Mali Prirodopis s podobami za narodne ali ljudske šole in za pervi poduk na višjih dekliških šolah. Spisal prof. dr. Evgen Netoliczka, posestnik c. kr. avstrijske zlate svetinje za znanost in umetnost in križca za zasluge veliko voj vodinsko-meklenburgiskega domačega reda vendiske (slovenske) krone itd. Poslovenil Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru. V BERNU 1875 Tisk in založba od Buschaka in Irrganga. 43116 oy>04QF(l% I. Živalstvo Stran Uvod.1 Sesavci. 2 Rastlinstvo. Stran Strupene rastline.100 Lepševalne rastline .... 102 Obertnijske rastline .... 106 Žita.107 Pična zelišča in trave . . . 108 llrezcvetne rastline. Praproti.109 Makovje.109 Lišaji.109 Lesiščjek.109 Preslice.109 Alge.HO Glive.110 III. Gorljive rudnine .... 117 TV. Kovine.118 I. Živalstvo. Uvod. Povsodi, kamor se na naši zemlji oziramo, zapazimo najživahnejše živenje. Zemlja, zrak in voda so obljudeni z jako raznimi živalimi. Če se lepi poletni dan po polji in livadi sprehajamo, kako žvergole in čverče pernati pevci po zraku in po vejali drevesnih, kako letajo pisani metulji z cvetlice na cvetlico, kako šume mušice, kako tekajo hrošči čez pot, kako mravlje marljivo delajo, čebele med i vosek zbirajo, in kako veselo po travi šumi in verši, kakor bi na vsaki bilki sedela žival, ki se svojega živenja veseli. Dospemo k potoku; bliščeci kačji pastirji ferfetajo nad vodo, in žaba, katero smo vznemirili, hoče z velikimi skoki nam odbežati, notri v čisti in merzli vodi pa se veselo igra truma ribic, ki se hitro bregu bližajo, ako tem nemirnim gostom male krušne drobtinice pomečemo. Tu se previdno ziba raca, a tam v samotnem dvoru plaši predersni pes celo množico kuretine; mogočni petelin je s tem razserden in s svojim močnim glasom zapoje, da se daleč okrog razlega. Odgovorja mu jek, in iz daljnega gozda se začuje zaničljiv glas kukovičin. V bližini začujemo dolgo trajajoče pokanje in na drevesu zapazimo pridno žolno; mali dervar neprenehoma kljuje s svojini klinastom kljunom na drevesno deblo, a nižje pri naših nogah berzp smukne gaščerica v svojo luknjo. Ob enem zapazimo počasnega polža, ki z velikim trudom svojo hišico za seboj vlači. Mali prirodopis s podobami. 1 2 Tako se giblje na vse strani, povsodi nahajamo živenje, kamor se le oziramo, in izpahnjene kertine nam pričajo, da so še celo pod zemljo marljivi delavci. Vsaka žival nas brez dvombezanima in stori radovedne; radi bi vedeli, kako živi, kakošnili lastnosti j e, ali je koristna ali je škodljiva. Mo pa naj pozna vse mnogoverstnestvari, ki so po vseh deželah daljnega in velikega sveta! Je toliko raznih živali, da bi se v celem našem živ¬ ljenju še njih imen do dobrega naučiti ne mogli. Zavoljo tega hočemo samo za nas najvažneje živali opazovati, zlaste one, od katerih živež in obleko dobivamo, katere večkrat najahamo v živenji, ali ki so nam za kra¬ tek čas. Pri tem bodemo imeli vedno priliko, vsemogočnosti in modrosti stvarnikovi 1 se čuditi in gotovo bodemo spoznali, kako pregrešno bi bilo, žival iz nagajivosti mučiti, kajti tudi žival je stvar božja in se sme svojega živenja veseliti 3 Sesavci. Pes. Pes je najzvestejši spremljevalec človeka in najrazum- nejša domača žival. On čuva hišo, varuje čedo, pomaga pri zasledovanji, preganjanji in lovenji divjačine, vlači v Sibiriji sani in re¬ ševal je v prejšnjem času na Bernardinski gori v Švici ljudi iz snega. Ha oni gori j e bil namseč samostan; neka¬ teri korarji so hodili z dolgimi drogi o času velike nevihte in velikem sneževanji vun, spremljevani od velikega psa. Ti bernardinski psi niso nikoli poti zgrešili, če je tudi popol¬ nem zamedena bila; našli so v snegu zagrebljene ljudi in so je pomagali izkopati. Tudi same psi so pošiljali, da so ponesrečene iskali in nosili so vedno malo steklenico okrep- čajoče pijače na vratu. Ko so zmerznjega popotnika v snegu zasledili, lizali so mu obraz in roke in eden od njih je hitro tekel v klošter, da je pobožne brate spremljal na mesto, kjer je tujca nesreča doletela. Žalibog so ti psi že leta 1816. zamerli. Priverženost psa do svojega gospodarja je velika in njegova zasledivost tako gotova, da med tisoči ljudi najde svojega gospodarja, pa tudi njegove reči kaj dobro pozna. Tudi pozna gospodarjeve pritatelje. Ako se mu je hiša v varstvo izročila, tako čuva vso noč, 'hodi okrog, zavoha p tuj ca že oddalečinizbuja z renčanjem in lajanjem vso hišo. Njegova zvestoba preživi gospodarjevo smert, njegova hvaležnost ne pozabi nobene dobrote, njegova poterpežljivost vse prenaša in izgledna je njegova pokorščina. Več pesjih verst ali plemen je, razločujejo se po veli¬ kosti, barvi in dlaki telesni, kakar tudi po podobi ušes in glave. Vendar so vsi psi podolgaste glave, ostrih zob, na sprednjih nogah imajo pet, na zadnjih nogah 4 perste s to¬ pimi kremplji, katerih ue morejo nazaj potegovati; imajo gladek jezik in tanek voli. 1 * 4 Najrazumnejši med vsemi psi je koder, kateri ima viseča ušesa, kratek gobec, okroglo čepinjo in volnato dlako. Novi fundlanski pes je velik, čeme, dolge in svil¬ nate dlake, je iz versten plovec, ki večkrat tudi ljudi izvode reši. H er ti so dolgih tenkih nog, ozkega in stisnj ega zad¬ njega telesa, pa so neznano hitri v tekanji. Špici so špikastega gobca in imajo špikasta, kvišku stoječa ušesa Mej druzimi psi so najbolj znani: dolgo dlakasti o v- čarski pes, srednje velikosti, enako veliki mesarski pes, ki boječa teleta z molečim jezikom in lajanjem goni, dolgodlakasti pinč, siten lovski pes, mali in dolgočasni m op s z okroglo glavo, mali j a zb i čar s svojimi kratkimi in zakrivljenimi nogami, ptičar in prepeli čar in mali naročni psički. Da veliko psov laja, če čujejo godbo, da se mimo der- drajočim vozom v kolesa kakor besni zaganjajo, to se lehko vsaki dan opazuje. Kedar teče, odstranjuje se brozštevilokrat od ravne čerte in diha z molečim jezikom v kratkih in hitrih dihljajih. Pes živi do 20 leti. Ta koristna žival je pa človeku s svojo boleznijo, steklino, nekaterikrat prav nevarna. Znamenja te bolezni so: predrugačeno vedenje, čmernost, nagnjenje do zbežanja, veselje nad merzlimi rečmi, spremenjini glas, hlapenje po rečeh, velika občutljivost pred lučjo, peneče ustnice, pobc- šeni rep. Ako stekli pes človeka vgrizne, more ga le nagla zdravniška pomoč rešiti; pervi pomočki so pa izpiranje in izžiganje rane. Vzrok tej bolezni je menda velika vročina in mraz, pomanjakanje čiste pitne vode in slaba, pokvar¬ jena hrana. Volk. Volka so se v starih časih tako zelo bali, da si niso upali, še njegovega imena izgovarjati, ker so mislili, da že to zadostuje, da se volka prikliče. Od tod tudi pregovor: „Mi o volku, volk iz šume.“ On je podoben velikemu ovčarskemu psu; ogernjen je z rumeno-sivim kožuhom, njegova ušesa 'stoje na kvišku, ✓ 5 njegov rep je zakrivljen in jako kosmat. Vsa ujegova rast kaže moč, njegov poševni pogled po izdaje liudoldjo in po¬ tuhnjenost. On je najpožrešnejša in za medvedom naša naj¬ močnejša zver; njegova požrežnost je prišla celo vprogovor. Kako je požrešen, nam spričuje za¬ nesljiva pripo¬ ved, po kateri je en sam volk, ka¬ terega so devet let zastonj lovili, v tem času okoli tisoč ovac in ve¬ liko jelenov in sern raztergal. On namreč več po mori nego po¬ trebuje. Po navadi napada le divjačino in domače živali med temi zlasti ovce; v sili in potrebščini je pa tudi ve¬ likim živalim, govedom, konjem in celo ljudem nevaren. Po zimi se celo priklati v hlev in tudi v stanovanje kmetovo. Na Ruskem in Poljskem preganjajo v celih druhalih sani popotnikov in požro nje in konje, ako jo morejo doteči. V preganjanji je hiter in iztrajajoč; iz njgovega žrela se mu tedaj veliki zobje blišče in jezik mu daleč iz ust moli. Po noči se mu oči svetijo. Pri napadu divje zatuli. Vendar ga tudi kaj nenavadnega ostraši; ogenj in godba ga plašita, zlasti gosli ne more prenašati. Pripoveduje se, da marsikateri revni goslar, ki se je iz ruske svatovščine pozno v noči domu vračal, rešil si je le s tem svoje živenjo pred volkovi, da je svojim zagrizenim poslušalcem godel. Na Nemškem so volka skoro že iztrebili. Daja dobro kožuhovino in terdno usnje. Lisica. ,,Zvit je kakor lisica," pravimo pogostoina v navadnem živenji, in o nobeni drugi živali nimamo toliko in tako pri¬ mernih basni, kakor baš o njej. Lisica je rjasto-rudeče dlake, Volk. 6 špikaste glave in ima gosto in dolgo kosmatošopasti rep, ki se tal dotika Lisica živi v goratih listo vnili gozdih v po džemi j škili luknjah, katere si sama koplje. Njena hrana ni samo meso, Lisica. ampak ljubi tudi sladko sadje, kakor hruške, slive in grozdje. Zasleduje zajce, mlade serne in vso kuretino in si nabiro zalogo v svoji luknji, ki ima po več izhodov, Previdno okroži dvor, zna sevkrasti v k urnik ali kurji hlev in zgrabi eno kuretino za drugo. Lisice moreje lajati enako, kakor psi. Dajejo dobro kažuhevino in mlade je mogoče udomačiti. Mačka. Mačko nahajamo povsodi, kjer ljudje bivajo, razen najmerzlejših dežel, imajo jo kot domačo žival za razveselje¬ vanje, največ pa za pokončavanje miši in podgan. Kljubu njene udomačitve se svoje zverske narave ni mogla znebiti, in ima neodpravljivo nagnjenje, napadati male domače ži¬ vali, zlasti prihišne ptiče. Mačka ni svojemu gospodarju ni¬ koli -tako nagnjena, kakor pes, privadi se bolje hiše, nego ljudi. Kaznovana noče nikoli biti, marveč se huduje nad tistim, ki jo hoče kaznovati, ali sc mu pa celo brani. V ji- dilnih shrambah in kuhinjah je dostikrat prav oblizljiva tatica. Ako se jo gladi, gode ali prede, in ako se jo dražb piha. Ona je jako snažna, cede in liže se neprenehoma, je tožljiva in se prilično rada na solnci greje. Mijavkovči glas jej ji prirojena posebnost, kakor tudi njeno ostudno vpitje mnogokrat po noči. Z veliko poterpežljivostji čaka na miši 7 in podgane, in kakor hitro