TRGOVSKI ■'Cv X ST Časopis za trgovino, industrijo in o*. ‘•a Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, f — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. ]r Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za po. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača .. ' leta LETO VI. LJUBLANA, dne 1. septembra 1923. si EV. i <2. Živel naš kraij I Polni srčne radosti in vzhičenja so sprejeli industrijci, trgovci in obrtniki vest, da je sprejel naš kralj pokroviteljstvo nud Ljubljanskim velesejmom. S tem aktom je bilo velikemu požrtvovalnemu delu, ki ga je ustvarilo tisočero marljivih rok, izrečeno najvišje priznanje, krono mu je pa postavil vzvišeni pokrovitelj s tem, da si hoče to delo sam ogledati, da se hoče osebno prepričati, kaj so izza prevrata ustvarile neuklonljiva volja, smotreno delo naših obrtnikov in podjetnikov in komercijelna spretnost naših trgovcev. Naš kralj pozna vse težave podrobnega dela za ustvaritev naše države, udeležil se je težkih bojev in bil priča neizmernim žrtvam, zato zna najbolje ceniti zasluge onih, ki delajo za okrepitev naše državne ideje in narodnega ujedinjenja in gospodarskega napredka. lndustrijalce, trgovce in obrtnike je to Najvišje priznanje napolnilo z največjim zadoščenjem, dvignilo je njih srca, navdalo jih je z novimi silami, da bodo na trnjevi poti nadaljevali in svoj trud podvojili. Bela Ljubljana, ki se svečano pripravlja, da proslavi veliki dan dela, bo sprejela z navdušenjem svojega kralja in bo ob Njega prihodu enodušno zaorila: ŽIVEL NAŠ KRALJ! K otvoritvi lil. Ljubljanskega velesejma. Od 11. do III. Ljubljanskega velesejma je naš gospodarski svet preživel težko in nemirno leto. Za skrbno opremljenimi ter okusno dekori-ranimi stojnicami razstavljalcev ni videti skrbi in žrtev, ki so jih pretrpeli naši krogi tekom leta. Vrste raz-stavljalcev so se od lani precej iz-premenile in poleg starih podjetij in tvrdk, se nahaja letos vrsta novo-osnovanih obratov in trgovin, ki se hočejo potom "velesejma upeljati v nove poslovne stike in stoptii v tekmo gospodarskega življenja. 1 o dejstvo nas navdaja s tem večjim zadovoljstvom, ker so se poslovne razmere v naši trgovini in industriji od lanskega leta zelo poostrile in so prometne neprilike in valutne zmede prekrižale dober del računov in uspehov lanskega velesejma. Zato je mnogobrojna in izbrana letošnja udeležba iz Slovenije ter častna in interesantna udeležba podjetij iz vseh ostalih pokrajin naše države, posebno pa tudi iz inozemstva, za nas časten dokument in ne samo odkrito priznanje pomena Ljubljanskega velesejma, marveč tudi ponoven dokaz neuklonljive vstrajnosti našega podjetništva in smotrenega stremljenja našega trgovstva, da kljubuje vsem neprili-kam, ki so dosedaj motile njegovo obratovanje in mu kalile gospodarski uspeh, da zopet vstopi v vrsto tekmecev tu- in inozemcev, da razširi svoje poslovne stike in utrdi svojo pozicijo na domačem tržišču. Inozemstvo je s svojo mnogobroj-no udeležbo dokazalo svoj interes za ljubljanski sejem. Posebno mnogobrojna je udeležba avstrijske tekstilne in kovinske industrije, dalje nemške elektrotehnične, strojne industrije in instalacijskega ter elektrotehničnega materijala, dalje po tvrdki »Čehojug« zastopane galanterije, steklarstva, porcelana, gospodarskih strojev in tekstilnih izdelkov. Italija se je udeležila topot samo z eno tvrdko, kar absolutno ne odgovarja velikemu obsegu trgovskega prometa med Slovenijo in Italijo, ki se vrši kljub skrajno napetim političnim razmeram in oviranim prometnim stikom. Tudi udeležba Francije je prijavljena v neprimerno večjem številu kakor lansko leto, le žal, da se je dovoz vzorcev nekoliko zakasnil. Posebni interes za sejem je pokazala Belgija, ki se udeleži sejma z razstavo vzorcev 16 velikih industrijskih podjetij. Tudi severo-ameriške Združene države se potom domačih zastopstev udeležijo velesejma s poljedelskimi stroji, vozili, šivalnimi stroji in drugimi industrijami. Zastopana je nadalje tudi Švica in celo Estonija. Zanimanje našega vladarja za naše gospodarsko delo in življenje, program, ki ga je razvil nov trgovinski minister ob svojem nastopu in njegov osebni poset sejma, stvarne razprave in delo konference trgovskih zbornic v Beogradu — vse to nas navdaja z upravičeno nado, da se je na merodajnih mestih začelo posvečati interesom naših pridobitnih krogov potrebno razumevanje in pažnjo ter podpirati stremljenja po utrditvi naše celokupne ekonomske pozicije. V tem oziru želimo našemu podjetništvu in gospodarskemu delu na tretjem velesejmu popolnega uspeha. Generalni konzul C. R. Dr. Otokar Beneš: Nekaj misli o praškem in ljubljanskem velesejmu. V istem času, ko se otvarja vzorčni velesejm v beli, slovanski Ljub-ljjani, se tudi začenja letošnji jesenski vzorčni velesejm v zlati, slovanski Pragi. Zdelo bi se, da istočasnost obeh velesejmov škoduje obema podjetjema. Po zrelem premiš-lievanju pa sem prišel do prepričanja, da se oba velesejma v resnici dopolnjujeta in bilo bi si želeti, da bi se organizacija obeh velesejmov v bodočnosti tako razvila, da bi bila popolnoma združena v sistematično se dopolnjujočo celoto. Vkljub vsem očitkom, ki se v zadnjem času izrekajo proti raznim svetovnim velesejmom, vendar ne more biti sporno, da so razstave in sejmi, kakor praški in ljubljanski najlepše propagandno sredstvo, da se seznanimo z gospodarsko močjo dežele ali države, ki razstavlja. V tem pogledu vidimo, da jugoslovanski industrijski krogi, čeprav bi radi izvažali v Čehosiovaško republiko, dosedaj vendar le v nezadostni meri vporabljajo to ugodno priložnost, da bi razstavljali svoje izdelke na praških velesejmih. Ne le na praških, ampak tudi na drugih čehoslovašhih veietrgih bi se moralo kar največ razstavljati zlasti jugoslovansko vino, dalmatinske zlate in srebrne dragocenosti,južno sadje, bosanske in srbske slive, cement in razne v Jugoslaviji pridobivane surovine, gospodarske izdelke, ribje konzerve in druge morske produkte, sarajevske in srbske preproge itd. S tem bi bilo treba združiti oficijelne vladne in drugih korporacij ekspozicije, ki bi informirale čehoslovaške podjetnike in finančnike o možnostih eksploatacije mineralnih in drugih prirodnih bogastev Jugoslavije ob soudeležbi jugoslovanskih podjetnikov in finančnikov. Pri pregledu praških in drugih čehoslovaških velesejmov, smo pa na žalost ugotovili, da takih ekspozicij ali sploh ni bilo ali pa le v skromni meri, kar moramo prav zelo obžalovati glede na jugoslovanski eksport v čehoslovaške dežele in glede eksploatacije jugoslovanskega bogastva. Čeprav je čehoslovaška industrija v SHS že dosti znana in dobro uvedena, vendar bi bilo potrebno glede na izločitev tujega posredovanja tržnih poslov in pa vzdrževanja zveze zelo nujno, da bi tudi čehoslovaška industrija kar največ razstavljala na jugoslovanskih, zlasti ljubljanskih veietrgih, ne da bi se bala stroškov, ki se ji v bodočnosti gotovo bogato nagrade. Z velesejmi se združi lahko tudi druge odredbe, ki bi mogle pričati o napredku te ali one razstavljajoče dežele, istotako na drugih poljih narodnega stremljenja. Tako n. pr. priredi letošnji jesenski praški velesejm ob jednem razstavo stavbene umetnosti, ki bo imela tam večji Pomen, ker istočasno prireja v Pragi mednarodno konferenco »Fede-ration internationale des batiments et des travaux publics«, na kateri se bodo pretresavala važna stavbena vprašanja iz mednarodnega stališča. Da se poživi razstavo in obisk, se vrši v Pragi v istem času tudi razstava »Svazu českych mest« in konferenca čeških mest, ki boste obe imeli za predmet mestno upra-vo iz. tehničnega stališča, kakor: komunikacije, čiščenje ulic, kanalizacija, zdravstvene uredbe, gasilstvo itd. Brez dvoma vpliVajo take specijelne razstave privlačno ne le v mejah te ali one dežele, ampak tudi izven njenih mej. Iz tega vidimo, da velesejmi ne zgubljajo svojega pomena, marveč da mora uprava tega ali onega velesejma gledati, da z raznimi novimi Privlačnostmi vzbudi novo zanimanje interesiranih krogov. V tej smeri smo se že lani prepričali in se gotovo prepričamo tudi letos, aa uprava ljubljanskega velesejma ni štedila in ne šteai niti z delom niti s finančnimi žrtvami, da napravi ljubljanski velesejm za sposobnega in popolnega posredovalca med izdelovateljem in med kup- cem. A k tej nalogi želim odkrito upravi Ljubljanskega velesejma popolnega uspeha. Dr. Rudolf Kohlruss, generalni konzul avstrijske republike v Ljubljani. K lil. Ljubljanskemu vzorčnemu velesejmu. Ljubljana rasle in se vzpenja vedno bolj do važnega kulturnega in trgovinskega središča Jugoslavije. Na to kažejo pred vsem razni kongresi, ki so se že vršili in ki se bodo še vršili v Ljubljani, največ pa pripomore k temu prav gotovo razvoj vzorčnega velesejma. Mislim, da je izven vsakega spora, da bo 111. Ljubljanski vzorčni sejem, spričo odlične organizacijske zmožnosti in propagandne delavnosti tukajšnjega sejemskega vodstva daleč prekosil oba dosedanja sejma tako po številu inozemskih razstavljalcev, kakor tudi po oddanem razstavnem prostoru in upati je prav gotovo, da bo inaterijelni uspeh transakcij zadovoljiv. Izvanredna ugodna geografična lega z najboljšimi železniškimi zvezami v vse smeri luzemstva in inozemstva, nudijo Ljubljani v veliki meri možnost, da postane glavno tržišče za celo Jugoslavijo, Balkan in daljnji Orient. Toda ne samo domači industriji, ampak tudi inozemski, v državi manjkajoči, osobito avstrijski industriji nudi sejem v Ljubljani ravno zbog ugodne geografične lege dobro priložnost stopiti brez velikih stroškov v zvezo s kupujočimi interesenti Jugoslavije, Balkana in daljnjega Orienta. Zt>og tega mi je samo želeti, da bi se tudi avstrijska industrija v vedno večji meri udeležila tukajšnjega sejma in upam, da bo Ljubljanski vzorčni sejem mnogo pripomogel k temu, da postanejo v splošnem gospodarske vezi med Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev še bolj močne in še bolj iskrene. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je število avstrijskih razstavljalcev (nad 60) letos v resnici znatno (skoraj dvakratno) narastlo. P. 1. Flach, vicekonzul franc, republike. Intervju francoskega konzula v Ljubljani. Našemu sotrudniku je dal francoski konzul v Ljubljani g. P. L Flach o trgovskih odnošajih med Francijo in Jugoslavijo pojasnila, ki nam jih je čast priobčiti. Politične razmere so dolgo časa neugodno vplivale na naše trgovske stike s Slovenijo. Po napoleonskih poizkusih so bila vsa stremljenja, vzpostaviti solidne intelektuelne in materijelne zveze med našima dvema deželama brezuspešne. Situacija se je k sreči zboljšala po sklepu miru in zaključku velike vojne, ki nam je bila vsiljena. Odslej svobodni Jugoslovani vodijo politiko, kakoršna njim ugaja. Francozi in Jugoslovani moremo zanaprej postaviti medseboj solidne ekonomske odnošaje, bazirane na naše prisrčno vzajemno prijateljstvo in na naše stremljenje, pomnožiti naše skupno bogastvo potom razvitja naših trgovskih poslov v atmosferi tesne simpatije. Naših trgovskih transakcij ne vežejo nika-ke ovire in njihov razvoj je popolnoma prost. Vi imate izobilje surovin, ki najdejo pri nas dobičkonosno tržišče, les vaših ogromnih gozdov, da omenim samo enega najbolj znanih pro- duktov, je bil v zadnjih letih predmet velikih kupčij, in se že ustanavljajo v Franciji družbe, ki naj pospešijo vaš import, od katerega tvorijo poljedelski produkti važen del. Četudi je obnova ruševin, katere je nagro-madilo tevtonsko barbarstvo, okupirala in še okupira velik del našega industrijskega in firiancijskega delovanja, je naša nacijonalna produkcija izšla s triumfom iz dovršenega vojaškega napora. Vaši čita-telii gotovo vedo, da je bilo podrtih '741.993 hiš, da so Nemci 22.900 tovarn porušili do tal, da je bilo uničeno 3,306.350 ha obdelane zemlje in da Irancija ni lc vzpostavila hise njinovim prebivalcem (kojih ševilo je vojna zelo reducirala) in indu-strijcem njihove tovarne, temveč da je to tudi dosegla skoraj izključno s svojo lastno finančno in industrijsko močjo. Za io rekonstrukcijska dela je morala dobiti Francija 100 milijard frankov v lastnih blagajnah, ker se je povzročitelj te škode do danes odtegoval izpolniti svoje obveznosti. Vaši bralci si bodo mogli predstavljati težkoče, ki so se sta- vile naši trgovini in industriji. Po zaslugi volje francoskega naroda, njegovega vstrajnega dela in njegovega zaupanja do ljudi, ki so na vladi, je velikanski napor rodil že uspeh in naša zunanja trgovina zaznamuje vsak dan večji napredek. Naša industrija proizvaja prav toliko, če ne še več kakor pred vojno. Vaša dežela nas izredno interesira; naši potniki, trgovciin in dusstrijci jo rnnogo posečajo in vsi so prijetno iznenadeni nad prisrčnim sprejemom, ki ga najdejo pri vas, vsi občudujejo razvoj industrije, ki ga opažajo pri vas, vsi vidijo, da se vam obeia lepa bodočnost. Izvažaiie svoje industrijske in poljedelske produkte v Francijo, naročajte pri nas proizvode naše industrije, ki se sami priporočajo po svojih ugodnih cenah in z ene in druge sirani naj se dela za lepo ekonomsko in politično bodočnost naših dveh dežel, katerih prospeh in prisrčna vzajemnost jamčijo Evropi za mir po kakršnem moramo stremeti z vsemi močmi. Hon. belg. konzul in ravnatelj velesejma Milan Dular: Razvoj ljubljanskih velesejmov. Kolo časa se je zavrtelo za eno kratko leto in zopet stojimo pred velesejmom, topot že pred tretjim, kateremu bo dalo največji sijaj pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja. — Mesto Ljubljana, gospodarsko in kulturno žarišče in ves ustvarjajoči narod je ponosen in vzradoščen riad dejstvom, da bo na tako svečan način dano priznanje tudi naporu, katerega v dobrobit države in v ponos in čast naroda uveljavljajo pridobit-veni krogi Slovenije v zvezi z ustvarjajočo silo delovnega ljudstva na polju industrijskega razmaha, trgovskega razvoja in splošnega gospodarskega udejstvovanja. Ljubljanski velesejmi, največje narodno-gospodarsko podjetje v naši državi, sc ne razvija tako krasno samo vsled velikopotezne propagande v svrho homogene pridobitve producentov in konzumentov, ne, tudi naravno trgovinsko središče mesta Ljubljane, kakor tudi najugodnejše prometne zveze z ino-stranstvom, so važen faktor. Najvažnejši faktor pa so razstavljala sami, oziroma njih solidnost in rednost, katera je zaslovela v kupčijskem svetu tu- in inozemstva. To dejstvo znatno pripomore k propagandi velesejemske uprave in od bližnjih do najoddaljenejših krajev tuzemstva, kakor tudi iz inozemstva prihajajo v visokem številu konzu-menti in trgovci na velesejem — v solidno in reelno Ljubljano. — In še «den odločilnih momentov igra veliko vlogo v razvoju ljubljanskih velesejmov — industrijski center. Znano je, da ima Slovenija relativno, kakor tudi absolutno najbolj razvito industrijo, katera gravitira na naravno središče — Ljubljano. Prvotno zasnovana obrtniška razstava v Ljubljani, se je razvila v velikansko organizacijo »velesejem«, kateri je do danes najmoderneje urejeno podjetje te vrste v naši kra-lievini. — Še večji razvoj te institucije pa jamči še prihodnjeletni priključek industrije in obrh iz mariborskega okoliša, kateri se na najsevernejši industrijski točki naše dr- žave uspešno razvija. — Dan triumfa in samozavesti ljubljanskega velesejma pa napoči v trenotku, ko bo naša industrija in obrt tako razvita, da ne bo vsaj v večjih množinah, potreba importirati blaga iz inozemstva ter bo v tem slučaju velesejem še bolj omejen na razstavo domače industrije in obrti. Bi se li dala ta želja že prihodnje leto uresničiti? Število razstavljalcev se je od leta 1921 470 po številu) znatno pomnožilo že lansko leto, še bolj pa letos, kot je razvidno iz sledeče statistike: Leto 1922 Lelo 1923 slovenskih tvrdk 296 440 hrvatskih tvrdk 79 130 srbskih tvrdk 9 15 avstrijskih tvrdk 33 62 čehoslovaških tvrdk 64 26 belgijskih tvrdk 7 16 francoskih tvrdk 1 22 angleških tvrdk — 6 italijanskih tvrdk 13 1 madžarskih tvrdk 2 — švicarskih tvrdk 1 1 holandskih tvrdk 1 — nemških tvrdk 26 48 Združene države 1 8 estonskih tvrdk — 1 Skupaj 534 776 Leta 1922 534 tvrdk; od teh inozemskih 150, torej 28%. Leta 1923 776 tvrdk; od teh inozemskih 173, torej 23%. Prirastek na razstavljalcih od leta 1922 za 223, torej za 32%. Te suhoparne številke povedo več kot vsa druga dolga izvajanja, važnost ljubljanskega velesejma kot na-rodno-gospodarska institucija, se dokazuje vedno bolj in bolj, od leta do leta. Napovedani poseti kupcev tudi ne bodo izostali in tako je pač že lahk6 dano zatrdilo, da bo letošnji velesejem res najboljši in se bo izkazal ne samo kot okusno prirejena razstava industrijskih in obrtnih izdelkov, marveč kot časovno omejeno največje kupčijsko središče — v splošno zadovoljnost razstavljal-cev in kupcev. Dejal sem, da so sejmi v največji meri pobuda za ustvarjanje novih industrij. Podjetni ljudje ogledujejo natančno, kaj vse producira naša pokrajina. Pri tem pride na važne predmete, ki jih ne vidi na sejmu. Informira se, če obstoji tu ali v državi sploh taka produkcija in ko vidi, da je ni, se spravi na delo in z lastnim ali v družbi z drugim kapitalom ustanovi dotično produkcijo. Na prihodnjem sejmu že vidimo tane predmete naše industrije, ki smo jih na prejšnjem videli kot inozemski izdelek. Nemalo uslugo za to ima tudi naša carinska politika, ki je otežavala uvoz inozemskih izdelkov, zlasti luksuznih — čeprav potrebnih, na-drugi strani pa olajšala z raznimi ugodnostmi uvoz strojev in potrebščin za nove industrije. Vprašanje torej, koliko je naš velesejem povzročil razvoj industrije in v splošnem koliko priraste novih industrij v Sloveniji, me je zanimalo že pri prvem velesejmu in zato sem si na podlagi uradnih katastrov, kakor tudi razstavnega kataloga sestavil seznam vse industrije, kakor tudi večjih obrtov v Sloveniji. Ta seznam izpopolnjujem natančno z novo priraslimi industrijami in imam tako najlepši pregled razvoja naše industrije. Natančne statistike o prirastku industrij od prvega velesejma dalje na tem mestu ne morem priobčiti, pač pa hočem svoja opazovanja v splošnem ra/.motrivati. Najbolj se je z novimi industrijami obogatela lesna stroka. Seveda je bila pri tem merodajna dobra ko-njuktura izvoza lesnih predmetov. V nobeni drugi stroki se tudi ni ustanovilo toliko trgovin kot v tej, zlasti pa v obliki družb z omejeno zavezo, kakor tudi delniških družb. Lesni stroki pa ne pripisujem toliko važnosti, ker je bila v Sloveniji že poprej dobro razvita, le žal, da je bila na drugem velesejmu sramotno slabo zastopana. Pač se je pa neverjetno razvila kemična industrija z novimi ustvaritvami in to za različne kemične iz- delke, preparate, kosmetiko itd. Veliko število imamo večjih kemoteh-ničnih in farmacevtskih laboratorijev za izdelke in preparate, ki smo jih poprej morali nabavljati iz inozemstva, a jih tu ne morem našteti. Za kemično sledi takoj tekstilna industrija. Ustanovile so se nove tkalnice in predilnice, zlasti pa tovarne pletenin in gotovih tekstilnih izdelkov, kakor tudi konfekcijoni-ranje luksusnih tekstilnih predmetov. V napredovanje novih industrij moramo šteti kovinsko industrijo, sicer ne toliko težko, ampak lahko kovinsko industrijo, n. pr. za gumbe, kolesa, pisalne stroje, majhne motorje itd. Razvila se je tudi električna industrija, zlasti pa električna instalacija, tovarne akumulatorjev itd. Velik napredek je zaznamovati v papirni industriji