del zbor dovoli v podporo obdin po toLi poskodoranim svoto gld. 3000 in poobla»ti del odbor. da jih raz-deli med poskodovane obL:oe z nalogo, da se imajo z doticnimt zneski javna dels zvrsiti, pri katcrih bi si rereii potrebnoga iiveia prialuzili. Ta predlog je bii sprejet, in sprejet je bii v del odboru moj predlog, valed katerega je dobil eestni odbor ajdovski gld. L00 za zravnjenjc cesto od Kasovlja do Rifenbergs; od iste svoto so bile do-bile siedede obeme ns Yipavskem: Obtina S mpaaka.........gld. 200 „ T«rtovm.........„ 200 , Kamenje.......... 200 , Skrilje in sv. TomaL...... 200 » St. Erii.........n 200 Nadalje so Hie podeljene od del zbora obai-nam Ajdovskega okraja podpore in aieer: Obtfui Lokavec Jeta 1874 za zboljianje ceste od ceste v Lokavec .......gld. 300 isti obfani leta 1882 za sgradbo mosta tex Lokavifiek...........,800 obftni Smarje leta 1883 sa sgradbo moati oev oez potoke........., 150 obCini Ajdova«5iai leta 1682 sa nasipe ob brega LokavlCeka........t 200 obfiiai Btfeabtrg leat 1885 za sgradbo trd* nega zida na bregn potoka Ravnjak . . , 200 lorsy akapaj oboinasi Ajionktpk okiaja gid 2^00 , Tndi ta svota ni veliks, a vendar je nekaj in nekaj je bolje kot niS, in pomisliti je treba, da nima del zbor poaeboih zalogov, ampak, da zajeraa le iz doklad, katere pa se ne dajo zviSati. Iz tega je razvidoo, da sem pripomogel tudi zboljianja blagostanja, kolikor je bilo mogo5e, in da niaem pri tem nikdar zanemarjaUAjdovskega okraja, katerega poslaneo sem bii celih 12 let. Naj omenjatn ie, da imam jest najvecje zaalugt za lo6itev slovonske del kmetijaka Bole od laSke, da je ta postala samostalna, neodvisoa od laske, in da I je dobila lepo poslopje in pa lepo polje za tazne poskuSnje v kmetijatvn. Preden skleoem ta oddelok, moram veadar 3e nekaj omeniti. V zadnjem zasedanju je slo tudi za to, da bi sa premerila ozka ieleznicna <5ita iraenovana tram-wajnaparod Gorioe do AjdovSiiine in prersfiu-nili srrolke za sgradbo te cents. Doti6ni odbor je proail podpore od del zbora v preteklem zaeedaoju. Peticijskt odaek je prsdlagal, naj bi se mu dovolila svota gl. 1500. Ker sem bit pa jeit pozvedel, da s to svoto ni mogo6e dela svr* liti, sem predlagal v vtemeljenem govoru v slovenskem jeziku, naf bi se v ta namen dcvolila svota gld. 2500, in ta predlog je bii sprejet. Vsled tega se je fcrta premerila in so se stroski s gradbej prorata* nili, kateri bi znalali blizu 1 milijon gld. Co se nojde podjetnik za zgradbo to ceste, bo to gotovo velike koristo za celo Vipavsko dolino, in da se to doseie, Bog pomozi. Ponatisnili gmo to poroSilo, ker ne ume-jemo, kako* da je raogoCe pristafiem „Nove So-Se" kar naenkrat vse tu navedeno zanikati in vtajiti. Tudi tie moremo razumeti, da bi se Tit, dr. Tonkli-ju odtegnilo zaupanje, ker ni dsl k tetou od !. 1889 sem nikakega povoda, ampak ker je kot driavni, poslaucc tudi takrat delal in se trudil za dulevni iu gmotni blagor svojih voli Icev. Da ne omenimo njegovih tehtnib go-vorov v drlavnem zboru, opozorimo edino le, da se je vsled n j e g o v e g a prizadovanja pouk v Rlovenfidini na gori§ki gimnaziji razSiril, kar je nekak zafictok slovensklh paralelk. Zamoldati pa tudi ne moremo, da je le on pridobil 10.000 gld. za toliknnj potrebni cesti po braniiki do-lini in tu Gradoc od GovnjaS do Plave. Bi li toraj gorifiki Slotenci ne pokazali najgrie nehvaleioosti, ko bi svojemu dosedaoje-inu in zaslulenemu driavnemu poslancu brez nikakega dejanskega povoda odtegnili svoje zaupanje ? Tega razumni voliici storiti ne smejo. Zatu jim kliCemo: „Voliici slovenski, oddajte dne 4. marda svoj glas xa — dr. viteza Tonklija! Dopisi. Iz GoriCe, dne 23 febr. „N. S.