je miš vjela, igra se neusmiljeno z njo. Kedar se pripravlja za skok na svoj plen, pripogne si herbet. Za nekatere močno dišeče rastline imo posebno slast, valja se nad njimi in je izkopava. Njena dlaka se sveti, če se jo v temi proti njej gladi. Dočaka dosta veliko starost, od 12 do 18 let. Od psov, s katerimi v sovraštvu živi, razločuje se s svojo kratko in topo glavo, s ostrimi kremplji, katere leliko skriva, z bradastim jezikom in kratkimi, močnimi zobmi. Divja mačka jepervotno pleme domače mačke, večja je kot ta in sive dlake s černo-rujavimi progami. Nahaja se v goratih gozdih evropejskih in daje prav dobro kožuhovino. Lov na divjo mačko ni brez nevarnosti, ker pri zgrešenem utrelu lovcu kar v obraz skoči. Ris. Ris je največje evropejsko mačje pleme, kervoželjna zver, katere se ljudje še bolje boje, nego volka. On preži v Ustji nizkih drevesnih verhov in skoči mimogredočim živalim, celo konjem in jelenom za vrat, katere tckoj umori Ris. ali je pa do smerti muči in draži. Ris je rudečkasto-rujave dlake s temnimi pegami, ima kratek rep, špilaista, s stoje¬ čim lasuin šopkom podaljšena ušesa in močne borke, od brade do ušes segajoče. Njegovo oko se v temi sveti in je 8 neizrečeno bistro in živo. Njegova koža daje prav cenjeno kožuhovino. Lev. Leva imajo že od starodavnih časov za kralja vseh živali- On je veličastna žival. Veliko glavo obdaja pri samcu valovita griva, persa so jako močna, zadnji del telesa pa je ozek, dolgi rep se mu končuje š kosmatim šopkom. Ko¬ zina barva je rujavo-rumena. Njegova moč, njegovo dostojno vedenje, njegovo serčnost, če tudi ne velikodušnost, njegov ponos in njegova previdnost so ga že od nekdaj odlikovale. Njegova domovina je Afrika in vroči del Azije. Čez dan biva v močvirnem terstji ali v zakritem skalovji, kjer v svojem ležišči po navadi spi. Kedar pa začenja temniti Lev. se, pride iz svojega zakotja z gromečim rjovenjem, ki vse živali daleč okrok ostraši, in začne svoje potovanje. V gosti temi se sveti njegovo oko. Ako hoče lev žival na pasti, pri¬ pogne se po mačje in s silovitim skokom se zažene na svojo žertev, katero z enim samim močnim udarcem svoje tace razmesari. Kedar odnaša svoj plen, stori to z neznano močjo in urnostjo; videli so ga, da je z dveletnim govedom v žrelu 8 čevljev visok zid preskočil. Lov na leva je naravno neznano nevaren, kajti rane ga besno razkačijo in razserde, in skoči celo med lovce in gotovo je eden ali več ob svoje živenje. Spredno taco postavi 9 na persa svoje žertve, rep visoko zaviha in grivo šopiri: tako stoji zmagovalno tu. Mlad vjet se da krotiti, še celo marsičesa naučiti in kaže čuvaju svoje priznanje. Tiger. Tiger je najstrašnejša zver; v njem je združena moč, kervoločnost in grozovitost. On premaga največje živali in pomori več, nego more požreti. Njegova domovina je južna Azija, zlasti vzhodna Indija. Je rudečkasto-rujav s černimi poprečnimi progami, njegov rep ima Černe obročke ali kolo¬ barčke, njegova glava je majhna in okrogla, telo vitko in stegnjeno, kakor pri levu. Ko tiger po noči na lovu preži, Tiger. blesketajo se mu oči daleč po temoti. Ima čudovito spret¬ nost, z malimi, pa neverjetno dolgimi in urnimi skoki na¬ pade svoj plen. Vidi se, da človeku posebno zasleduje; v iz- liodnji Indije so ljudje cele vasi zavoljo napadov od tigra zapustili. Nekaterekrat napravijo velik lov na tigra, kate¬ rega se po več tisoč ljudi udeležuje; lovci se pogostoma na slonih, ki so za tak lov nalašč naučeni. Konji niso za to, kajti tresejo se po vsem telesu in obstojijo kakor polomn- jeni, ko tigra zaslutijo. Krasne tigrove kože, ki se dobe v tergovini, so ravno težek dobiček takih nevarnih lovov. 10 Hijena. Hijena je ponočna zver zoperne postave in velikosti večjih psov. Glavo nosi pobešeno, lierbet ima, ukrivljen in njena hoja je zavoljo kratkih vklonjenih zadnjih nog hroma. Prednji konec telesa je sploh močneji in višji, nego zadnji. Ha herbtu ima kratko grivo, gola ušesa jej stoje kvišku, siva koža je Černorujavo progasta ali pa pegasta. Njeni glas je zopern hripav. Živi v Afriki in južni Aziji in se živi z merho. S tem koristi nekoliko v vročih deželah, kjer je zrak okusen z cerknjenimi trupli, katere pokončuje. Do odraslih ljudi si ne upa, kajti je boječa in inevžasta in preganja samo bežečega človeka. Medved. kujavi medved je največja evropska zver. Je neu- kretnega telesa, s kosmato dlalko pokritega; ima špičasto glavo z močno zbočenim čelom, velike noge z močnimi krem¬ plji na perstih, in hodi po celih podplatih. Kljubu svojej moči je vendar le smešen, kajti vse njegovo kretanje je okorno, njegova hoja težko kobacanje; da gode, to je pa že v prigovor prišlo. Njegovo živenje je samotno v skalnatih luknjah v gozdu. Nijedna zver se ne pusti tako noriti, in za take be¬ daste umetnije dobrovoljno uporabiti, kakor medved, zato ga tudi mnogi za neumneža imajo. Na ukaz svoj ego gospo¬ darja mora po zadnjih nogah korakati, po glasu njegove piščalke ali orgije težko plesati ali pa še opico na svojem širokem herbtu nositi. Že to, kako se medveda ulovi, kedar 11 med krade, dokazuje njegovo bedastočo. Obesijo namreč te¬ žek hlod tako na verv, da mu je vhod v ulnjak zabranjen. Medved klado proč zazene, a klada se nazaj verne in me- Medved. dveda močno udari; medved je s tem še bolj razkačen in klado še z večjo močjo zažene, to stori tolikokrat, da od samih udarcev na glavo omamljen obleži. Njegova hrana so male gozdne živali, in razno sadje mu je všeč; njegova največja slaščica je med. Človeka le takrat zgrabi, kedar je razdražen ali jako gladen; postavi se pa takrat na zadnje noge in objame svojega sovražnika z zadnjimi nogami in ga zaduši, kajti njegova moč je baš v sprednjih tacah. Dabi se mu tedaj uišlo, na to ni misliti, kajti medved beži kljnbu svojej neokretnosti hitro, pleza spretno na drevje in plava dobro. Po zimi se zavleče v svoj berlog in zaspi. Njegova kožuhovina je jako čislana ni njegovo meso jedo 12 Bdi medved. nekateri; jezik in gnjat sta baje prav dobra in medvedove tace tudi posebna slaščica. V severnih krajih zemlje, mej ledinimi gorami in snež¬ nimi polji živi beli medved, ki ima belo kerzno, je večji od rjavega medveda in izverstro plava z ene ledene plošče na drugo. Ta medved je ljudem jako nevaren, Podlasica, Podlasica, pri priliki 6 palcev dolga živalca, zgoraj cimetove, spodaj bele barve z zleknjenim telesom je kljub a Podlasica. svojej majhni postavi jako kcrvoločna in nenavadno serčna, tako da še celo večje živali, kakor zajce, kunce, po navadi pa le miši, podgane in kerte napada. Še celo proti človeku se terdovratno brani. Potika se po vseh kotih, po grobljah, v luknjah pod zemljo, v Metih 13 itd.; je pa snažna in v vsem svojem kretanji ljubka žival. Veliko padlasično pleme je hermelin, ki je se kervolocnejši od navadne Jasice in Hermelin, se zlasti na severnem Raškem nahaja. Ima žolto-rjavi kožuh, ki postaja po zimi čisto bel, razen repa, ki ostaje na koncu tudi po zimi čern. Daje iz- verstno kožuhovino, ki se jako rabi pri orobljenji knežev- skih plaščev. K podlasičnemu plemenu spada tudi kuna, strah kuretine, in sicer kuna zlatica, kostanjeve barve z lepo rumenimi persi in domača kuna z belo liso na gerlu. Obe morite z nenasitljivo strastjo po kurnjakih in golobin- jakih. Njih zimsko kerzno se rabi. Tudi sobol spada tu sem, ki daje še posebno dragoceno kerzno. Vidra. Vidra je plaha žival s plošnato, zaokrožeuo glavo, dolgimi berkami na ustnicah, s kratkimi nogami, ki imajo plavno kožo med persti; živi ob rekah in ribnjakih tako skrita, da morda celo leto mine, predno se človeku prosreči, da jo ugleda. Vidra. 14 Jazbec. Leni jazbec je špikaste glave, okornega trupla, kratkih nog in močnih zob. Stopa po celih podplatih. Barve jo zgoraj žolto-rjave, spodaj temne; po strani prek glave mu sega temna proga. Jazbec živi samotno po svitlem lesovji v luknjah, ki si jih sam izkoplje. Tukaj spi po dnevi, in po noči gre lovit mladih zajcev, poljskih miš, žab, kač in žuželk, ali pa si išče tudi jajec, medu, sadja, gozdnih sadežev itd. Love ga kot škodljivo žival — in sicer preže nanj, ali pa veliko lovcev obda jazbino, v katero pošljejo pse jazbičarje, kateri ga morejo vun izgnati. Pa on se tudi serčno brani in s svojo nenavadno močjo, s svojimi ostrimi zobmi in kremplji pse strašno razmesari. Ako pa psi jazbeca le ne morejo iz luknje izgnati, pa kopajo na istem mestu, kjer psi lajajo. Njegova koža se dobro po¬ rabi sa lovske torbe, za prevleko potnih skrinjic, za tor- nistre (vojaške torbe), dlaka njegova se rabi za čopiče, mast za svečavo in za mazanje usnja. 