zlasti v konfekci-joniranju papirja. Usnjarska in čevljarska industrija je malo napredovala, ker je bila ta že poprej precej razvita. Znatno je napredovala industrija perila, izdelovanje zamaškov, igrač, kirurgičnih obvez in podobnih manjših industrij, ki je zlasti na Dunaju zelo razvita kot domača industrija, V hranilni industriji je prtrasllo tudi precej produkcij, omeniti je zlasti izdelovanje čokolade, kandi-tov, sadnih konzerv, gorčice, likerjev, desertnih vin itd. Stem sem v splošnem označil prirastek novih industrij in produkcij po I. Ljubljanskem velesejmu. Iz tega razvidimo zlasti, da se ravno velikih industrij ni ustanovilo, pač pa manjših, zlasti za take predmete, ki jih Dunaj producira v tako obilni množini in okusni obliki. Če sem torej trdil, da so naši velesejmi velika pobuda za ustvarjanje novih industrij, mislim, da se nisem motil, zato sem s tem spisom hotel podčrtati, da ima naš velesejem važen vzgojni pomen v tem smislu, da na njem študiramo, kaj imamo in česa nam je še treba. Dr. Rudolf Marn, načelnik ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani. , Važen pomen našega velesejma. industrij in o tem hočem pisati. Sejem sam ne da popolne slike naše industrije in obrta, ker se razstave ne udeleži vsak producent. Vendar ga moramo smatrati kot ko-likortoliko verno zrcalo, ki prikazuje več ali manj točno stanje naše industrije. Baš na sejmu lahko od leta do leta konstatiramo, v koliko so se že obstoječe industrije izpopolnile, bodisi tehnično pri starih izdelkih, bodisi z uvedbo novih predmetov, in dalje koliko novih indu strij se je od prejšnjega velesejma ustanovilo v Sloveniji. Naše razstavljalce na velesejmu in praktične gospodarje sploh zanimajo faktični, materijelni uspehi našega velesejma. Producentu, ki razstavi, ni toliko na tem, da obiskovalci le občudujejo lepe izdelke, njemu gre v prvi vrsti za to, da sklepa kupčijske zveze in si pridobi stalne odicmalce. Gospodarski teoretiki pa gledamo vzorčno razstavo v prvi vrsti s stališča, da na razstavljenih predmetih lahko konstatiramo razvoj in napredek naše in-dusJrije in obrta. Sejmi dajo najboljšo pobudo za ustvarjanje novih Dr. Fran Windischer: gremo naprej! seje in posvete. Vse premišlja in vse preudari. Pridnost mravlj in ogromna potrpežljivost leži v tem delu odbora in urada, predno se odpro vrata obiskovalcem v dovršeno razstavo! Stari in novi uspehi so res trdo zasluženi. In načrti, ar-hitektonika, zgradbe — vse to je naše. Cela priredba sredi jedinstve-nih tivolskih livad je naša, domača, ne zahtevna, pač pa prisrčna, prikupna in vabljiva. Dobiš velesejmov drugod večjih, sijajnejših, ali Ljubljanski velesejem nam je všeč prav zategadelj, ker nemore zatajiti, da je slovenski in da spada samo v slovensko središče. To je naše, to je slovensko. In zato nam drago! Iz bornih začetkov smo se dvignili. Iz nič smo začeli. Brez izkustev, brez prakse, brez strokovnjakov, brez izvežbanega osobja, pa smo zmogli vse težave. Dobro smo se odrezali že prvo leto, potem pa je šlo ponosno naprej od uspeha do uspeha. Vzgojili smo si že sami dober aparat. Naš sejmski urad je danes kos neizmerno naraslim nalogam. Svoje delo opravlja vedno do-I vršneje in — svest si svoje jakosti — rad daje svete in pojasnila tudi drugim. Kdor ima svojo deco, ni ljubosumen na otroke drugih. Tekom prvih pet let življenja v novi državi je imel naš gospodarski svet nebotične težave zmagati. Naši trgovini se je svet obrnil. Pred druge naloge je bila čez noč postavljena. Naša industrija je prišla v druge prilike. Naš obrtnik je stal v novih razmerah. Neposredno so ga začele zadevati strani, za katere je v stari državi komaj vedel. Gore težav smo prekoračili. Obilno neprijetnosti in ovir je še preboriti. Postali smo kritični, nad mero nezadovoljni, včasih celo zadirljivi, ali dejstvo je, da gre v celoti naše gospodarstvo kvišku. Naš gospodar- V tretjič že zove Ljubljana, naše slovensko gospodarsko središče, na svoj velesejem, kjer se v pestri eviji razvrste pred domačim in tujim svetom izdelki industrijalne, obrtne in agrarne marljivosti. V zdravem optimizmu lahko^ s ponosom rečemo, da bo letošnji velesejem prekosil svoja prednika po številu obiskovalcev, po bogatosti izloženih predmetov in po svojem n nas seznanja z interesenti, ki poznajo dobro svetska tržišča. O trgovskih vspehih Ljubljanske-Qa velesejma nam nudi dosedanja statistika zelo povoljno sliko. Leta 1921, ko se je otvoril prvi velesejem, napravilo se je trgovskih sklepov v vrednosti 150 milijonov dinarjev, a že na drugem velesejmu se je vsota zvišala na 335 milijonov dinarjev. Če tudi bi se tekom enega leta vsi industrijski izdelki podražili za 50%, velikanskega napredka ni mogoče tajiti. Vspehi prvega velesejma so dali vspodpudo industrijcem, ki se istega niso udeležili, da so že na drugem izložili svoje izdelke. Tako je število razstavljalcev od prvega do drugega velesejma zrastlo od 470 na 700, a tudi število obiskoval- do vrednosti prodanih izdelkov v ležke milijone, vendar ni to glavno, kajti še večjega pomena je, da si razstavljalci, ki so s prvo prodajo svojih izdelkov zadovolili kupce, zagotove krog stalnih odjemalcev. Naj industrijec še tako dobro uredi svojo reklamo in organizira ponudbeni del svojega podjetja, s tolikimi interesenti kot na velesejmu, bo težko prišel v dotiko in reklama in potniki ga bodo stali ogromne vsote denarja, kar mu je na velesejmu prihranjeno. Dosedanji obiski velesejma dajo opravičeno upanje, da se imamo nadejati vnaprej še večjih, dokler bode uprava velesejma za prireditev imela toliko smisla in požrtvovalnosti, kot doslej. Ker pa prihaja precejšen del obiskovalcev velesejma ne iz radovednosti in uka-željnosti, temveč iz trgovskih vzrokov, je gotovo, da bodo tudi trgovski vspehi, ki jih razstavljalci dosežejo na velesejmu, vedno večji, a to je pa ravno glavni gospodarski namen velesejma. Trgovski pomen velesejma pa ni le, da seznani z izdelki naše industrije naše sodržavljane in jih privabi, da svoje potrebščine krijejo doma, temveč namen velesejma gre za tem, da privabi tudi interesente iz inozemstva. Res, da nimamo še tako močno razvite industrije, ki bi mogla zadostiti naši notranji potrebi vsepovsod, vendar pa imamo že danes posamezna industrijska podjetja, katerim so državne meje preozke, da bi mogle izrabiti celo svojo kapaciteto. Računati moramo dalje z dejstvom, da se naša že obstoječa industrija stalno razvija in da je zrastlo število novih industrijskih podjetij od osvoboditve dalje že na stotine, vsled česar se približujemo hitrejše, kot se splošno misli, potrebi precejšnji del domače produkcije zasigurati inozemskemu tržišču. Zal, da je pri nas ravno statistika zanemarjen otrok ter se ji premalo pazljivosti posveča, da bi se napredek v posameznih industrijskih panogah mogel tudi s številkami predočiti. Za ekspanzivno delovanje naše industrije so dani vsi pogoji, med drugimi nesrečna geografska lega, ker imamo za sosede države, kjer še davno ni znakov, da bi uspostavile svojim potrebam odgovarjajočo lastno industrijo. 2e prva dva velesejma so posečali inozemci, in ni dvoma, da posečali inostranci, in ni dvoma, da bo ravno obisku inostranskih interesentov povečala uprava velesejma največjo pozornost in s pridobitvijo zunanjih interesentov podprla temelje razvoja naše industrije. Tako vidimo, da je velesejem ve-levazna gospodarska industrija. Ista odkriva svetu sliko o naši go-spodaiski moči, daje industriji smernice za daljni razvoj in je najlepša reklama, da si industrija pridobi odjemalce. Pomen velesejma za narodno gospodarstvo je tedaj vsestranski, vsled česar je v interesu industrije, da se gre po dosedaj začrtanem potu naprej, to pa bo mogoče le, če mu ostanejo indu-strijci zvesti in privabijo vsakokrat v krog razstavljencev novo ustanovljena Dodietia. Dragotin Hribar: Ljubljanska borza. Preobrat in v zvezi z njim osvoboditev naših krajev izpod tutorstva tujerodnih mogotcev, sta izpreme-nila čez noč, do tedaj le provinci-jalno Ljubljano v važno središče ne samo upravnih in kulturnih naprav, ampak obenem tudi — že radi ugodne lege glede mednarodnega prometa — v mesto, v katero se je pričel vedno bolj in bolj stekati gospodarski in pridobitveni živelj Kranjske, Štajerske, Koroške in Prekmurja, tako, da je danes ne samo po imenu, ampak dejansko presto-lica cele Slovenije. Naraščanje število domače industrije, denarnih zavodov, trgovstva in pridobitvenega živelja sploh, dalje osnivanje institucij, ki smo jih še lanko Jovan. Pomen Ljubljanskega velesejma za narodno gospodarstvo. Pri nas imamo nesrečno navado, da dobiva vsaki pojav, tudi na gospodarskem polju, čim se rodi, strankarsko politično obeležje. Redko izjemo v tem oziru pa predstavlja Ljubljanski velesejem, dasi je to podjetje ustanovljeno na velikopoteznem temelju. Ce nič drugega, kot že sama okolnost, da velesejem združuje gospodarske delavce, ki Pr'Pa.