« izdala je novo ale-pile: „Kaj porede svet v oiigled neguje-mu prizoru, da sa dnhovnik poteguje s«)per duhovnika za adtokata" (glej fit. 8 „N. S.u) Res, boljega agitacijskega sredstva bi se gg. pri ,N. S.u ne bili mogli posluiiti. Vondar nekaj so pozabili, to namreC, da niso vBi ljudje tako kratkega spomina, kakor bi oni zdaj isleli. „So6a, ko je bila se vredovana po dr. Ant. Gregorolcu, na-padla je osebe brez pravega povoda. Vredovaoje „8o-€0* prevzel je precej na to g. Gabrficek. Ne bomo pogrevali, kaj in kako se jeta oas pisaloproti duhov-nikom. Vsemje Se predobro znano, zakaj da so za* Jcitniki BSoCou lastnino lists reklamirali. , Ako sa zdaj kdo oglaai, da dr. Gragor^id nima tistih zmozaoati, tiate izurjeuosti kakor dr. Tonkli, in da bi se mu tudi ne posreiilo tako hito^ridobiti ei za veznikov, kar od njih je odvisno delovaaje na-iega drzavnOzborskega poalanca, precej se odraeva: ttglojte duhovo'ka zoper duhovnikal" Ko jo dr. Gregoriid zahteval po umetno na-pravljen.h glasilih obCnega mnenja, da naj bode ime-novan deiehsim odbornikom, in so mu drugi povlanci dokazali, da v deieioem zboru ni on edi ni, ki vii-va zaupanje Slovencov na Goriikem, ostaril je de-ielni zbor o oasu zasedanja. Dal se je vsled tega po svojem lista proglasiti za narodnega maCenika ter je provza&l sTojim volilcem neopravtdeno zgubo denar-ja in dasa. Kakor je mislil, da je edini deielni poslaneo, misli tudi, da je edini profesor bogo-slovja, o katerem nikdo drhaitt ne ame, med tem, ko I njegovo glasilo na naj ostudnejie naeme o njegovib I tovariiih pis*. 1 Sumnidefii, •bfekoraoi, pr«fanjsni narodni ma< 5?.? tn2* zdaJ od S!ovenc^ na GoriSkem, da ga odhkujejo z najveSjo dastjo, katero zamore narod podchti avojemn odlikovanca in navsde v 8t. 8 svo-jega glaeila ,N. S." kot najvedjo svojo zaslugo, da mu eastnikarska doizaoat:„vrednistvena taj-nust" ni veS sveta. In to dolLnost je prelomil dahav-nik zoper duhovnika; profesor bogoslovja zoper to* varisi. la takeum moiu da bi zaunali? Na. nikdar ne! ' IZ d6Z6l6, 24. februvarja. (Kako sodi Clovek, katerem u je volitev za dr2avni zbor devota briga, o dr. GregorfiiiSu vsled javnega akandala, katerega je oapravil njegov organ, „Nova Sofia* ?) Ni mogofie oporekati ali tajiti, da ni bii dr. Gr. ali pisatelj tistih neeraranoati, ali, da se ni vasl z njegovim dovoljenjem pisarilo, kar uihfie drugi ni mogel vedeti refii, ki stoje v zadoji wNoyi,a kakor le on in katere je iliial ob cam, ko mu nekdo ni se bii politifini naaprotnik. — dr. Gr. moral je vsled tega pri vsakem postenem in enscejnem filoreku vse sau-panje isgubiti. Tako mora soditi tudi njegov naj-zveitejsi prijatetj 1 Tebi ne zaupam jaz vefi skrlvno-iti, ker molfial bodes le, dokler bode Tebi ljubo, po* tem pa bodei javno objavil vie, kar bi ti povedal zdaj. Ako bo dr. Gr, ni mogel vefi xdrzeveti, da bi