'Jež ima na kerbtu in ob straneh bodice, po trebuhu pa rjavo dlako. Lahko se zvije tako, da si glavo in noge Jazbec. Jež. skrije in pri tem bodice tako našopiri, da ga njegovi nepri- jatelji ne morejo brez ranenja prijeti. Ako se pse na ježa draži, lete pač okoli ternjevega klopčiča in vanj lajajo, prejeti 15 ga, si pa ne upajo. (Je se ga z vodo polije, se zopet od¬ vije. Zvitega ježa se more črez 10 do 12 čevljev visoki zid vreči, pa ne terpi škode. On žre žabe, miši, žuželke, polže, jajca, odpadlo sadje in celo kače. Tudi strupenega gada požre, kajti njegova posebna lastnost je ta, da mu strup ne škoduje. Tudi žre španske muhe in arsenik brez škode. Po dnevi se zaderžuje v zemljnik luknjah, pod ger- movjem ali je pa pod drevesnimi koreninami skrit in gre še le po noči na lov. Po zimi spi. Da se po odpadlem sadji valja in na bodicah obviseči sad domu spravlja, to je le pravljica. V hišah go imajo semter tje za pokončevanje miši in ščurkov kuhinjskih. Kert Vsakdo pozna rahle kopičke zemlje, — kertine, katere kert po vertib in travnikih izriva. Njegovi rovi pod zemljo, ki so nekaterikrat prav daleč izpeljani, so prav umetno delo. Ta kopač ali bolje orač je pa popolnem za svoje pod- zemeljno živenje ustvarjen; njegovo valjasto truplo, ki je pokrito s černo-žametnim kožuhom in ki na kratkih nogah počiva, je pač le za lazenje po rovih ustvarjeno. Sprednje noge so prave lopate za kopanje, kajti so široke in kratke in imajo močne nohte in špikasti njegov nos ni samo dobro vohalo, marveč dobro kakor svedro za vertanje. Maličke oči in ušesa so u dlaki skrita. Kert je jako požrešen in se živi navadno o glistah in ogercih ; zategadelj je tudi koristen. Z druge strani res preveč korenine rastlin omaja in zhrahlja in s tem pač tudi nekaj škoduje po travnikih, poljih i n vertih. Z namočenjem travnikov se ga more pregnati. p 0 ./j m i ne spi, ampak se le globeje v zemljo zakoplje. V svojem okraju ne terpi tujega kerta in neka¬ terikrat se vname boj med sosednimi družinami na živenje in srn er t. Rovka. Rovka ali špičmoh je mala, večjidel rujava živalca, s špičastiin rilčkom in malo obrastenim repom. Po postavi 16 in dlaki je podobna mišim. Rovke imajo v posebnih žlezah zoperno di- tekočino, zaradi katere mačke za nje ne marajo. Žive v Zemljinih luknjah o červih in žužkih. Rovka. Netopir. Netopir se največjim ljudem zavoljo svoje nenavadne in gerde postave studi. Sprednja uda sta znatno daljša od zadnjih nog in imata štiri podaljšene perste ženim krat¬ kim, krempelčastim palcem. Netopir. led temi persti je terda, gola mrenica (kožica) raz- prosterta, ki se tudi do zadnjih nog in repa razteguje in za letanje služi. Sprednji palec in 5 kratkih perstov zadnjih nog so prosti, z njimi netopir pleza in se obeša, ker imajo zakrivljene krempljice. čez dan spi, in sicer tako, ), koželjaste (pod. 1), oblaste, repi podobne (pod. 4). Pod. 1. Pod. 2. Pod. 3. Pod. 4. Po snovi so korenine mesnate ali lesnate, lesnate ko¬ renine imajo merkve ali korenje, repa, redkev, zelena itd. Take rastline se gleštajo radi korenin. Po terpežnosti so korenine enoletne in dvoletne in tudi večletne. Steblo. Steblo je tisti del rastline, ki raste navzgor, in ki nosi listje in pozneje cvetje in sad. Stebla so ali zelnata ali lesnata. Lesuata stebla so debla. Pri deblih naših dreves se razlo¬ čujejo ti-le deli (pod. 5): 1. ste ržen a, 2. les b, 3. lika c, 4. lub d. Les leži okoli steržena, kakor se pri prerezanih drevesnih deblih lahko vidi. Vsako leto zraste ena plast lesa, ki se letnica imenuje. Po letnicah se sodi na starost dreves. Deblo dobiva pri Mali prirodopis s podobami. 6 82 drevji še le dosta visoko nad tlami veje, a pri germovji se koj pri korenini deblo na več vej razdeli. Listje. Listi so zeleni ploščnati rastlinski deli na steblu. Listi so pecelj nat i (pod. 7) ali pa sede neposredno na steblu, sedeči listi (pod. 6). Nekaterikrat je tudi list predert s ste¬ blom, (pr e d er ti listi (pod. 8). Na listib zapa¬ zimo, zlasti na zadnji strani čerte, ki so raz¬ lične. Imenujejo se listni živci. Po raz- deljenji teh živcev so listi mrežato-(pod. 9) alipodolgato-pre- p rež e ni (pod. 10).' Pod. 9. Pod ' 10 - Oblike listne so neznano različne. Listi"so: okrogli (pod. 9), okroglasti (pod. 11), jaj¬ časti (pod. 14), suličasti (pod. 15), čertasti (pod. 12), ki se tudi igelnati listi imenujejo, ako so terdi in špikasti, ser- časti (pod. 15), ledvičasti (pod. 16), puščičasti (pod. 17), klinasti (pod. 18) itd. 83 Pod. 11. Pod.J 12. . Pod. 13. Tudi dno )je večkrat tako, da dobi [list drugo podobo, p. pripekali (pod. 19), prišpičen (pod. 20), prirobljen (pod. 21) i t. d. listov rob je tudi raz¬ ličen in razločujejo se listi: topi (pod.9),;narezani (pod. 16), napiljeni (pod. 11), dvojnato napiljeni pod. 22), Nekateri listi imajo globoke zareze, ter so kerpasti (capasti), če te zareze ne segajo do sredine (pod. 23), na-' cepljeni, ako segajo samo do polovice (pod. 24). Sestavljeni listi so perstasti (pod. 25) ali pernati (pod. 26). Nekateri listi so dvojnato pernati (pod. 27) in več- pernati. 6 * 84 Listi terpe tudi po več let ter tudi po zimi na steblu ostanejo, to so vedno zeleni listi. Navadna terpežnost listov je samo eno leto; v jeseni zvene in obletavajo Cvetje. Cvet je pogostoma najlepši del rastline; odlikuje ga krasota njegovili barv- ter njegova prijetna vonjava. Tz cveta se razvija plod in seme. Celi ali popolni cvet ima te-le dele: čašo, venec, prašnike in pestič. Čaša je zunanjo cvetno ogrinjalo zelene barve, ki ob¬ daja druge notranje cvetove dele ali pa tudi sad pozneje. Nekatero cvetje je brez čaše. Venec je drugi krog cvetičnili listov, ki so navadno prav živih barv. Ti lističi so prav nožni ter izločujejo iz 85 sebe razne snovi, recimo: olje, med itd. Venci so prav raz¬ lične oblike, n. pr. zvončasti, lijasti; venec ima dostakrat podobo ust, torej ustnati cvet (pod. 28), križasti, klinčasti, rožnati, metuljasti cvet (pod. 29), kakor n. pr. pri naših sočivnatih rastlinah. Prašniki so v sredini vencev in so tenke niti, od katerih ima vsaka na zgornjem koncu mešiček, napolnjen s drobnim cvetnim prahom. Prašniki stoje ali vsak posebej ali so pa zraščeni ven snopič (pod. 30) ali v 2, 3 (pod. 31) ali več snopičev. Pestič je sredi cveta ter ima tri dele: plodnico (naj- spodneji del) vrat (srednji, cevasti del) in brazdo (najgor- neji del). Cveti niso vedno posamezni, navadno jihe več skupaj. Združeni so na raznoverstne načine. Tako združenje cvetov Pod. 28. Pod. 29. Pod. 30. Pod. 31. Pod. 32. Pod. 33. Pod. 34. 86 Taka razcvetja so: klas iti mačica (pod. 32), betic (pod. 33), cvetni grozd, (pri divjem kostanji) češulja (pod. 34)» kobul (pod. 35), sestavljeni kobul (pod. 36), glavica (pod. 37), lat (pod. 38), nepravi kobul (pod, 39). Plod. Kedar cvet zveni, razvija se plodnica bolj in bolj in daja plod (sad) ali seme. 87 Seme je redkokdaj samo, ampak obdano je s kosmatim, mesnatim, nsnatim ali lesnatim ogrinjalom, pa tudi terdim, kakor kamen. Pečk ati plod ali jabelko je mesnato sadje, v sredi ima večpredalasto pečkišče s semeni. Košči-časti plod ima seme v terdi lupini, katero obdaj e mesnato oplodje, n pr. pri črešnjah, slivah, breskvah. Jagoda je sočnati plod sprostim semenom, p. vinska jagoda. Buči n in pomerančin plod ima mesnato oplodje, katero usnjato ogrinjalo pokriva. Kakor hitro se plod iu seme razvije, odpade ali seme samo ali pa s plodom vred, da na zemlji pod upljivom zraka, vode in primerne toplote kali in se v novo rastlino spreminja. Kako nerazumljiva je mogočnost in modrost stvar¬ nikova, da iz male pečke veličastno drevo razvija. Cvetoče rastline. Sadno in vertno drevje. 1. Jablana je vsled svoje terpežnosti in mnogover- stne porabljivosti jabelk prav koristno sadno drevo. Jablana je sredne velikosti z okroglim verhom, njeni listi so večjidel kosmati, in njeno belo, zunaj rudečkasto cvetje je zdru¬ ženo v stoječo češuljo. Izvira od divje jablane (lesnike). 2. Hruška je visoko drevo, katerih je pocepeljenih mnogo verst. Divja hruška (drobnica) ima kiselkast sad (drobnice). Beli cveti so združeni v kvišku stoječo češuljo. Hruška cvete začetek maja, pozneje od črešnje, a pred jablano. 3. Nešp lja je nizko drevo, skorej germ s pozameznimi, velikimi belimi cveti, ima suličaste, spodej volnate liste; daje znane nešplje, ki so še le užitne, ko so se omečile. 4. Crešnja je veliko drevo s pakrožnimi in napilje¬ nimi listi in belimi cveti na dolgih peceljnih. Cveti so združeni v kobul; koščičast plod, čresnje, so rudeče, rumene in Černe. Cvete v aprilu in maju. Dobiva se p« goratih gozdih tudi posamezno. •88 5. Višnja je manjša od čresnje in ima kisli sad (višnje). 6. Sliva ali čepšlja je drevo srednje visokosti, ima pakrožne, napiljene, nekoliko gerbaste in kosmate liste ter bele cvete, ki se po dva in dva pokazujeta. Cvete aprila in maja. Pri navadnih čepšljah sta sad in koščica podolgata, pri slivah pa okroglasta. Tu sem se prištevajo cibore, mi- rabele in francoske cibore. 7 . Breskev ima suličaste, napiljene liste, karminasto- rudeče cvete, okrogli, mesnati in sočnati sad, ki je po verhu žametasto-kosmat; koščica je brazdava in ima kislo jedro. 8. Marelica jo srednje drevo s serčastimi, dvojnato- napiljenimi listi, s pozamesno in paroma stejočimi, belimi cveti, ki se razvijajo pred listi v marcu in aprilu. Kroglasti sad je žametasto kosmat, žolt in malo rudečkast: v njem je gladka koščica. 9. Mandeljnov ec ima rudečkasto-bele cvete, ki se dosta pred listjem razvijajo sicer pred vsemi drugimi sadnimi drevesi, dostakrat že v februarju in marcu. Ima podolgati, koščičasti sad s brezsočnatim, nepravilno razcapanim mesom, v katerem je jedro (mandelj) zavito v grenko kožo. So sladki in grenki mandeljni. Grenki mandeljni imajo v sebi strup (višnjavo kislino). 10. Navadni oreh je veliko lepo drevo s široko raz¬ širjenim verliom, lubja je svitlo zelenega. Listje je pernato ter močno, pa ne neprijetno diši, ako se mane. Okrogli koščičasti plod je obdan z mesnato, zeleno, pozneje černo kožo. Sad (oreh) dozori v jeseni, takrat poči' zunanja koža ter spusti terdolupinaste orehe. Tcrd orehov les je za mizar¬ ska dela prav dober. 11. Pravi kostanj je krasno drevo, ki dela v južni Evropi cele gozde. Veliko let raste in star kostanj je prav visoko drevo. Močnati in okusni sad je obdan z lupino, ki je začetkom še z zeleno, bodičasto skledico pokrita, ta pa odpade, Itedar plod dozori. Najboljši kostanj je znan pod imenem „maroni“. 89 12. Bela rnurba je za svilorejo prepotrebno drevo, ker njeno listje je za sviloprejke izvefstna kerma. Izvira iz Kitajskega. Jagode murbine so podobne malinam tor začet¬ koma bele, pozneje žolte. Cerna mnrba ima pa najpervo ru- deče, pozneje Černe jagode; njeni listi pa niso za svilne červiče. Po naših rastlinjakih še nahajamo: 1. Figovo drevo, ki je germičasto in daje mesnati, hruški podoben sad (pod. 40) (fige), ki ima v mesu mnogo zernic, in ki se zavoljo obi- lega sladkorja sprešani v tergovini dobiva. 