^aio sicer najrazličnejšim političnim strankam, ki pa se čutijo na velesejmu vsi doma, dokazuje, da smatra vsa Slovenija to lepo institucijo za tako pomembno, da jo je dvignila ven iz strankarskega^ boja in strankarske mržnje. Tu nihče ne sprašuje ali si pristaš SLS ali demokratske ali radikalne itd. stranke, ampak vsak vidi v razstavljalcih gospodarske borce, ki se trudijo premagati neštete težave in osamosvojiti Slovenijo v gospodarsko močno pokrajino in tega nam tudi naši sosedje z juga in vzhoda ne zavidajo, temveč nas bratsko podpirajo. Pred malo leti smo že imeli sicer nekaj industrije, a ta industrija je komaj vegitirala, največ pa se jo je nahajalo v narodno tujih rokah. Osvobojenje, ki ga nam je prinesla sicer nesrečna svetovna vojna, je pa združilo razmetane ude v krepko gospodarsko telo in mu dalo sistematične smernice za daijnji razvoj. Zveza slovenskih industrijcev je pričela združevati industrijce, se neumorno trudila, da podpira stremljenje mlade industrije in odstranjuje vse ovire, ki se stavljajo nasproti, išče zaščite proti tuji konkurenci in čuva, da centralne oblasti ne izdajajo škodljivih in nepremišljenih odredb. Krona truda in marljivosti je Ljubljanski velesejem, ki je leta 1921 prvič odkril širni javnosti vspehe naših industrijcev. Prvi velesejem je vspel sijajno, drugi še boljše in tako je upravičeno upanje, da postane velesejem stalna letna izložba, ki bo širila ne le v naši državi, temveč tudi izven njenih mej, ugled slovenske podjetnosti in marljivosti. deindustrijalizacijo! Mi gremo naprej ! In se ne demo demontirati ne zvanicno in ne poluzvanično 1 L ran Bonač. Bodočnost slovenske industrije in obrti. malo prej komaj po imenu poznali — nam je pa dokaz resnega truda domačih gospodarskih krogov, da zadostijo zahtevam in potrebam, ki jih je prinesel novi položaj, da se v tem stremljenju ni moglo ostati brez instituta, ki je takorekoč barometer gospodarskega življenja — brez »borze« — je umevno. Ravno te dni je pokazal tozadevni, poldni-goletni, trd boj prvi uspeh z ustanovnim občnim zborom — torej s formelno ustaonvitvijo borze v Ljubljani, kateri pa, upam, sledi skorajšnja otvoritev! Radi tega smatram /a potrebno, razjasniti širšim krogom pojem »borze«, ker je ravno med ljudstvom v tem pogledu mnogo krivih naziranj — iri ono navadno vidi v borzi nekako igralnico (Spielhohle), v kateri se pridobi ali pa izgubi v mahu »milijone«. In vendar ni borza nič drugega, kot kraj, kjer se ob gotovem času shajajo trgovci vseh panog, ki imajo dostop v borzne prostore, da se dogovore o trgovskih poslih, nudijo in odkupujejo blago ter vrednote [vrednostne papirje, devize, valute itd.) po predpisanih pogojih in načinih — takozvanih uzancah. Ta navada trgovskih sestankov v svrho sklepanja poslov se lahko zasleduje nazaj v 13. stoletje in sicer je bilo to običajno v tem času že pri laških trgovcih v Genovi, Benetkah in Florenci; pa tudi na severu, predvsem pa v Bruegge, kjer so imeli največji trgovci raznih dežel svoja skladišča in zastopnike. V tem mestu so se sestajali trgovci istem kraju ,ter se trguje — med po-setniki sestankov so ja vedno kupci in prodajalci — z robo, ki jo ni potreba imeti na mestu, samo da odgovarja glede kakovosti normiranim zahtevam ali takozvanim tipam. Iz teh par besed vidimo že mnogo. Združitev ponudbe in povpraševanja na borzi regulira po starih narodno-gospodarskih načelih ceno blaga odnosno vrednot, ki se trgujejo. Stalen kraj in čas trgovanja pa pospeši vrhu tega promet na borzi, kjer vsak kupec lahko računa, da najde prodajalca ali obratno in ravno v tem bi rekel, vrši borza svojo najvažnejšo nalogo, ki ji je od strani najznamenitejših strokovnjakov prinesla označbo, da je srce celega gospodarskega organizma, da je zrcalo, v katerem se vidi ves ekonomski in gospodarski položaj naroda in njega trgovine. Torej ne smemo prezreti, da je borza institucija občega blagra eminentne gospodarske važnosti, ne pa lukraiivno podjetje gotovih krogov. Kot tržišče mobilnega kapitala je borza privlačna sila trgovcev in in-dustrijcev in ne le domačinov, ampak vseh, ki se zanimajo za naše produkte, je torej institucija, ki se dotika najvažnejših interesov domače produkcije in konzuma ter zadostitve vseh povpraševanj po robi in vrednotah. Kakor sem uvodoma omenil že lega Ljubljane govori za ozke ir-govske stike z Italijo, Francijo, Švico, Cehoslovaško, Avstrijo in Nemčijo ter se tudi naša trgovina v te pred hišo obitelji z imenom »van der ; kraje vedno bolj in bolj širi; pri tem Beurs« ter se je tudi prostor pred to hišo imenoval »Beurs« ali »Burs« in se domneva, da prihaja od tod tudi ime »burza« ali »borza«. — 2e v 15. stoletju so pa imenovali redne sestanke trgovcev za sklepanje kupčij v Antverpnu »borza« ter se je to ime potem tekom 16. stoletja v vseh deželah udomačilo, edino Angleži rabijo mesto tega izraza besedo »exchange«, ter ima tudi v letih 1564/67 v Londonu ustanovljena borza ime »The Roya! Fxchange«. S tem sem približno definiral pojem borze ter si sedaj poglejmo še prednost, ki je privedla pred tako davnim časom trgovstvo in pridobitve-ne sloje k trgovanju na borzi. V prvem trenotku se bodemo spomnili naših sejmov, ki imajo z j borzo mnogo sličnosti, vendar z razliko, da se ti vršijo navadno neredno in na raznih krajih ter z robo, ki jo ima prodajalec trenoino na razpolago; medtem ko se pa pri borzi vršijo sestanki redno in dnevno, na pa vendar do danes še nimamo pra-j vočasne in pravilne notacije cen j blaga (bodisi sedaj roba kot taka | ali pa devize, ki pridejo za medna-j rodno trgovino v poštev) ter smo ; radi tega !e mnogokrat težko oško-; dovani — kar preprečiti bode tudi | naloga naše borze. Ako omenim samo še, da bode ! prenehal s pričetkom poslovanja na-! še borze veliki del odtoka našega ! denarja v druga borzna mesta, ki potuje sedaj v obliki raznih pristojbin in provizij v žepe po preiežju po preobratu iz Pešte in Dunaja med nas usiljenih nekrščenih privandrav-cev, ter ostal doma in tukaj s časom lahko zopet ustvarjal nova podjetja in-kruh našim sinovom, mislim, da sem zadostil mojemu današnjemu namenu, čeprav ni to zadnja beseda, ki jo nameravam spregovoriti o borzi in njenem poslovanju. Vsekakor bode pa pospešitev našega gospodarskega razvoja in javni blagor tudi geslo ljubljanski borzi. Dr. Rudolf Andrejka. Perspektive ljubljanskih velesejmov. l jubljanski velesejmi so solidna tvorba. Nastali so iz reelnih potreb gospodarsko in kulturno vedno bolj razvijajoče se Slovenije in njenega središča, bele Ljubljane. Slovenijo prištevamo lahko brez samohvale, vsled njene zelo razvite industrije, vsled solidnosti njene velike in male trgovine in obrti, vsled delavnosti in obče naobrazbe njenega ljudstva (95% pismenih so našteli pri zadnjem ljudskem štetju) vsled izvrstnih komunikacijskih sredstev in izrednih naravnih krasot, evropskemu kulturnemu krogu, in ravnoiako napravi Ljubljana, kakor je zadnjič ugotovil ugleden in nepristranski inozemec, izmed vseh jugoslovanskih mest na tujca najbolj evropski utis. , Ta pakrajina, ki živi predvsem od dela in sicer intenzivnega in organiziranega dela svojega prebivalstva, mora stremiti po tem, da jo spozna širši svet, predvsem bratski jugoslovanski, potem pa tudi mednarodni izven modro-belo-rdečih mejnih kolov. Razdeljeni pred ujedinjenjem v sedem različnih pokrajin, se slovenski privredni krogi niti med seboj niso dobro poznali, nikar, da bi na zunaj nastopili kot enota. Ta cilj so zasledovali prvi ljubljanski velesejmi in ga tudi dosegli;Slovenci njegovih uspehov in napredovanj pa tudi dosedanjih pogreškov, vrzeli in pomanjkljivosti. 2e letošnji veiesemenj bo pokazal, koliko vrzeli, ki smo jih lani še občutili v domači produkciji, je izpopolnjenih, koliko eksportnih možnosti na novo otvorjenih. Ljubljanski velesejmi nam pomagajo na odličen način razvijati in izpopolniti našo gospodarsko osamosvojo, ki ji mora — sedai le še kot ideal zamišljena — slediti slovenska gospodarska ekspanzija, sprva po ceii naši kraljevini,potem pa po vsem Balkanu notri do Levante. Razveseljivi začetki tega razvoja se že kažejo: Naša lesna industrija se skuša otresti raznih nevšečnih in sebičnih posredovalcev ter dobiti neposrednih siikov z inozemskimi in prekomorskimi odjemalci, naša tekstilna industrija pa stremi v zvezi z reelnimi češkimi in avstrijskimi podjetji za tem, da obvaruje domače Konsumente onega, navidez cenejšega, a v resnici dragega, ker netrpežnega blaga, ki prihaja od nekod še vedno v velikih množinah k nam, in ki ga označujejo ljubeznivi inozemski importerji z nazivom »balKansko blago« (češ: za jugo-slovane je vse dobro). Ugledno podjetje »Vrt Džamonja« v Mariboru nam oo na lli. Ljubljanskem velesejmu pokazalo in dokazalo, da nam tudi ni treba več importa južnega cvetja, za katero smo Jugoslovani dosedaj trosili milijone v inozemstvo, razstava naših slovenskih čipk pa bo našim damam, posebno onim iz Beograda in Zagreba, govorila glasni memento, da slovensko čipkarstvo lahko konkurira po svojin izdelkih z onimi iz Pariza, Bruslja ali Toleda in zasluži ter lahko zahteva večje podpore domačih krogov. Na tretjem ljubljanskem velesej- mu bodete videli, kako raste slovensko delo, kako razvija smotreno m brez kričave reklame slovenska industrija in obrt svojo mlado moč. Ljubljanski velesejmi so postali tako forum celokupne Slovenije napram inozemstvu, ki imaje ne le velik gospodarski, ampak tudi reprezenii-ven in propagandističen pomen. Tega se danes zavedajo vsi privredni krogi. In zato so se in se bodejo opustite vse razstavne priredbe, ki bi utegnile cepiti moči in uspehe naše celokupne industrije in obrt; združene v ljubljanskih velesejmih. Tudi to je lep napredek v skupnem spoznavanju in organizaciji. Ako se naša industrija, obrt in trgovina tesno oprime velesejmske uprave, kot svoje najmodernejše propagande se znajo v okviru ljubljanskega velesejma razviti danes še nepoznane, zelo koristne naprave, n. pr. stalno vzorčno skladišča za vse'pridelke Slovenije, združeno z informacijsko službo in kupčijsko posredovalnico; velesejmski urad osnuje lahko poseben propagandni oddelek za pridobitev in informacijo tujcev, ki prihajajo v trgovskih poslih in spopolni s tem delo naših prometnih pisarn itd. Vse ugodne in lepe perspektive za razvoj Ljubljanskega velesejma navesti, bi segalo predaleč in bi se morda lahko očita! piscu prevelik optimizem. Z mirno zavestjo pa lahko trdimo, da ljubljanski velesejmi niso nikaka provincijalna priredba, kakor se je nekje čitalo, ampak