ne odkril kar je kedaj sliial od katerega, bi bit to atoril lenko s pnvatoim pismom na te goipode, — Da is to objavil, je pa pokaial, da ni zanaaljlv pri* jatelj in da nima nikakega zoafiaja. — Se bolj ialostno in oblalovanja vredno pa je, da vsak Clovek, bodi si ufien ali ne, mora spoznati, da ja to, kar je dr. G. po svojem orgenii objavil, nei-ramno, za vsakega katolifiana pohujlljivo, in po okol-ifiioah tudi sposobno, nali sveti veri ikodovati. Vemo in apoznumo, da se v politifinih agitaol-jah navadno in v oboe veliko greii • poiredkaml, 1 katerimi ie hofie namen dosofii, vendar pa niimo le doziveli, da bi ie bili kje in kdaj rabili tako Qesram-ni posredki, — in naj bi hg jih noiluieval ie bolj neve-ren lajik, — rckli bi mu fujl da ao jih jo pa lilt, ka-teremu je ugtanovnlk doktor sv. piima, poslniil, naj mu bo trikrat pfuj 1 ker pokaial je, da njemu In njegovim priatasom ni zatu, fie aravea tudi aaia vera trpi, samo da ivoj namen doielejo. Preprifiani amo toraj, da ie glasilo d.r Gr. med onirai, kateri mills, da ie dajo katol'ika nafiela 1 nafieli radikalcev spiaviti, katerib se ie papei PU IX bolj bal, nego navernikov, katere tudi Leon XIIl. pri vaakej priloLnoiti opominja in obsojuje, 0 kate* rib nam govori jaino tudi letoinji postni pastirskl list naiega viiega Pastirjs. Te me tudi apominja na lansko pravdo med dr. Mahnifiem in dr. Gregorfiifiem 0 veri in Ijubozni. List je prinesel razsodbo, ki pra-vi: „Verovati moramo, potem ie Ie btji2ojega ljubiti. Ko bi ne imel dr. Gr. tudi nobenega pogrefika na Bobi, zadnja nNovaK ga je ofirnila popolnoma. Kdor Se posebe trdi, da dr. Gr. ni sebifieo. je hudoben ali step. Kako bi zamogel clovek, in posebno, ako je duhoven, pustiti, da narod zavoljo njega trpi, kakor v resnici trpi, ker zau ni padlo v top tistih 1200 gl. pri dcielnem odboru in, ker hofie po vsej sili biti diiavni poslanec ? Nai as mi ne refie, ,da ae on ne sili, da so le njegovi prijatelji, kiga porivajo. Oseba za katero gre, ta je merodajna, ta je odlo-cilna. — Nekemu mlademu prijatelju dr. Gr. pa prero* kujemo: nNajeli so te, ker imai dovolj smoznosit, si vnet, mlad in neizkuien, pa godilo se ti bo po nemikem pregovoru; der Mohr hat seine Schuldig-keit gethan, der tfohr kann gehnn. — Od Kranj8ke lltejO, 22. febr. Nikakor se ni fiuditi, da se ravao zdaj pred volitvami razpoila med goriike prvake io voliloe knjiLica a naslovom: „Gori§ki Slovenci — pozorl* Saj je to lenadaljeva-oja in ob enem kratek obseg pitarenja NN. Sofia" od njenega zafietka do danes. Vsega tega .narodnega delovanja" zivljenjaka nit iskati je le v sistema-tifinem vnifievanji naiega dosedanjega drlavnega poalanca. Kdo ja tedaj ono broSurioo ali knji2ico apisal in zalozil, vgane se brez tezave. (Dobro poznamo mo2a — V r e d.) Naj bo, kdor hofie, vendar je vreden dotifini pisatelj obfinega pomilovaoja. Ko bi bii nam-refi v resnioi Bdomobran,w kakor tie je podpisal, bi ne bii imel „maogo tacih in enaoih dejanj in opui-fienj (dr. Tonklija) v svojej torbiB do zdaj, da bi jih ravno pred volitvami kar izsul pred volilce a iro-nifinim vprasanjero: „In to fie biti nai narodni vo-ditelj, nai dr2avni poslaneo ?" flmarvefi bi bii moral kot „domobranu vsako Tonklijevo napako ob svojem Casu javno grajati. Kaj