2. Citronevec zraste pri nas le malo drevo; ima vedno-zelene, usnjaste liste in žolti jajčasti plod z usnjasto kožo, ki ob¬ daja mehko sočnato meso, polno kislastega soka, notranji predalčki imajo semena. Raz- ločuje se prava citrona, t. j. gerbas.ti in kislati plod in gladka, jako kisla limona. Sok njeni okrepčuje ter se rabi pri mnogih jedilih in pijačah. 3. Poinerančevec ima okrogli, sladki sad. 4. Oljka je drevo, podobno našim verbam. Ima us¬ njaste liste in temno-zeleni, jajčasti plod, iz katerega se stiska tako imenovano 1 aško olje, čegar bolje, svetlo-rumene sorte se rabijo za jed, druge za svečavo. 5. Kavovec raste navadno po izhodnej vročej Afriki, a njegovo obdelovanje se je razširilo tudi v Arabijo in iz¬ hodno Indijo. Kavovec je vedno zeleno drevo, ima češnjaste jagode, ki so najpervo zelene, po tem živo-rudeče, in po dozorenji černo-rudeče ter mesnate. V teh jagodah so potem znana kavina zerna. d. Rožičevec nam daje znane terdo mesnate rožiče. 1 . Cimetovec je drevo v izhodni Indiji z. vedno-ze- lenira listjem; njevo notranjo lubje daje dišeči cimet. 8. Dišavovec ali žebinčnik raste na Molukih, ima vedno-zelene 'liste ter je tako visok, kakor naša črenšnja. 90 Posušene glavice njegovega cvetja so znane dišeče že- bince ali nageljni (pod. 41). Pod. 41. 9. Kakaovec raste divje v južni Ameriki ter ima kumaram podobne plodove, v katerih je veliko rujavih se¬ men (kakao bob). Iz tega semena se dela čokolada. Gozdno in lepševalno drevje. Imamo listnato in igelnato drevje. Listovci so: 1. Hrast, veličastno drevo, uže pri starih znamenje moči, je mnogokrat prav visoko in debelo ter do 1000 let staro drevo. So velike šume samih hrastov. Sad, želod, je jaj¬ často dolg, ter stoji v lesnati skledici. Hrastov les je izver- sten za stavbe in razne izdelke. Hrastov lub rabijo strojarji. Želod je dobra piča prešičem, tudi mešajo zmletega med kavo. Osa šiškarica dela znane izrastke (jezice in šiške), ki se v barvariji rabijo. 2. Breza se semtertje po gozdih nahaja in na belem lubu jo je lehko spoznati. V vsaki zemlji raste, samo visoko na severju postaja germičasta. Terdni list se dostakrat in za razne izdelke uporablja in kot kurjava dobro greje. Močnejše veje se rabijo za obroče, slabše za inetlje. Iz navertanik debel teče spomladi brezji sok. 91 3. Bukev je veliko drevo z močnim verhom in dela cele gozde. Sad (žir) ima Bodičasto glavico, ki se izpreza na 4 lopatice, v njej so trivoglati, rujavi orehi (seme). Bukev daje terden les, dober za kurjavo in stavbo. Tu sem spada bukvi podoben gaber. 4. Lipa je eno najlepšili in najmočnejših evropejskih dreves in doseže prav veliko starost. Sama stoječa razvija lepo vpognjene veje, ki delajo gosto košati verh. Žolto-zeleno cvetje lepo diši ter daje dober čaj. 5. Yerba raste blizo voda in ima razpokano lubje; mlade veje so jako upogljive in se rabijo za koše in jer- base. Suličasti in napiljeni listi so pri beli verbi ali na obeh straneh ali pa samo na spodnji strani belosivkasti. Po tem se drevo že od daleč spozna. Beka je prejšnji podobna, samo rumenih vej je. Verba žaluj k a ima dolgo viseče veje in se sadi po pokopališčih večkrat. 6. T o p o 1 i so visoka, vitka drevesa, ki hitro rasto in se največkrat po drevoredih sade. Laška topola ima k višku stoječe vije, in je radi tega piramidi podobna. Goli popki so nekako smolnati, a prijetno diše. Jagnjed ima široki verh in listi so spodej belo-kosmati. Trepetlika ima liste, viseče na tenkih in dolgih pecljih; zato se skoraj vedno treso. 7. Klen ali maki en jejavorjeve verste, nahaja se po severo-zmernem pasu in ima petkrat nacepljene liste. Plod je dvonajta perutka z narazen stoječima perutama. 8. Jelša raste najrajše ob bregih na vlažnih tleh. Cveti so mačice, ki se prikažejo pred listjem uže febrvarja in marca. Les je terpežen, zlasti v vodi, zato se rabi za stavbe v vodah, za cevi itd. 9. Jesen je lepo, gozdno drevo visoke in ravne rasti, ima sivo, gladko, še le na starost razpokano kožo in per¬ nate liste. Po listnatih gozdih raste navadno posamezno. Jesenov list je terd in zato ga mizarji mnogo rabijo. 10. Berst je visoko drevo z razširjenim verhoin; je temnega razpokanega lubja in ima postransko stoječe, jaj¬ časte liste, ki so na dnu očevidno neenaki. l’o gozdih se redko nahaja, po drevoredih se pa večkrat sadi. Bela in terdna brestovimi se čisla. 11. Divji kostanj se zaradi krasnega in gostega verha ter lepega cvetja prav zelo sadi ter je prav navadno lepševalno drevo po večjih vertih in drevoredih. Njegov verli z velikimi, sedmero pernatim listjem je izverstna'streha za senco in dež. Popki so majhni in smolasti, plodi so v bodičasti lupini in se zovejo divji kostanji, s katerimi se na Turškem konji kermijo. 12. Jerebika ima pernato listje, okrogli, rudeči sad je grahove velikosti Radi lepe postave se sadi ob cestah. 13. Robi nje ali akacija je srednje drevo, doma iz severne Amerike, ima pernato listje, bele, dišeče in viseče cvete v češuljah. Sadi se za kinč v drevoredih in drugod. Iglasto drevje ali stornžnjaki imajo ime po špi- častih listih, iglah im po čudnih cvetih in plodevih storžih. K tim spadajo važna gozdna drevesa, jelka, bor in mc- cesen. Jelke je po gorah cele gozde. Njeno ravno deblo ima belo-sivo, nekoliko gladko lubje. Pri starih jelkah je polo¬ vica debla brez vej, in še le više se na vse strani veje raz¬ širjajo ter imajo skoro piramidast verli, ker so spodnje veje najdaljše in gornje najkrajše. Storži stoje po koncu. Smrek je tudi prav dosta po gozdih; deblo ima ravno z rudečkasto-rujavim lubjem, ki je razpokano na starost, deblo ima že od spodaj veje, ki se bolj proti tlem pripogi- bujejo. Storži vise navzdol. Borovi gozdje segajo’visoko v evropejski sever, kjer bor’ še na peščenih tleh raste. Ima špičasto-okrogle storže. Listi stoje po dva in dva, so tcrdi, bodeči in zelenkasti. Deblo je rudečkasto-sivega lubja. Les ima mnogo smole 93 in se rabi za kurjavo. Iz smole se dobiva terpentin, kolo- fonija, žezel (Černe saje od borovine). Korenine borove po¬ sebno rade gore. Mecesen je najlepše drevo te verste. Tgle njegove so tenke, kratke in svitlo-zelene ter stoje v šopkih skupaj, jeseni pa odpadajo. Izversten les se rabi za stavbe v vodi. Palme. Palme rasto samo po vročili deželah. To so drevesom podobne rastline z cnoj- natim deblom, ki doseže veliko visokost in ima gost verli z velikim, pernatim in mahalistim listjem. Za stanovalce onih dežel so . velike koristi; tako daje dateljnova palma znane dateljne, koko¬ sova palma (pod. 43) kokosove orehe, ki so tako velike, kakor člo¬ veška glava in imajo sladko tekočino (mleko), ki se pozneje sterdi v mandeljnasto užitno je¬ dro; slakorjeva pal¬ ma daje sladkor, oljna¬ ta palma olje in neka¬ tere palme imajo tako velike liste, da se mo¬ rejo za strehe in šatore rabiti. Pod. 43. Germovje. 1. Leska raste po naših šumali in zagrajah; ima šibaste veje, gladko, sivo kožo. Leska nam daje lešnike, ki tiče v zeleni, zvončasti skledici. Les se rabi za obroče. 94 2. Tern olji ca ali ceni tern nahaja se po mejah po- vsodi. Je ternast germ z malimi beli m i cveti z okroglim, malim višnjevim sadom terpkega okusa. 3. Čemi bezeg, tudi drevesu podoben germ, ne manjka skoro v nobenem vertu. Njegovo cvetje razširja močan duh in se rabi za čaj, po kojem se človek poti. Černe jagode se kuhajo ter dajo z vodo neko zdravilno pijačo. 4. Navadni bezeg je dišeč germ, čegar cvetje je v šopkih, nahaja se zelo po vertih. 5. koža, ternjev germ, čegar cvet, roža, je radi svoje lepe oblike in barve ter prijetne vonjave najljubša cvetica. Po obdelovanji se število cvetličnih listov pomnoži, ker se prašniki spremene v lističe, na kateri način tako imeno¬ vane napoljnene cvetlice nastanejo. Iz teh rožnih lističev se dela rožna voda in jako drago rožno olje. 6. Šipek raste ob potih in živih mejah, je bodičast germ ter rodi znane š.ipečje jagode. 7 . Beršljan je vedno-zelen germ, ki zajeda v debla in se po drevesih in zidovih spenja, ima usnjaste liste, ter se rabi za okinčevanje pri oknih in balkonih. 8. Kozja pogačica je po vertih navaden germič, ki ima okroglato razcvetje. 9. Vinska ter ta je germ, ki se spenja po kolih; izvira iz Azije. Ima malo, dišečo, zelenkasto-žolto cvetje, okrogle, sočnate jagode v raznih barvah, v jagodah je seme. Iz jagod stlačeni sok je mošt; vrenje ga spremeni v vino. Žlatnih vinskih tert je mnogo, ki se po svoji velikosti in po barvi jagod razločujejo; so bela in rudeča vina. Debele posušene jagode so cibebe in rozine, manjše so korinte (vamperli). 10. Kosmulja, grozdjiče (ribizelj), borovnica malinek, robida in rudeča borovnica so znani ger- miči, njih jagode se surove ali kuhane jedo. 11. Brina ima šilaste igle in Černe okrogle ja¬ gode. Brinjev germ razširjava pri gorenji močno dišavo, zlasti jagode, zato se rabi za kadilo, zlasti pri kužnih bo- 95 leznih. Tudi se divjačina z njimi potresa. Iz jagod se kuha brinovee. 12. Čajevec je doma na Kitajskem in v Japanu. Pijača, čaj, se nareja, da se na liste poliva vrela voda, do¬ daja se pa sladkor, mleko in rum. Kuha in zelenjava. Korenje. 1. Merkvica ali navadno korenje ima koželjasto, rumeno korenino s kosmatim, navpičnim steblom, pernato listje in belo cvetje, združeno v kobul. Korenina daje pri¬ ljubljeno, lehko prebavljivo jed. 2. Rudeča pesa ima rudečkasto perje in steblo; repa je po verhu černo-rudeča, sicer pa rudeča ter se reže v male plošče in s kisom povživa. 3. Prava pesa ima debelo, kosmato korenino, iz ka¬ tere pesni slador napravljajo. 4. P o ver t na redkev se zavoljo ostro-okusne kore¬ nine sadi. Male bele ali rudeče koreninice so redkvice, ve¬ like bele so poletne redkve in Černe pa zimske redkve. 5. Hren ima debelo, valjasto, belo in dolgo korenino, raste na morskem bregu divje, a pri nas ga sade po vortih. 