krepka in zdrava organizacija, ki združuje vsako leto razstavljalce in kupovalce iz cele države, da rastejo naročila in kupčije vsako leto, da je ljubljanski veiesemenj pridobil in obdržal glas reelnega trga in da bo raste! in se razvijal mnogo lepše in hitreje, kakor je njegovim klevetnikom ljubo. Ivan Jelačin, ml., Predsednik Zveze trgov, gremijev za Slovenijo. Velesejm in naša trgovina. sami in ž njimi naši bratje Srbi in Hrvatje so spoznali, kakšna je njihova pridobitna in produktivna sila, koliko proizvodov, ki smo jin iskali v inozemstvu, je že dobiti ravno tako dobro in poceni izdelanih med nami samimi, in koliko izdelkov je že takih, da se podamo ž njimi v širno torišče mednarodne konkurence. Ljubljana sama pa, ki lezi edina med jugoslovanskimi središči na križišču treh svetovnih železniš-niških prog (Trst — Dunaj -*• Praga; Beograd — Jesenice — Monakovo — Frankfurt; Beograd — Trst — Benetke — Pariz) je, kakor razglaša urad Ljubljanskega velesejma povsem pravilno, pravi ključ do balkanskega trga. Ležeča kot najza-padneise kulturno in gospodarsko središče Jugoslavije, že popolnoma v zapadno evropskem kulturnem in gospodarskem obilježju, je vsled bližine morja in nadvse ugodnih železniških zvez, posebno pa vsled solidnosti svojega trgovstva naravnost poklicana posredovalka med evropskim zapa-dom in središčem ter med Balkanom. A ljubljanski velesejmi imajo še večje naloge in širši pomen; Združenemu našemu pridobitvenemu in trgovskemu svetu dajejo vsako leto točno evidenco njegovega dela, Institucija velesejmov je bila v prejšnjih letih našemu trgovstvu le maio znana, ker se v bivši Avsiro-ogrski takih sejmov ni mnogo prirejalo, na ostale maloštevilne velesejme, dasi so bili svetovno znani kot n pr. oni v Tipskem, pa naši trgovci sploh niso pohajali . Ko smo v novih razmerah v lastni narodni državi po političnem osvobojeriju začu-iili nujno potrebo tudi ekonomske svobode, pričeli so naši industrialci, obrtniki in trgovci v najlepšem sporazumu s prirejanjem ljubljanskega velesejma, ki je imel v prvem letu kot glavno nalogo, podati natančen pregled o stanju razvoja naše domače industrije in obrti. Služil je velesejem v prvi vrsti naši industriji in obrti, da pokaže svojim odjemalcem - trgovcem vrste in kakovosti domačih izdelkov in da pripomore domačim producentom najti novih odjemalcev. Tudi konkurenč- na možnost domače industrije in obrti je bila na velesejmih postavljena na preizkušnjo, v kolikor so se naših velesejmov udeležile industrije iste stroke v večjem številu oziroma tudi konkurenčne tvrdke iz inozemstva. Istočasno pa je imela tudi naša trgovina praktične koristi od ljubljanskih velesejmov, ker je lahko vsak trgovec za svojo stroko našel med razstavljalci eno ali drugo tvrdko. s katero je navezal nove kup-čijske stike, ki so mu nudili popolno in često večjo konvenijenco, kot jo je imel pri prejšnjih zvezah z drugimi dobavitelji. Pa tudi marsikak izdelek je bil stavljen na ljubljanskih velesejmih na ponudbo, katerega domači izvor našemu trgovstvu sploh ni bil znan. Na velesejmih se je pokazalo, da sta industrija in obrt navezani na trgovino in da leži skupni interes producenta in trgovca v tem, da se domači izdelek ob izpolnitvi vseh konkurenčnih pogojev razpečava s posredovanjem našega domačega trgovca. Industrijalec in obrtnik še ni dosegel svojega cilja s tem, da je izdelal po kakovosti prvovrsten in j po ceni izdelek, "treba mu je tudi j pravega in spretnega trgovskega j zanosa v njegovo podjetje, ako ho-i če spravili svoje izdelke v velikih j množinah in po potrebi tudi hitro v j denar. j Marsikatera industrija ima za-| hvaliti svoj mogočen razvoj sreč-! nemu naključju, da je poverila razpečavanje svojih izdelkov agilnemu in spretnemu trgovcu, ki se je zopet v lastnem interesu brigal za velik podrobni odjeai dotične robe. Imamo tudi mnogo praktičnih slučajev, da je naš trgovec bas vsled okolno-sti, da je dosege! z intenzivno pro- . dajo velik promet posameznih predmetov, prišel na misel ustanoviti si lastno tovarno za izdelovanje one robe, ki jo je prej v velikih količinah kupoval od raznih inozemskih dobaviteljev. Tako vidimo, da je trgovec ob enem postal tovarnar in je lahko v svoji osebi in svojem podjetju združil dovršenost in popolnost v komercijelnem in tehničnem pogledu. Uverjeni smo lahko, da bodo ljubljanski velesejmi tudi v bodoče služili našemu trgovstvu kot jako dobrodošla prilika, da si poišče na njih ugodnosti za svoje trgovske posle bodisi s pričetkom novih kupčij-skih stikov, bodisi z utrditvijo in s poglobitvijo dosedanjih zvez ah celo z vzpodbudo k novim industrijal-nim ustanovitvam, j Omenjene prednosti pridejo lahko v korist našemu trgovstvu iz cele države, za trgovino v Sloveniji posebej pa smatramo ljubljanski velesejem tako eminentne važnosti, da morajo naši trgovci tudi v bodoče stati s polnim razumevanjem ob strani naši industriji in obrti ob reševanju skupnih gosjaodarskih vprašanj in seveda tudi pri prirejanju ljubljanskih velesejmov v bodočih letih. Ljubljana je bila prvp mesto v naši državi, ki je s krepkim zamahom pokazala pot našim gospodarskim delavcem in ob enem doku-metirala ostalim pokrajinam države, da imamo Slovenci resno voljo do treznega praktičnega gospodarske- ga dela. Solidnost in dobro ime slovenske trgovine, ki je bila širom znana v preteklosti, naj preide tudi na našo bodočo generacijo, kakor tudi na našo mlado industrijo, ki naj se vzajemno podpirata k še lepšem in uspešnejšem razmahu. Naj bi ljubljanski velesejmi zadobiti tako slavno tradicijo v naši državi, kot jo uživa Lipski velesejem, in ni se nam treba bati za nadaljni razvoj ali celo obstanek našega industrijskega in trgovskega gospodarstva v Sloveniji. Engelberi Franchetti, Načelnik Deželne zveze obrtnih zadrug. Velesejem in obrtništvo. mnogokrat mi je ta ali oni izmed stanovskih tovarišev pri pogovorih o velesejmih v splošnem, a specijelno o važnosti velesejmov za obrtništvo nezaupno zmajal z glavo, češ, da na velesejmih ni prostora za malo obrt, da spada tja samo industrija in da od velesejmov ne more imeti obrtništvo nikake koristi. Priznati moram sicer, da se je to skrajno napačno naziranje izza prvega ljubljanskega velesejma že znatno izpremenilo, vseeno se pa v obrtniških krogih še vedno podcenjuje važnost, ki jo imajo velesejmi za nas obrtnike. Tega skep-icnega naziranja se moramo otre-narodn°QOspodarske fun-‘' 'hS[e izvršujejo velesejmi so fndustH?1- ? 'ste važn°sti, kakor austriji m to v materijelnem in v moralnem oziru. obrtništvu se ne vodi pri nas se nobene statistike. Ne vemo kako zastopane pri nas posamezne široke, ne vemo niti katere stroke nam manjKajo. Velesejem nam nudi v tem oziru dasi ne popolno, vendar pa zadostno sliko, da si moremo ustvariti vsaj površen pojem o stanju našega obrtništva. Marsikdo je še pred letom začudeno gledal, kaj izdelujejo naši obrtnik, in marsikdo bo na letošnjem velesejmu pri posameznih našel razstavljene predmete, ki jih potrebuje in katere je dosedaj uvažal iz inozemstva. Ta funkcija velesejma je baš za obrtništvo neznanske važnosti. V mali obrti skoro ne poznamo cenikov in tudi reklame P? časopisju so nam tako-rekoč izjema. Zato nam bo nudil najugodnejšo priliko, da seznanimo širše kroge s svojim delom ravno velesejem. Znano mi je, da so nekateri obrtniki, ki so pred letom razstavni svoje izdelke na velesejmu, dobili toliko naročil, da so bili z izgotovitvijo teh naročil zaposleni skozi mesece. VecKrat sem tudi slišal opazke, aa se je na lanskem velesejmu napravilo veliko hibo v tem, da se je razstav,10 poleg industrijskih izdel- teadS“ Lzd£lke ene po- hffn t«9,h' m°gel bi trdiii- da ie ie bi l! H pP9r?sno> nasprotno s tem e Dila doticnim obrtnikom dana naj- lepsa prilika, da pokažejo razliko med ročnim delom mojstra in tovarniškim delom industrijalcev. Obrtnik bo pokazal, kako se zna prilagoditi zahtevam posameznikov, kar ne bo pri tovarniškem načinu izdelovanja nikdar mogoče. Obrtnik bo dobil na velesejmu bodisi od razstavljenih izdelkov d!si9nH L?r°i?rov enake' stroke, bo-disi od kritike obiskovalcev pobude I in micijahve za uspešnejše in in-( tenzivnejše delo. Tudi bo našel na velesejmu najlepšo priliko za nakup orodja in drugih potrebščin. Na velesejmu bo videl nove stroje, ki bi rou utegnili koristiti, pospešiti način izdelovanja in razširiti njegov obrat. Važnost velesejmov za razvoj obrtništva je že na podlagi gornjih dejstev v zadostni meri dokazana jn zelen bi bilo le, da bi se drugo-etnega velesejma, ki bo združil delavnost cele Slovenije, udelžilo tudi °brtništvo v meri, ki odgovarja steblu slovenskega obrtništva in nje-9a faktičnemu položaju. Dr. Vane Radej: t Praktična izkustva češko-jugoslovanske trgovine. Pretekle mesece so se pričele trgovske zveze, ki so bile lansko in jDi edlansko leto med našo državo in Cehoslovaško skoro docela pretrgane v pogledu uvoza iz poslednje države, zopet obnavljali. Posledica tega je predvsem iskati v dejstvu, da so cene industrijskim proizvodom v CSR že toliko padle, da če-hoslovaški producenti zamorejo vzdržati mconarodno konkurenco. V vseh strokah obsežne češke industrije sicer tega ni konstatirati, vendar se opaža tudi v teh, v trgovini izločenih panogah, lahak napredek. Češka, ki je lahkorečemo, v tekstilni industriji že skoro osvojila prejšnje pozicije, ima med drugimi v železni stroki in industriji z gospodarskimi stroji še danes nevarnega tekmeca v Nemčiji. Češko lahko sicer smatramo kot najresnejšega konkurenta ogromne nemške industrije na evropskem kontinentu. Ta inaustrija je že pred vojno uspešno tekmovala z njo in je takoj po končani vojni sveža začela tekmovati. Dolgo časa je češka industrija uspevala napram nemsKi