lepo zaa rabiti ta ,domobrana Blitotejsko pravo:a mi so ne zaganjamo v gospoda viteza saradi njegove osebnostiB ter piie pozneje, ko nima ie vefi taeega v svoji „torbia wto-da p mtimo njegovo osebne slaboBti, naj ao uie pri-rojene al prisojene, na strani.1* Da je pa ^domobran' s raaogimi odlifinimi rodoljabi" brez, slaboati in fiist, J Kakor solace, prioajo nam jgefere neaede; JtiaB ,y is samopridnoBti, naa, no goai; nobeaa strait* i sloben namen." Nimi treba posebej dokazovati, da ^d^mobtgn" ni kronologifino, marveS, kakor ea raaume, aiateniati&jo aestavil omenjeno knjHHco; zato je* tadi dokonfial Tonklner „8undenregiateru z Itjom Te4*j ni bila popolua leta 1885 izdafta knjiiica pt^.ena^m naalofom. Pray dobro imamo ie v ipo-. mmn, da je leta 1885 „izfrc"a1a med alovenske vo-lilce na Goriskem knji2icaz enakim naslovom" rav-bo dan potem, ko je bila izsla pred zadpjimi drzavno-xbetokimi tolitvanti krafe^kib ob6in -Greg6r«ifeevft „So-L*," IcT ae je potegov&la za TonkKievo kandidaturo. Tbhi "pra* dobro - Sef-pomtiiino, da je postal na vao wtre ie wti din Udwje ,So^e" vrednik, ker ni mo-get povedati too arojega moeoja id preprieanja' glede n* tiato kajHIco t ,Se&/* ~ tiekas lfctid ee aledefiini stdrZejem in pedBieein: Ft a; gdipodj* vdHIci kmeSkih * oboln! Ker je uaffa in Be ifrS med Tolilci kojizica z iiaatovam: Qarittl Stovenei — poWr! ki zambrte in mors rwburiti dubove in ruSiti diaciplino ravno zdaj pred ToKttami, naproSeni §ttt prarvljudoo, da odda-¦te atoje ghsove narodnema kandidatu d*. Jozefu Tonkliju ter da take zabranitc na dan volitve, da ae ne bedo cepili glaaevi. V GeVfei Dr. ANTON GREG0R&6 profesor bogoalovja, Tikaj pride mi zdaj ca miiel Windhont-ov is* rek; ,,Tetmn, Jeium, Quanta permutatio reruml* Zdaj ie pa obracam do •vojih tovarisev, gg. Tolileev kmeCkib obCin na BovSkpra, Kpbaridakem* Tominakem, Cergljanskem, Kanalskem, Goriakeni, Vi pavske in, in na Kraau. Glejte bratje, zdaj imamo mi beseao. Zato ne poalaaajmo »AT. So5eu in njeuiU za-¡ezMikoY,— aaj m*3rao udje „BraIneg& iu podpornega drnstva v Gorici,B kjer gre in mora iti po taktu BN. SocVf, tudi ne marajmo zato prav nic, fe ima-mo rajie BSoco' (recima, da niati obe „So&" prar za naa, vondar t imamo rajSe „Soco"), dasi naa pray olikano nazirv* „avojat, bpirajoea se na vladne sofa in prilizune id pa na snoSnjo,a' Pokaiimo tedaj 4. marfa t. 1., da prekoiimo t olikL pa tadi v dodednotti in splob v.narodnem miSljcnji fie 9narodue prrake* v meitu, daei omo Ie ¡ kpeikib obeinah. Glejte tovariSi, takrat dokaiimo oitatemu atatu, da na dezeli nismo Se take dalefi"a. napredkom, da bi, „ko nam gre ediao le za stvar," Bvojcffc lorojaka kmeta kar meni tebi ni8 pr«>5 „ca-bili," — kaj pa Se takega norojaka, ki je nekaj vec kakor cavadni kmetav^ar. Zato tovariii, atorimo 4. marca po nasvetu. in po besedali, katere je pi^al 1. 