6. Zelena ima belo, repasto korenino, ki se v salati je. 7. Peršilj ima koželjasto korenino in se povsodi po vertih sadi zavoljo listov in korenine, ki posebno diši. Rastlina gomoljica mi je: Krompir ali podzemeljica. Krompirjeva domovina je Peru in Chili v južni Ameriki. Perve podzemljice so bili leta 1565 v Evropo prinesli in sicer na Špansko. Na Nem¬ škem so jih začeli še le leta 1710 in 1712 saditi, ker je bila takrat velika dragina. Popred so mislili, da je krom¬ pir strupen. Krompir se pomnožuje po gomoljih, ki se zavoljo večih oči in prihranitve razrezujejo. Pa tudi po semenu se more zaploditi. Iz semena pa zraste pervo leto le za grah de¬ bele gomolje, katere pa se zopet vse jej o in tretje leto prav izverstne podzemljice dajo. 96 Rastline s č e b ul a m i. Č o Im 1 a je pokrita s luski natimi ali lupinastimi listi a (pod. 44). Mesnati del, čebulni. krožeč b poganja spodej vlak¬ naste koreninice, s katerim je v tla priterjena Popki med čebul¬ nimi listki sc zovejo čebulki c. 1. Navadna čebula je ima lupinasto čebulo in cevkasto; na sredi napihnjeno steblo; cev- kasti listi so na dnu stebla. Čebule se rabijo sploh po ku¬ hinjah. 2. Drobnjak ima mnogo čebulic, cevkaste in nitkaste liste, ki se kot dišava pri juhi in dru¬ gih jedilih rabijo. 3. Češenj ali luk ima okroglasto čebulo, ki obsega več manjših čebulic. Špargelj ali beluš je rastlina z debelo korenino, iz katere na spomlad mesnate mladike poganjajo, katere so okusna jed. Zelenjave. Kapus se sadi po vertili in poljih. Je pa več sort: 1. Pravi ohrovt, večkrat z višnjevimi, velikimi listi. 2. Glav at o zelje, pri katerem je listje v glavo združeno. Iz te sorte se dela kislo zelje. 3. Koleraba z okroglim gomoljem v zemlji. 4. K ar vi jo 1 z mesnatim razcvetjem. Špi nača ima kopjaste liste, je najzgodneja zelenjava. Salate. Vertna salata se povsodi sadi, je več sort n. pr. glavnata, poletna, zimska itd. Znane salate so tudi endivija, motovilec itd. Sočivja imajo metuljasti cvet, plod je strok. 1. Grahovo steblo se ovija, grah ima listje z rogo¬ vilastimi vejicami (ročice), stroke z okroglim semenom (grahom). Graha je več sort, p. cukernati grah z nežnim, jedljivim strokom. 97 2. Leča ima kratke stroke in v njih samo po dve ploščnati semeni (leči). 3. Fižol z visokim, ovijajočim se steblom in dolgim strokom, v katerem so fižoli raznih barv. Bučnice so rastline s spenjajočim se steblom, kerpastim listjem, vijakovo zavitimi viticami, in liju podobnim cvetnim vencem; plod ima debelo, usnjasto kožo, ki obdaja no¬ tranje meso. 1. Buča ali tikva, katerih je mnogo verst;- velike buče tehtajo celo do 200 funtov. 2. Kumara ima podolgati plod, ki je pred zrelostjo hrapav in zelen, pozneje tenek in žolt. Nedozorele kumare se v salati jedo. 3. Dinja ima okroglasti in jajčasti sad, ki je obdan s svetlo-zeleno, mrežasto lupino, in ima žolto, okusno in prijetno dišeče meso. Lubenica ima riulečkasto meso. Kastline z jagodami. Navadna jagoda je nizko zelišče, ki poganja tenke pritlike, trojnate liste in belo cvetje; plod- nica se jako povekša in po cvetenji je mes-j nata. Pravi ananas (pod. 45) imajo pri nas le v zakurjenih rastlinjakih; poganja iz mesnatih listov en čevelj visoko steblo, ki nosi v šop združeno cvetje, iz katerega zrasto jagode, ki imajo izversten in pri¬ jeten okus. , p od . 46 . Dišavine in zdravilne rastline. 1. Kum in ali ki melj raste povsodi po travnikih in pašnikih, tudi se ga seje. Spada v versto kobulnic. Seme je močno dišavilo in zato se rabi pri kruhu, siru, kislem želji itd. V zdravilstvu se rabi seme in olje, ki se iz njega do¬ biva kot zdravilo za dobro prebavljenje in proti napiho¬ vanju. 2. Janež sade po vertih in poljih, jo tudi kobul- nica. Jajčasti plodi so dišavili, diše prijetno, imajo sladek okus in se rabijo v zdravilstvu pri bolečinah v želodcu. Mali prirodopis ,s podobami, 7 98 3. Komarček ali kopree s kobuličnim cvetjem daje di,savno seme, ki se rabi pri gospodinjstvu in v zdra¬ vilstvu. 4. Navadni koper ali smerdilj je tudi kobulnica. Vsa rastlina, zlasti pa mlade kobulice so močnega duha in se rabijo pri udevanji kumar, kislega zelja in še večkrat v kuhinji. 5. Gorčica je luskata rastlina h križnim cvetjem. Seme daje moko, ki se udelana s kisom, sladkorjem in drugo dišavo z mesom je, ali pa se dela z njega mazilo za nekatere bolezni. 6. Paprika ali turški poper se obdeluje posebno na Ogerskem; ima več palcev velike, podolgate jagode, ki so rudeče barve, kedar so zrele. Posušene se zdrobe in tako rabijo. 7. Žefran izvira iz jutrovili dežel, sade ga pa tudi po Avstrijskem, zlasti pri Kremžu. Pestič v cvetu ima tri zelo rudeče brazde, iz katere se znani žefran dobiva. Rabi se ga za dišavo, zdravilo in za barvo. Zelo drag je, kajti ve¬ liko tisoč cvetov je treba za en fant žefrana. 8. Maj oran spada v versto ustnatic; ta rastlina ima močen duh in okus, rabi se v kuhinji in kot zdravilo. 9. Prava sivka je pologerm s plavim cvetjem v kla¬ sih, raste po južni Evropi divje, pri nas samo po vertili. Vsa rastlina prijetno diši, iz nje se dela neko olje. 10. Materna dušica raste na suhih solčnatih krajih, je dosta razširjen pologerm z nizkimi stebli. Cvetoče veje diše. Iz nje se dobiva neko olje. 11. V črtna kad ulja ali žajbelj raste po vertik s tenkimi, podolgatimi listi, in višnjevim ustnastim cvetjem. Močno dišeče listje se rabi kot zdravilo pri boleznih v ustih i po zobeh. 12. Meta raste po mokrih krajih, ob grabnih, potokih itd. Večkrat ima več čevljev dolgo steblo. Je več verst mete, p, povodna meta, poprova meta, konjska meta, ki ima po¬ seben, neznano močen duh. Poprova meta ima neko olje, čaj iz tega zelišča je navadno domače zdravilo. 99 13. Melisa (lisi po limonah in je grenkega okusa. Dela se iz nje melisina voda, mclisino olje itd.; listi se kot čaj porablj ujejo. 14. Pelin ima osobito aromatičen duh in jako grenek okus. Halbi se kot zdravilo v likerih, želodec krepčajočih. 15. Slez ima vejnato steblo z belo-sivimi. listi in bel - kasto-rudečim cvetjem, raste v južni Evropi, a pri nas so • samo kot zdravilna rastlina sadi. Listje, cvetje in sluznata korenina se rabijo kot zdravilo v persnih boleznih. 16. Rabarbara je tiste verste kakor naša kislica, ki se do¬ bi vd po travnikih, in je velika rastlina (pod. 46), ki je v Kini doma. Korenina daje važno zd ravilo rabarbara. 17. Kamelija raste . pogostem a po našem polji in po nji¬ vah; cvetne glavice so žolte in plošnate z belim robom. Vsa ra¬ stlina, zlasti pa cvetje prijetno diši. Cvetje (kamilice) daje kaini- ličin čaj. 18. Šved reci rasto po goratih trav¬ nikih in imajo zvon¬ časte cvetice. Je jih Pod. 46. več verst. Vse imajo v sebi grenko snov, katere je dosta v korenini in ki ima prav krepčevalno moč, zlasti za želodec. 19. M o č v i r n a det el j i c a raste po močvirnih trav¬ nikih in grabnih, njeno listje daje grenko zdravilo. 20. Zlati germiček ali tavžentroža raste po solč- natih travnikih in pašnikih, ima navpično steblo, na koncu 100 cvetni kobul in rudeče lijaste cvetice. Cvetje in zelišče sta izverstno zdravilo pri neprebavljivosti. 21. Regrat. Ta se nahaja spomladi po travnikih in po tratah v toliki množici, da je vse od njega rumeno. Listje se po tleh razžirja v podobi rožice, pa na votlem golem steblu je rumena cvetna glavica, ki je po odcvetenji kro¬ glica, katero jo leliko razpihniti, ker ima zrelo seme kosma- tine. V vseh delih je grenek mlečnat sok, ki sc v zdravil¬ stvu porablja. 22. Rmana je po vseh potih in tratah najti, ima tenko razdeljeno listje in cvetje v kobulah. Listje in konci stebel so kot čaj porabljujejo. 23. Navadna špajka, ki raste v germovji in ob potokih, ima kratko, vlaknasto korenino močnega a nepri¬ jetnega duha. Rabi se za zdravilo pri kerču in za živce krepčati. 24. Kalmež se nahaja pogosto ob bregih rek, njegovi listi imajo dvorezno betvo, njegova „korenika“ je grenka ter se rabi pri boleznih slabega želodca. Strupene rastline 1. Volčja črešnja ali norice (latinski belladonna) raste po svitlih gozdih ob krajeh; ima umazano višnjevo- rjavo, temno-žilasto, zvončasto cvetje in černo-plave, stru¬ pene jagode črešnjine velikosti. Vsa rastlina diši oinamljivo, vžite jagode pa delajo v človeku kerč, oslabljenje, davi ga ali pa celo usmerti. Korenina in zelišče sta pa nasprotno vspešno zdravilo. 2. Zobnik ali bi en se nahaja po grobljah, kraj potov, po plotih in mejah; vsa rastlina je lepljivo volnata; rumeni, temno-žilasti cveti so lijasti in sede v listnih kotili. Plod je glavica. Vsi deli so strupeni, zlasti seme. Listje razširja omotni duh. Rabi se v medicini tudi. 3. Kri stavec ali svinjska dušica raste tudi po gro¬ bljah in blizo stauovališč, ima velike, bele, liju podobne evete in bodeča glavica je njegov plod. Rastlina razširja 101 omotljiv smrad. Seme je strupeno, pa daje z zeliščem vred dobro zdravilo. 4. Velika trobelika raste ob ribnjakih, potokih močvirju in vlažnih travnikih, ima svitlo-rjavo, okroglasto, znotraj predal- často-votlo koreniko (pod. 47), večkrat pernato listje, belo cvetje v zloženih kobulah. Uže izhlapevanje te rastline dela omotico. Korenina diši po . zeleni, ako se je užije, je smertno nevarna. 5. Mala trobelika ali pasji peteršilj je posebno nevarno strupena, ker se lehko s peteršiljem zameni. Ka¬ ste ob plotili, zlasti pa na kmetih po obdelanih vertih. Pod. 47. Od peteršilja razločuje sc navadno po bliščeče-zelenih listih, po visečem ogrinjal« pri kobulih in po ostudnem smradu po česnju, če se listje mane. 6. Pikasti mišje k raste povsodi ob krajih potov, ob plotili in na grobljah; ima rudeče-pikasto steblo, ki smerdi, ako se ga mane, neprijetno po miših. 7. R tuleči nap er ste c, pogostoma v svitlih gozdih, se tudi po vertih zavoljo lepšega ima; steblo je malo kos¬ mato in zvončasti cveti vise v enostranskem grozdu. 