industriji, šele zadnje dve leti pa se je Nemčiji posrečuo, da iztisne češko industrijo iz onih tržišč, v katerih je ta zadnja dominirala, tako tudi iz našega trga. Razlog tem pojavom ni bilo morcia dejstvo, da je nemška industrija boljša od češke, temveč, da je nemška valuta strašno padla in da je v tej perijodi neprestanega padanja valute, nemška industrija mogla proizvajati, plačujoč delavsko moč vredneje, kakor je odgovarjalo vrednosti valute na svetovnem trgu in radi tega, kerije Nemčija imela po ceni kupljene stare zaloge surovin na razpolago. To je glavni vzrok, da je prišla Češka v težko^ industrijalno krizo, ki se je povečala še s tem, da se je njena valuta na svetovnem trgu učvrstila. Drugi resen konkurent Češke v naši državi je Italija. Le ta je zadnje dve leti s svojim, seveda manj vrednim blagom, kakor s tekstilnim po večini preplavila naš trg. Italijani so že takoj v začetku postavili nizke cene za njihovo blago, s katerimi so polagoma okupirali trg in izpodrinili na ta način Češko. Naša trgovina, osobito še kupujoči del občinstva pa je kmalu jela razlikovati boljše ze s Češko. Da se te zveze pospeši-kvalitete italijanske. Zato se kakor že goraj rečeno, vračajo stare zveze z Češko. Da se te zveze pospešijo in ukrepijo je treba vsestranskega oela in dobre volje na češki strani, kakor tudi na strani naših trgovcev. Ena in najglavnejša stvar se ne sme pustiti z vidika. V gospodarskih vprašanjih neha vsaka sentimentalnost. Tu velja samo trezno in pametno uvaževanje o koristi in izgubi. V teh stvareh odločajo samo stvarni interesi, nikakoršno navdušenje in nakakršne iluzije. Radi lega bodo imeli na polju gospodarskega zblizanja med našo in češko državo koraki uspeh, ki bodo od- teh ui "1 Pogojem. Eden izmed teh korakov je absolutna trgovska reelnost, solidnost in poštenje in to v najmanjših stvareh. Vsak tudi najmanjši prestopek v tej smeri ruši medsebojno zaupanje in to je v stanu škodovati za dalje časa. češka industrija mora naprej, kakor dosedaj, izdelavati dobre izdelke trpežne kvalitete. Mikavost po kvaliteti italijanskega blaga mora zginiti, ker bi sčasoma zaupanje v dobro češko blago prenehalo. Glede cen vidimo, da so začetkom tega leta iste padle h! 3 se, 9eška industrija mnogo tru-prodala svoje proizvode mnSSlCeu°’ dok,er to dovoljujejo pr izvodna bremena. Ta novelizaci-ja cen in njih stabilizacija bode imela primeren vpliv na medsebojno trgovino. Druga m najvažnejše vprašanje, ki se lice i čehoslovaške i nas je stabilizacija valute. Cehi so pri nas izgubili ogromno denarja v času, ko je jela njih valuta rasti oziro- ma naša padati. Predbacivati našim trgovcem v tej točki nesolidnost ni na mestu in je neopravičeno, ker niso naši trgovci zakrivili tako nenavadno in hitro dviganje češke valute. Od začetka letošnjega leta, pa je češka krona primerno stabilna in so radi tega odpadle nadaljne izgube. Enako je dolžno naše trgovstvo hvalo pametni politiki našega finančnega ministra Dr. Stojadinovi-ča. Z primerno stabilizacijo dinarja, ki jo je izvršil za časa njegovega ministrovanja, je našim trgovcem mnogo pripomogel in nima sumnje, da bode njegova metoda uspela, ker je situacija v celini povoljna. Obvaroval bo z njegovim delom tudi ugled naših trgovcev in države same. Glede nadaljnega gospodarskega zbližanja s češko industrijo je le tej nasvetovati, da se reorganizirane njeda izvozna metoda, ki jo kon-štatiramo osobito pri večjih industrijah in sicer ta, da se njihovo blago dirigira preko Dunaja. Nekatere češke tovarne imajo tam še vedno svoja konsignacijska skladišča, mesto da jih prelože k nam in tako stopijo v direktno zvezo z našimi trgovci. V Ljubljani imamo tvrdko »Čeho-jug« (pisarna v palači Ljubljanske kreditne banke), ki zastopa razne čehoslovaške industrije na tukajšnjem trgu in nudi trgovcem na podlagi raznovrstnih vzorcev direkten nakup češkega blaga. Ta tvrdka vodi nadalje velike tovarniške zaloge češke industrije v tekstilni in stekleni stroki, kar je posebej važno omeniti, ker je s tem našim trgovcem omogočen takojšen nakup in prevzem blaga po tovarniških .cenah. V tem slučaju so izključene tudi vsake valutne izgube, ki so jih že naši trgovci utrpeli. Z ozirom na to je pričakovati češkim industrijalcem, da ustanovijo nadaljne tovarniške zaloge na tukajšnjem trgu, kar bi imelo za nje gotov in siguren uspeh. — Končno bi bilo potrebno svetovati češkim industrijalcem, da nas poselijo in da se z njimi osebno spoznamo, kar bi medsebojno trgovino samo pospešilo. Gospodarski od-nošaji med našo in češko državo ne dovoljujejo, da ostanemo eden napram drugemu v gospodarskem pogledu bolj tuji, kot napram drugim narodom, kakor takim, ki niso naši prijatelji. m&sassssssssssssa >BUDDHA< I i i1 i,1 • n nMhtj - ifrf * TRADE MARK F' " . ae^a-al^šlaiiaa^ BUDDHJf II Prihod ministra trgovine in industrije. V pefek ob 10.45 je dospel v spremstvu šefa svojega kabineta v Ljubljano Dragotin Kajič, da otvori danes osebno III. Ljubljanski velesejem. Na kolodvoru so ga pozdravili veliki župan dr. Lukan, dvorni svetnik dr. F. Mam, predsednik Trgovske in obrtne zbornice g. Ivan Knez in I. tajnik g. dr. V. Murnik v imenu trgovske in obrtne zbornice za Slovenijo, predsednik velikega sejma g. Fran Bonač, v !m.enu1 Zveze industrijalcev in Centrale vv/-Uj- korporacij g. dr. Fran mdischer in tajnika industrijske Zveze inž. Milan šuklje in dr. uolia, nadalje ravnatelj Trgovske šole gosp. dr. Bohm. Gospod minister dr. Kojič je bil na kolodvoru prisrčno pozdravljen ter je nato takoj izrazil željo, da obišče Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani in »Zvezo industrijcev«. V zbornici je gospoda ministra iskreno pozdravil predsednik g. Ivan Knez, za kar se je gospod minister toplo zahvalil in izjavil, da vidi v zborničnih članih svoje sodelavce. Gospod dr. V. Murnik mu je nato razkazal celo zbornično pisarno, ureditev dela ter mu predstavil vse uradništvo. Gospod minister se je inten- zivno zanimal za zbornično delo ter pohvalil metodično delo v zbornici. Nato je gospod minister želel, da obišče Zvezo industrijcev ter je takoj v spremstvu številnih predstavnikov naše industrije in trgovine odšel v prostore Zveze industrijcev. V imenu štajerskega privrednega sveta je pozdravil g. ministra g. Ivan Rebek. V Zvezi in-dusirijcev je nagovoril g. ministra v imenu predsedstva g. dr. Fran Win-discher, povdaril je važnost industrije in obrta za Slovenijo ter prosil g. ministra, da podpira organizacijo industrijalcev v njenih prizadevanjih. Nato je predstavil g. ministru prvega tajnika g. inž. Milana Šukljeta, ki si je slekel posebne zasluge za organizacijo naše industrije v celi državi. G. ministru so bili nato predstavljeni: tajniki g. dr. Golia, dr. Goričnik ter vsi ostali Zvezini uradniki. G. minister se je v daljšem govoru zahvalil za prisrčen sprejem, povdarjajoč mogočne resurse naše lepe domovine ter potrebo, da se v naši državi, ki ima v vsakem pogledu najlepše izglede za srečno gospodarsko bodočnost, harmonično izr popolnjuje poljedelstvo z industrijalnim-trgovskim delom. V Zvezi industrijcev je g. minister imel priliko pohvalno izraziti se o slikah kralja in kraljice, ki jih je pravkar izvršil naš akad. slikar g. Vavpotič. Po teh dveh posetih je g. minister takoj odšel v oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, kjer mu je šef tega oddelka dvor. svet. g. dr. Marn razkazal svoj urad in predstavil uradništvo. Z veseljem beležimo, da je g. ministra trgovine in industrije dr. Kojiča prva pot v slovenskem gospodarskem središču vodila v naše trgovske, obrtniške in industrijske kroge. Trgovinsko ministrstvo je žal dolgo samevalo. Naša iskrena želja je, da more novi g. minister, čigar energija in odločnost sta poznani, na svojem važnem mestu izvesti svoj lepi program. Naši trgovski in industrijski krogi z veseljem pozdravljajo g. trgovinskega ministra v Sloveniji. Nadejajo se, da v njem dobe krepko podporo za svoje upravičene interese. Olje za pisarniške stroje THE REX CO., LJUBLJANA. Razno. V teku enega tedna si lahko ogledate ljubljanski in praški velesejm, ker se oba vršita ob istem času. Znižana vožnja za vse vlake v Jugoslavijo in čeho-slovaški. Znižane pristojbine za vizum. Posebni direktni vlaki med Prago in Ljubljano. Brezplačna pojasnila daje Aloma CompanY, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3 in čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8. Dobra letina sliv v Bosni. Kakor poroča trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu tukajšnji zbornici, so obeti za letošnjo kompanjo sliv v Bosni povoljni. Pričakuje se, do bo letina zelo dobra in da bo znašala, ako ne bo elementarnih nezgod približno 25.000 vagonov surovih sliv. — Z ozirom na to, da vplivata toplota in vlaga prav dobro na normalni razvoj ploda, bo letošnji pridelek popolnoma dozorel in bo blago sočno, posebno okusno in bo vsebovalo zadostno oladkorja. — Od letošnjega pridelka se bo uporabilo: okoli 200 vagonov za domačo potrebo in za potrebo lokalnega tržišča, okoli 500 vagonov se bo izvozilo v surovem stanju kot izbrano delikatesno blago, okoli 300 vagonov se bo uporabilo za izdelovanje pekmeza, okoli 8.000 vagonov sirovih sliv se bo posušilo, kar bo znašalo okoli 2.000 vagonov suhih sliv. Ostalo se bo pa porabilo za kuhanje žganja. - Vsi merodajni faktorji in prizadeti krogi so ukrenili potrebne korake, da bo kakovost letošnjega pridelka prvovrstna. — Informacije o vsih vprašanjih, ki se tičejo trgovin s sli-vami, daje trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu. Produkcija fižola. Pridelek fižola- je v naši državi, a.posebno v Srbiji dovolj velik. Celokupna posejana površina znaša v tekočem letu 75 ha s celokupnim