1885 dr. Anton GregorciS: n------- naproseni «te pr'ar vljndno, da oddaate svoje glasove narudnemu kandidata dr. Jozafa Tonkiija, ter da tako zabranite na dan volitve, da ie ne bodo cepili giasovi! Ubo-gajmo tedaj pre<5. g. dr. Grego^i^a, ter nebojmo se nil, potem botte videli, da bo vse dobro id pray. Volilee. . Se srsdfne Krasa, 25. febr. — Eoiikor ao mi zoaoi do zdaj izidi prrotaih voliter, so izpadle Tae ngodno za rit. dr. Ti)nklija, in te z veljko ve-Cino glasov. Nekateri nditelji so ticer vse mo6i na-prb', prebodili obfono, pridaSerali volilno raofe, jib rotiii, pa vse zastODJ. Pomenijivo je bilo velitev v Velikem Do-in Que 23. f«b. Ob 11 uri zberejo se vai volilni mozje in na pogovoru aklenejo brez nobenega ugovora: Yolimo g. zapana in naroLimo mu, da mora glasOvati za g. Tit. Tonklija; ako bi drugafie volil, ma demo koj drugi daa nezanpnrco. Take so-tudi storili, in vofite? je bila ¡ hipa kon€ana. V SotkaRU daa 2C febr. 1391, Danes sera zvedel o proteato agoriike dqnovieraa proti ,Novi SoLi*; zato prosim, al. vrednietvo, naj. bIagoro)jno tprejm* tadi mojo izjato v prth, Stevilki. Podpiaani "vjema se popolnoma a proteatom pr-veatolacga kapitelna in meatne dubovsfiiaa r Goriei ptotitpiaayi- »N&ve Soeeu splob, ppsebno proti uvod-neicu dlankn zadnje fitev. 8^ v kojem sen vso ilobfloatjo aramoti dubovski atan v naj hujSi kVar ka-toliskaga ljudstya. Ne raanmem, kako je mogo^e, da bi zamogel kak kat dohoTea tak.Iist se naprej pri-poreiati ali podpirati, JAN. BV. KOLAUClC 2ttpntk< V obrambo. ,N, Soia" je t St 8 iitned drugili krajev tadi ia'S"tv Fet^a ia Vertojbe- prmesla poreetie o dovrse-nib prvotnih Tolitvafr' ter poslednjamu doatatila o-> pazko: ffPrizadeVanje d«k*na Uvalice ia domaCega vikatj* oatalo je: povaem brewBpeSEO. YolUown aa j§ stttdilo njib^ roTanje proti' s^dttboTniku. Gregor niti t : dolenji.Tertojbi o yoiittrahjanikomur gQ*oti\&, ra^von z g. 2upanoni a*mjra»2ete, da [ava gOTorila kaj takoga, vsied ieaar „te ni dudit^ 5e — vera peaa", pripravljeoa aya to ocitno prikli-cati, sajv sva poatatljena 6uti in dfllati na to, da vera ne pe§»« amp'a^ trdno sfojt in ziyaja poitaja, Ge pa WN. S,K imenuje „rovanje" to, da sva v avoji fari kot duina P'»"tirja, daykanlaeeyalea in ¡olilca, po veHtuem prepriCanji, ne is caati — in ma-|stilakowboatiV z dovoljonimi in pripuSdenimi aredMyir z reiaienimi razlogi in s poSteoim moiem Ie eokrat o voHtvah govorila, radovadoa aya, kako bo „N, 8." [iraeoovala tolikratao letanje, loyenje, naganjanje* p^i-duievanje in bujakanje dr. GregQreii-eyih platan ib Llotskib paov* (oproatite ta izraz ni najina iz* najdba), koji y tej fari niao ne davkoplalava|cit ne jTolilci, in kojib vest in prepriSanje se rarna la po [cyenkti V Nftjbrie nemako: Ja Be nor, daa istwatanderaf Kooo»ya> x xagotovilom, da, Ce dr. GiogorSttu ( [dragi, zlaati nN. S.tf in Be poaebno on aawae avpjo ; [piaayo v njej, niao mu od \zeli t«S 6aati, kaker mi dva n»c itrastnim naporom in rovaojetn", tedaj |ima ae t8oI Velilce, ce je poreftdo resniCno; pa pomilujeva, da ava jim a te.kac nisr* govorila ne | Htorila ne mialila ne — napravila, fltud ki jib je do. vodt'l do apoznanja zakaj da vera pe6a, ko imajo driigace za to, kar jim na vaa U»ta tn ua ves glaa gOYoriva navadno te — trgdveka uSoSa. — Kako 4e imenuje av. pipmo one, ki komarjo prevejajo, kamele pa poifrajo ? — V St. Petru 25, febrttyarja 1891, A. Hvalica, dekau | A. Jug„ rikar .. v Vertojbi. Politi^ni pregled Notranje deielc* D r 2 a y n o z b o r s k e v o J i t v e. Kakor, srao 2e omenili razvija se na Dunaju in po [okolici naj^ivahnejSi volilno gibanje. Brez dvo-je skoro, da bo izvoljen knez Lichten-[stein. Za