8. Lisjak raste po alpah in viših gorah divje, imajo ga pa tudi po vertih radi lepšega. Cveti imajo vesoko če¬ lado in stoje v grozdu. Ta otrovna rastlina daje neko močno zdravilo. 9. Jesenski p od les ek je čebulnata rastlina, cvete pozno v jeseni v veliki množici po vlažnatih travnikih. Plavo-rndeče cvetje je zvončasto z dolgo cevjo; listje in glavica (plod) se še le pomladi razvija. 10. Volčja jagoda, ki se nahaja po senčnatih goz¬ dih, nosi na verhu svojega stebla 4 v vretencu stoječe jaj¬ časte liste in en sam cvet zelene barve. Plod je pa černi- kasta strupena jagoda v velikoste drobne črešnje. 102 11. Pegasti kačnik ali šterkavec (pod. 48) nahaja se po vlažnih, senčnatih krajih listovnih gozdov; ima go- moljasto koreniko, iz katere puščičasti Ustji poganjajo; na betvi je betic, kojega velik list krije. Listje in betičevo ogrinjalo je rjavo-rudeče pikčasto. Plod so rudeče jagode grahove velikosti. Vsa rastlina, zlasti gomo- ljasta korenika je strupena. 12. Mlečki imajo bel, oster mlečnat sok, ki se po¬ kaže, ako se rastlina pre¬ reže. Po tem užitem soku prihaja človeku slabo. 13. Smerdljiva sa¬ la! a, podobna navadni, ima grenek omoten mleček v sebi. 14. Zlati c n i c e ima¬ jo vse oster sok, kateri je pri nekaterih tudi strupen. Travniška zlatica in kalužnica ste najvadnejši zlatičniei, ka¬ tere so v naši domovini, rastete po travnikih. Cvetni venec .ma 5 zlato-rumenili listov. 15 Čemi taloh ima jako strupeno koreniko, ki zmleta kihanje prouzročuje. Kaste po gorah, in cvete-še kdaj kdaj v decembru. Že v starih časih so je poznali in za zdravilo rabili. 16. Paz j e zelišče je ob poteh in po groblah navadna strupena rastlina z belim cvetjem v kobulih in s černika- stimi, zelenkastimi ali rudečkaštimi jagodami grašje velikosti. Lepševalne rastline in cvetlice. 1. Pela vertna lilija je zanesena k nam iz jutro- vih dežel, ima luskinato čebulo, suličasto listje in veliko, belo; prijetno dišeče zvončasto cvetje. 2. Kruleča 1 i 1 i j a ima rudeče-žolto, rjavo-pikasto cvetje. Pod. 48. 103 3. Vertni tulipan je pri nas zelo priljubljena cve¬ tlica, ima lupinasto čebulo, suličaste liste, brez-listna betva Pod. 49. ima na verliu zvončasto cvetico raz¬ lične barve, M ima, če ni poln (pitan), samo 6 listov, pa nič ne diši. 4. Vertni hiacint je tudi pri¬ ljubljena dišeča cvetlica z veliko če¬ bulo, ozkimi in dolgimi listi; betva nosi grozdasto razcvctje. 5. P e r u n i k e imajo liste, sabljam podobne. Nemška perunika ima ve¬ liko, vodoravno ležečo koreniko (pod. 4!)) veliko višnjevo cvetje s 6 roglji, od katerih 3 zunanji v sredi šopek kocin imajo. Vodna perunika ima žolto cvetje, in f I o r e n t i n s k a pa belo. Njena korenika daje znano dišečo vijol- často korenino. C. Zvonček je perva pomla¬ danska cvetlica, ki divje raste na ne¬ katerih krajih in ki se ima po vertili skoro povsodi. Ima jajčasto čebulo a (pod 50), na kateri se razločno lu¬ pine b poznajo, iz katerih tudi dolgi zeleni listi izpod zemlje zrasto. K višku raste iz čebule betva, ki ima na verliu Pod. 50. 104 list in lično, zvončasto, Mo cvetico, katere trije notranji listi so na konceh zeleni. Oebulina plošča c ima tenke ko¬ reninice d. 7. Pravi narcis ima dišeče Mo cvetje, vsaki cvet pa ima rumen, drobno narezan, rudečkast venčec. 8. Navadna solčnica je navpičnega stebla možke visokosti, ima veliko rumeno cvetico; solnčnica spada v versto kolobarnic, ki imajo ob robu cvetic ježicaste, na sredi pa cevkaste cvete. Ima se po vertih'zavoljo lepšega in radi olja, ki se iz černo-rjavega semena dobiva. 9. Georgina je krasna jesenska cvetlica po naših ver¬ tih, kjer je navadno pitana ter ima lepo okroglo cvetlično glavico. Po obdelovanji dobivajo različne barve. Zanesli so jo iz Mexike. 10. Ne bi n a ali astra je jako lična jesenska cvetlica, ki izvira iz Kitajskega. Ima žolte cvete v krožen, ob robu pa vedno drugače barvane. 11. Modrica ali pl a vica raste povsodi po žitu, ima cevkasto cvetje, in sicer v krožen višnjeve, v kolobarju pa temno-plave. 12. Marjetica je. navadna cvetlica po travnikih in tratah, ima male cvetne glavice z zelenim ogrinjalom, bele cevkaste liste ob robu in žolte v krožen. Cvete skoro vse leto. Pitane marjetice raznih verst je mnogo po vertih, po navadi ob gredeh. 13. Vertni ostrožnih ima navadno plave cvete v go¬ stih grozdih; čaša jo cvetlične podobe in en časni listek ter dva venčeva lističa so ostrogasti. 14. Potonike se gleštajo pri nas po vertih, njih polni cveti so rudeči manj ali več. 15. Poletni seboj imajo ljudje po piskrih in po vertih prav radi; cvetje, stoječe v grozdih je prav krasno, mno¬ gotero barveno in prijetno dišeče. 16. Vertni mak je zanesen k nam iz orijenta, sadi se ga povsodi ali zavoljo lepšega ali pa v večji množici zavoljo olja. Veliki cveti kimajo, dokler ne dorasto, so na¬ vadno rudeči, pa se v barvi tudi zelo spreminjajo. Plod je 105 okrogla glavica. V jutrovih deželah zarezujejo nezrele gla¬ vice, da Leče iz njih mleček, ki posušen daje močno o ma¬ mljivi opij, ki je užitno zdravilo, a tudi nevaren strup. 17. Divji mak ali purpelica je lep pa siten plevel po njivah, z velikimi nudečimi Listi, sadi se tudi po ver- tih zavoljo lepšega. 18. ' Na v a d n a r e s e d i c a je po prijetni dišavi svojih cvetov sploh priljubljena. »Stoje v velikih grozdih, so bledo- žolti, imajo prašnike z nudečim mešičkom. 10. Verini klinček ali nagelj je prav priljubljena in mnogo razširjena cvetlica, ima kolenčasto steblo in po¬ samezne na koncu stebel in vejic stoječe in velike dišeče cvete z valjasto čašo in dolgo žebičastimi lističi, ki so različne barve. Nekateri klinčki rasto divje po solnčatih homcih in svitlih gozdih. 20. Rožasti slez ima Lord no navpično steblo; cvetlice so brez betvic in stoje v krasnim, več čevljev dolgem grozdu, ter imajo nudeče, bele in žolte cvetke. 21. Zvončice so lepe, divje rastoče cvetlice in ne¬ katere imajo radi lepšega po ogradili. 22. Veter niče imajo lijaste cvetlice, rasto divje, pa se tudi po verteh imajo. 23 Dišeča vijolica raste povsod po tratah, sade jo zavoljo prijetnega duha in vijoličastega cvetja tudi po ventili. 24. Mačeha ima dva vijolčasta, 3 na dnu žolte, po¬ tem bele in nazadnje vijolčaste cvete. 25. T robe n ti c a. Teh je več sort, imajo cevkasto čašo in lijasti cvetni venec; tu sem spada vertna trobentica z rumenim, nedišečim cvetjem v kobulih in avrikelj ali lepi jeglič z lepo dišečim cvetjem krasnih barv. 26. Muškata imajo več verst po piskrih. Cvete vse leto s prav krasnimi barvami. Rogljiček pri čaši je ostrogast. 27. Zimzelen je terpežno vedno-zeleno zelišče z diše¬ čim steblom, toda samo stoječa stebla stoje kvišku ter imajo višnjevo okrogle cvetlice; med okni imajo to cvetlico prav pogostoma, 106 28. Lepo-dišeča šmarnica ima Lele zvončaste in dišeče cvetke, ki so združene v enostranskem grozdu; je lepi kinč po listnatem gozdu. 29. K akti imajo mesnato, sočnato, tudi listnato ali drugačno steblo, ki je pokrito sternjem in gubami. Je več vcrst s prav lepim cvetjem, kasto v gorkem podnebji na suhih krajih. Pri nas gleštajo po piskrih dinjasti kakt, kačji kakt, bakljasti kakt. Obertnijske rastline. 1. Zelnati bombažev ec se obdeluje v Arabiji, Perziji in izhodni Indiji, kjer je doma, pa tudi v južni Evropi; visok je 2 do 3 čevlje, njegovi listi so podobni ja- vorjevim; ima veliko bledo-žolto cvetje in kapice orehove veli¬ kosti, v katerih je mnogo semena, ki je v belo volno ovito. Kedar ta sad dozori, počijo glavice in bom¬ baž se prikaže (pod. 51). 2. Lan ima kvi¬ šku stoječe steblo s suličastim listjem; cvetje stoji na koncu stebel, je lijasto, lepo plavo, zjutraj se od¬ pira, zvečer se zapira. V glavicah (plod) je Pod. 51. svitlo-rjavo seme, ki daje laneno olje. Terdna vlakna v steblu se pa potrebno izdelajo ter porabijo za laneno robo. 3. Konoplja ima več čevljev visoko steblo; iz nje¬ nih vlaken se dela preja, debelo platno, in sicer zlasti za jadra, vervi i dr. Konopljina zerna so priljubljena hrana tičem, iz njih se tudi olje stiska. 107 Konoplja spada v versto koprivnic in iz velike ko¬ prive so vlakna porabljiva. 4. Hmelj ima visoko steblo, ki so po latah spenja; plod so storži, ki imajo v .sebi neko dišečo a grenko snov, ki se rabi v pivovarnah. 5. Tabak se zdaj po vseh delih sveta sadi, njegova domovina pa je prav za prav zahodna Indija. Surovo je to zelišče strupeno. 6. Divji žefran je bodeča rastlina, ki se kot bar¬ varska rastlina sadi. Žolto cvetne glavice dajo dobro barvo. 7. Hrošč raste divje v južni Ameriki in se po neka¬ terih krajih zavoljo rudeče barve sadi, ki se iz te rastline izdeluje, zlasti iz korenine. Ta rastlina poučita od krav, pobarva njih mleko, kajti njeno listje jeza živino izverstna kerma. 8: Cukrov terst obdeljujejo po vseh vročih deželah; visok je 8 do 12 čevljev, 1 do 2 palca debelo deblo ima v sebi rahel sočnat steržen, iz katerega so stiska sladek sok, ki prekuhan in ohlajen tako imenovan terstov sladkor daje. Totem se ga mora še prečistiti (rafinirati). Žita. 1. Rež je naše najkoristnejše žito, kajti nam daje naš vsakdanji kruh. Dolga bil nosi kimaste klase, pleve pri cvetji imajo dolgo res. Rež je ozimna in jara. 2. Pšenica, ima štiri stransko navpično klasje; pleve imajo reso ali pa so tudi brez rese; pšenica potrebuje dovolj toplote in dobre zemlje. Pšenica je tudi jara ali ozimna. Pšenično zernje daje najboljšo in najbolj belo moko. 3. N a vadili j e črne n ima štiristransk klas; spodnje pleve imajo dolgo reso; ozimni in jari ječmen se seje po¬ vsod. Iz ječmena se dela ječmenova kaša in pa slad, ki se v pivovarnah porabljajo. 4. Oves je zadovoljen skoro z vsako zemljo in dozori tudi še v visokem severu in po visokih gorah. Oves je naj- navaduejša konjska pica. Njegovo cvetje stoji v latah in gladke pleve obdaja jozerua. 