donosom, računajoč letino za 15% boljše nego lansko leto, okoli 415.000 meterskih centov fižola. Od te količine pripada samo na Srbijo okoli 38.500 ha, s približnim donosom 194.300 meterskih stotov. V razmerju s površino pridela poleg Srbije, največ fižola Slovenija, katere letina znaša 50.000 meterskih stotov. Najmanj pridela Črna gora, v približnem iznosu 1500 meterskih stotov. + Dr. Vladimir Štempihar. Včeraj so položili v Kranju k večnemu počitku truplo dr. Vladimirja Štempiharja, ki je v najlepši dobi svojega življenja podlegel dolgi bolezni, ki si jo je nakopal med vojno pri vojakih. Pokojni je bil sin umrlega dr. Valentina Štempiharja, odvetnika v Kranju. Po dovršenih gimnazijskih študijah v Kranju je pokojni obiskoval juridično fakulteto dunajske univerze. Med študijami je bil vpoklican k vojakom, kjer je pa zbolel na plučnici in bil po daljšem bolehanju odpuščen. Leta 1917 je položil doktorat in nato vstopil v službo najprej k Žitnemu zavodu na Dunaju, potem k trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Vsled bolezni je moral letos spomladi zapustiti službo. Naselil se je doma v Kranju, kjer je v sredo preminul. Pokojnik je bil zvest sotrud-nik našega lista. Dasi je v zadnjem času pod vplivom težke bolezni vidno pešal, je vendar vest o njegovi nepričakovani prerani smrti iznenadila vse njegove znance. Bil je nadarjen uradnik, ki si je z izvanredno dobrodušnostjo in uslužnostjo znal pridobiti simpatije vseh, ki so ga poznali. Pač kruta usoda, ki terja tako mlado življenje! Bodi mu ohranjen časten spomin! TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima stalno v zalogi vsako množino Družba JURIJA", Ljubljana Kralja Petra trg 8. Telefon St. 220. ....................... i ■ —■■■■■) OPOMBA UREDNIŠTVA. Članka »Zborovanje Centrale industrijskih korporacij v Beogradu« ter »Izvozni kongres v Beogradu«'nam je poslal g. dr. Fran Windischer, ki je bil izbran podpredsednikom na izvozni-škem kongresu v Beogradu. Iz naših organizacij. Slovensko trgovsko društvo »Mer-ku«r v Ljubljani si usoja tem potom opozoriti vse p. n. trgovce, industrialce, denarne zavode in ostale podjetnike in imejitelje pisarn (odvetnike, notarje itd.), kakor tudi se privatne nameščence, da društvena posredovalnica še vedno posluje. Kdor išče trgovsko osobje ali službo naj se obrne na društveno posredovalnico, ki posluje v društvenin prostorih v Ljubljani, Gradišče 17/1. Posredovalnica posluje za delodajalce, društvene člane in vajence brezplačno, za ostale pa proti odškodnini. — Ob enem se vabi p. n. po-slodavce in nameščence za čim obilnejši pristop k društvu. Društvo izdaja svoje glasilo, v kratkem priredi več izletov v svrho ogleda industrijskih podjetij, v zimski sezoni poučuje tečaje in predavanja, plesni tečaj in januarja meseca običajen »Merkurjev« ples. Društvo se tudi sicer vsestransko udejstvuje, ima svojo knjižnico, izdaja strokovne knjige, skrbi za vajence itd. Pojasnila daje v društveni pisarni vsak delavnik od 9 do 12 in od 3 do 6 ure. Naznanilo trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Oddajo se takoj lepo urejeni lokali za mešano trgovino ev. tudi filijalko v lepem prometnem, industrijskem kraju na Spod. štajerskem z vso upravo in stanovanjem, kakor tudi j uprego v hiši; 15 minut od kolodvora, pod ugodnimi pogoji. Informacije daje: Franc Korun, tajnik južno - štajerske hranilnice v Celju. Trgovski naraščaj. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani se je v času pred vojno hvalevredno brigalo tudi za trgovski naraščaj, in le obžalovati je, da je vojna prekinila to človekoljubno delo. Med vojno in po vojni se je ta akcija žal opustila in posledice tega so vsepovsod vidne. Trgovsni naraščaj je danes prepuščen zgolj sebi in usodi in v tem tiči velik vzrok, da dandanašnji trgovski nastavljenci tudi v službenem oziru ne odgovarjajo stavljenim zahtevam. Omenjeno društvo je ta kvaren upliv uvidelo in kakor ču-jemo, se je ponovno začelo zanimati za vajeniško vprašanje, katero se namerava rešiti na ta način, da se bode ustanovilo stalno zavetišče, kjer se bodo trgovski vajenci v prostem času pod nadzorstvom shajali in se bo skrbelo za pouk in izobrazbo, za duševno vedrost in telesno krepkost vsega tega mladega cvetja. Akcijo kar najtopleje pozdravljamo in ji želimo obilo uspeha. želimo pa tudi, da pridobitni krogi za to akcijo, ki bo stala veliko denarja, v kolikor mogoče največji meri prispevajo, saj podpirajo s tem svojo stanovsko stvar v prospeh naše narodnogospodarske sile. Iz kongresa izvoznikov v Beogradu. Koncem kongresa se je delegat ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice g. dr. F. Windischer oglasil k besedi in rekel, da so se zastopniki iz Slovenije radostno odzvali pozivu beograjske trgovske komore. Ako število udelež-nikov ni bilo večje, je razlog v tem, da je naš gospodarski svet okupiran s pripravami za ljubljanski veliki semenj. Delegati so dolžni najlepšo zahvalo beograjski posestrimi, za ljubeznivi sprejem ter za tako bratsko gostoljubnost, da se počutijo v stolnem Beogradu, kakor v domačem krogu. Beograjska komora je pogodila baš pravi čas za kongres izvoznikov, ki mora po svojih važnih ugotovitvah imeti najboljši upliv tako na inozemstvo, kakor na razpoloženje v domovini. Kongres je ugotovil mogočno kapaciteto naše agrarne in industrijalne produkcije. Ugotovljene impozantne količine, ki bodo na razpolago za našo eksportno kupčijo, morajo dvigniti tudi našo samozavest. Premalo je pri nas še zaupanja v našo moč, premalo tudi v naš novec. Previsoko pa je pri nas zaupanje v tu)e stvari, dasi je bilo to zaupanje prav zadnji čas drago plačano s težkimi izgubami pri nemški marki. Sedanji kongres je za nas največje važnosti, ker sta prvič skupno v naši prestolici sodelovali v složnem delu izvozna trgovina in organizirana industrija. Konrges je dokazal, kako velike važnosti je že v naši državi industrija in kolika je njena tvorna sila tudi za eksportno kupčijo. Za Slovenio, kateri agrarna produkcija ne zadošča, je in-dustrijalni zaslužek posebne važnosti. Brez industrije Slovenija nima obstanka. Naši gospodarski krogi niso sepa-ratisiti. Zele si krepke in jake države in vedo, da je v močni državi dana največja garancija za uspešno trgovsko in induslrijalno delo. V našem politič-svetu nam privrednikom dandanes mno-gokaj ne prija, imamo pa trdno vero, da prebrodimo težave. Današnje novi-ne javljajo, da je naš kralj posetil katoliški shod v Ljubljani, kjer ga je narod oduševljeno pozdravljal na vsej poti. Je to vesel dogodek in mora le ugodno vplivati na urejenje naših političnih razmer. Beograjski komori, njenemu vodstvu, osobito gospodu predsedniku in podpredsedniku velja naša najlepša zahvala za idejo in za uresničenje ideje kongresa. Gospoda sta s svojim veščim in taktnim vodstvom dosegla prav vzgleden potek prve skupne manifestacije naše izvozne trgovine in naše industrije. Naša želja je, da v interesu povzdige našega gospodarstva ostanejo kongresi izvozne trgovine stalna uredba v naši domovini. Veletrgovina A.Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in dežene pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. MANA tovarna kanditov in mlenje soli in dišav družba z O. z. v Ljubljani priporoča po najnižjih cenah vsakovrstne kandite. zmleto morsko sol in zmleti sladkor Paviljon 475 VL VZORČNI VEUSEMENJ V PRAGI od 2. do 9. septembra 1923 Trgovci, posetitel od 'L do s. septemora ms Trg0l,ti-posetitel Znižana vožnja po jugoslovanskih in čehoslovaških železnicah. Znižana pristojbina za vizum. Direktni posebni vlaki med « Pojasnila daje: Prago in Ljubljano. Pojasnila daje: ® [Movai Hal Liiiai. Irei II. 8. Aloma ti« 1111 IMaia, M tro Sl. I • |V(v, ZALOGA PRI I. C. KOTAR, Ljubljana. Veletrgovina LJUBLJANA priporoča špecerijsko, kolonijalno blago in vsakovrstno žganje. Zahtevajte cenike 1 Telefon 246. Brzojavke: OrellC. VELETRGOVINA ŽITA. IN MIEVSKIH IZDELKOV priporoCa las svoje zaloge vse vrste pšenlCne molče najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, Ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol In druge poljske pridelke. Telefon Sl. 440. Brzojavi: VolR. ZAHTEVAJTE PONUDBE I Naročajte in Sirite ^TRGOVSKI LIST"! Koroška cesta št. 27 izdeluje vsakovrstne elektr. žarnice najboljše kakovosti po najnižjih cenah. Razstavi v lastnem paviljonu na „Ljub!j. velesejmu Mat drobno! Tiska časopise, TUaiUI-IHISTIUSU lUlltll BIBŽH knjige, brožure, -----------—----------------- Čn?^.oravila-posetnice Simon Gregorčičeva ulica Tiska trgovske in uradne tiskovine, pisemske kuverte in druge tiskovine ♦ Uafeine ir. Karžovarske oblate, najfinsjše čajno pecivo, čisti štajerski malinov sok priporoča Ivan Pelikan I. MARIBORSKA SLAŠČfeNJi Maribor, Gosposka ulica 25. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Leop. TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 Naprava kompletnih elektrarn. Zaloga raznih motorjev, svetilnih teles, žarnic in inštalacijskega materijala. Načrte in proračune na zahtevo. '"tkalnic a pl at n en ega i BOMBAŽNEGA BLAGA S VITA V Y <«P. S. R.) WEN LJUBLJANA DUNAJSKA C. ST- 31. Paviljon M 29®. Telefon 749. lnTrugp|m,_0!,Lahi‘e»,.Trnovskem listu”! nun RAJI5MJŠA NUDI l»W, mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica št- 25 Telefon štev. 415 — Pošino-čekovni račun 11.428. izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo Parna žaga in strojne delavnice. Prevzemam po danih, kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stro-pove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpeiine od 12 do 15 metrov. Razstava v paviljonu za stavbeno stroko In lesno industrijo. Iv. Perdan Ljubljana Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žfj-anje ter vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. AVTO bencin, pnevmatika, olje, mast, vse popravila in vožnja. Le prvovrstno blage 'n delo po solidnih cenah nudi lugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. e Adaptirajte Vaš auto! V0222I brez tsenclraal Kuri z domačim opijem! tedl 907, Oglejte si auio na velesejmu. Jugo HagM, Ljubljana Bohoričeva ulica štev. 20. — Telefon 500. m m ■ ■ ■ ■ ■ m m m ■ m m a st ■1 <5^ ^ tovarna ** = vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi g : najfinejši in najokusnejši : j namizni kis iz pristnega vina. f ZAHTEVAJTE PONUDBO! T ehnično in higijenično najmoder-| naje urejena kisarna v Jugoslaviji. 