konsemtivce je skoda, da znani 'dr. Scheicher kot semcui§ki profesor ne ;sme sprejeti kandld^tluf^. za dr^avni zbor. — ij)unajski dezelni SoIskV-svet je izdal ukaz sol-fskemu vodstvu, da se uHteljstvo ne sme vdele-ievati agitacij pn volitvah.. — N a S % aj e r-skem so se morali> nemski liberaici.vmakniti pri vodstvu nem§ke stranke nemsklm narodnja-kbm. — Na j ni nem1 Tirolsk1 em so se italijanski konservativni poslanci lofiili od svo-jih dosedaujih liberalnih zaveznikov pri volitvah. — Nagore.njera Avstrijske m je do-sedaj voljenil1' 737; konservativiith in le 59 li« betalnih volilnili moZ. — Na Mo ravskem provzro6ujsjo MladoSehi zmeSujave, ki hofieje na vsak na(in tadi tam .razdvojiti 5esk| narod, ter mu stem vzeti vso mo6 proU Nemcem. — V Neunkirchen-u na dolenjem Av^trijskem je menda rekel c. k. okrajni glavar nekaterim ^upaaom: „Le dubovnikov inufiiteljey mi nikar ne volite za vQlil»e(>moie!'. — St*jro^e8ka; s t r a n k a se je- zaSela nek»|» krepkeje giba-ti; strasti mlado^eSke stranke, z&nesene med trezni degki narod, pojemajo vsaj pri trezoej-§ih ljudeli. Kardinal Mihajlovic je vmrl dne 20, febfuvarija po dolgi in muCni-bolezai. Porojen 1. 1814J bil je-v maSnika posve5en 1836. Leta 1870 bil je imenpvan nadS^ofom v Zagrebu, 1873 pa kardinalom. — Stolid kapitel v Zagrebu iz-volil je skofa Oasparida za gcneralnega'vikafja zagrebaki raetropelitaneki cerkri. Og«r ski pri mas bo, kakor,listi-pOM-6ajo, kraalo ifflenovan, in sicer nadekof'S^^ mass a. Ob jeduem povdarjajo og«rsM;life^ da more ogerski primas stanovatj,y Bndinlji^, kjw je«sredife$e, vsflgit, ogsralcegai^Jjenjae ''' Dunajiki nEremdAnbUtta pj»viv da< bo sfjajni, presrCni sprejem nadvojvode Frtnaa; Ferdinanda na ruskem-dvorakotznamenje raird' naprAvilpovgpd»najbolj|i vtisekt Nalslonjejdostnaj-: viSib dostojanstyanjkov obeja dr^at... najiplj jan>? ii potrjenje rairui V obisku in spr^jemu,-8- kar, terim je mogofini in miraljubilni car po^astii visokega gosta, vidi javnomhenje po vsej pra^-vici dogodek, ki vesejte pojaye sed4ojega;pojd*: zaja §e mno^i. Dalraacija.^ Iz Zadra s« por^a, da^aa je c. k. namestnik- Day i d odpeljal na vojnea pa* robrodti „ An dress Hofer* v Splot, da pozdravi nemSko brodovje. Ml a do 6e hi so izdali fivoj volilni ok|ic na 6e6kf narod, ,,Staro6ehi'S — pravijo ti-nua-di odrefiiteJji iegkega naroda, — nniso do zdaj niCesar storili za 5eski narod v driavnem zbo-ru; oni bo le podpirali vlado in pospe^evali ko^ risti svojih ^kierilutlnib*' zaveznikov^. Temu pon polnoma nasprotenje oklic m o ra vski h-Ce-hov, kterega je razglasil dr. Srorn* Iz tega oklica je razvidno, da Oehi na Moravskem niso §e pozabih preteklosti, kakor se zdi, da so jo pozabili zapeijani MJadocebi. 1 Vnauje krivoveratvu, pa vender jt postal cercvec u-denik in st Cerkev ga je prilteU med avttajket na-? robe pa tudi vemo, da je maraikateri doktor st, pjama, n. pr. Martin Luther, Dillinftr in,drugs provzro6il v Cerkri raikol, iivel k^traBkolnlk.ia kot; msapokorjen raskolnik tudi tmrl. Osebne vestir To arede je bil v.Ooficr ee-Baraki namestnifc sa Primorje, vi t e z Ri n*i di ni J da je predsedovai d^(ela&mu Sofekama ¦•vet% ki je ' imelta dan sejo. (Dalje vprilbgi).- ' Tzdat^j i, oW^rai ^r^: WioJaM - flUarljaEatai fea^'i Gma. •*» ^H—way*