108 5. Proso potrebuje gorke lege; ima kimasto latovje, zernica so prav drobna in okrogla, ki so kuhana dosta na- sitljiva jed. G. kaj ž izvira iz izhodne Indije, pa se obdeluje po vseh gorkih krajih. On potrebuje močvirne zemlje, zato je treba na rajževa polja vodo napeljevati. Iiela in terda zerna je treba v posebnih mlinih obdelati* (dušiti), da so za jed. 7. Turšič o ali kuruzo so donesli iz južne Amerike; njeno steblo ima široke suličaste liste, na koncu njih je prašno cvetje v latu; pestični cveti pa stoje po steblu v poza- mesnih betičih (storži), v katerih so po versti rodeča, žolta ali bela zerna. Pična zelišča in trave. To so take rastline, katere so zlasti za naše domače živali dobra in tečna kerma ali piča in katere se radi tega tudi obdelujejo. Take rastline so: 1. Navadna travniška detelja raste po travnikih in pašnikih divje in se kot živinska piča tudi obdeljuje. Ima trojnate liste in rodeče cvetne glavice. 2. Bela detelja se baš tako pogostoma nahaja, ima ležeče steblo in bele cvetne glavice. 3. Nemška detelja ali lucerna imavijolčasto cve¬ tje v grozdu in serpasto ali polževo zakrivljene stroke. 4. Turška detelja raste ob poteh in po travnikih, ima rumeno cvetje z glavicami na dolgih peeeljnih. 5. Navadna grašica ima spenjajoče se steblo, rogo- laste vitice ali ročice, rudečkaste cvete, ki rasto navadno po dva v listnih paseh, stroki imajo,černo-rjavo seme. G. Bob ima kvišku stoječe steblo, belo cvetje s tem¬ nimi progami v listnih pashah, debele stroke z velikim, rjavim semenom. 7. E špar zet a raste po solnčnatih hribih divje, pa se tudi pogostoma seje, ker je poleg navadne in nemške detelje prav izverstna kerma. Radeče cvetje stoji v klasu. Za ker m o služi domačim živalim mnogo trav, ki se surove in zelene, ali pa posušene, kot seno in otava pora- bljujejo, n. pr. bolj k a, lišičji rep, svinjski rep, latovka itd. 109 Brczcvetne rastline. Praproti. Praproti imajo močno koreniko, pernato listje, ki ima na spodnji strani mnogo plodnih kupčekov z drobnim zernjem, s katerimi sc pomnoževajo. V vročili deželah imajo praproti tako velika stebla kakor so lesena debla. Mahovje. Mahovi so večidel male, mične rastline, katerih mnogo skupaj raste; imajo tenke koreninice z malim steblom, gosto z lističi obrastenim. Y posebnih glavicah so plodna zernica. Maliovje pokriva tu in tam po vsej zemlji tla, dre¬ vje in skale, kar je prav prijetno našim očem. Mahovje po¬ trebuje vlažnosti in ne prevelike toplote. Lišaji. Lišaji rasto po skalah, drevji, strehah in po drugem lesovji v podobi sive, rjave, žolte in pepelaste prevleke ali skorjo, pa tudi v podobi kerpastih, zelenih in rjavih obrast- kili. Lišaji so po vseh pasih po nižavah in visočinah na¬ vadni. Znameniti je izlandijski lišaj (mos), ki raste v Islandiji in po severni Evropi, pa tudi pri nas na visokih gorah in se kot plučni čaj za persne bolezni kuha; j e le¬ no v o c je lišaj, ki je navadna kerma severnih jelenov. Lesičjek. Lesi čj e k ima ležeče in plazeče steblo z ozkim in gostim listjem. Iz stebla se vzdigujejo navpične veje; po gorah in mahovitih tleh raste po vsej Evropi. Mali tros (plodna zorna) se pod imenom „coperniška moka“ za rane rabi in v lekarnah ter pri razsvečavah, p. v glediščih, kajti v ogenj potresen gori s svitlim plamenom. Preslice. Preslice so nadležni plevel, ki raste po mokrih, ilo¬ vnatih in peščenih tleh, na njivah in travnikih. Navpična 110 stebla so nekaterikrat nerodovitna, takrat imajo vretenčaste tenke vejice, rodovitna stebla pa imajo rjave nožnice in v verliu valjast plodni klas. Nekatere preslice pod imenom »konjski rep“ se rabijo za umivanje in likanje posode. Alge. Alge se nahajajo po vodah, v potokih in rekah, pa tudi v morji. Nekatere so podobne mehurjem, druge nitim, in zopet druge cevkam in listju, so zelene, rjave in rodeče barve. Potočni olcrak ima dolge, tenke in zelene niti, ka¬ terih je po stoječih vodah dostakrat toliko, da so vode po¬ polnem s to zeleno odejo pokrite. Glive. Glive rasto po takih živalskih in rastlinskih tvarinah, ki uže razpadajo, ki gnjijd ali troh ne. Rasto prav hitro in se zlasti pri deževnem vremenu prav hitro pokažejo. Ne¬ katere manjše glive so to,, kar imenujejo na rastlinah snet, rija, čer n o in medeno roso. Druge so nam znane pod imenom ples en j na stvareh, ki vrb ali gojijo, n. pr. na kruhu, siru, starem mesu, na ti uti, mokrem usnji itd. Večje glive, ki so navadno mesnate, so gobe. Gobe imajo bet in klobuk, ki je na spodnji strani v lističe in cevke razdeljen, kjer so plodna zorna. Gobo so za jed, so pa tudi nekatere strupene in radi tega nevarne. Do sedaj se še ni posrečilo, zanesljivih znamenj stru¬ penih gob spoznati, da bi se jedljive gobe na tanko od strupenih razločevati mogle. Sumljive so pa vse tiste gobe, ki so 1. žive barve, n. pr. živo rodeče, 2. ki spre¬ minjajo barvo, če se narežejo, .S. katere pote mlečnati sok, 4. tiste, ki so po verli slinaste in 5. ki neprijetno diše. Strupene gobe so: mušnica s rudečim klobukom, ki je posut z belimi bradavicami; strupeni gobajur, bliščeea goba z živo pisanim klobukom, belim, pod kožo rudečim mesom in kratkim betom; strupena lesičica, pomerančasto-rumena; hudičeva goba z bledo-rumenim klobukom, debelim in rudečim betom. 111 Užitne gobe so: Užitni goban ali jur j i, kijcnaj- važneja jedljiva goba, ima belo meso, belkast in pozneje rjav klobuk, in tudi tak, na dnu debelejši bet; pečenka ali kukmak se tudi umetno prideljujena gredah, je bel in ima obročen klobuk, ki posebno porjavi in ima na spodnji strani tenke lističe; njegov bet je bel; sirovka je prav okusna goba, ima rumenkasto mleko, rudečkasti, v sredi vdert klobuk; užitna lesičica (pod. 52) je rumena kakor rumenjak, ima lijast klobuk z vejmatimi gubami; užitni smer če k ali mavroli (pod 53) s jajčastim, svitlo ali rjavo rumenim, luknjičastim klobukom; černa gomoljika raste pod zemljo, je podobna okroglemu go¬ molju, velika kakor oreli, pa tudi kakor pest, zunaj černa, bradavičasta, znotraj belkasto-rumena in žilnata. hiši č j i p a r k e 1 j c i (pod. 54) nimajo klobuka, ampak samo vejnati, žolti bet, je prav okusna goba. K rešilna g o b a je lesnata gliva brez beta in nje¬ gov kopitast klobuk je prirasen na bukova debla, dela se iz njega netilna goba s tem, da se lesnati del odpravi in da se jo malo prehuka. Pod. 52. Pod. 53. Pod. 54. 3. Rudninstvo Uvod. Gotovo je tudi to potrebno, da se učimo poznavati tla, po katerih hodimo in ki dajo hr no našim rastlinam, ida poznavamo skale in pečevje, ki sc veličastno proti nebu vzdiguje, in da opazujemo rudnine, katere rabimo za stavbo, za tlak po cestah, za kurjavo in svečavo, ali iz katerih zdelujemo posode ali pa katere za rezanje, brušenje in li¬ kanje rabimo. Tudi one rudnine je koristno poznati, katere rabimo vsled njih lepote, čistote in prozornosti za kinč, ali pa ki so nam za barvila in pisala, ali pa take, katere celo v zdravilstvu rabimo in zopet razne kovine, ki so nam za različne namene. Tudi tu v neorganični naravi nahajamo sledi vsega- modrega stvarnika. To modro njegovo vladanje celega svetil nam spričuje toliko mali kristal, skrit v zemlji, kolikor ve¬ likanske gore, ki so tako rekoč velikanske stvarnikove čerke. I. Kamenje in persti (zemlje). 0 terduem delu naše zemlje poznamo samo njegovo zu¬ nanjo lupino, zemljino skorjo. Ta obsega terde skalnate mase, ki so tako rekoč zemljina okostnica, in različno ka¬ menje ter druge rahle perstene snovi. 113 Take i'ahle odeje naše zemlje so: 1. Puhlica ali černa zemlja (humus); je naj¬ manjša plast zemlje in najrodovitnejša tla, dobra podloga njivam, travnikom in gozdom. 2. Glinica ali ilovnata zemlja. Glina se prime jezika in čudno diši, ako se vanjo sope. Vodo željno serka ter postaja vlačna kakor testo in se da poljubno obraziti (n. pr. lončarske posode). Kedar se posuši, stisne se zopet in dobi razpokline. II je slabejša sorta gline in je sežgan temno-rudeč. Rabi se ga za opeke. 3. Peščena zemlja. Ta se hitro posuši in je nero¬ dovitna. Pri nas je navadno samo ob bregih, drugod po¬ kriva cele ravnine. 4. Šota se dela iz razpadlih rastlin po močvirnatih krajih. Šota je lahka, rahla, rjava ali černikasta, gorljiva snov; v nekaterih šotiščih se nahajajo še korenine, debla in listje prejšnjih dreves. Šota je za kurjavo dobra. Najnavadnejše kamenje na zemlji so razni apnenci, kvarci in razne druge mešane rudnine. I. Apnenci. Gostega apnenca so cele gore in dežele; nahaja se pa tudi v kosili razne velikosti do najdrobnej¬ šega peska. Apnenčeva perst je v vsaki njivi in po apnen¬ čevih rastlinah, v sočivji. Škriljasti apnenec je enake in lepe mase, imenuje se litografični kamen. Apnenec pomežani z glino se ime¬ nuje lapor. Drobnozernasti apnenec je mramor. Na prelom- kih je podoben cukrovemu klobuku. K apnencem se prišteva tudi bela kreda, katero pri pisanji rabimo. So tudi vode, v katerih je apnenec raztopljen. Pri kapanji v votlinah se pa zopet vseda in sterjuje ter dela kapnike razne podobe. Kri štolo vani apnenec se nahaja v najlepših, pro¬ zornih kristalih (pod. 1 in 2), ki imajo to lastnost, da žarke dele v dva dela, zato se vidijo n. pr. podvojnate čerke v knjigah, ako se jih skozi te kristale gleda. Mali prirodopis s podobami. 8 114 Navadni mavec ali gips se žge in drobi, enako apnencu, ter se rabi za morto, za kipe itd. Tudi je izver- stcn za gnoj na travnikih in deteljiščih. Sežno-beli, drobno- zernast gips se zove alabaster in se pri kiparstvu upo¬ rablja. 2. K r e m e n i ali k v a r c i. Kremen je jako terd ter kreše z jeklom iskre; C e se dva kosa dergneta, dajeta čuden duh in se svetita v temi. Kremen je poglavitni del mnogih gora in v podobi peska in grušča ga je vse polno v tleli mnogi!) krajev. Tudi je v pravem peščencu, ki kot sipa ali svizec cele planjave pokriva. Njegov kristal ima podobo pod št. 3. Čisti, kot steklo prozorni kristali se imenujejo strela (kamenena), lepo vijalčasti so pa ametisti. Imenitna poraba kvarcova je pri izdelovanji stekla, v katerem je k vare poglavitni del. Tudi se drobno zmleti kremen dodeva* k porcelanu. Kresilni kamen je tudi kvarc, ki se dobiva v ostro- robatih kosih. Plovec je penast in luknjičaste snovi, in po vodi plava, rabi se ga za brušenje in glajenje. 3. Žlahtno kamenje. Nekatera kamenja se uže od nekdaj zavoljo lepili barv, prozornosti in živega blišča jako čislajo, to so žlahtni kameni. Taki so: žlahtni opal, pisanih, spreminjajočih barv, nudeči granat, navadni, žolti topas, zeleni smaragd, višnjevi safir, rudeči rubin, čisti dem ant, čegar najlepša brušena oblika je bril ant. 115 Samo polužlahtni kameni so plavi neprozorni tirkisi, žolto-rudeči karneoli, zelenkasti in redeče pikčasti lie- liotrop in dr. 4. Lojasto kamenje. Lojevee je nekako masten in miljast (žajfast), ima tako malo terdote, da se leliko z lesenim klinčkom praska. Lojevcu je podoben salovee, ki se pod imenom španske krede za risanje po suknu in steklu rabi. Morska pena je jako lelika, od tod njeno ime. Do¬ biva se v okroglih kosili, je bela in rumenkasta, se pri¬ jema mokrih ustnic. Iz njega se delajo pipe in cevke za smodke. 5. 1’ersti (zemlje). P orce lanova glina je drobna, perhla ter se prijema na jeziku. V vodi se dela iz nje testo, ki postane v ognji terdo. Ta glina je več ali manj bela. Suknarski il jo nekak tolst in sive barve, jezika se ne prijema in razpade v vodi. Ker olje in mast serka, rabi se za snaženjo madežev, zlasti pa pri valjanji suknene robe. Tripel je siva, perstena snov, ki se rabi zlasti za zna- šenje in likanje kovin in stekla. G. Mešane rudnine. To so take rudnine, ki so se¬ stavljene iz večverstnih rudnin, ki se na celi neenaki masi razločno poznajo. Tu sem spada zlasti granit, najpoglavit¬ nejša masa večjega gorovja. Porabi uje se kot stavbeni ka¬ men ; koristi pa tudi za tlak, za mostove, za kamenarska dela itd. G ranit je tenkozernasta zmes kvarca, živca in sitijca. Živec se pogostoma v okroglih kosih po polji dobiva. Sinjec se sviti, kar je tudi pri vseh drugih rudni¬ nah, katerim je primešan. II. Soli. Ho li sc raztope v vodi, s tem in s svojim okusom se razločujejo od drugih rudnin. Najvažnejše soli so: 1. Kuhinjska ali kamenena sol. l\i zelo imenitna rudnina se nahaja v velikih ležiščih, cele skale so jo; na- 116 haja se pa tudi v morji in v nekaterih studencih stopljena. Po vsem svetu je znano solišče v Velički na Gališkem, ki daje na leto okoli 2 milijona centov soli. V notranjem delu rudnika so neznano veliki oboki, ki so vsled izkopane soli nastali; v teh prostorih ste tudi dve kapeli, narejeni iz same soli. Veliko soli je tudi v tako imenovanem Salzkammergutu in v bližnjih deželah, zlasti v Hallstadtu in v Išlu na gor¬ njem Avstrijskem, v Aussee na Štajerskem, Hallein-n na Solnograškem in v Hall-u na Tirolskem. Tudi na Ogerskem in Sedmograškem so solišča. Sol se koplje zunaj na prostem in v podzemeljskih rud¬ nikih; pogostoma se tudi na solna ležišča voda napeljuje, da se sol raztopi. To delajo zlasti takrat, kedar hočejo iz nečiste solne mase čisto sol dobiti. V ta namen se kopljejo v solnatem gorovji velike štirovoglate jame, katere se z vodo napoljnujejo; raztopljena sol, solnica, se pumpa v velike ponve, kjer se sol kuha, t. j. voda v sopar spreminja. Kamenena sol se dobiva v neotesanih, pa tudi v koc¬ kastih kristalih (pod. 4). Barve je bele, pa je tudi vsled zmesi rjave ali rudeče barve. Na mokrem zraku se razto- pljuje. Njen okus je kakor znano čisto slan. Sol nam je potrebna pri jedilih, pri shranjevanji mesa, našim domačim živalim je koristna, tudi je izversten gnoj in rabi se v obertniji in umetniji. 2. Galun je nekoliko sladkega okusa, je bel, ter se nahaja večkrat v kristalih (pod. 5) in se. dobiva v škri- ljastih lomih in ilovnatih jamah. Rabi se v barvariji, pri izdelovanji usnja in papirja in tudi kot zdravilo. Pod. 4. Pod. 5. 117 3. Solitar se nahaja v tenkih skorjah ali kot beli prevleček na poveršji zemlje, je bel ter slanega, hladivnega okusa. Solitar nastaja povsodi, kjer se gnjili živalski ostanki mešajo s šaro, zemljo, apnikom in dr. in sicer vsled zrač¬ nega vpljiva. Rabi se za izdelovanje solitarove kisline in za fabrikacijo smodnika. Pri gospodinjstvu se rabi za naso- lenje; a tudi je pri obertnijah in umetnijah porabljiv. 4. Soda ima oster lugast okns, šumi, ako je polita s kislino, v jezerih se nahaja raztopljena, in tudi pokriva sem ter tje večje kraje. Izdeluje se iz nje znana voda in je tndi en del tako zvanega »penečega praha", čegar drugi del je stolčena vinska skorja ali birsa. 5. Grenka sol je neznano grenkega okusa in se do¬ biva v tako zvanih grenkih vodah. Rabi se v medicini in za izdelovanje magnezije. 6. Glavberjeva sol je hladivnega, a slano-grenkega okusa, dobiva se po rudninskih vodah in se rabi v zdra¬ vilstvu. 7. Vitrioli so stiskajočega, tintnastega okusa; že¬ lezni vitri ol je svitlo-zelen, bakreni vi trio 1 plav, einkovi vitriol pa bel. Važni.so v barvariji, za izdelo¬ vanje tinte in žveplene kisline. III. Gorljive rudnine. Te rudnine gore v ognji, ter vzbujajajo poseben duh. 1. Žveplo. To je svitlo-žolte barve, rad se vname in gori s plavim, zadušljivim plamenom in zadušljivimi soparji. Porabljuje se za žveplena kopališča, za žveplenke, za be- lenje platna in druge robe, za smodnik, žvepleno kislino in tudi v zdravilstvu. 2. Jantar je svitle in temno-rumene barve, je pro¬ zoren in poluprozoren, nekaterikrat tudi oblačen in ne¬ jasen; gori s svitlim plamenom in prijetnim duhom. Rabi se za razni kinč in za špice pri pipah (fajfah). 3. Asfalt ali bitumen je čern, kakor smola, ali čer- nikasto-rjav in svitel, diši posebno neprijetno, kedar se ga dergne ali vžge; lehko se topi in zažge ter gori s svitlim, kadečim plamenom. Rabi se ga za černi pečatni vosek in dr. 118 4. Kameneno olje ali petrolej je rada gorljiva teko¬ čina in zelo smerdljiva Pri nas se cisti (rafinira) in potem za svečavo rabi. 5. Premog. Premog se je iz njih nekdanjih rastlin pretvoril, nahaja sc v velikih plastah in je izversten za kurjavo. Tudi plin se iz njega prideluje. Koak je premog, iz katerega se je z razgrevanjem vsa smola in žveplo odpravilo. 6. Grafit je cern, težko gorljiv in se rabi posebno za svinčnike. IV. Kovine. Kovine so najtežje rudnine; imajo poseben lesk, ko¬ vinski lesk, vodijo gorkoto prav dobro in se v ognju tope. Žlahtne kovine so tiste, na katere zrak ne vpljiva, ki ne rijave; nežlahtnih kovin se pa zrak prijema in rjave. _ Žlahtne kovine so: 1. Zlato. Dobiva se v lističih, zernih, prahu, in tudi v pesku nekaterih rek. K a Ogerskem, Sedmograškem, Kali¬ forniji, Avstraliji itd. se dobiva Iz peska v rekah se do¬ biva tako imenovano prano zlato. Zlato je med vsemi kovi¬ nami najbolj raztezno, njegova gostota je 19; z enim cekinom bi se mogel konj z jezdecem pozlatiti. Zavoljo mohkoto se s terdojšimi kovinami, s srebrom in bakrom legira (meša). Ž. Srebro. Čisto srebro je najbolj bela kovina, v na¬ ravi je čistega le malo, ampak v zmesi z drugimi kovinami. K a Avstrijskem se dobiva srebro na Češkem, Ogerskem, Sedmograškem in Tirolskem. Pri izdelovanji se srebro z ba¬ krom meša. Ena marka srebra ima 16 lotov, 16 lotno srebro je torej čisto, 14 lotno n. pr. ima 2 lota bakra. 3. Platina je glede vrednosti med zlatom in srebrom. Je skoro najtežje telo naše zemlje. Je bolj stekleno-siva nego sreberno bela in ni baš lepa na videz, pa se za¬ voljo težke topljivosti in radi tega, ker se je navadne ki¬ sline ne prijemajo, mnogo čisla in porabljuje. Nežlahtne kovine so: 1. Železo. Je najrazširjenejša in najkoristnejša kovina, kajti njegova poraba je v zvezi z vsemi obertnijami in skoro z vsemi človeškimi potrebami. Železo je že radi tega 11 !) tako rabljivo, ker se v treh različnih podobah izdeluje, katere imajo posebne lastnosti. Te tri verste železa so: kovno železo, lito železo in jeklo. Kovno železo se ne topi, pa kuje in vari se rado, t. j. več kosov se v razbeljeni vročini združi, tudi se raz¬ tegne v tenko pločo (ploh) in dolgi drat (žico). Lito železo se v velikem ognju topi in lije. Jeklo se razločuje od navadnega železa v tem, da se strašno sterdi, ako je razbeljeno in hitro po tem v merzli vodi kaljeno. Najboljše jeklo je najterše in najelastičnejše ob enem. Iz kovnega železa se dela drat, pleh, iz litega železa kuhinjska posoda, stebri, iz stekla orožje, noži, igle, pile. Štajerska, Koroška, gornja in doljna Avstrijska dajejo železo za jeklo; Češka, Moravska in Slezija pa kovno in lito železo. V Evropi izdeluje Angleška največ železa. 2. Baker je rudečkaste barve, je prav raztezen in terden. Y dotiki s kislino se naredi na njem zeleni volk (strup). Uporablja se za kuhinjske posode, kotle, denar, za plato bakrorezcem itd. Njegove zmesi so bron, med, tom- bak, pakovina, novo srebro itd. 3. Živo srebro. Pri navadni gorkoti je tekoče, belo kot cin, močno svitlo, zmorze pri 32 stopinjah R. mraza in se da kovati. Soparji živega srebra so zdravju škodljivi. Porabljuje se za gorkomere in tlakomere, za obklado na zercalih, za izdelovanje cinobra (živo srebro in žveplo) in tudi v zdravilstvu. 4 Svinec. Je sive barve, mehak, raztezen in težek. Mnogotero se rabi, n, pr. pri oknih, za krogle, jagle (šretelj) pri streljanji, za cevi itd. Svinčeni slador je spojina svinca in kisove kisline. Ako je človek s svincem zavdan, grize ga jn kolje prav hudo, in pravijo, da ima „svinčno koliko 1 '. 4. Kosi tar ali cin je bele barve, raztegljiv in poka pri pogibanji. Za mnogotera orodja se rabi. Prav tenki listi se zovejo „štanjol“, vanj se n. pr. miljo, čokolada zavija i dr. G. Cink je višnjevo-bel in se da v pleh in drat vleči. Rabi se za strehe, žlebe in dr.