1 Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. H ČUČEK &LOESCHNER STRNIŠČE PR! PTUJU TVORNIŠKA IZDELAVA VSAKOVRSTNIH UR IN GRAMOFONOV, KAKOR TUDI ELEKTRIČNIH REFLEKSNIH SVETILK IN APARATOV ZA BRITJE NAJBOLJŠE KAKOVOST? - PAVILJON NA RAZSTAVI-EDINO PODJETJE TE STROKE. 'isaaaasiinflaaiiiaaHaaaiiiiHBBiiiii Fran Ravnikar ■ ■ ■ ■ 5 © * INDUS D. D. preje CARL POLLAK Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubllane, Vrhnika Centralrrs pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. - Tel 528. 1. INDUSTRIJA USNJA. A. Vegeiabilno (čreslostrojeno usnje): J. kravine, riave, črne in chagrin ier ze mehove in sirehe, 2. kipsi, 3. leleiine, 4 ovčine in kozine: a) mazane, rjave in črne, b) barvane, za mobilije, iapeciranje in konfekcijo; 5. vachettes: a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekciie; svinjine (specijaliieta): a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne, b) za kovčege, el za mobilije in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, poriefeuilles in kn|ig;>- vešlvo); 6. 7. podplati: a) trovloženi hrastostrojeni podplati, b) vache; 8 crouponi za izdelavo transmisijskih jermenov: a) soecijalno strojeni (angleški sistrm), b) hrastostrojeni. B. Chrom-usnje: 1. bo\-calf, črno in barvano, 2. chevreaux, 3. chevrette, 4 chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog, 5. chrom-usnje za izdelavo jermenov. C. Galun-usnje: za izdelavo vezilnih in šivalnih jermenčkov D. Lak-usnje: 1. box-calf, 2. ehevreaux. H. INDUSTRIJA USNJATIH IZDELKOV. A. Čevljarski izdelki: 1. čevlji za strapac, 2. čevlji za rudnike, 3. čevlji za šport in nogomet, 4. čevlji po voiaškem vzorcu, 5. sandale. P>. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov: 1. specijalni stroj, 2. hrastov stroj, 3. chrom-stroj, 4. jermenci za šivanje misijskih jermenov. in vezanje trans- H ■ si na ljubljanskem velesejmu ogledali v paviljonu „1“ štev. 387 kožne izdelke JPETOVIJE- usnjarske industrije v Ptuju, ki izdeluje poleg vseh vrsf usnja tudi čevlje od priproslih do najelegantnejših, posebno good dear čevlje, ki jih ne izdeluje nobena druga tvornica v Jugoslaviji; dalje galanterijsko in mošnjarko blago, n. pr. ženske torbice, listnice, dokolenke (gamaše), krasne in nenavadno trpežne kovčege vseh vrst tn velikosti itd. Cene solidne! m ra E Bi B S3 ra B rs Tovarna kandifov FR. ROZMAN Maribor, Aleksandrova c. 57 priporoča VSE VRSTE KANDITOV (BONBONOV) po najnižjih tovarniških cenah. ZAHTEVAJTE CENIK! C. Konfekcija za dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, poriefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice. m loma \mM nitlkn 1 Hrastniku 1 izdeluje UMETNA GNOJILA ŽVEPLENO KISLINO SOLNO KISLINO SOLITRNO KISLINO KRISTALNO SODO PRALNI PRAŠEK GLAUBERJEVO SOL GRENKO SOL KALIJEV SOLITER NATRIJEV SOLITER ŽGANO APNO ŽELEZO-OKSIDNE BARVE STENSKE BARVE KREMO ZA ČEVLJE »NEOSAN«, »NEO NOIR«, »ADMIRABEL« MAST ZA USNJE PISALNE T1NTE v raznih barvah BARVE ZA ŠTAMPILJE MODR1LA ZA PERILO VAZELINO OLJE ZA ŠIVALNE STROJE ČISTILA ZA KOVINE PARKETNI VOSEK Patria Cognac Medicinal Ljubljanski velesejem Pavillon L, stanica 481 Na veliko in malol Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Na velesejmu paviljon ,,E“ si 14! Ne smete [opustiti, rte da l»i poselili INGER oddelek St. 155 na Ljubljanskem velesejmu priporoča so: teniska in Mikal« »elelrpna ii na novo urejena zajnlMnin ■r iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m Sv. Petra testa Štev. 4] os) tein vbod ti iz Kofflinskepa \m i eiekiii obrali Brzojavke: Globus Vrhnika. Telefon inler. Vrhnika 10. Konzervna tovarna »GLOBUS« na Vrhniki pri Ljubljani priporoča vse mesne konzerve, paštete in druge mesne izdelke. Naznanja, da je pričeta letos z izdelovanjem sadnih in sočivnih konzerv. Sprejema naročila za izdelovanje pločevinastih doz. Na velesejmu lastni paviljon. ■Tl1 Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, g „ koks za kovače fer livarne, bencin in H ■ amerikanski petrolej vedno v zalogi. 8 Čilski soliter, | žveplo in modra galica. i! IVAN ZAKOTNIK TeiBlBU JI. 379. mestni tesarski mojster TliefBB 51.3JS LJUBLJANA, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene slavbe, oslrešja ra palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje ild. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. wiAFTAi-iAfiAfun-t ar-ian^n ■ — čtan k društvu Trgovska Akademija! 1 Oglašajte i JGOMM LISTU"! '■■■■■■■■■■■■■■■■■ TEODOR KORN Ljubljana, Poljanska cesta št. 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža, kakor kanle za firnež, olje, bencin, doze za barve, ::: kandite in konzerve. ::: Štev. 102 TRGOVSKI LIST, 1. septembra 1923. Stran 9. Vse vrste kleparska, kotlarska in vodovodno-inštalacijska dela izvršuje najhitreje in solidno ani, Kolodvorska ulica šf. 18 Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost. BRATA BRUNSKOLE TOVARNA UMETNEGA ŽKRilJA IN ELEKTRARNA. DRUŽBA Z.O.Z. jam*... (^Slovenija Cenejše kakor ilovna opeka. Kameni! sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz Iv vsaki množini in po to-■ varniSki ceni vedno v zalogi. Trgovci dobijo primeren popust. Prodajni urad Portlandskega cementa: KAMENI! A = ETERNITA. Pisarna in skladišče Cesta na juž. železnico Centralna vnočevalnica ..... prjp0roča svoje prvovrstne mesne iz-Elcsport delke vsem cenj. odjemalcem; vsak dan dvakrat sveže hrenovke, tlačenke, IVI estri jetrne paštete, druge klobase in naj- izbranejše špecijalitete. Nadalje raz-n. , . polaga z vsemi vrstami prekajenega re ajeno mesa. Peča se 7. živo in zaklano živino meso ter razprodaja na svojih stojnicah na ” Vodnikovem trgu goveje meso po kon- Goved kurenčnih cenah. Centralna vnovčevalnica, družba z o. z„ Ljubljana. Bionlčka glavnica: Din ©O mlijonov, Rezerva: Din 32,515.000 - jPodružimice: Bled, Jesenice, Metkovič. Cavtat, Korčula, Prevalje, Celje, Kotor, Sarajevo, Dubrovnik, Kranj, Split, Ercegnovi, Ljubljana, ŠIBenlic, Jelša, MarSBor, Zapret) Amerikanski odiog Naslov za brzojavke: Jadranska. AffMIiraraS as-avodi: Jadranska Banica: Trst, Opatija, Wien, Zadar Franic Sakser State Banic, Corfland Street 82. New-York Clty. BANCO JUGOSLAVO DE COSlEiB, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerio Natales, Porvenir. Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka .TELEFON 268 m^TANQVL]eno LETA 1906 Gradišče št. 10 ISLOGRADI Slovenska gradbena in industrijska družba d. d. LJUBLJANA Telefon Interurban št. ISO Tehnična pisarna: Ljubljana 7 Frankopanska cesta štev. 151 Brzojavi: »SLOGRAD1 Izvršuje: Stanovanjske Hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrucije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnib izkušenj Špecijaliteta: Železobetonske cevi za vodne naprave In vodovode. Zastopa: Patent dr. inž. Empergerja za Izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti kakor pri skladiščili, „silo", mostovih in podobno. Izdeluje: Vse vrste tehničnih projektov in statističnih proračunov. IZDELKI rCLEC IT6.*0* Paviljon L 470 b. MO MCDIICDIICDIICD NC3IIC3MC> iicdmoiioiicdiicdiicdiicd; o Cerkvene orgije vsake vrsle, slila in velikosti s pnevmatičnim = sistemom. Izdelovanje kovinastih piščali za orgije, tudi za 0 eksport. Vdelanje prospektov za orgije iz kositra in cinka. — Rekonstrukcija starih orgelj. — Popravila in vglaševanje. Q Prva jugoslovanska tovarna za = izdelovanje orgelj in glasovirjev 0 l Josip BRANDL - Maribor a Ustanovljena 1S93 Ustanovljena 1893 Q Pianini in klavirji najmodernejše konstrukcije in vsake vrste = lesa. Prvovrstna izvedba po najnižjih cenah. Večletno jamstvo. q iiaiioiiaiioiioiioiioiioiioiioiioiioiionoiio 0 g 0 o o 0 1 Franc Erjavec pri .ZLATI LOPATI- trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (MUhleisen) nasproti križanske cerkve. r Telefon št. 588. d. d. LJUBLJANA CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 IilLŠERJEVA ULICA 5 PODRUŽNICE: DUNAJSKA CESTA 20 MESTNI TRG 25 Maribor Zagreb Beograd TOVARNIŠKA ZALOGA POLNOGUMIJASTIH OBROČEV, pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala. Na razpolago STISKALNICA za montiranje polnogumijastih obročev. VELIKA ZALOGA ELEKTRO - MATERIJALA. Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba. Cene brez konkurence. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Taii in solidna postrelita! Zahtevajte cenik! Priporočamo: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istoiam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Na veliko in maloi Priporočamo KOLINSKO CIKORIJO! Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon Interurban: Podnart 2. žeblji ra železnice, žeblji za ladje, Erni ali pocinkani, žeblji za zpradbe, *eblji » Čevlje, spojke za odre In prage, spojke za ladje in n»I«ve, zelezne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid, cevi, vijaki, matice, zakovice, verige, Soki za pilote. Vsi drucji v našo stroko spadajo« Izdelki po vzorcih in risbah. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d V 1 in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL